univerza v mariboru pravna fakulteta · tržni inšpektorji delujejo po zakonu o splošnem upravnem...

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

KLAVDIJA ERŽEN

PRITOŽBA V POSTOPKU INŠPEKCIJSKEGA NADZORA

Diplomsko delo

Maribor, 2013

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRITOŽBA V POSTOPKU INŠPEKCIJSKEGA NADZORA

Študent: Klavdija Eržen

Številka indeksa: 71150627

Študijski program: UNI-PRAVO

Študijska smer: Javno pravo

Mentor: dr. Božo Grafenauer

Maribor, maj 2013

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Božu Grafenauerju, ki mi je omogočil, da sem v diplomski nalogi

obravnavala tematiko, ki jo dobro poznam, ker se z njo srečujem pri opravljanju svojega dela.

Posebej bi se zahvalila svojim najbližjim, ki so mi v času študija potrpežljivo stali ob strani in

vseskozi verjeli, da bom cilj, ki sem si ga zastavila, zagotovo uresničila.

Hvala tudi vsem ostalim, ki so me na študijski poti spodbujali in s tem prispevali k nastanku te

zaključne naloge.

I

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................... 1 1.1 Predmet in cilji diplomskega dela ............................................................................ 4 1.2 Postavljene hipoteze ................................................................................................ 5 1.3 Uporabljene metode................................................................................................. 6 1.4 Struktura diplomskega dela ..................................................................................... 6

2 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV ............................................................................ 8 2.1 Upravna zadeva ........................................................................................................ 8 2.2 Inšpekcijski nadzor ................................................................................................. 10 2.3 Pritožba ...................................................................................................................13

3 DELOVANJE INŠPEKCIJSKIH SLUŽB .......................................................................... 16 3.1 Organiziranost inšpekcijskih služb ......................................................................... 16 3.2 Državni inšpektorat .................................................................................................17 3.3 Inšpekcijska služba kot organ, ki ni inšpektorat .................................................... 18 3.4 Notranji upravni nadzor ......................................................................................... 19 3.5 Državne inšpekcije zunaj državne uprave .............................................................. 19 3.6 Inšpekcijski svet ....................................................................................................... 21 3.7 Regijske koordinacije inšpektorjev ......................................................................... 22

4 PRITOŽBENI POSTOPEK ZOPER KONKRETNE UPRAVNE AKTE IZBRANEGA INŠPEKCIJSKEGA ORGANA (TIRS) ............................................................................. 24

4.1 Pristojnost in organiziranost Tržnega inšpektorata RS ......................................... 24 4.2 Tržni inšpektorji v RS .............................................................................................. 27 4.3 Dovoljenost pritožbe .............................................................................................. 29 4.4 Legitimacija za pritožbo ......................................................................................... 30 4.5 Pritožbeni rok ..........................................................................................................31 4.6 Vsebina pritožbe ..................................................................................................... 32 4.7 Vložitev pritožbe ..................................................................................................... 34 4.8 Umik pritožbe ......................................................................................................... 35 4.9 Delo TIRS v zvezi s pritožbo.................................................................................... 35 4.10 Odločanje MGRT o pritožbi ..................................................................................... 38

4.10.1 Predhodni postopek ..................................................................................... 40 4.10.2 Reševanje pritožbe ........................................................................................41

4.11 Odločba o pritožbi .................................................................................................. 47 4.11.1 Uvod odločbe ................................................................................................ 48 4.11.2 Izrek odločbe ................................................................................................ 49 4.11.3 Obrazložitev odločbe .................................................................................... 51 4.11.4 Pouk o pravnem sredstvu ............................................................................. 54 4.11.5 Podpis uradne osebe .................................................................................... 56 4.11.6 Žig organa ..................................................................................................... 57 4.11.7 Navedba o plačilu takse ............................................................................... 58 4.11.8 Vročitev odločbe ........................................................................................... 59

5 ANALIZA ZAKONITOSTI DELOVANJA TIRS ................................................................ 60 5.1 Analiza dela TIRS v obdobju 2009 – 2012 ............................................................. 60 5.2 Analiza števila pritožb v obdobju 2009 – 2012 ....................................................... 63 5.3 Primerjava števila konkretnih upravnih aktov določenih inšpektoratov s številom

pritožb zoper te akte za obdobje 2009 - 2011 ........................................................ 66 5.4 Analiza drugostopenjskih odločb v obdobju 2009 – 2012 .......................................71 5.5 Preveritev postavljenih hipotez .............................................................................. 74

6 ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 75

II

KAZALO PONAZORITEV

KAZALO SLIK

Slika 1: Razmerje dvojne subsidiarnosti v inšpekcijskih postopkih ....................................... 11 Slika 2: Regijske koordinacije inšpektorjev ........................................................................... 23 Slika 3: Teritorialna razpršenost Tržnega inšpektorata RS .................................................. 26 Slika 4: Organigram Tržnega inšpektorata RS ...................................................................... 27 Slika 5: Preizkus formalnih pogojev za vložitev pritožbe ..................................................... 36 Slika 6: Organigram Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ................................ 39 Slika 7: Možne odločitve drugostopenjskega organa ........................................................... 42 Slika 8: Primer uvoda odločbe o pritožbi .............................................................................. 49 Slika 9: Primer izreka odločbe v primeru zavrnitve pritožbe ................................................ 50 Slika 10: Primer izreka odločbe v primeru odločitve po 3. odst. 251. člena ZUP .................. 50 Slika 11: Primer izreka odločbe v primeru odločitve po 1. odst. 252. člena ZUP ................... 51 Slika 12: Primer obrazložitve odločbe MGRT o zavrnitvi pritožbe ........................................ 52 Slika 13: Primer pouka o pravnem sredstvu v primeru zavrnitve pritožbe ........................... 55 Slika 14: Primer pouka o pravnem sredstvu v primeru vrnitve zadeve v ponovni postopek 56 Slika 15: Primer pouka o pravnem sredstvu pri odločitvi po 2. odst. 251. člena ZUP ........... 56 Slika 16: Primer navedbe o plačilu upravne takse ................................................................ 58

KAZALO TABEL

Tabela 1: Število zaposlenih na TIRS za obdobje 2006 - 2012 .............................................. 28 Tabela 2: Število pregledov in izrečenih upravnih ukrepov v obdobju 2009 – 2012 ............. 61 Tabela 3: Število pritožb zoper konkretne upravne akte tržnih inšpektorjev ....................... 63 Tabela 4: Statistični podatki IRSD za obdobje 2009 - 2011 .................................................. 67 Tabela 5: Statistični podatki ZIRS za obdobje 2009 - 2011 ................................................... 68 Tabela 6: Statistični podatki IRSKO za obdobje 2009 - 2011 ................................................ 70 Tabela 7: Odločanje drugostopenjskega organa v zadevah s področja tržne inšpekcije ..... 72

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Število zaposlenih tržnih inšpektorjev v obdobju 2006 – 2012 .......................... 28 Grafikon 2: Število opravljenih inšpekcijskih pregledov v obdobju 2009 - 2012 .................. 61 Grafikon 3: Število izrečenih upravnih ukrepov v obdobju 2009 - 2012 ............................... 62 Grafikon 4: Število konkretnih upravnih aktov v obdobju 2009 - 2012 ................................. 63 Grafikon 5: Število pritožb zoper konkretne upravne akte tržnih inšpektorjev .................... 64 Grafikon 6: Število konkretnih upravnih aktov tržnih inšpektorjev in število pritožb .......... 64 Grafikon 7: Število konkretnih upravnih aktov izbranih inšpektoratov in število pritožb .....71 Grafikon 8: Odločitve drugostopenjskega organa v obdobju 2009 – 2012 ........................... 73

III

SEZNAM KRATIC IN OKRAJŠAV

APEK Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS

IP Informacijski pooblaščenec

IRSD Inšpektorat RS za delo

IRSKO Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje

IS Inšpekcijski svet

MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

RKI Regijska koordinacija inšpektorjev

RS Republika Slovenija

TIRS Tržni inšpektorat Republike Slovenije

URS Ustava Republike Slovenije

ZDU-1 Zakon o državi upravi

ZGos Zakon o gostinstvu

ZIN Zakon o inšpekcijskem nadzoru

ZIRS Zdravstveni inšpektorat RS

ZOdvT Zakon o odvetniški tarifi

ZOUTI Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov

ZP-1 Zakon o prekrških

ZPDZC Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

ZPotK-1 Zakon o potrošniških kreditih

ZSVP-1 Zakon o splošni varnosti proizvodov

ZT-1 Zakon o trgovini

ZTI Zakon o tržni inšpekciji

ZTZPUS-1 Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti

ZUP Zakon o splošnem upravnem postopku

ZUS-1 Zakon o upravnem sporu

ZVOP-1 Zakon o varstvu osebnih podatkov

ZVPNPP Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami

ZVPot Zakon o varstvu potrošnikov

IV

POVZETEK

Inšpekcijski nadzor je nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih

predpisov. Izvršujejo ga inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Inšpektorji delujejo v inšpektoratih, ki imajo status organa v sestavi ministrstva.

Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) je inšpekcijski organ v sestavi Ministrstva za

gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Pristojen je za nadzor predpisov na področjih kot so

varstvo potrošnikov, varnost proizvodov, trgovina in obrt, gostinstvo in turizem, delo na črno,

nelojalna konkurenca, avtorske pravice in nekaterih drugih. Tržni inšpektorji opravljajo naloge

inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih

oseb (zavezancev), in sicer na način, da pri izvrševanju svojih pooblastil v delovanje zavezancev

posegajo le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora. Pri izbiri

ukrepov tržni inšpektorji ob upoštevanju teže kršitve izrečejo ukrep, ki je za zavezanca

ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. V postopku inšpektorja ima položaj stranke

zavezanec. Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.

Tržni inšpektorji delujejo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakonu o

inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in Zakonu o tržni inšpekciji (ZTI). Za inšpekcije, katerih delovanje

urejajo posebni zakoni, se ZIN uporablja samo glede tistih vprašanj, ki niso urejena s posebnimi

zakoni. Glede postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z ZIN ali s posebnimi zakoni, se

subsidiarno oziroma dopolnilno uporablja ZUP, ki ni prilagojen zahtevam in določenim

značilnostim posebnega upravnega področja.

V postopku inšpekcijskega nadzora ima pravico do vložitve pritožbe zoper odločitev

inšpekcijskega organa vsaka stranka (pravna ali fizična oseba) in vsaka druga oseba, ki meni, da

konkretni upravni akt inšpekcijskega organa posega v njene pravice ali pravne koristi. Druga

stopnja v takšnih upravnih zadevah je MGRT. Pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene

izvršitve, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Drugostopenjski organ mora odločbo o

pritožbi izdati in stranki vročiti, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva

prejema popolne pritožbe.

Pravico do (učinkovitega) pravnega sredstva zoper odločitev upravnega organa o

posameznikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih zagotavlja Ustava Republike Slovenije

(25. člen). Gre za temeljno pravico vsakega posameznika. Kot eno temeljnih načel upravnega

postopka jo brez dvoma lahko obravnavamo kot državljansko pravico, ki v državi odseva stopnjo

demokratičnosti.

Pritožba je po ZUP edino redno pravno sredstvo za varstvo formalne in materialne zakonitosti v

upravnem postopku. Predstavlja zakonito možnost odprave ali spremembe izdanega

konkretnega upravnega akta. Kot izraz nezadovoljstva strank ima velik pomen, saj ne zasleduje

le varstva pravic strank v upravnih postopkih, temveč zagotavlja tudi notranji upravni nadzor

ministrstev kot drugostopenjskih organov nad delom prvostopenjskih upravnih organov.

V

Opozoriti je treba tudi, da možnost vložitve pritožbe pomaga omejevati samovoljno sprejemanje

odločitev, ker je zakonitost odločanja tudi v javnem interesu.

Če je zavezanec redno pravno sredstvo izrabil, lahko iz zakonsko določenih razlogov sproži s

tožbo še upravni spor.

Ključne besede:

upravni postopek, Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), inšpekcijski nadzor, Zakon o

inšpekcijskem nadzoru (ZIN), Tržni inšpektorat RS (TIRS), Ministrstvo za gospodarski razvoj in

tehnologijo (MGRT), pravna sredstva, pritožba, javni interes

SUMMARY

THE APPEAL IN ADMINISTRATIVE INSPECTION PROCEDURE

Inspection is a control of the implementation or compliance with laws and other regulations. It

is performed by inspectors acting as officials with special powers and responsibilities.

Inspectors operate within inspectorates, which are bodies within ministries.

The Market inspectorate of the Republic of Slovenia (Slovenian TIRS) is an inspectoral body

within the Ministry of Economic Development and Technology (Slovenian MGRT). It’s

responsible for surveillance of regulations on areas such as consumer protection, product

safety, trade and crafts, catering and tourism, undeclared work, unfair competition, protection

of copyrights and some others. Market inspectors perform inspection duties with the purpose of

protecting the public interest and the interests of legal and natural persons (the persons liable),

in such a manner that, in exercising their powers, they shall interfere with the operation of the

persons liable only to the extent necessary to ensure an effective inspection. In the selection of

measures, market inspectors, taking into account the gravity of the violation, impose a measure

more favorable to the person liable if this achieves the purpose of the regulation. In a procedure

conducted by an inspector, the person liable has the position of a party. A person submitting an

initiative, denunciation, communication or other application doesn’t have the position of a

party.

Market inspectors act under the General Administrative Procedure Act (GAPA, Slovenian ZUP),

the Inspection Act (IA, Slovenian ZIN) and the Market Inspection Act (Slovenian ZTI).

Inspections, regulated by separate laws, are subject to the IA only in those issues that aren’t

regulated by separate laws. In the relation to procedural issues, not regulated by the IA or the

separate laws, subsidiary or as a complement is applied the GAPA, that isn’t tailored to the

requirements and specific characteristics of a particular administrative field.

VI

Each customer in the inspection administrative procedure (legal or natural person) and any

other person who believes that a specific act of the inspectoral body intervenes into his or her

rights or legal benefits and disagrees with it, is entitled to an appeal against a decision of the

inspectoral body. The second instance in such administrative matters is dedicated to the

Ministry of Economic Development and Technology. An appeal against the decision of an

inspector doesn’t stay the execution of the decision, unless otherwise determined by a separate

law. The decision on the appeal must be issued and served to the customer as soon as possible

but, in any case, within two months of the date on which the body received the complete

appeal.

The right to (efficient) legal remedy against a decision, passed by a state body, concerning an

individual’s rights, duties or legal benefits, is granted by the Constitution of the Republic of

Slovenia (Article 25). It’s a fundamental right of each individual. As one of the basic principles of

the administrative procedure, it can, without any doubt, be treated as a civil right that reflects

the level of democracy in the state.

On the basis of the GAPA an appeal is the only ordinary legal remedy for protecting substantive

and procedural legality in the administrative procedure. It’s a legal instrument of the

annulment or change of the issued decision. As an expression of the dissatisfaction of

customers it’s of a wide importance, because it isn’t only pursuing the protection of the rights of

customers in the administrative procedures, but is as well assuring an internal administrative

supervision of ministries as second instance bodies against the decisions of the first instance

bodies. It must also be pointed out that the possibility of appeal helps to limit arbitrary

decision-making, since the legality of a decision is also a matter of public interest.

If the client has already used ordinary legal remedies, he has the right to initiate an

administrative dispute with a lawsuit.

Key words: administrative procedure, the General Administrative Procedure Act (GAPA, Slovenian ZUP),

inspection, the Inspection Act (IA, Slovenian ZUP), Market inspectorate of the Republic of

Slovenia (Slovenian TIRS), Ministry of Economic Development and Technology (Slovenian

MGRT), legal remedies, appeal, public interest

1

1 UVOD

Inšpekcije so statusno, organizacijsko, funkcionalno in proračunsko del javne uprave. Delujejo v

inšpektoratih in drugih organih, ki imajo status samostojnega organa v sestavi ministrstva.

Inšpekcijski organi so po funkcionalnem načelu organizirani za posamezna upravna področja (8.

člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru, v nadaljevanju ZIN). Naloge inšpekcijskega nadzora

izvajajo inšpektorji (npr. zdravstveni, tržni, delovni, davčni, veterinarski itd.). Ti kot uradne osebe s

posebnimi pooblastili in odgovornostmi samostojno vodijo postopke (upravne in prekrškovne), ter

v njih izdajajo odločbe in sklepe (4. in 18. člen ZIN). Inšpektorji izvajajo naloge inšpekcijskega

nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb

(zavezancev), zoper katere vodijo inšpekcijske postopke (5. člen ZIN). V okviru temeljnega cilja

inšpekcijskega nadzora inšpektorji ugotavljajo, ali subjekti, ki jim predpisi nalagajo dolžnosti,

ravnajo v skladu z javno koristjo, ter v primeru ugotovljenih kršitev izrekajo ukrepe, predpisane v

upravnem in prekrškovnem postopku.

Inšpektorji morajo naloge inšpekcijskega nadzora opravljati tako, da pri izvrševanju svojih

pooblastil upoštevajo načelo sorazmernosti (7. člen ZIN). V skladu z navedenim načelom »lahko

v delovanje zavezancev posegajo le v obsegu, ki je nujen za zagotavljanje učinkovitega

inšpekcijskega nadzora.«1 »Inšpektorji morajo pri odločitvi o uporabi in vrsti ter teži ukrepa

opraviti test sorazmernosti«2 oziroma izvesti »tehtanje med ukrepi in cilji.«3 Pri izbiri ukrepov

morajo ob upoštevanju teže kršitve izreči ukrep, ki je za obravnavanega zavezanca ugodnejši, če

je s tem dosežen namen predpisa. Npr. če je glede na pomen dejanja ustno opozorilo na

nepravilnosti (2. odst. 33. člena ZIN) že zadosten upravni ukrep, ni dovoljeno poseči po drugih,

strožjih ukrepih, posebnih ukrepih (34. člen ZIN) in ukrepih, povezanih s prepovedjo opravljanja

dejavnosti (35. člen ZIN).4

Odločitve inšpektorjev, ki so vsebovane v konkretnih upravnih aktih (odločbah in sklepih), so

zakonite le, če inšpektor, ki vodi postopek, ravna v skladu z načelom zakonitosti (120. člen Ustave

RS, v nadaljevanju URS, in 6. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP)

tako v materialnopravnem kot tudi v procesnopravnem smislu.5 Odločitve inšpektorjev morajo

zato temeljiti na veljavnih zakonih in podzakonskih predpisih, ki vsebujejo določila o pravicah in

1T. Jerovšek, P. Kovač, Posebni upravni postopki, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2008, str. 171. 2B. Bugarič et al., Komentar zakonov s področja uprave, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 2004, str.

875. 3T. Jerovšek, P. Kovač, o. c., ibidem. 4Prim: B. Bugarič et al., o.c., str. 875. 5Prim: P. Kovač, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, Pravna praksa, 2010, št. 19, str. 10.

2

obveznostih na določenem področju (materialna zakonitost). Sprejete morajo biti v skladu z

določili ZUP in drugih posebnih upravnih postopkov (formalna zakonitost).6

V določenih primerih tudi v upravnih postopkih prihaja do napak in spodrsljajev, zaradi katerih

so konkretni upravni akti inšpekcijskih organov vendarle lahko v nasprotju z zakonom. Vzrokov za

izdajo takšnih nezakonitih upravnih aktov je več:

– uporaba napačnega predpisa,

– napačno razumevanje predpisa,

– nepravilno ugotovljeno dejansko stanje,

– neupoštevanje z zakonom predpisanih pravil postopka (npr. neupoštevanje pravil o

pristojnosti itd.).

»Nezakoniti konkretni upravni akti praviloma ne morejo obstajati, ker so v nasprotju s pravnim

redom. Zato jih je treba že zaradi javnega interesa popraviti in uskladiti s pravnim redom. To se

opravi v postopku, ki se začne na podlagi pravnega sredstva. Dokler pristojni organ v

predpisanem postopku ne ugotovi, da je konkretni upravni akt nezakonit, velja, da je akt

zakonit.«7

Zavezancu v postopku inšpekcijskega nadzora, ki je nezadovoljen s konkretnim upravnim aktom

inšpekcijskega organa, s katerim mu je naložena kakšna obveznost in meni, da je nezakonit (v

formalnem ali materialnem pogledu), je zato zagotovljena pravica do pritožbe. Zagotavljajo jo 25.

člen URS, 13. člen ZUP in 13. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih

svoboščinah. Pravico do pritožbe lahko izključi le področni zakon, vendar morajo za to obstajati

utemeljeni razlogi (kar v postopku ustavnosti in zakonitosti presoja Ustavno sodišče RS) in ne

more izključiti upravnega spora.8 Zavezanec, ki je upravičen vložiti pritožbo, se samostojno

odloči, ali bo to pravico izkoristil in v pritožbenem roku dal pobudo za uvedbo pritožbenega

postopka. Pritožbenega postopka po uradni dolžnosti ni mogoče začeti, čeprav pritožbeni

postopek dejansko pomeni »nadaljevanje, vendar hkrati posebno stopnjo rednega upravnega

postopka.«9

Z vložitvijo pritožbe se prične pritožbeni postopek, katerega smisel je v tem, da se »zadeve še

enkrat preverijo, da se odpravijo napake in pomanjkljivosti, do katerih je prišlo pri prvem

odločanju, in da se izenačuje pravna praksa na območju, ki ga instančni organ prekriva.«10

Pritožbeni organ v okviru pritožbenega postopka preizkusi zakonitost in pravilnost izpodbijanega

6Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, Upravno pravo: procesni del: upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 165. 7V. Androjna, E. Kerševan, Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Zbirka Pravna obzorja, 31. knjiga,

Ljubljana, 2006, str. 454. 8Prim: P. Kovač, Vpliv mednarodnih načel, standardov in praks na (slovenski) upravni postopek, Javna uprava, letnik 40, št. 2, str. 326. 9V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 456. 10M. Pavčnik, Teorija prava, Prispevek k razumevanju prava, Zbirka Pravna obzorja, 8. knjiga, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997, str.

321.

3

konkretnega upravnega akta glede njegove formalne in materialne strani ter o tem izda ustrezno

upravno odločbo. Glede na dejstvo, da o pritožbi ne odloča organ, ki je izpodbijani konkretni

upravni akt izdal, temveč organ, ki opravlja nadzorstvo nad njegovim delom (instančni organ), je

pritožba devolutivno pravno sredstvo. Z vložitvijo pritožbe pride do devolucije pristojnosti.

Pritožba zoper odločbo upravnega organa prve stopnje praviloma zadrži izvršitev odločbe

oziroma ima suspenzivni učinek, medtem ko pritožba, vložena zoper odločbo, izdano v

inšpekcijskem (upravnem) postopku, po 30. členu ZIN ne zadrži izvršitve odločbe oziroma nima

suspenzivnega učinka (učinka zadržanja izvršitve). »Samo poseben zakon lahko v inšpekcijskih

zadevah določi, da pritožba zoper odločbo zadrži njeno izvršitev.«11 Inšpekcijska odločba torej

praviloma postane izvršljiva že z vročitvijo (30. člen ZIN v povezavi z 2. odst. 224. člena ZUP) oz.

še pred dokončnostjo odločitve.

Vložitev pritožbe je vezana na določen rok. Ta teče od dneva vročitve konkretnega upravnega

akta, če je bila vročitev opravljena pravilno. »Pravilna vročitev in izkazan datum vročitve sta za

računanje pritožbenega roka oziroma pravočasnosti pritožbe ključnega pomena.«12 »Po izteku

pritožbenega roka je pritožnik prekludiran«13 in pravice do pritožbe več ne more izkoristiti.

Rok za pritožbo je po ZUP (1. odst. 235. člena) petnajst dni od vročitve konkretnega upravnega

akta, če ni z zakonom drugače določeno. V krajšem, osemdnevnem roku od vročitve odločbe je

po posebnem področnem materialnem zakonu (19. člen Zakona o tržni inšpekciji, v nadaljevanju

ZTI) treba vložiti pritožbo zoper odločbo, s katero inšpektor odredi odpravo ugotovljenih

nepravilnosti in pomanjkljivosti ter zoper odločbo, s katero inšpektor prepove opravljanje

dejavnosti, ki jo zavezanec opravlja brez predpisanega dovoljenja.

»O pritožbah zoper konkretne upravne akte inšpekcijskih organov, ki jih lahko vložijo osebe v

položaju stranke (zavezanci), odločajo ministrstva, ki so ustanovljena za opravljanje upravnih

nalog na enem ali več upravnih področjih (resorno načelo).«14 Pristojno za odločanje o pritožbi je

tisto ministrstvo, v okviru katerega je prvostopenjski organ ustanovljen (25. člen Zakona o državni

upravi, v nadaljevanju ZDU-1 ).15 Ministrstvo kot drugostopenjski organ odloči o pritožbi z odločbo

ali s sklepom. Rok za odločitev na drugi stopnji je po ZUP (1. odst. 256. člena) dva meseca od

dneva vložitve pritožbe, vendar mora pritožbeni organ o njej odločiti čim prej, sicer pride v

povezavi z 28. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) do molka organa. Če

namreč odločba o pritožbi ni izdana v predpisanem roku (v dveh mesecih po vložitvi pritožbe),

ima pritožnik pravico od organa zahtevati izdajo odločbe. V primeru, da tudi v nadaljnjih sedmih

11B. Bugarič et al., o. c., str. 924. 12Prim: P. Kovač, Pravna sredstva zoper davčno odločbo, Pravna praksa, 2007, št. 17, str. 10. 13P. Kovač, Izpolnitveni roki v upravnih zadevah – nepodaljšljivi materialni ali procesni roki?, Pravna praksa, 2009, št. 35, str. 6. 14B. Tičar, I. Rakar, Pravo javnega sektorja, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila, Maribor, 2011, str. 209. 15ZDU-1 v 25. členu določa, da ministrstvo odloča v upravnem postopku na drugi stopnji o pravnih sredstvih zoper upravne akte, ki jih

izdaja organ v sestavi.

4

dneh odločba o pritožbi ni izdana, lahko pritožnik sproži upravni spor, kot da je bila njegova

pritožba zavrnjena.16

Odločba o pritožbi je dokončna, ker zoper njo v upravnem postopku ni rednega pravnega

sredstva. »Dokončna odločba se lahko izpodbija v upravnem sporu s predpogojem izčrpanja

pravice do pritožbe. Upravni spor namreč po 6. členu ZUS-1 ni dopusten, če stranka, ki je imela

možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno.«17 V odločbi o

pritožbi (v pouku o pravnem sredstvu) je zato pritožnika treba poučiti o možnosti vložitve tožbe v

okviru instituta upravnega spora, pri katerem sodišču jo lahko vloži, v katerem roku in koliko

znaša sodna taksa, ki jo je treba plačati ob vložitvi tožbe.18

»Predmet upravnega spora je presoja zakonitosti konkretnega upravnega akta, s katerim je bilo

odločeno o obveznosti stranke (tožnika). Od tega, v katerem aktu (organa prve ali druge stopnje)

je bilo odločeno o obveznosti stranke, je torej odvisno, ali se bo v upravnem sporu izpodbijala

odločba prvostopenjskega ali odločba drugostopenjskega upravnega organa.«19

1.1 PREDMET IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Predmet diplomskega dela je pritožba kot instrument zagotovitve zakonitega odločanja

inšpekcijskega organa. Z vložitvijo pritožbe, ki predstavlja instrument varstva pravic zavezanca v

postopku inšpekcijskega nadzora in obenem tudi poznejšo možnost sodnega varstva pravic in

interesov (v okviru instituta upravnega spora), se na pobudo pritožnika začne pritožbeni

postopek. V njegovem okviru pritožbeni (instančni) organ preizkusi formalno in materialno

zakonitost izdanega in vročenega konkretnega upravnega akta inšpekcijskega organa in s svojo

odločbo odloči o (ne)utemeljenosti pritožbe. V zvezi s pritožbo lahko drugostopenjski organ

sprejme naslednje odločitve: pritožbo zavrže, zavrne ali ji (v celoti ali delno) ugodi; v slednjem

primeru izpodbijani konkretni upravni akt spremeni, ugotovi za ničnega oziroma odpravi in sam

reši zadevo ali jo vrne v ponovno odločanje (po 246. do 253. členu ZUP).

Konkretni upravni akt, ki se s pritožbo izpodbija, šteje za zakonitega, dokler v predpisanem

pritožbenem postopku ni ugotovljeno, da je akt nezakonit.

Osnovni cilj diplomskega dela je prikazati sistemsko ureditev pritožbe, ki se kot edino redno

pravno sredstvo lahko v določenem (pritožbenem) roku uporabi zoper konkretne upravne akte

inšpekcijskih organov. Z vložitvijo pritožbe zavezanec pri drugostopenjskem organu izrazi

»nezadovoljstvo« z odločitvijo prvostopenjskega organa, ki se v okviru drugostopenjskega

16Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 568. 17P. Kovač, M. Remic, Izvršljivost, dokončnost in pravnomočnost upravnih aktov, Pravna praksa, 2008, št. 14, str. 14. 18B. Tičar, I. Rakar, o. c., str. 119. 19B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 212-213.

5

odločanja lahko potrdi (v primeru odprave izpodbijanega konkretnega upravnega akta) ali zavrne

(v primeru neutemeljenosti pritožbe). O (ne)utemeljenosti pritožbe mora drugostopenjski organ

odločiti čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva prejema popolne pritožbe, sicer v

povezavi z 28. členom ZUS-1 pride do molka organa oziroma do odločanja v nerazumnem roku.

Poleg teoretične obravnave pritožbe kot temeljnega pravnega sredstva in pritožbenega postopka,

v okviru katerega je na zakonit način mogoče izdan konkretni upravni akt odpraviti ali spremeniti,

je cilj diplomskega dela na primeru izbranega inšpekcijskega organa (Tržnega inšpektorata

Republike Slovenije, v nadaljevanju TIRS) opraviti praktično analizo zakonitosti njegovega

delovanja. V okviru te analize bo za obdobje 2009 – 2012 opravljena analiza njegovega dela

(število inšpekcijskih pregledov in število izrečenih upravnih ukrepov), analiza števila pritožb

zoper njegove konkretne upravne akte in analiza drugostopenjskih odločb, ki jih je resorno

ministrstvo, pristojno za odločanje o pritožbah zoper te akte (Ministrstvo za gospodarski razvoj in

tehnologijo, v nadaljevanju MGRT), v istem obdobju izdalo o teh pritožbah. S pomočjo izvedenih

analiz in dolgoletnih praktičnih izkušenj s področja vodenja upravnega postopka na drugi stopnji,

bo kritično ovrednoteno delo prvostopenjskega (inšpekcijskega) in drugostopenjskega

(pritožbenega) organa. Postavljene hipoteze bodo potrjene ali zavrnjene.

1.2 POSTAVLJENE HIPOTEZE

V diplomskem delu bodo preverjene predpostavke oziroma hipoteze, ki se navezujejo na pritožbe

zoper konkretne upravne akte, ki jih tržni inšpektorji oziroma TIRS (kot inšpektorat v sestavi

MGRT) izdaja v postopku inšpekcijskega nadzora.

Prva hipoteza: Z večanjem števila izdanih konkretnih upravnih aktov tržnih inšpektorjev narašča

tudi število pritožb, vloženih zoper te akte.

Predpostavljamo, da število pritožb zoper konkretne upravne akte tržnih inšpektorjev sledi številu

konkretnih upravnih aktov, ki jih izdajo tržni inšpektorji oziroma se s povečanjem števila

konkretnih upravnih aktov, ki jih izdajo tržni inšpektorji, premo sorazmerno povečuje tudi število

pritožb, ki so vložene zoper te akte.

Druga hipoteza: Večje število pritožb zoper konkretne upravne akte tržnih inšpektorjev je

zavrnjenih, zaradi česar je mogoč sklep, da tržni inšpektorji v inšpekcijskem (upravnem)

postopku izdajajo zakonite odločbe in sklepe.

Predpostavljamo, da je v zvezi s pritožbo v okviru pritožbenega postopka pri drugostopenjskem

organu najpogosteje sprejeta odločitev, da se pritožbo (kot neutemeljeno) zavrne. Na podlagi

potrditve te predpostavke bo mogoče skleniti, da so upravne odločitve tržnih inšpektorjev,

vsebovane v izrekih konkretnih upravnih aktov, pravilne oziroma da tržni inšpektorji izdajajo

zakonite odločbe in sklepe.

6

1.3 UPORABLJENE METODE

Pri pisanju diplomskega dela bo uporabljena deskriptivna metoda, analitična metoda,

komparativna metoda, metoda kompilacije in klasifikacija.

Z opisno oziroma deskriptivno metodo bo preučena literatura in pravni viri, ki so kot teoretska

osnova uporabljeni za opisovanje, analiziranje in primerjavo dejstev in podatkov, povezanih s

tematiko pritožbe v postopku inšpekcijskega nadzora.

Temeljni pojmi, ki so uporabljeni v diplomskem delu, bodo definirani s pomočjo klasifikacije.

Za analizo numeričnih podatkov o številu pritožb in številu izdanih odločb drugostopenjskega

organa o pritožbah (v obdobju od 2009 do 2012) bo uporabljena analitična metoda. S to metodo

bo analizirano tudi število zaposlenih tržnih inšpektorjev (v obdobju od 2006 do 2012), število

opravljenih inšpekcijskih pregledov in število izrečenih upravnih ukrepov (v obdobju od 2009 do

2012).

Primerjalna oziroma komparativna metoda bo uporabljena za primerjavo števila izdanih

konkretnih upravnih aktov TIRS-a s številom vloženih oziroma prejetih pritožb zoper te akte.

Primerjava števila izdanih konkretnih upravnih aktov in števila pritožb zoper te akte bo

opravljena tudi za nekatere druge inšpektorate (Inšpektorat RS za delo, Zdravstveni inšpektorat

RS in Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje).

Z metodo kompilacije oziroma združevanja bodo v zaključku povzete temeljne ugotovitve in

oblikovana lastna stališča o obravnavani tematiki.

S pomočjo uporabljenih metod bo preučena razpoložljiva literatura z obravnavanega področja,

analizirani numerični podatki, opravljena primerjava numeričnih podatkov TIRS-a s podatki

izbranih treh inšpektoratov iz sistema državnih inšpektoratov, ter dodane lastne ugotovitve in

stališča, ki bodo tudi ustrezno utemeljena. Tematika pritožbe in pritožbenega postopka,

obravnavana na primeru izbranega državnega inšpektorata (TIRS) in resornega ministrstva, ki je

pristojno za odločanje na drugi stopnji (MGRT), bo združena v sistemsko celoto.

1.4 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA

V prvem poglavju bo podan uvod v tematiko pritožbe v postopku inšpekcijskega nadzora in sicer

na način, da bo najprej predstavljeno delo inšpektorjev, ki delujejo v okviru inšpektoratov in

temeljne značilnosti ter cilj postopka inšpekcijskega nadzora. V nadaljevanju uvodnega dela bo

nakazana možnost izdaje nezakonitega konkretnega upravnega akta in prikazan namen

pritožbenega postopka ter temeljne značilnosti pritožbe kot edinega rednega pravnega sredstva v

sistemu pravnih sredstev po ZUP, ki jo zavezanec v postopku inšpekcijskega nadzora v

določenem (pritožbenem) roku lahko vloži zoper konkretni upravni akt, s katerim je odločeno o

kakšni njegovi obveznosti (devolutivnost, nesuspenzivnost, itd.).

V drugem poglavju bodo opredeljeni temeljni pojmi, ki so povezani s tematiko, obravnavano v

diplomskem delu (upravna zadeva, inšpekcijski nadzor, pritožba). Z njihovo pomočjo bo v

7

nadaljevanju diplomskega dela na primeru izbranega državnega inšpektorata (TIRS) in resornega

ministrstva, ki je pristojno za odločanje na drugi stopnji (MGRT), podrobneje predstavljen potek

pritožbenega postopka.

Tretje poglavje bo namenjeno prikazu delovanja inšpekcijskih služb v sistemu javne uprave.

Prikazana bo organiziranost inšpekcijskih služb v RS in koordinacija dela različnih inšpekcij (v

okviru inšpekcijskega sveta in regijske koordinacije inšpektorjev).

Osrednji in najpomembnejši del diplomskega dela predstavljata 4. in 5. poglavje.

V četrtem poglavju bo podrobneje predstavljen potek pritožbenega postopka in njegove

značilnosti (dovoljenost pritožbe, legitimacija za pritožbo, pritožbeni rok, vsebina pritožbe,

vložitev pritožbe, pravni učinek vložene pritožbe, predhodni postopek, reševanje pritožbe in

odločba o pritožbi). Prikaz bo temeljil na primeru izbranega inšpekcijskega postopka, v katerem

na prvi stopnji odločajo tržni inšpektorji, na drugi stopnji pa (kot pritožbeni organ) o pritožbah

zoper njihove konkretne upravne akte odloča MGRT, zato bodo predstavljene tudi organizacijske

značilnosti TIRS-a in MGRT-ja.

Peto poglavje bo namenjeno empiričnemu raziskovanju, v okviru katerega bo za obdobje 2009 –

2012 analizirano delo TIRS-a. Opravljena bo analiza števila opravljenih inšpekcijskih pregledov,

števila izrečenih upravnih ukrepov, števila pritožb, vloženih zoper konkretne upravne akte TIRS-a

in analiza drugostopenjskih odločb. Podatki bodo prikazani tabelarično in grafično. Zaradi

jasnejše predstave o tem, kaj analizirana števila (konkretnih upravnih aktov izbranega

inšpekcijskega organa in pritožb zoper te akte) pomenijo v sistemu državnih inšpektoratov, bo

število izdanih konkretnih upravnih aktov TIRS-a in število pritožb, prejetih zoper te akte,

primerjano s številom konkretnih upravnih aktov izbranih treh inšpektoratov s statusom organa v

sestavi ministrstva in številom pritožb, vloženih zoper te akte. Na koncu tega poglavja bodo

preverjene postavljene hipoteze.

V šestem poglavju, s katerim bo diplomsko delo sklenjeno, bodo predstavljene zaključne misli o

obravnavani tematiki.

8

2 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV

2.1 UPRAVNA ZADEVA

Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe

oziroma druge stranke na področju upravnega prava (1. odst. 2. člena ZUP). Upravne zadeve so

»konkretne upravne zadeve (gradbeno dovoljenje, odločba o odmeri dohodnine, potni list, obrtno

dovoljenje, odločba o odmeri carine itd.), ki jih največkrat že sami predpisi opredelijo oziroma

označijo kot upravne zadeve in predpišejo, da o njih odločajo v upravnem postopku upravni in

drugi organi.«20

Po ZUP (2. odst. 2. člena) se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da

organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo

oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave zadeve.

Upravna zadeva ima torej naslednje značilnosti:

– gre za odločanje s področja upravnega prava, v katerem ima en subjekt (udeleženec) tega

upravnopravnega razmerja (upravni organ) določeno pravico, da nekaj stori, drug subjekt

(zavezanec v postopku inšpekcijskega nadzora, ki je pravna ali fizična oseba) pa ima

določeno obveznost oziroma dolžnost, da nekaj da, stori, opusti ali trpi. Subjekta v

upravnopravnem razmerju zaradi tega nista enakopravna. Upravni organ ima v tem

razmerju močnejši (avtoritativen) položaj. Odloča enostransko (brez pogajanj). Njegovo

odločitev je mogoče prisilno izvršiti, če je zavezanec ne izvrši prostovoljno;

– je konkretna. V postopku inšpekcijskega nadzora postane upravna zadeva konkretna

takrat, ko inšpekcijski organ po uradni dolžnosti (ex offo, ex officio) sam začne postopek

(če tako določa zakon ali drug na zakonu temelječ predpis, ter če to zahteva javna korist)

in z izdajo konkretnega upravnega akta zavezancu naloži določeno obveznost;

– je v njej izraženo varstvo javnega interesa oziroma koristi, ki je osnovna predpostavka za

uvedbo postopka po uradni dolžnosti. »Javni interes je tisto, kar šteje družba,

organizirana v državo ali drugo pravno-organizacijsko teritorialno enoto oziroma

skupnost (občino, pokrajino), po svojih vrednostnih merilih za svojo korist. Organ zato

ugotavlja in presoja obstoj javnega interesa ob uporabi (materialnih) zakonov glede na

njihovo vsebino, namen, smisel, cilj. Tako organ v konkretnem primeru iz vsebine in

smisla zakona ugotovi, kaj je v konkretnem primeru šteti za javno korist (interes) in temu

20B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 136-137.

9

splošnemu pojmu oziroma okvirni normi določi konkretno vsebino.«21 V postopku

konkretizacije javnopravne norme je uradna oseba pristojnega organa vezana na vsebino,

ki jo je tej normi postavil zakonodajalec. Vsebina »mora biti kot merilo odločanja že v

zakonu kolikor je le mogoče določljivo opredeljena.«22 Uradna oseba lahko ugotavlja le

voljo oziroma namen zakonodajalca v trenutku sprejema akta, ki to normo vsebuje, ne

more pa sama razmerja javnega interesa do zasebnega interesa posameznika reševati

drugače. Vprašanje uveljavljanja javnega interesa pri konkretizaciji zakonskih norm je

relevantno predvsem v pravnih razmerjih, v katerih država nastopa kot eden od

udeležencev, medtem ko v pravnih razmerjih med zasebniki samimi nobeden od njih ni

upravičen ali zainteresiran v konkretnem primeru ugotavljati javni interes.23 ZUP sicer ne

pozna splošne opredelitve javnega interesa, vendar se nanj sklicuje v temeljnem načelu

varstva pravic strank in varstva javnih koristi (7. člen), ter ga omenja v 18. in 144. členu.

Tretji odstavek 18. člena ZUP ureja dolžnost prevzema pristojnosti s strani

drugostopenjskega organa v primeru možnosti nastanka škodljivih posledic za določene

zavarovane kategorije (življenje ali zdravje ljudi, naravno oziroma življenjsko okolje ali

premoženje), v drugem odstavku 144. člena ZUP pa je po skrajšanem ugotovitvenem

postopku predvideno takojšnje odločanje v zadevi, ko gre za nujne ukrepe v javnem

interesu (nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost ali za

premoženje večje vrednosti). Pojem javne koristi je mogoče zaslediti tudi v določbah o

uvedbi postopka po uradni dolžnosti (126. člen ZUP).24

»Temeljni cilj inšpekcijskega nadzora je varstvo javnega interesa, izraženega v zakonih in

podzakonskih predpisih. Javni interes je zaščiten, če subjekti, ki jim predpisi nalagajo pravice in

obveznosti, ravnajo v skladu s predpisanimi pravili. Zakonito stanje torej predstavlja zaščito

javnega interesa.«25

Spoštovanje in izvajanje zakonov je v javnem interesu, ni pa nujno tudi v interesu posameznika.

Načelo varstva javnega in zasebnih interesov (5. člen ZIN) inšpektorja zavezuje, da po uradni

dolžnosti »skrbi za to, da se preprečijo ali onemogočijo ravnanja pravnih in fizičnih oseb, ki

predstavljajo poseg v javni interes, določen z materialnimi predpisi, ki dajejo pooblastila za

inšpekcijski nadzor. Hkrati to načelo zavezuje inšpektorja, da varuje interese pravnih in fizičnih

oseb, ki so v skladu z materialnimi predpisi. Varovati njihove pravice pomeni dolžnost

inšpektorja, da reagira na prijave, pritožbe, sporočila in druge informacije ter da ukrepa na

podlagi lastnih opažanj o nepravilnostih in protipravnih ravnanjih na področjih njegove stvarne

pristojnosti. To načelo ima svojo izpeljavo tudi v 24. členu ZIN, ki inšpektorja zavezuje, da

21B. Tičar, I. Rakar, o. c., str. 46. 22M. Pavčnik, o. c., str. 56. 23Prim: E. Kerševan, Uprava in sodni nadzor, Littera Scripta Manet, Zbirka Manet, 4. knjiga, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani,

Ljubljana, 2004, str. 99. 24Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 138-140. 25B. Tičar, I. Rakar, o. c., str. 189-190.

10

vlagatelje vlog obvesti o svojih ukrepih. Zato je predpisana posebna odgovornost inšpektorja (17.

člen ZIN) zaradi opustitve določenih ukrepov ali neizvršitve nalog.«26

2.2 INŠPEKCIJSKI NADZOR

Za področje inšpekcijskega nadzora se kot sistemski zakon od julija 2002 dalje uporablja ZIN.

ZIN ureja splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in

dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske

ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom (1. člen). Inšpekcijski nadzor je v

ZIN opredeljen kot nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, ki

ga izvršujejo inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi (2. člen).

»ZIN velja za vsa področja inšpekcij (npr. tržno, šolsko, komunalno, inšpekcijo s področja

notranjih zadev, požarno inšpekcijo, veterinarsko inšpekcijo itd.) in določa skupna pravila

raznovrstnih inšpekcij (ne glede na področje nadzora). ZIN velja tako za državne kot občinske

inšpekcije. Izjemoma ZIN ne velja za občine v delu, ki se nanaša na organizacijo inšpekcij (8. – 11.

člen), kajti občine imajo v tem okviru zagotovljeno ustavno avtonomijo.«27 ZIN se ne uporablja za

upravno inšpekcijo, inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, proračunsko inšpekcijo, obrambno

inšpekcijo in za druge oblike notranjega upravnega nadzora nad poslovanjem državnih organov

in organov lokalnih skupnosti (4. odst. 3. člena). Zanje veljajo predpisi, ki posebej urejajo te

inšpekcije. Npr. Zakon o obrambi ureja delovanje Inšpektorata RS za obrambo, ki je organ v

sestavi Ministrstva za obrambo.

V sklopu EU se inšpekcijski nadzor pojmuje širše kot po ZIN. »Evropski« inšpektorji namreč

zagotavljajo skladnost delovanja zavezancev s standardi (in ne le predpisi) za določena področja.

Primarna odgovornost za zakonito delovanje zavezancev ni na inšpektorjih, temveč na nosilcih

samih, zato predstavlja inšpekcijski nadzor sekundarno odgovornost za stanje na področju.28

V primerjavi z ZUP, ki je splošni zakon, po katerem se vodi postopek in odloča v upravnih zadevah

na najrazličnejših področjih, je ZIN poseben (specialni) zakon. V posebnem inšpekcijskem

(upravnem) postopku se ZIN uporablja glede načel (4. – 7. člen ZIN), organizacije inšpekcij (8. –

11. člen ZIN), glede postopkovnih vprašanj (24. – 31. člen ZIN) in glede tistih vprašanj, ki niso

urejena s posebnimi področnimi materialnimi zakoni. Če področni zakon, ki ureja delovanje

določene inšpekcije (npr. ZTI), določeno vprašanje ureja drugače, se ZIN uporablja subsidiarno.

Subsidiarno se v postopku inšpekcijskega nadzora uporablja tudi ZUP, in sicer le za postopkovna

vprašanja, ki jih področni zakon in ZIN ne urejata. Govorimo o »dvojni postopkovni

26B. Bugarič et al., o. c., str. 886-887. 27T. Jerovšek, P. Kovač, Posebni …, 2008, str. 167. 28Prim: T. Jerovšek, P. Kovač, o. c., str. 163.

11

subsidiarnosti«,29 pri kateri se v razmerju med področnim zakonom in ZIN primarno uporablja

področni zakon, v razmerju med ZIN in ZUP pa je ZIN nadrejen ZUP. Navedeno prikazuje slika 1.

Slika 1: Razmerje dvojne subsidiarnosti v inšpekcijskih postopkih

Vir: T. Jerovšek, P. Kovač, Posebni upravni postopki, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Ljubljana,

2008, str. 167.

Postopek inšpekcijskega nadzora se vedno začne (uvede) le po uradni dolžnosti (»oficialna

maksima«),30 ko inšpektor na področju, na katerem opravlja inšpekcijski nadzor, ugotovi (na

podlagi lastnih zapažanj) ali izve (od prijavitelja, vlagatelja pobude, iz sporočila ali druge vloge),

da je glede na obstoječe dejansko stanje treba začeti upravni postopek zaradi varstva javnih

koristi. »Ker inšpekcija deluje za zagotovitev javne koristi, ZIN v 24. in 30. členu med drugim

določa, da inšpektor obravnava (tudi anonimne) prijave.31 Pobudo za uvedbo postopka

inšpekcijskega nadzora lahko da kdorkoli, vendar je odločitev o uvedbi postopka v pristojnosti

inšpektorja. Inšpektor na prijavo ni vezan, zaradi česar uvedbe postopka inšpekcijskega nadzora

ni mogoče zahtevati oziroma izsiliti. V postopku inšpekcijskega nadzora morebitni pobudnik za

uvedbo postopka (prijavitelj) nima položaja stranke. Tak položaj ZIN priznava samo zavezancu,

zoper katerega je inšpekcijski postopek uveden (3. odst. 24. člena ZIN). Prijavitelju, ki je s kršitvijo

zavezanca neposredno oškodovan, sodna praksa priznava status stranskega udeleženca – na

podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up-257/03-9 z dne 2. 10. 2003 je tako odločilo tudi

Upravno sodišče RS – npr. v sodbi št. U 90/2003 z dne 3. 12. 2003 (UL0001089).

29B. Bugarič et al., o. c., str. 883. 30M. Pavčnik, o. c., str. 314. 31P. Kovač, Izbrani vidiki delovanja inšpektorata v izvršbi s študijo primera prosto po Kafki, Pravna praksa, 2011, št. 47, str. 22.

12

Inšpekcijski nadzor se izvaja na vseh upravnih področjih, kjer javni interes narekuje ali

prepoveduje oziroma omejuje naslovnikom določeno ravnanje.

Glede na namen je inšpekcijski nadzor:

– redni nadzor po programu dela (brez pobude oziroma prijave za uvedbo postopka) ali

– dodatni nadzor, ki obsega:

izredni nadzor (na podlagi različnih pobud zaradi suma neskladnosti) in

naknadni, dodatni (angl. follow-up) nadzor (po predhodno ugotovljeni

neskladnosti – usmerjen je na določenega zavezanca).32

»Primarni cilj inšpekcijskega nadzorstva je zagotavljanje pravne varnosti in šele nato izvajanje

strokovne dejavnosti na določenem področju uprave. V tem razmerju se izvajanje strokovne

dejavnosti v odnosu do zagotavljanja pravne države izpostavlja kot sredstvo za dosego cilja, to je

pravne države.«33

»Brez izvajanja nadzorne funkcije javne uprave bi predpisi ostali mrtva črka na papirju, zato se

inšpekcijski nadzor izvaja na vseh upravnih področjih, kjer javni interes narekuje ali prepoveduje

oziroma omejuje naslovnikom določeno ravnanje.«34

Inšpekcijsko nadzorstvo, ki zagotavlja varstvo zakonitosti (legalitete) v upravi, je mogoče

obravnavati v ožjem in širšem pomenu. V ožjem pomenu ga je mogoče obravnavati v strokovnem

pogledu in z vidika stvarne pristojnosti, to je delovnega področja uprave, kjer se inšpekcijsko

nadzorstvo opravlja. V širšem pomenu pa je inšpekcijsko nadzorstvo treba obravnavati kot

izvajanje ene od temeljnih funkcij vsake države ali nalog uprave, to je nadzorstva nad izvajanjem

zakonov in predpisov ter nad izvrševanjem odrejenih ukrepov, v okviru katerega se presoja

skladnost ugotovljene prakse ali stanja z veljavnimi načeli, standardi, normativi, zakoni.35

»Inšpekcijsko nadzorstvo po ZIN pomeni primarno upravno ukrepanje, šele dopolnilno tudi

prekrškovno in drugo. Upravni ukrepi so v temelju usmerjeni v prihodnost. Njihov cilj je bodoča

odprava obstoječe pomanjkljivosti v javnem interesu. Prekrškovni ukrepi, ki so istim udeležencem

ob istih okoliščinah izrečeni v prekrškovnem postopku, pa so usmerjeni »za nazaj«, t.j. »plačati«

za storjeno protipravno dejanje ali opustitev dolžnega ravnanja. Kot izhaja tudi iz odločitev

Vrhovnega sodišča RS (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, št. IV Ips 83/2010 z dne 23. 11. 2010 –

VS2005477), zato pri tem ne gre za prepoved odločanja dvakrat o istem (ne bis in idem), saj

32Prim: T. Jerovšek, P. Kovač, Posebni … , 2008, str. 163-164. 33T. Strojin, Inšpekcijsko nadzorstvo, Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana, 1996, str. 30-31. 34P. Kovač, D. Bizjak, Š. Korade Purg, Delovanje inšpekcij v Sloveniji - od zakonitosti k učinkovitosti, Podjetje in delo, 2009, št. 2, str.

394. 35Prim: T. Strojin, o. c., str. 30.

13

imata nadzorni in prekrškovni postopek različen ratio legis in drugačne posledice za storilca,

zaradi česar nista v koliziji.«36

Upravni in prekrškovni postopek se običajno izvajata vzporedno, vendar sta po naravi zadeve

različna postopka. Upravni inšpekcijski postopek se konča z upravno odločbo, s sklepom o

ustavitvi postopka ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka na koncu zapisnika (po ZIN-A, ki velja

od 7. 4. 2007), vzporedni prekrškovni postopek pa se konča s prekrškovnimi akti. Poudariti je

treba, da se nekatera procesna dejanja (npr. ogled) lahko opravijo v namen obeh postopkov. Če

ima inšpekcijski organ tako upravna kot prekrškovna pooblastila, potem se uvedeni inšpekcijski

postopek ne more šteti zgolj za prekrškovnega in zaključiti le z izrekom globe kot prekrškovne

sankcije.

Izjemoma je možno izključno prekrškovno ukrepanje, vendar mora to izhajati iz predpisa.

Pooblastilo za prekrškovno (ne pa tudi upravno) ukrepanje ima inšpektor takrat, ko je v predpisu,

po katerem opravlja inšpekcijski nadzor (v poglavju, ki vsebuje kazenske določbe) določeno, da se

»pravna oseba oziroma samostojni podjetnik kaznuje z globo za prekršek v znesku …«, ni pa (v

poglavju o inšpekcijskem nadzorstvu in upravnih ukrepih) za primer nespoštovanja določene

določbe predpisa predvideno upravno ukrepanje.37

2.3 PRITOŽBA

Pritožba je edino redno pravno sredstvo za varstvo zakonitosti pri odločanju o pravicah,

obveznostih in pravnih koristih posameznikov v upravnem postopku (instančni nadzor).

S pritožbo prizadeti uveljavlja ustavno pravico do vložitve pravnega sredstva (25. člen URS).

Bistvo ustavne pravice do pravnega sredstva je predvsem v tem, da mora pritožbeni organ

pritožbo vsebinsko obravnavati. Če te pomembne značilnosti ustavne pravice do pravnega

sredstva ne bi bilo, bi bil 25. člen URS zgolj prazen predpis (lex imperfecta). Pravica do pritožbe

zoper konkretni akt upravnega organa torej ni zgolj pravica, ki vsakomur omogoča, da se

formalno pritoži, ampak gre dejansko za pravico vsakogar, da višja instanca meritorno (ne zgolj

pavšalno) preizkusi njegova navajanja.38

Z vložitvijo pritožbe prizadeti zahteva, naj pritožbeni organ vzame zadevo ponovno v postopek,

presodi oziroma preizkusi zakonitost in pravilnost izdanega konkretnega upravnega akta tako

glede njegove formalne strani (postopek pred izdajo upravnega akta) kot tudi glede njegove

materialne strani (uporaba materialnega predpisa) ter izda ustrezno odločbo v upravni zadevi.39

36P. Kovač, Inšpekcije med upravnim ukrepanjem in prekrškovnimi sankcijami, Pravna praksa, 2011, št. 36, str. 7. 37Prim: P. Kovač, o. c., ibidem. 38Prim: B. J. Turk et al., Človekove pravice v pravnih in sodnih postopkih, Legalia, 2004, str. 59. 39Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 462.

14

Vprašanje formalne in materialne zakonitosti konkretnega upravnega akta se vselej presoja po

dejanskem in pravnem stanju, kakršno je bilo ob izdaji akta. Spremembe v dejanskem in

pravnem stanju, ki nastanejo po izdaji konkretnega upravnega akta, ne morejo vplivati

retroaktivno na prej izdani upravni akt tako, da bi postal naknadno zakonit oziroma nezakonit ali

celo ničen.«40

Pritožba je devolutivno pravno sredstvo, kar pomeni, da o njej praviloma odloča organ višje

stopnje (instančni organ). Odločanje o pritožbi se prenese na drugostopenjski organ. V primeru

organa v sestavi ministrstva je to resorno ministrstvo. »O utemeljenosti pritožbe odloča drug

organ, kot je izdal izpodbijani akt, saj bi izdajatelj sicer le redko ugodil pritožniku, kajti z

ugoditvijo pritožbi bi bodisi priznal svojo prvotno napako (kar psihološko ni pričakovati, čeprav

ZUP to omogoča z nadomestno odločbo), bodisi bi spremenil odločitev brez oprijemljivih

referenc (druga odločitev ob istih pravilih in dejstvih).«41

Drugostopenjski organ lahko pritožbo zavrže (1. odst. 246. člena ZUP), zavrne (248. člen ZUP) ali

pritožbi ugodi, s tem da konkretni upravni akt v celoti ali deloma odpravi ali ga spremeni ali

izreče za ničnega (3. odst. 246. člena ZUP). Tudi to pravilo ima izjeme. Prvostopenjski organ je

upravičen sam rešiti pritožbo, ki mu je bila izročena, in sicer tako, da jo zavrže, če ni dovoljena,

ali ni pravočasna, ali je ni vložila upravičena oseba, ali pa tako, da izdani konkretni upravni akt

nadomesti z novim, če spozna, da je pritožba utemeljena in je treba zadevo rešiti drugače.42

»Pritožba je vezana na rok. Po ZUP (1. odst. 235. člena) se pritožba vloži v 15 dneh od dneva

vročitve konkretnega upravnega akta (to je tako imenovani splošni pritožbeni rok), če ni z

zakonom drugače določeno. Pritožbeni rok se šteje za vsako osebo in vsak organ, ki se mu

odločba vroči, od dneva vročitve odločbe. Pritožbo zoper odločbo lahko vloži stranka, pritožbo pa

lahko vloži tudi vsaka druga oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi, in sicer v

roku, ki je določen za stranko.«43

»Pritožba ima praviloma odložilen (suspenzivni) učinek, kar pomeni, da zadrži učinkovanje

oziroma izvršitev izdanega upravnega akta do izdaje odločbe o pravnem sredstvu.«44

Izvršljiva (po 2. odst. 224. člena ZUP) postane odločba prve stopnje: z vročitvijo stranki, če

pritožba ni dovoljena; z vročitvijo stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve; po preteku pritožbenega

roka, če pritožba ni bila vložena; z vročitvijo odločbe drugostopenjskega organa, s katero se

pritožba zavrne, ali sklepa, s katerim se pritožba zavrže; s trenutkom, ko se stranka odpove

40V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 455. 41P. Kovač, Učinkovitost pravnih sredstev v upravnem postopku, Podjetje in delo, 2009, št. 7, str. 1269. 42Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 479-480. 43B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 549-550. 44V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 457.

15

pravici do pritožbe (to v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, ni možno45 - 1. odst. 229. člena

ZUP).

Če je pritožba po predpisih vložena, se odločba ne more izvršiti vse dotlej, dokler se odločba o

pritožbi, s katero je bila pritožba zavržena ali zavrnjena ali izpodbijana odločba spremenjena, ne

vroči stranki (1. odst. 236. člena ZUP).

Izjemoma se (po ZUP) lahko izvrši odločba, zoper katero pritožbeni rok še teče, in odločba, zoper

katero je vložena pritožba:

– če zakon tako določa;

– če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, s katerimi ni mogoče odlašati (4. tč. 1. odst. 144.

člena ZUP);

– če bi zaradi odložitve izvršbe nastala za kakšno stranko nepopravljiva škoda – v tem

primeru se od stranke, v katere korist se opravi izvršba, lahko zahteva primerno

zavarovanje in to zavarovanje postavi kot pogoj za izvršbo (2. odst. 236. člena ZUP).

»Primere in pogoje za nesuspenzivni učinek pritožbe na izvršljivost odločbe določajo zlasti zakoni

s področja inšpekcijskega nadzorstva ter področja davkov in carin.«46

ZIN, ki predpisuje postopek inšpekcijskega nadzora, v katerem se prvenstveno uporabljajo

njegove določbe, določbe ZUP pa le v vprašanjih postopka, ki z ZIN (kot posebnim predpisom)

niso urejena,47 v 30. členu določa, da pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve,

če s posebnim zakonom ni drugače določeno.

Po mnenju ustavnih pravnikov je »tako določilo očiten primer zlorabe ustavne pravice do vložitve

pravnega sredstva, saj postavlja pritožnika v položaj, ko mu je na formalni strani sicer

zagotovljena pravica do pritožbe, na vsebinski pa dejansko ne.«48

Čeprav torej institut nesuspenzivnosti pritožbe dejansko pomeni nižjo raven varstva interesov

zavezancev, jo inšpekcijski organ vendarle lahko uporabi, saj je »s tem zagotovljena učinkovitost

inšpekcijskega nadzorstva, ki pa je v javnem interesu.«49

45Prim: T. Jerovšek, Odpoved pravici do pritožbe, Podjetje in delo, 2008, št. 7, str. 1319. 46J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2008, str. 623. 47Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 30-36. 48B. J. Turk et al., o. c., str. 56. 49B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 516.

16

3 DELOVANJE INŠPEKCIJSKIH SLUŽB

3.1 ORGANIZIRANOST INŠPEKCIJSKIH SLUŽB

Inšpekcijske službe v RS so v organizacijskem smislu del izvršilne veje oblasti. Delujejo kot del

javne uprave. Pretežno spadajo v krog organov državne uprave. V skladu s stvarno pristojnostjo

izvaja vsaka inšpekcijska služba nadzor na svojem upravnem področju.

Največ inšpekcijskih služb v RS deluje v organizacijski oziroma statusni obliki inšpektorata, ki ima

status samostojnega organa v sestavi ministrstva. Inšpektorat, v okviru katerega deluje več

inšpekcij, ima več ustreznih notranjih organizacijskih enot (2. odst. 8. člena ZIN). Tako ima npr.

Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje osem notranjih organizacijskih enot (inšpekcij). V

njegovem okviru delujejo fitosanitarna inšpekcija, gozdarska inšpekcija, kmetijska inšpekcija,

lovska in ribiška inšpekcija, vinarska inšpekcija, inšpekcija za kakovost živil, inšpekcija za kontrolo

krme in inšpekcija za okolje in naravo.50

Inšpekcijske službe v RS so relativno samostojne in nevezane na navodila hierarhično višjega

(nadrejenega) organa izvršilne oblasti. Višja stopnja avtonomije inšpekcij v razmerju do ministra

oziroma ministrstva se izraža v treh vidikih:

– finančnem (lasten proračun zagotavlja materialne vire za izvajanje inšpekcijskega

nadzora),

– kadrovskem (glavni inšpektor deluje kot predstojnik inšpektorjev, čeprav ga imenuje

minister) in

– strokovnem (ministru preprečuje poseg v odločitve v konkretnih primerih). Ministrstvo se

s konkretnimi inšpekcijskimi zadevami srečuje formalno šele, ko kot drugostopenjski

organ rešuje pritožbe zoper konkretne upravne akte inšpektorata oziroma izvaja nadzor

nad odločanjem inšpektorata v posamičnih zadevah (resorni upravni nadzor). Na splošni

ravni pa ministrstvo daje splošna navodila in smernice za delo v organu v sestavi in izvaja

nad njim nadzor, saj je minister odgovoren za urejeno stanje na področju svojega resorja

(114. člen URS).51 Minister mora imeti možnost pridobiti prav vse podatke, ki se nanašajo

na delovanje organov v sestavi ministrstva (izvzeti niso niti osebni, tajni ali kako drugače

varovani podatki), saj mora v okviru svoje nadzorstvene funkcije ugotoviti vse morebitne

nepravilnosti in druge podlage za ukrepanje na podlagi ministrove odgovornosti.52

50http://www.iko.gov.si/si/delovna_podrocja/ 51Prim: P. Kovač, D. Bizjak, Š. Korade Purg, Delovanje …, 2009, št. 2, str. 397. 52Prim: E. Kerševan, Uprava …, 2004, str. 131.

http://www.iko.gov.si/si/delovna_podrocja/

17

Določene inšpekcije so organizirane po teritorialnem principu (v območnih enotah in pisarnah),

po katerem se delovanje inšpekcije enakomerno porazdeli po prostoru, ki ga nadzira (princip

dekoncentracije). Po navedenem principu je organiziran tudi TIRS, ki deluje na sedežu v Ljubljani

in v organizacijskih enotah ter inšpekcijskih pisarnah.

3.2 DRŽAVNI INŠPEKTORAT

V Sloveniji delujejo naslednji državni inšpektorati:

– Tržni inšpektorat RS (TIRS),53

– Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS),54

– Inšpektorat RS za delo (IRSD):55

inšpekcija nadzora delovnih razmerij,

inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu,

socialna inšpekcija,

– Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje (IRSKO):56

fitosanitarna inšpekcija,

gozdarska inšpekcija,

inšpekcija za kakovost živil,

inšpekcija za kontrolo krme,

inšpekcija za okolje in naravo,

kmetijska inšpekcija,

lovska in ribiška inšpekcija,

vinarska inšpekcija,

– Inšpektorat za promet, energetiko in prostor:57

inšpekcija za ceste, železniški promet, žičniške naprave in smučišča,

inšpekcija za cestni promet,

inšpekcija za energetiko in rudarstvo,

gradbena, geodetska in stanovanjska inšpekcija,

– Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,58

– Inšpektorat RS za notranje zadeve,59

– Inšpektorat RS za kulturo in medije,60

53http://www.ti.gov.si/si/o_inspektoratu/ 54http://www.zi.gov.si/si/o_inspektoratu/organiziranost/ 55http://www.id.gov.si/si/delovna_podrocja/ 56http://www.iko.gov.si/si/delovna_podrocja/ 57http://www.ipep.gov.si/si/o_inspektoratu/organiziranost/ 58http://www.mo.gov.si/si/o_ministrstvu/organizacija/inspektorat_rs_za_varstvo_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrecami/ 59http://www.mnz.gov.si/si/policija_varnost_in_nadzor/inspektorat_rs_za_notranje_zadeve/ 60http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/inspektorat_rs_za_kulturo_in_medije/

http://www.mkgp.gov.si/si/organi_v_sestavi/inspektorat_republike_slovenije_za_kmetijstvo_gozdarstvo_in_hrano/fitosanitarna_inspekcija/

http://www.mkgp.gov.si/si/organi_v_sestavi/inspektorat_republike_slovenije_za_kmetijstvo_gozdarstvo_in_hrano/gozdarska_inspekcija/

http://www.mkgp.gov.si/si/organi_v_sestavi/inspektorat_republike_slovenije_za_kmetijstvo_gozdarstvo_in_hrano/inspekcija_za_kontrolo_kakovosti_kmetijskih_pridelkov_in_zivil/

http://www.mkgp.gov.si/si/organi_v_sestavi/inspektorat_republike_slovenije_za_kmetijstvo_gozdarstvo_in_hrano/inspekcija_za_kontrolo_krme/

http://www.mkgp.gov.si/si/organi_v_sestavi/inspektorat_republike_slovenije_za_kmetijstvo_gozdarstvo_in_hrano/kmetijska_inspekcija/

http://www.mkgp.gov.si/si/organi_v_sestavi/inspektorat_republike_slovenije_za_kmetijstvo_gozdarstvo_in_hrano/lovska_in_ribiska_inspekcija/

http://www.ti.gov.si/si/o_inspektoratu/

http://www.zi.gov.si/si/o_inspektoratu/organiziranost/

http://www.id.gov.si/si/delovna_podrocja/


http://www.ipep.gov.si/si/o_inspektoratu/organiziranost/

http://www.mo.gov.si/si/o_ministrstvu/organizacija/inspektorat_rs_za_varstvo_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrecami/

http://www.mnz.gov.si/si/policija_varnost_in_nadzor/inspektorat_rs_za_notranje_zadeve/

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/inspektorat_rs_za_kulturo_in_medije/

18

– Inšpektorat RS za obrambo,61

– Inšpektorat RS za šolstvo in šport,62

– Inšpektorat za javno upravo.63

3.3 INŠPEKCIJSKA SLUŽBA KOT ORGAN, KI NI INŠPEKTORAT

Inšpekcijska služba lahko deluje tudi v organu v sestavi, ki ni inšpektorat, če tako določa poseben

zakon ali uredba (3. odst. 8. člena ZIN). S tem je dana pravna podlaga za delovanje inšpekcijskih

služb v drugih organih v sestavi ministrstev.64 Ti organi so naslednji: 65

– Davčna uprava RS,66

– Carinska uprava RS,67

– Veterinarska uprava RS,68

– Urad RS za kemikalije,69

– Uprava RS za varstvo pred sevanji,70

– Uprava RS za jedrsko varnost,71

– Urad RS za meroslovje.72

Davčna uprava RS in Carinska uprava RS sta organa v sestavi Ministrstva za finance. Veterinarska

uprava RS in Uprava RS za jedrsko varnost delujeta kot organa v sestavi Ministrstva za kmetijstvo

in okolje. Urad RS za kemikalije in Uprava RS za varstvo pred sevanji sta organa v sestavi

Ministrstva za zdravje. Urad RS za meroslovje je organ v sestavi MGRT-ja.

61http://www.mo.gov.si/si/o_ministrstvu/organizacija/inspektorat_rs_za_obrambo/ 62http://www.iss.gov.si/si/o_inspektoratu/ 63http://www.mnz.gov.si/si/policija_varnost_in_nadzor/inspektorat_za_javno_upravo/ http://www.mp.gov.si/si/o_ministrstvu/inspektorat_za_javno_upravo_organ_v_sestavi/ 64B. Bugarič et al., o. c., str. 892-893. 65Prim: D. Bizjak, Organiziranost državnih inšpekcijskih služb, Pravna praksa, 2008, št. 23, str. 14. 66http://www.durs.gov.si/si/o_davcni_upravi/ 67http://www.carina.gov.si/si/o_carini/organizacijska_struktura/ 68http://www.vurs.gov.si/si/o_veterinarski_upravi/osebna_izkaznica/ 69http://www.uk.gov.si/si/o_uradu/organiziranost/ 70http://www.uvps.gov.si/si/o_upravi/ 71http://www.ursjv.gov.si/si/ursjv/ 72http://www.mirs.gov.si/si/o_uradu/

http://www.mo.gov.si/si/o_ministrstvu/organizacija/inspektorat_rs_za_obrambo/

http://www.iss.gov.si/si/o_inspektoratu/

http://www.mnz.gov.si/si/policija_varnost_in_nadzor/inspektorat_za_javno_upravo/

http://www.mp.gov.si/si/o_ministrstvu/inspektorat_za_javno_upravo_organ_v_sestavi/

http://www.durs.gov.si/si/o_davcni_upravi/

http://www.carina.gov.si/si/o_carini/organizacijska_struktura/

http://www.vurs.gov.si/si/o_veterinarski_upravi/osebna_izkaznica/

http://www.uk.gov.si/si/o_uradu/organiziranost/

http://www.uvps.gov.si/si/o_upravi/

http://www.ursjv.gov.si/si/ursjv/

http://www.mirs.gov.si/si/o_uradu/

19

3.4 NOTRANJI UPRAVNI NADZOR

Kot oblika notranjega upravnega nadzora, pri kateri so nosilci nadzora znotraj upravnega organa,

delujejo naslednje inšpekcije:

– upravna inšpekcija73 (znotraj Inšpektorata za javno upravo kot organa v sestavi Ministrstva

za notranje zadeve),74

– inšpekcija za sistem javnih uslužbencev (znotraj Inšpektorata za javno upravo kot organa

v sestavi Ministrstva za notranje zadeve),75

– proračunska inšpekcija (znotraj Urada RS za nadzor proračuna kot organa v sestavi

Ministrstva za finance),76

– letalska inšpekcija (znotraj Direktorata za promet v okviru Ministrstva za infrastrukturo in

prostor).

Za te inšpekcije je značilen nadzor nad poslovanjem državnih organov in organov lokalnih

skupnosti, ne pa tudi nad drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, zaradi česar so omejene v

pooblastilih in ukrepih.77

3.5 DRŽAVNE INŠPEKCIJE ZUNAJ DRŽAVNE UPRAVE

Druge organizacijske oblike državnih organov oziroma subjektov javnega sektorja, v katerih se

izvaja inšpekcijski nadzor, so:

– Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) in

– Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju APEK).

73ZDU-1 v 73. členu določa: »(1) Ministrstvo, pristojno za upravo, opravlja v upravnih organih in pri nosilcih javnih pooblastil nadzorstvo

nad izvajanjem predpisov o notranji organizaciji, poslovnem času, uradnih urah, poslovanju z dokumentarnim gradivom, kakovosti

poslovanja in poslovanju s strankami. Nadzorstvo opravljajo uradne osebe, ki jih za to pooblasti minister, pristojen za upravo (v

nadaljnjem besedilu: upravni inšpektor). (2) Upravni inšpektor ima pravico do vstopa v prostore upravnega organa oziroma nosilca

javnega pooblastila ter pravico do vpogleda v dokumentacijo. Upravni organ mora zagotoviti upravnemu inšpektorju pogoje za delo in

vse potrebne informacije. (3) Upravni inšpektor o pregledu sestavi zapisnik, ki se vroči predstojniku, pristojnemu ministru in ministru,

pristojnemu za upravo. V zapisniku lahko upravni inšpektor predlaga ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Na

zapisnik ima predstojnik pravico ugovora v osmih dneh od dneva vročitve zapisnika. O ugovoru na zapisnik odloča minister, pristojen

za upravo, ki lahko tudi predlaga predstojniku, pristojnemu ministru oziroma vladi ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih

pomanjkljivosti.« 74http://www.mnz.gov.si/si/policija_varnost_in_nadzor/inspektorat_za_javno_upravo/podrocje_upravnih_postopkov_in_informacij_jav

nega_znacaja/ 75http://www.mnz.gov.si/si/policija_varnost_in_nadzor/inspektorat_za_javno_upravo/podrocje_delovnih_razmerij_javnih_usluzbence

v/ 76http://www.unp.gov.si/si/delovna_podrocja/proracunska_inspekcija/ 77D. Bizjak, Organiziranost …, op. cit., str. 14.

http://www.mnz.gov.si/si/policija_varnost_in_nadzor/inspektorat_za_javno_upravo/podrocje_upravnih_postopkov_in_informacij_javnega_znacaja/


http://www.mnz.gov.si/si/policija_varnost_in_nadzor/inspektorat_za_javno_upravo/podrocje_delovnih_razmerij_javnih_usluzbencev/


http://www.unp.gov.si/si/delovna_podrocja/proracunska_inspekcija/

20

IP, ki je bil z Zakonom o informacijskem pooblaščencu ustanovljen kot samostojen in neodvisen

državni organ, deluje na dveh področjih, in sicer na področju dostopa do informacij javnega

značaja in na področju varstva osebnih podatkov. Na področju dostopa do informacij javnega

značaja ima pristojnosti pritožbenega organa. Prosilcem za informacije lahko pomaga:

– kadar je organ zahtevo za dostop zavrgel;

– kadar je organ izdal zavrnilno odločbo;

– kadar je organ v molku (ni odločil v 20-ih delovnih dneh po vročitvi zahteve ali ni odločil

niti po 50-ih delovnih dneh, potem ko je izdal sklep o izrednem podaljšanju roka);

– kadar organ ni posredoval informacij v obliki, ki jo je zahteval prosilec.78

Na področju varstva osebnih podatkov pa IP na podlagi Zakona o varstvu osebnih podatkov (v

nadaljevanju ZVOP-1) med drugim izvršuje inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega

zakona (obravnava prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge, v katerih je izražen sum kršitve

zakona) in v njegovem okviru odreja inšpekcijske ukrepe iz 54. člena ZVOP-1 (npr. prepoved

obdelave osebnih podatkov, brisanje ali uničenje osebnih podatkov kadar ugotovi, da se

obdelujejo v nasprotju z zakonom).79

APEK po Zakonu o medijih in Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah izvaja strokovni nadzor

nad radijskimi in televizijskimi izdajatelji ter inšpekcijski nadzor nad ponudniki avdiovizualnih

medijskih storitev. Pristojnosti agencije se nanašajo na naslednja področja:

– zaščita otrok in mladoletnikov (programske vsebine morajo zadostiti zakonskim

določilom v zvezi z načinom prezentacije in ustreznim terminom predvajanja);

– predvajanje slovenskih in evropskih avdiovizualnih del (izdajatelji oz. ponudniki

morajo predvajati predpisano kvoto slovenskih in evropskih avdiovizualnih del);

– oglaševanje (biti mora ustrezno identificirano in jasno prepoznavno ter ne sme preseči

predpisanih kvot);

– status programa posebnega pomena (za programe s statusom veljajo posebna

zakonska določila);

– programski deleži (zakonodaja predpisuje obvezni delež lastne produkcije in

slovenske glasbe);

– dovoljenja za izvajanje radijske oziroma televizijske dejavnosti (delovanje v skladu s

programskimi zahtevami, ki izhajajo iz dovoljenja).80

78https://www.ip-rs.si/pristojnosti/informacije-javnega-znacaja/ 79https://www.ip-rs.si/pristojnosti/varstvo-osebnih-podatkov/ 80http://www.apek.si/prijava-krsitev-v-elektronskih-medijih

https://www.ip-rs.si/pristojnosti/informacije-javnega-znacaja/

https://www.ip-rs.si/pristojnosti/varstvo-osebnih-podatkov/

http://www.apek.si/prijava-krsitev-v-elektronskih-medijih

21

3.6 INŠPEKCIJSKI SVET

Inšpekcijski svet (v nadaljevanju IS) je stalno medresorsko delovno telo za medsebojno

koordinacijo dela in doseganje večje učinkovitosti različnih inšpekcij. Vodi ga minister, pristojen

za upravo, ali oseba, ki jo minister pooblasti (1. odst. 11. člena ZIN in 2. člen Poslovnika IS).

Člani IS so glavni inšpektorji in predstojniki organov oziroma poslovodni organi oseb javnega

prava, v katerih deluje inšpekcija, oziroma osebe, ki jih predstojnik oziroma poslovodni organ

pooblasti (2. odst. 11. člena ZIN).

Glavni inšpektorji morajo IS (in pristojnemu ministru) posredovati letna poročila, ki vključujejo

zlasti podatke o številu zadev, o času reševanja posamezne zadeve, o spoštovanju rokov pri

reševanju posameznih zadev in o realizaciji letnih načrtov dela (3. odst. 10. člena ZIN).

Vprašanja, povezana z delom IS, so urejena v Poslovniku IS, ki ga je IS sprejel v soglasju z vlado

(5. odst. 11. člena ZIN). V skladu z 2. odst. 11. člena Poslovnika IS je IS o svojem delu dolžan

najkasneje da 31. 3. pripraviti letno poročilo, ki ga minister, pristojen za javno upravo, pošlje v

seznanitev vsem članom vlade oziroma v obravnavo vladi.

Zaradi večje učinkovitosti delovanja IS (skladno s 3. členom Poslovnika IS):

– načrtuje skupno izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora različnih inšpekcij in skrbi za hitro

prenašanje informacij;

– obravnava skupna strokovna in organizacijska vprašanja, povezana z delovanjem

posameznih inšpekcij;

– določa in spremlja kazalce uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela inšpekcij;

– načrtuje in predlaga usposabljanje javnih uslužbencev v inšpekcijah, skladno s potrebami;

– načrtuje standardizacijo opreme, evidenc in dostopov do baz podatkov, potrebnih za

učinkovitejše opravljanje inšpekcijskega nadzora in vodenje prekrškovnih postopkov;

– zagotavlja skupni informacijski sistem za vse inšpekcije, ki si medsebojno izmenjujejo

podatke;

– zagotavlja enotno razlago predpisov, ki se nanašajo na delo inšpekcij;

– zagotavlja pravno pomoč v zahtevnih operativnih primerih;

– obravnava predloge za spremembe oziroma dopolnitve predpisov;

– sodeluje pri reševanju vprašanj s področja pristojnosti;

– obravnava poročila delovnih teles.81

81http://www.mnz.gov.si/si/javna_uprava/inspekcijski_svet/

http://www.mnz.gov.si/si/javna_uprava/inspekcijski_svet/

22

IS deluje preko sej in preko svojih delovnih teles. Seje vodi predsednik IS ali oseba, ki jo

predsednik pooblasti (1. odst. 5. člena Poslovnika IS).

Na seji IS sodelujejo člani IS in njihovi sodelavci. Predsednik inšpekcijskega sveta lahko

samostojno ali na predlog članov sveta povabi na sestanek tudi druge udeležence, ki bi lahko

pomembno prispevali k uspešnemu reševanju posameznih vprašanj dnevnega reda (6. člen

Poslovnika IS).

Za izvajanje nalog IS so (skladno z 8. členom Poslovnika IS) ustanovljeni naslednji odbori:

- odbor za pravno področje;

- odbor za merjenje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela inšpekcijskih služb;

- odbor za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje;

- odbor za informacijsko podporo.82

3.7 REGIJSKE KOORDINACIJE INŠPEKTORJEV

Za usklajevanje dela inšpekcij na pokrajinski ravni so na podlagi ZIN ustanovljene tudi regijske

koordinacije inšpektorjev (v nadaljevanju RKI), ki koordinirajo delo različnih inšpekcijskih služb na

regionalnem nivoju. Ustanovljenih je 11 RKI, ki so prikazane na sliki 2.83 Njihovi člani so vodje

območnih enot inšpekcij, predsednik posamezne RKI pa je vodja območne enote ene od inšpekcij

(npr. predsednik osrednjeslovenske RKI je vodja TIRS-a, Območne enote Ljubljana). V okviru RKI

se rešujejo vprašanja pristojnosti posameznih inšpekcij in pripravljajo koordinirane akcije v

posameznih inšpekcijskih zadevah ali vrsti zadev. Pri delu RKI sodeluje tudi Policija, po potrebi

lokalna skupnost, upravna enota in drugi organi.84

RKI so bile ustanovljene leta 2007, ko je bilo opravljenih 178 skupnih akcij. V njih je bilo

pregledanih 723 zavezancev, ugotovljenih 241 kršitev in izrečenih 413 ukrepov (od tega 189

upravnih in 224 prekrškovnih).85 V nadaljnjih letih se je obseg dela RKI povečeval. Tako so v letu

2011 RKI opravile 593 skupnih akcij, v katerih je bilo pregledanih 3.276 zavezancev. Ugotovljenih

je bilo 876 kršitev in izrečenih 1.432 ukrepov (od tega 641 upravnih in 791 prekrškovnih).86

82http://www.mnz.gov.si/si/javna_uprava/inspekcijski_svet/odbori_inspekcijskega_sveta/ 83http://www.mnz.gov.si/si/javna_uprava/inspekcijski_svet/regijska_koordinacija_inspektorjev/ 84Prim: P. Kovač, Delovanje inšpekcij …, 2009, str. 399. 85http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/letno_porocilo_IS_2007.pdf 86http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/130118_letno_porocilo_IS_2011.pdf

http://www.mnz.gov.si/si/javna_uprava/inspekcijski_svet/odbori_inspekcijskega_sveta/

http://www.mnz.gov.si/si/javna_uprava/inspekcijski_svet/regijska_koordinacija_inspektorjev/

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/letno_porocilo_IS_2007.pdf

http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/130118_letno_porocilo_IS_2011.pdf

23

Slika 2: Regijske koordinacije inšpektorjev

Vir: MNZ87

87http://www.mnz.gov.si/si/javna_uprava/inspekcijski_svet/regijska_koordinacija_inspektorjev/


24

4 PRITOŽBENI POSTOPEK ZOPER KONKRETNE UPRAVNE AKTE IZBRANEGA INŠPEKCIJSKEGA ORGANA (TIRS)

4.1 PRISTOJNOST IN ORGANIZIRANOST TRŽNEGA INŠPEKTORATA RS

TIRS opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov na

področjih prometa blaga in storitev, varstva potrošnikov, trgovine, gostinstva, obrti, gradbenih

proizvodov in varnosti proizvodov v pristojnosti ministrstva ter nadzorstvo nad izvajanjem

zakonov in predpisov, ki to izrecno določajo in naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem

zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov o pošti (4. odst. 6. člena Uredbe o organih v sestavi

ministrstev).

TIRS vodi in predstavlja glavna tržna inšpektorica (ga. Andrejka Grlić), ki organizira in usklajuje

delo inšpektorata, skrbi za učinkovito in smotrno opravljanje nalog, razporeja delo, skrbi za

delovno disciplino, organizira ustrezne oblike sodelovanja med zaposlenimi in tudi z drugimi

organizacijami ter izdaja akte, za katere je pristojen inšpektorat. Glavna tržna inšpektorica tudi

predstavlja TIRS v RS in v tujini ter izvaja vse oblike komuniciranja s predstavniki medijev.88

Najpomembnejša področja, na katerih TIRS opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, so naslednja:

- varstvo potrošnikov,

- varnost proizvodov,

- gradbeni proizvodi in

- delo na črno.

Na področju varstva potrošnikov TIRS nadzira poslovanje podjetij in podjetnikov ter rešuje

potrošniške spore. Spoštovanje pravic potrošnikov preverja po Zakonu o varstvu potrošnikov (v

nadaljevanju ZVPot), Zakonu o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-1) in Zakonu o varstvu

potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (v nadaljevanju ZVPNPP). V primeru kršitev, ki

so ugotovljene na podlagi prijav in v okviru načrtovanih akcij nadzora, tržni inšpektor izda

upravno odločbo, s katero podjetju npr. prepove prodajo ali oglaševanje, ali pa podjetju naloži, da

ugodi potrošnikovemu zahtevku. Od začetka leta 2005 ima TIRS (kot prekrškovni organ) možnost

zoper podjetje ukrepati tudi z izrekom kazenske sankcije – globe.89

Na področju varnosti proizvodov Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju

skladnosti (v nadaljevanju ZTZPUS-1) in Zakon o splošni varnosti proizvodov (v nadaljevanju

ZSVP-1) urejata pogoje, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi, da so lahko na voljo na trgu RS.

88http://www.ti.gov.si/fileadmin/ti.gov.si/pageuploads/dokumenti/TirsPoslovnoPorocilo2012.pdf 89http://www.ti.gov.si/si/delovna_podrocja/varstvo_potrosnikov/

http://www.ti.gov.si/fileadmin/ti.gov.si/pageuploads/dokumenti/TirsPoslovnoPorocilo2012.pdf

http://www.ti.gov.si/si/delovna_podrocja/varstvo_potrosnikov/

25

Določata tudi obveznosti proizvajalcev in distributerjev, vsebino in postopke izmenjave informacij

(RAPEX in zaščitna klavzula) ter nadzor nad skladnostjo oziroma varnostjo proizvodov. TIRS ima v

primeru neskladnih proizvodov pooblastilo, da odredi prepoved dajanja proizvoda na trg. Poleg

tega lahko zahteva umik proizvoda iz dobavne verige ali odredi t.i. odpoklic nevarnega

proizvoda.90

Na področju gradbenih proizvodov TIRS po Zakonu o gradbenih proizvodih izvaja nadzor na trgu.91

Na področju dela na črno TIRS pomaga zmanjševati sivo ekonomijo. V okviru akcije, poimenovane

»Zbudimo se!«, ki poteka od 7. 1. 2011, TIRS seznanja potrošnike s pravicami pri nakupu blaga ali

opravi storitve, med katerimi je najpomembnejša pravica do računa, ki ga je prodajalec blaga ali

izvajalec storitve (v skladu s 35. členom ZVPot) dolžan izdati. S to akcijo TIRS potrošnike poziva k

spremembi miselnosti, da bodo plačali manj, če se izdaji računa zavestno odpovedo. V danem

trenutku potrošnik morebiti dejansko prihrani, vendar s tem dolgoročno podpira opravljanje dela

na črno in utajo davkov prodajalcev blaga in izvajalcev storitev, ki zaslužek »pospravijo« s svoj

žep. Vse prijave, ki jih TIRS prejme v zvezi z neizdajanjem računov, so obravnavane in v zvezi z

njimi tudi izrečeni ustrezni prekrškovni ukrepi (po 14. točki 78. člena ZVPot).92

Poleg nadzora nad spoštovanjem zakonov in na njihovi podlagi sprejetih podzakonskih predpisov

iz navedenih štirih področij opravlja TIRS nadzor nad opravljanjem trgovinske dejavnosti (po

Zakonu o trgovini, v nadaljevanju ZT-1, in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o minimalnih

tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti), nadzor nad oglaševanjem tobačnih

izdelkov (po Zakonu o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, v nadaljevanju ZOUTI), nadzor nad

prodajo alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov mladoletnim osebam v prodajalnah (po Zakonu o

omejevanju porabe alkohola in ZOUTI) ter nadzor nad dostavljanjem poštnih pošiljk, namestitvijo

in ustreznostjo hišnih predalčnikov ter dostavljanjem nenaslovljenih oglaševalskih sporočil v

hišne predalčnike, označene z APEK-ovo nalepko o prepovedi (po Zakonu o poštnih storitvah).

TIRS nadzira tudi opravljanje gostinske dejavnosti (po Zakonu o gostinstvu, v nadaljevanju ZGos,

Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje

gostinske dejavnosti in Pravilniku o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in

kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost), izvajanje kategorizacije nastanitvenih obratov

(po ZGos in Pravilniku o kategorizaciji nastanitvenih obratov), spoštovanje avtorskih pravic (po

Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah) in opravljanje dejavnosti turističnih športnih storitev (po

Zakonu s spodbujanja razvoja turizma).93

Osnovni strateški cilj delovanja TIRS-a je izvajanje učinkovitega inšpekcijskega nadzora. S svojim

delovanjem želi TIRS doseči čim višjo stopnjo urejenosti trga, ki se v veliki meri skuša doseči s

90http://www.ti.gov.si/si/delovna_podrocja/varnost_proizvodov/ 91http://www.ti.gov.si/si/delovna_podrocja/gradbeni_proizvodi/ 92http://www.ti.gov.si/si/delovna_podrocja/akcija_zbudimo_se/ 93http://www.ti.gov.si/si/storitve/s_cim_se_ukvarjamo/

http://www.ti.gov.si/si/delovna_podrocja/varnost_proizvodov/

http://www.ti.gov.si/si/delovna_podrocja/gradbeni_proizvodi/

http://www.ti.gov.si/si/delovna_podrocja/akcija_zbudimo_se/

http://www.ti.gov.si/si/storitve/s_cim_se_ukvarjamo/

26

preventivnim delovanjem, v kolikor pa je to neuspešno, je potrebno poseči po represivnih ukrepih,

vse z namenom zagotoviti urejenost trga in zadovoljstva uporabnikov, zaposlenih in širše

družbene skupnosti. Delo tržnih inšpektorjev je usmerjeno k ugotavljanju bistvenih kršitev, ki

predstavljajo večjo nevarnost za javni interes in imajo škodljive posledice za osebe, premoženje in

okolje. Nadzor se opravi v čim krajšem času, brez nepotrebnega podaljševanja in zavlačevanja

postopkov in s čim manjšo obremenitvijo zavezancev, vendar nikakor ne na škodo zakonitosti,

varstva načela kontradiktornosti in uporabe ustreznega pravnega sredstva. Tako imajo vsi

udeleženi v inšpekcijskih postopkih možnost, da v njih sodelujejo, da se zagovarjajo, navajajo

razloge in dokaze v svojo korist, ter da uporabijo redna in izredna pravna sredstva.94

Na TIRS-u (od 1. 12. 2012 dalje) poteka delo na sedežu inšpektorata v Ljubljani (v štirih notranjih

organizacijskih enotah, in sicer Sektorju za splošen nadzor, Sektorju za tehnično področje

nadzora, Službi za kadre in informatiko ter Službi za finančne zadeve in organizacijo) ter zaradi

narave dela, potrebne razpršenosti in dostopnosti uporabnikom, v osmih organizacijskih oziroma

območnih enotah. Območne enote se nahajajo v Celju, Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani, Kranju,

Novi Gorici, Novem mestu in Postojni. Zaradi večje učinkovitosti in zagotavljanja večje prisotnosti

tržnih inšpektorjev na terenu, delujejo v okviru območnih enot tudi pisarne.95 Teritorialna

razpršenost TIRS-a je prikazana na sliki 3, organigram TIRS-a pa na sliki 4.

Slika 3: Teritorialna razpršenost Tržnega inšpektorata RS

Vir: Poslovno poročilo TIRS za leto 2012, str. 3.96

94http://www.ti.gov.si/si/o_inspektoratu/ 95http://www.ti.gov.si/si/o_inspektoratu/organizacija/ 96http://www.ti.gov.si/fileadmin/ti.gov.si/pageuploads/dokumenti/TirsPoslovnoPorocilo2012.pdf


http://www.ti.gov.si/si/o_inspektoratu/organizacija/


27

Slika 4: Organigram Tržnega inšpektorata RS

Vir: Poslovno poročilo TIRS za leto 2012, str. 2.97

4.2 TRŽNI INŠPEKTORJI V RS

ZTI določa, da inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja

trgovine, obrti, storitev, cen, meril, kakovosti blaga, varstva potrošnikov in varstva konkurence

neposredno opravlja tržni inšpektor, ki mora imeti visoko strokovno izobrazbo, najmanj pet let

delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja (6. člen ZTI v povezavi s 1. členom ZTI).

Na dan 31. 12. 2006 je bilo na TIRS zaposlenih 110 inšpektorjev. V letu 2007 se je število tržnih

inšpektorjev povečalo za enega inšpektorja, v letu 2008 pa za 6 zaposlitev. V obdobju 2008 – 2011

se število inšpektorjev ni bistveno spremenilo (v letu 2010 se je povečalo za 4 in v letu 2011

zmanjšalo za 5). Bistveno manjše število inšpektorjev (najmanjše v obdobju od 2006 do 2012) je

TIRS evidentiral na dan 31. 12. 2012. Zaradi upokojitve (kot posledice zaostrovanja pogojev za

upokojevanje v novi zakonodaji), sporazumne odpovedi delovnega razmerja in premestitve v

druge organe, ga je zapustilo 14 inšpektorjev. Naloge inšpekcijskega nadzora je ob koncu leta 2012

97http://www.ti.gov.si/fileadmin/ti.gov.si/pageuploads/dokumenti/TirsPoslovnoPorocilo2012.pdf


28

tako opravljalo 100 tržnih inšpektorjev. Število zaposlenih (tržnih inšpektorjev in drugih) je

tabelarično in grafično prikazano v tabeli 1 in grafikonu 1.

Tabela 1: Število zaposlenih na TIRS za obdobje 2006 - 2012

LETO INŠPEKTORJI DRUGI SKUPAJ

2006 110 37 147

2007 109 34 143

2008 115 32 147

2009 115 32 147

2010 119 28 147

2011 114 29 143

2012 100 26 126

Vir: Poslovna poročila TIRS za leta 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011 in 201298

Grafikon 1: Število zaposlenih tržnih inšpektorjev v obdobju 2006 – 2012

90

95

100

105

110

115

120

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

število inšpektorjev

Vir: Poslovna poročila TIRS za leta 2006, 2007, 2008, 2009, 2010, 2011 in 201299

98http://www.ti.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/ 99http://www.ti.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/

http://www.ti.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/


29

4.3 DOVOLJENOST PRITOŽBE

»Dovoljenost oziroma dopustnost pritožbe je prvi formalni pogoj za pritožbeni postopek. Če ta

pogoj manjka, pritožbeni organ ne more meritorno reševati zadeve in odločiti o utemeljenosti

pritožbe, temveč mora pritožbo zavreči. Na dovoljenost pritožbe morata po uradni dolžnosti

paziti prvostopenjski (2. odst. 240. člena ZUP) in drugostopenjski organ (1. odst. 246. člena ZUP).

Pritožbe, ki je dovoljena, vendar ni utemeljena, ni mogoče zavreči. Takšna pritožba se lahko samo

zavrne.«100

»Pritožba je po 25. členu URS praviloma dovoljena, zato jo štejemo za redno pravno sredstvo. V

okviru te ustavne določbe je ZUP v 13. členu kot temeljno načelo uredil pravico vsakogar do

pritožbe. Samo z zakonom je mogoče predpisati, da v posameznih upravnih zadevah pritožba ni

dovoljena, če je na drug način zagotovljeno varstvo pravic in zakonitosti.«101 Tako pritožba ni

dovoljena zoper odločbo prve stopnje, če je z zakonom izključena (2. odst. 15. člena URS, 1. odst.

13. člena ZUP). Dovoljena tudi ni pritožba zoper odločbo, ki je bila izdana na drugi stopnji (229.

člen ZUP), ker v upravnem postopku velja načelo dvostopnosti.102 Konkretni upravni akt druge

stopnje je dokončen. Odpraviti, razveljaviti ali spremeniti ga je mogoče le še z izrednimi pravnimi

sredstvi (obnova postopka, sprememba in odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom, odprava

in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev odločbe, ničnost odločbe).

»Pravici do pritožbe se (v skladu s 1. odst. 229. a člena ZUP) ni mogoče odpovedati v zadevah, v

katerih se upravni postopek začne in vodi po uradni dolžnosti (126. člen ZUP). Navedeno pomeni,

da se pravici do pritožbe lahko stranke v postopku in druge osebe, ki jim ta pravica po zakonu

pripada, pravno relevantno odpovejo le v zadevah, v katerih se postopek začne in tudi teče (128.

člen ZUP) samo na zahtevo stranke.«103

»Zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji ministrstvo, je pritožba dovoljena samo takrat, ko je to z

zakonom določeno. Takšen zakon mora določiti tudi, kateri organ je pristojen za odločanje o

pritožbi.«104

ZUP izključuje pritožbo zoper odločbo predstavniškega organa (državnega zbora) oziroma

samoupravne lokalne skupnosti (občinskega sveta) ter vlade (2. odst. 13. člena in 1. odst. 230.

člena ZUP), zoper odločbo o odpravi in razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici (2. odst. 277.

člena ZUP) in zoper odločbo o izredni razveljavitvi odločbe (4. odst. 278. člena ZUP).

100V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 464. 101L. Šturm, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 274-276. 102Prim: J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, o. c., str. 607. 103J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, o. c., str. 614. 104B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 547.

30

4.4 LEGITIMACIJA ZA PRITOŽBO

»Upravičenost do pritožbe (legitimacija) je drugi formalni pogoj za pritožbeni postopek.«105

»Zoper odločbo, izdano v upravnem postopku na prvi stopnji, se ne more pritožiti kdorkoli, ki bi

bil nezadovoljen z izdano odločbo (ne velja načelo actio popularis). Upravna odločba pomeni

posamičen upravni akt, ki vzpostavlja javnopravno razmerje med nosilcem oblasti in stranko

postopka (inter partes), in zato ne razvije učinka splošne veljave (erga omnes), da bi kot predpis

veljala tudi za osebo, na katero ni naslovljena. Da bo lahko upravna odločba učinkovala nasproti

določeni osebi, mora biti ta naslovnik upravne odločbe, v kateri so z izrekom upravne odločbe

naložene obveznosti ali podeljene pravice (stranka v materialnem smislu), to pa bo praviloma

lahko nastopilo le tedaj, če bo ta oseba tudi sodelovala s položajem stranke v upravnem

postopku (stranka v formalnem smislu). Taka oseba bo vselej upravičena do vložitve pritožbe.

Lahko se tudi zgodi, da se bodo pravni učinki izdane odločbe raztezali na tretjo osebo, ki v

postopku pred organom prve stopnje ni sodelovala, čeprav odločba vpliva na njene pravice ali

pravne obveznosti. V takem primeru bo treba zagotoviti tudi tej osebi, da lahko izkoristi zoper

izdano odločbo pravico do pritožbe.«106

Pravico do pritožbe zoper konkretni upravni akt, izdan v postopku inšpekcijskega nadzora, ima

(po 229. členu ZUP) pasivna stranka. To je na podlagi prvega odstavka 42. člena ZUP oseba, zoper

katero teče postopek inšpekcijskega nadzora. Pravico do pritožbe ima tudi stranski udeleženec.

Položaj stranskega udeleženca ima (po določbi 1. odst. 43. člena ZUP) oseba, ki izkaže pravni

interes. Tudi stranski udeleženec mora izkazati svoj pravni interes. Zatrjevati mora, da vstopa

v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je navadno definirana kot

neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (2. odst. 43. člena ZUP). Korist je

osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo

korist v upravnem postopku, ki obstaja v trenutku odločanja, ne pa za morebitno ali bodočo

korist. Korist je pravna, če je oprta na zakon ali na drug zakoniti predpis. Dejanskega interesa v

upravnem postopku ni mogoče uveljavljati. Tako je npr. Vrhovno sodišče RS v sodbi št. I Up

832/2002 z dne 17. 1. 2003 (VS15012) zapisalo, da stranka s sklicevanjem na pravice in obveznosti

pri zagotavljanju bivanjskega in družbenega okolja ter narave in zdravja ljudi uveljavlja zgolj

dejanske interese.

Pritožbo, ki je ni vložila stranka ali stranski udeleženec (če konkretni upravni akt posega v njegove

pravice ali pravne koristi), je v okviru formalnega preizkusa pritožbe treba (s sklepom) zavreči (2.

odst. 240. člena ZUP in 1. odst. 246. člena ZUP). Utemeljenosti take pritožbe ni mogoče

obravnavati.

105V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 469. 106V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 465.

31

4.5 PRITOŽBENI ROK

»Pravočasnost pritožbe je tretji formalni pogoj za pritožbeni postopek.«107 Pravica do pritožbe je

časovno omejena. Pritožba se vloži v roku petnajstih dni (splošni pritožbeni rok) od dneva vročitve

konkretnega upravnega akta, če ni z zakonom drugače določeno (1. odst. 235. člena ZUP). V

krajšem roku, in sicer v osmih dneh od dneva vročitve prvostopenjske odločbe, je npr. treba vložiti

pritožbo zoper odločbo tržnega inšpektorja, s katero se prepove opravljanje dejavnosti, ki se

opravlja brez predpisanega dovoljenja ali je prekoračen predmet poslovanja oziroma dejavnosti

(1. odst 19. člena ZTI).

Pritožbeni rok se šteje za vsako osebo in za vsak organ, ki se mu odločba vroči, od dneva vročitve

odločbe (2. odst. 235. člena ZUP), pri čemer se dan vročitve ne šteje v rok. Za začetek roka, ki je

določen po dnevih, se vzame prvi naslednji dan. »Če je bila npr. prvostopenjska odločba stranki

vročena 7. aprila, se petnajstdnevni pritožbeni rok računa tako, da se preostali del dneva 7. aprila

v rok sploh ne šteje. Prvi dan roka je šele 8. april in rok začne teči ob polnoči med 7. in 8. aprilom.

Rok se izteče 22. aprila ob polnoči oziroma ob tisti uri tega dne, ko se konča delavnik upravnega

organa, pri katerem je dejanje treba opraviti, ali pošte, če gre za dejanje, ki se lahko opravi po

pošti. Vmesne nedelje in morebitni prazniki ali dela prosti dnevi v RS se vštejejo v rok. Če je prvi

dan roka kateri od teh dni, se šteje v rok (1. odst. 101. člena ZUP). Če pa je zadnji dan roka nedelja,

praznik, dela prost dan v RS ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti

dejanje postopka, ne dela, pa se rok izteče šele s pretekom prvega naslednjega delavnika (2. odst.

101. člena ZUP).«108

Pritožbeni rok je prekluziven, kar pomeni, da s pretekom pritožbenega roka pravica do pritožbe

ugasne oziroma »stranka (procesno) pravico do pritožbe izgubi.«109 Prepozno vloženo pritožbo

mora organ zavreči (2. odst. 240. člena ZUP in 1. odst. 246. člena ZUP). Preden to stori, mora na

zanesljiv način ugotoviti, kdaj je bila pritožba vložena. Zaradi morebitne napake organa oziroma

njegove uradne osebe namreč stranka ne more izgubiti z ustavo in z zakonom zajamčene pravice

do pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo. Stranka, ki je iz opravičenega vzroka zamudila rok za

pritožbo, lahko v subjektivnem roku osmih dni oziroma v objektivnem roku treh mesecev (105.

člen ZUP) vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje (restitutio in integrum). V njem mora izkazati

in dokazati okoliščine, ki štejejo za opravičen vzrok zamude, sicer je predlog za vrnitev v prejšnje

stanje (kot neutemeljen) treba zavrniti. To izhaja tudi iz sodne prakse - npr. sodba Vrhovnega

sodišča RS, št. I Up 1402/2002 z dne 16. 2. 2001 (VS16600). Vrnitev v prejšnje stanje se namreč

lahko predlaga le pod pogoji iz 103. člena ZUP in v rokih iz 105. člena ZUP. Navedeno je potrdila

tudi sodna praksa – npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 1524/2005 z dne 14. 12. 2005

(VS17725).

107V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 472. 108J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, o. c., str. 313-314. 109P. Kovač, Izpolnitveni …, 2009, str. 6.

32

4.6 VSEBINA PRITOŽBE

Pritožba je posebna vrsta vloge, zato mora obsegati vse tisto, kar se na splošno zahteva za vsako

vlogo (66. člen ZUP). V pritožbi mora pritožnik navesti konkretni upravni akt (odločbo ali sklep), ki

ga izpodbija, in navesti organ, ki ga je izdal, ter številko in datum akta. Glede vsebine pritožbe

zadošča, da pritožnik v njej razloži, v katerem delu in iz kakšnih razlogov ni zadovoljen z izdanim

konkretnim upravnim aktom ter pove, ali ga izpodbija v celoti ali le deloma. Pritožbe ni treba

posebej pravno obrazložiti. Zaradi tega pritožnik tudi ni dolžan navajati predpisov in razlogov, s

katerimi izpodbija pravilnost oziroma zakonitost izdanega konkretnega upravnega akta. Pritožba

mora biti popolna in razumljiva.110 »Če uradna oseba ugotovi, da pritožba ni razumljiva oziroma

da je pomanjkljiva, mora postopati tako, kot je določeno za odpravo pomanjkljivosti v vlogi.«111 V

instrukcijskem roku petih dni od prejema takšne pritožbe mora organ zahtevati, da se

pomanjkljivosti odpravijo in določiti pritožniku rok, v katerem mora to storiti. Obenem mora

pritožnika opozoriti, da njegove pritožbe ne bo mogoče obravnavati in jo bo treba zavreči, če

pomanjkljivosti v določenem roku ne bo odpravil. Če pritožnik v postavljenem roku

pomanjkljivosti odpravi, se šteje, da je bila pritožba od samega začetka v redu. Če pa pritožnik v

roku, ki ga je določila uradna oseba, pomanjkljivosti ne odpravi, organ uporabi posledico, na

katero je pritožnika opozoril. Pritožbo s sklepom zavrže (67. člen ZUP). Navedeno potrjuje tudi

sodna praksa – npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 1170/2005 z dne 6. 10. 2005 (VS17486).

»V pritožbi lahko pritožnik navaja tudi nova dejstva in nove dokaze (beneficium novorum), vendar

mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Nova dejstva in novi dokazi se

lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi le, če so obstajali že pri odločanju na prvi stopnji in če jih

stranka upravičeno ni mogla predložiti ali navesti. Gre torej za stara dejstva in dokaze, ki so novi

le toliko, da se navajajo oziroma predlagajo šele ob pritožbi.«112 Pritožnik mora obrazložiti, zakaj

jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. Navedeno izhaja tudi iz sodne prakse - npr. sodba

Upravnega sodišča RS, št. U 1667/2001 z dne 3. 4. 2003 (UL0000090).

»Dejstva, ki jih je pritožnik navedel v postopku na prvi stopnji in ponovil v pritožbi, niso nova

dejstva. Na podlagi dejstev, ki so nastala po izdaji odločbe prve stopnje, s pritožbo ni mogoče

uspešno izpodbijati izdane odločbe. Nova dejstva in novi dokazi, ki bi mogli sami zase v zvezi z že

izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe v upravni zadevi, so tudi razlog

za obnovo upravnega postopka (1. tč. 260. člena ZUP). V obnovi postopka pa lahko stranka

uveljavlja nova dejstva in nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma

predlagati v prejšnjem postopku (2. odst. 261. člena ZUP). Iz tega sledi, da navajanje novih dejstev

in predlaganje novih dokazov v pritožbenem postopku ni le pravica pritožnika, ampak tudi

110Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 472. 111B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 551. 112B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 552.

33

njegova dolžnost, če je za nova dejstva oziroma nove dokaze, ki jih želi uveljaviti, izvedel še pred

potekom pritožbenega roka.«113

»Dejstva, ki so nastala po izdaji odločbe prve stopnje, se v pritožbenem postopku ne morejo

upoštevati, kar pomeni, da se zakonitost in pravilnost odločbe presoja po dejanskem in pravnem

stanju, kakršno je bilo ob izdaji odločbe. Spremembe v dejanskem stanju, ki so nastale po izdaji

prvostopenjske odločbe, ne morejo vplivati na njeno zakonitost ob izdaji. Taka dejstva (nova

causa superveniens) so lahko le podlaga za nov postopek.«114 V skladu z načelom zakonitosti (6.

člen ZUP) se torej vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in

dejanskem stanju ob izdaji prvostopenjske odločbe, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in

na podlagi dejstev in okoliščin, ugotovljenih pred izdajo odločbe (138. člen ZUP). Kasnejše

spremembe pravne podlage ali dejanskega stanja na pravilnost oziroma zakonitost odločbe

organa prve stopnje ne morejo vplivati. Navedeno je potrdila tudi sodna praksa – npr. sodba

Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009 (VS1011707).

Pritožbeni razlogi, ki se uveljavljajo v pritožbenem postopku, so (po 237. členu ZUP) lahko:

– materialne narave, če je bil pri izdaji konkretnega upravnega akta materialni predpis

napačno uporabljen oziroma sploh ni bil uporabljen in če je bilo dejansko stanje

ugotovljeno nepopolno ali napačno (materialni pritožbeni razlogi), ali

– procesne (formalnopravne) narave, to je če so podane kršitve pravil postopka (formalni

pritožbeni razlogi).115

Pritožbeni organ preizkusi izpodbijani konkretni upravni akt v tistem delu, v katerem ga pritožnik

izpodbija (v mejah pritožbenih navedb). Po uradni dolžnosti pritožbeni organ preizkusi samo

morebitne bistvene kršitve pravil postopka (2. odst. 237. člena ZUP) in kršitve materialnih

predpisov (2. odst. 247. člena ZUP).

ZUP (v 2. odst. 237. člena) posebej navaja naslednje kršitve postopka, ki v vsakem primeru štejejo

za bistvene:

– če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ;

– če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta

možnost ni bila dana, čeprav bi ji morala biti, ali je nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti

stranka;

– če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in

okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe;

113V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 474-476. 114B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., ibidem. 115B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 552-553.

34

– če stranke v skladu z zakonom ni zastopal zakoniti zastopnik oziroma če pooblaščenec ni

imel ustreznega pooblastila;

– če so bile kršene določbe tega zakona o uporabi jezika v postopku;

– če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti

izločena;

– če se odločba ne da preizkusiti.

V primeru podanih bistvenih kršitev pravil postopka mora pritožbeni organ obvezno dopolniti

postopek in pomanjkljivosti odpraviti. To mora storiti sam ali po prvostopenjskem organ (251. člen

ZUP).116

4.7 VLOŽITEV PRITOŽBE

Pritožba se vloži pisno (izroči neposredno, pošlje po pošti ali po elektronski poti) pri organu, ki je

izdal odločbo na prvi stopnji (1. odst. 239. člena ZUP), to je v postopku inšpekcijskega nadzora

inšpekcijski organ. Če je pritožba izročena ali poslana naravnost drugostopenjskemu organu, jo ta

nemudoma (takoj) po prejemu pošlje prvostopenjskemu organu (2. odst. 239. člena ZUP). Pri tem

organu so namreč dokumenti, ki se nanašajo na zadevo. Poleg tega je prvostopenjski organ

praviloma pristojen za izvršitev odločbe, zato mora vedeti, ali je postala odločba izvršljiva (1. odst.

282. člena ZUP in 1. odst. 283. člena ZUP).

»Če pritožnik pošlje pritožbo organu, ki ni pristojen za njen sprejem, se šteje, da je bila pritožba

vložena pri pristojnem organu šele tistega dne, ko jo je ta organ dobil, ne glede na to, ali jo je

poslal nepristojni organ brez odlašanja (1. odst. 68. člena ZUP).«117

Izjemo od navedenega pravila predstavlja primer, ko je pritožba vložena pri drugostopenjskem

organu. Za sprejem pritožbe sta namreč pristojna tako organ, ki je izdal izpodbijani konkretni

upravni akt (prvostopenjski organ), kot tudi stvarno pristojni drugostopenjski organ.118 Pritožba, ki

je bila izročena ali poslana naravnost drugostopenjskemu organu, se zato glede roka šteje, kot da

je bila izročena prvostopenjskemu organu (3. odst. 239. člena ZUP). Pritožba torej velja za

pravočasno tudi v primeru, če je bila v roku vložena (izročena ali poslana) drugostopenjskemu

organu.

116Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 553. 117V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 477. 118Prim: J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, o. c., str. 313-314.

35

4.8 UMIK PRITOŽBE

V skladu s 1. odst. 134. člena ZUP lahko stranka vsak čas svojo zahtevo umakne. V postopku,

uvedenem po uradni dolžnosti, navedeno pomeni, da pritožnik lahko pritožbo umakne.

Če je pritožba umaknjena, organ (v skladu s 3. odst. 256. člena ZUP) izda sklep o ustavitvi

pritožbenega postopka, saj niso več izpolnjeni pogoji za odločanje o (ne)utemeljenosti pritožbe.

Zoper ta sklep je možno (v skladu s 5. odst. 135. člena ZUP) vložiti pritožbo, če ga je izdal

prvostopenjski organ (preden je zadevo odstopil v reševanje pritožbenemu organu). Sklep o

ustavitvi postopka, ki je izdan v postopku na drugi stopnji, je dokončen, zato ga s pritožbo (kot

edinim rednim pravnim sredstvom) ni več mogoče izpodbijati. Zoper njega je mogoče (v tridesetih

dneh od vročitve) pri Upravnem sodišču Republike Slovenije s tožbo sprožiti postopek upravnega

spora.

Dokler sklep o ustavitvi pritožbenega postopka ni izdan in vročen pritožniku, lahko pritožnik umik

pritožbe tudi prekliče. V tem primeru organ nadaljuje pritožbeni postopek.

»Če je bil sklep o ustavitvi pritožbenega postopka izdan pred pretekom pritožbenega roka, obstaja

do konca tega roka še vedno možnost za vložitev nove pritožbe.«119

4.9 DELO TIRS V ZVEZI S PRITOŽBO

Ko prvostopenjski organ prejme pritožbo zoper svoj konkretni upravni akt, mora najprej

preizkusiti, ali obstajajo formalni pogoji za pritožbeni postopek. Preizkusiti mora, ali je pritožba

dovoljena, ali je pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba (1. odst. 240. člena ZUP).

Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo prvostopenjski

organ s sklepom zavrže (2. odst. 240. člena ZUP).

»Dovoljena ni pritožba zoper odločbo prve stopnje, če je z zakonom izključena. Dovoljena tudi ni

pritožba zoper odločbo druge stopnje (13. in 229. člen ZUP).«120

Prepozna je pritožba, ki je vložena ali poslana po pošti prepozno, torej ko izteče pritožbeni rok.

»Osebe in organi, ki so upravičeni vložiti pritožbo, so določeni v prvem in tretjem odstavku 229.

člena ZUP. Stranski udeleženec, ki je sodeloval v postopku na prvi stopnji, ima pravico do pritožbe

119V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 535. 120V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 480.

36

v roku, ki velja za stranko, torej od vročitve odločbe. Drugi odstavek 229. člena ZUP oziroma šesti

odstavek 143. člena ZUP zanj ne veljata.«121

Nedovoljeno, nepravočasno ali nedopustno pritožbo prvostopenjski organ zavrže iz procesnih

razlogov. To pomeni, da takšne pritožbe ni treba presojati glede njene utemeljenosti. Navedeno

potrjuje tudi sodna praksa – npr. sodba Upravnega sodišča RS, št. III U 13/2011 z dne 9. 3. 2012

(UN0020752) ali sodba Upravnega sodišča RS, št. III U 155/2011 z dne 21. 9. 2012 (UN0020803).

Slika 5: Preizkus formalnih pogojev za vložitev pritožbe

Vir: B. Grafenauer, J. Breznik, Upravno pravo: procesni del: upravni postopek in upravni spor, GV Založba,

Ljubljana, 2009, str. 556.

Če prvostopenjski organ ob vsebinski obravnavi pritožbe, ki je dovoljena in vložena pravočasno ter

po upravičeni osebi, spozna, da je pritožba utemeljena, pa ni potreben nov ugotovitveni postopek,

reši zadevo drugače in z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se s pritožbo izpodbija (1. odst. 242.

člena ZUP). »Nadomestno odločbo lahko prvostopenjski organ izda, če v celoti sledi pritožbenim

zahtevam, torej le, če ugotovi, da je pritožba v celoti utemeljena.«122

Dispozitiv nove odločbe, s katero prvostopenjski organ nadomesti svojo prejšnjo odločbo v

upravni zadevi, mora vsebovati dva dela: v prvem delu se meritorno odloči o predmetu postopka

(o pravici oziroma obveznosti), v drugem pa izreče, da se s to odločbo nadomešča prejšnja

odločba.123 Drugi del dispozitiva je zelo pomemben za pravno varnost. Če namreč prvostopenjski

organ v izreku nove odločbe izrecno na navede, da z njo nadomešča svojo prejšnjo odločbo,

obstojita dve odločbi z istim datumom in z isto številko in s povsem različno vsebino – npr. sodba

Vrhovnega sodišča RS, št. U 499/93-7 z dne 6. 7. 1994 (VS11236).

Zoper novo (nadomestno) odločbo ima stranka pravico do pritožbe (2. odst. 242. člena ZUP). Če

prvostopenjski organ prejme pritožbo zoper novo (nadomestno) odločbo, jo mora takoj po

formalnem preizkusu oziroma najpozneje v 15 dneh poslati drugostopenjskemu organu, da o njej

odloči. Prvostopenjski organ ne more ponovno izdati nadomestne odločbe.

121J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, o. c., str. 635. 122B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 556. 123Prim. J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, o. c., str. 638.

37

Če prvostopenjski organ ob reševanju pritožbe, ki je dovoljena, pravočasna in vložena po

upravičeni osebi, spozna, da je bil izvedeni ugotovitveni postopek nepopoln in da je to utegnilo

vplivati na odločitev v upravni zadevi, dopolni postopek in glede na uspeh dopolnjenega

ugotovitvenega postopka v mejah pritožbenih zahtevkov reši zadevo drugače ter z novo odločbo

nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo, ali pa zadevo preda v reševanje

drugostopenjskemu organu (243. člen ZUP).

Nastane lahko eden od naslednjih položajev:

– ugotovitveni postopek, ki je bil izveden pred izdajo izpodbijane odločbe, je bil pomanjkljiv

oziroma nepopoln (npr. ugotovljena niso bila vsa za odločitev pomembna dejstva) in je to

utegnilo vplivati na odločitev v zadevi;

– pritožnik je navedel v pritožbi taka dejstva ali predlagal take dokaze, zaradi katerih bi

utegnila biti odločitev v zadevi drugačna, če bi bila ta dejstva znana oziroma dokazi

izvedeni pred izdajo izpodbijane odločbe;

– pritožniku (npr. stranskemu udeležencu) bi morala biti dana možnost udeležbe v

postopku pred izdajo odločbe, vendar mu ta možnost ni bila dana;

– pritožniku je bila sicer dana možnost udeležbe v postopku pred izdajo izpodbijane

odločbe, vendar je ni izrabil, v pritožbi pa je opravičil, zakaj tega ni storil.124

V vseh navedenih primerih je »dopolnitev postopka obligatorna«,125 kar pomeni, da prvostopenjski

organ mora dopolniti ugotovitveni postopek. Uspeh dopolnjenega postopka je lahko za pritožnika

ugoden v tolikšni meri, da zahteva drugačno odločitev v zadevi. Organ lahko tedaj z novo odločbo

nadomesti izpodbijano odločbo. Če pa je uspeh dopolnjenega postopka negativen in ne vpliva na

že sprejeto odločitev v upravni zadevi, prvostopenjski organ ne more izdati nove odločbe, ker že

obstaja odločba, ki vsebuje pravilno odločitev v upravni zadevi.126

Novo odločbo, s katero se ugodi zahtevku iz pritožbe in nadomesti prejšnjo odločbo, lahko

prvostopenjski organ izda tudi, če je bila izdana izpodbijana odločba (244. člen ZUP):

– brez poprejšnjega posebnega ugotovitvenega postopka, čeprav je bil obvezen;

– v postopku, v katerem stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah,

ki so bile pomembne za odločbo, in tako zavarovala svoje pravice in pravne koristi;

stranka pa v pritožbi zahteva, naj se ji da taka možnost.127

Če prvostopenjski organ, ki je izdal odločbo, spozna, da je vložena pritožba dovoljena in

pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, pa ne nadomesti izpodbijane odločbe z novo

124Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 483. 125J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, o.c., str. 639. 126Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 482-483. 127Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 483-484.

38

odločbo, mora pritožbo brez odlašanja, najpozneje pa v petnajstih dneh od dneva, ko je prejme,

poslati pritožbenemu (drugostopenjskemu) organu, da o njej odloči (1. odst. 245. člena ZUP). Ko

prvostopenjski organ pošlje pritožbo drugostopenjskemu organu, ne more več izdati nadomestne

odločbe, ker je z odpošiljanjem pritožbe pooblastilo za reševanje zadeve prešlo na

drugostopenjski organ.128 Rok, ki je določen za posredovanje pritožbe, ni prekluziven, temveč

instrukcijski. »Organ le orientacijsko usmerja, vendar po njegovem izteku organ praviloma še

vedno more in celo mora opraviti določeno procesno dejanje.«129

Pritožbi, ki jo prvostopenjski organ pošlje drugostopenjskemu organu, da o njej odloči, mora

prvostopenjski organ priložiti vse dokumente, ki se tičejo zadeve (2. odst. 245. člena ZUP). »K

pritožbenim navedbam in razlogom ni dolžan zavzeti stališča niti izraziti mnenja o utemeljenosti

oziroma neutemeljenosti pritožbenega zahtevka. Če so pritožbene navedbe, razlogi in zahtevki

utemeljeni, jih prvostopenjski organ lahko upošteva in izda novo odločbo, s katero nadomesti

odločbo, ki se izpodbija s pritožbo. Če prvostopenjski organ tega ni storil, lahko domnevamo, da

meni, da so pritožbene navedbe, razlogi in zahtevki neutemeljeni.«130

Dokumenti morajo biti primerno kronološko urejeni, in sicer od dokumenta, s katerim je bil začet

postopek, pa do odločbe ali sklepa prvostopenjskega organa. Dokumenti morajo biti v originalu in

ustrezno oštevilčeni. Narejen mora biti tudi njihov popis.131

4.10 ODLOČANJE MGRT O PRITOŽBI

O pritožbi zoper konkretni upravni akt, izdan v upravnem postopku na prvi stopnji, odloča

drugostopenjski organ, ki je praviloma iste vrste kot prvostopenjski organ.

Pristojnost drugostopenjskega organa za odločanje o pritožbi se presoja glede na organ, ki je na

prvi stopnji izdal konkretni upravni akt, kateri se izpodbija s pritožbo, ne pa po tem, v kakšni

zadevi je bil izdan.

Izjeme od tega načela, po katerem se določi pritožbeni (instančni) organ, lahko določa le zakon

ali drug predpis, ki temelji na zakonu. 132

Za odločanje o pritožbah zoper upravne akte, ki jih na prvi stopnji izdaja organ v sestavi

ministrstva, je pristojno ministrstvo, v sestavi katerega je ta organ ustanovljen (25. člen ZDU-1). V

128Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 485. 129 P. Kovač, Izpolnitveni …, 2009, str. 6. 130V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 486. 131Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 558. 132Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 487-488.

39

skladu z navedenim je za odločanje o pritožbah zoper konkretne upravne akte TIRS-a pristojno

MGRT.

Organigram MGRT-ja prikazuje slika 6.

Slika 6: Organigram Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Vir: MGRT133

Organizacijsko je ministrstvo razdeljeno na: Direktorat za notranji trg; Direktorat za podjetništvo,

konkurenčnost in tehnologijo; Direktorat za turizem in internacionalizacijo; Direktorat za

133http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/organigram/Organigram-181212-SLO.jpg

http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/organigram/Organigram-181212-SLO.jpg

40

evropsko kohezijsko politiko in Direktorat za regionalni razvoj in evropsko teritorialno

sodelovanje.134

V okviru MGRT-ja delujejo tudi organi v sestavi, ki izvajajo naloge na področjih: intelektualne

lastnine, tržne inšpekcije in meroslovja.135 Na področju intelektualne lastnine deluje UIL,136 na

področju meroslovja MIRS,137 za področje tržne inšpekcije pa TIRS.138

Pritožbeni postopki se na MGRT-ju vodijo v Službi za pravne zadeve in javna naročila, ki je ena od

petih služb v okviru generalnega sekretariata ministrstva (poleg Finančne službe, Kadrovske

službe, Službe za informacijsko tehnologijo in Splošne službe).139

Odločanje drugostopenjskega organa o pritožbi ureja ZUP v členih od 246. do 254. Postopek v

zvezi s pritožbo, ki se odvija pred drugostopenjskim organom, je sestavljen iz dveh delov:

– iz predhodnega postopka in

– iz reševanja zadeve.

4.10.1 Predhodni postopek

Drugostopenjski organ je enako kot prvostopenjski organ dolžan najprej ugotoviti oziroma

preizkusiti, ali so izpolnjeni formalni pogoji za reševanje zadeve. V okviru formalnega preizkusa

mora pritožbeni organa preveriti dovoljenost pritožbe (ali je pritožba dovoljena), pravočasnost

pritožbe (ali je vložena pravočasno) in legitimacijo pritožnika do pritožbe (ali jo je vložila

upravičena oseba).140

Izpolnitev formalnih pogojev za reševanje zadeve zahteva formalna zakonitost, ki od organa

izrecno zahteva, da ne glede na (ne)utemeljenost pritožbe, s katero pritožnik uveljavlja svoje

pravice oziroma pravne koristi, najprej upošteva zakonsko določene procesne predpostavke, da se

sploh lahko začne meritorna presoja izpodbijanega konkretnega upravnega akta.141

Če drugostopenjski organ ugotovi, da pritožba ni dovoljena, da je prepozna ali da jo je vložila

neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že prvostopenjski organ, čeprav bi to moral

storiti (ker je npr. to prezrl ali je zmotno menil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po

134http://www.mgrt.gov.si/ 135http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/organi_v_sestavi/ 136http://www.uil-sipo.si/ 137http://www.mirs.gov.si/ 138http://www.ti.gov.si/ 139http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/upravni_postopki/upravni_postopki_ii_stopnja/ 140Prim: J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, o. c., str. 643. 141Prim: P. Kovač, Pomen …, 2010, str. 10.

http://www.mgrt.gov.si/

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/organi_v_sestavi/

http://www.uil-sipo.si/

http://www.mirs.gov.si/

http://www.ti.gov.si/

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/upravni_postopki/upravni_postopki_ii_stopnja/

41

upravičeni osebi), jo zavrže drugostopenjski organ (1. odst. 246. člena ZUP). »V tem primeru se

organ ne spušča v presojo, ali je pritožba upravičena oziroma utemeljena.«142

V skladu z navedenim tudi MGRT (kot drugostopenjski organ, ki odloča o pritožbah zoper

konkretne upravne akte TIRS-a) v predhodnem postopku najprej preizkusi, ali so izpolnjeni

formalni pogoji za reševanje zadeve. Če npr. zaradi nečitljivega podpisa vlagatelja pritožbe ne

more ugotoviti, kdo je pritožbo podpisal, MGRT od njega (v skladu s 1. odst 67. člena ZUP) v roku

petih delovnih dni od prejema pritožbe zahteva, da pomanjkljivost odpravi in nepopolno pritožbo

ustrezno dopolni. V ta namen MGRT določi vlagatelju pritožbe rok, v katerem mora to storiti

(običajno znaša pet ali osem dni) in ga opozori na posledice v primeru, če v danem roku pritožbo

ne bo ustrezno dopolnil. Če pomanjkljivost v zvezi s pritožbo vlagatelj pritožbe pravočasno (v

postavljenem roku) odpravi, MGRT kot drugostopenjski organ šteje, da je pritožba vložena takrat,

ko je pomanjkljivost odpravljena oziroma je vložena popolna pritožba. Če pa pomanjkljivost, na

katero je vlagatelj pritožbe opozorjen, kljub opozorilu, da bo njegova pritožba zavržena, če je v

določenem roku ne bo ustrezno dopolnil, ni odpravljena oziroma pritožba v postavljenem roku ni

dopolnjena, jo MGRT (na podlagi 2. odst. 67. člena ZUP) s sklepom zavrže.

4.10.2 Reševanje pritožbe

Če drugostopenjski organ pritožbe ne zavrže, mora zadevo vzeti v reševanje (2. odst. 246. člena

ZUP) ter odločiti o utemeljenosti pritožbe.

Pri vsebinskem reševanju pritožbe lahko drugostopenjski organ (po 3. odst. 246. člena ZUP) odloči

na naslednje načine:143

– pritožbo (kot neutemeljeno) zavrne;144

– konkretni upravni akt v celoti ali deloma odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu

v ponovni postopek;145

– konkretni upravni akt spremeni (tako, da ga odpravi in zadevo reši drugače);146

– konkretni upravni akt izreče za ničnega.147

142B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 556. 143Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 559. 144V obdobju 2009 – 2012 je MGRT zavrnilo 75,97 % vseh pritožb zoper konkretne upravne akte TIRS-a, kar pomeni, da so bile od

vloženih 4 pritožb v povprečju zavrnjene kar 3. 145 V obdobju 2009 – 2012 je MGRT odpravilo in vrnilo TIRS-u v ponovni postopek 10,17 % vseh izpodbijanih konkretnih upravnih aktov. 146V obdobju 2009 – 2012 je MGRT odpravilo 11,33 % vseh izpodbijanih konkretnih upravnih aktov in zadevo rešilo drugače. 147V obdobju 2009 – 2012 ni bilo konkretnih upravnih aktov TIRS-a, ki bi jih MGRT izrekel za nične.

42

Vse možne odločitve drugostopenjskega organa izhajajo iz slike 7.

Slika 7: Možne odločitve drugostopenjskega organa

Vir: B. Grafenauer, J. Breznik, Upravno pravo: procesni del: upravni postopek in upravni spor, GV Založba,

Ljubljana, 2009, str. 559.

»Pritožbe, ki je dovoljena, vendar ni utemeljena, ni mogoče zavreči. Takšna pritožba se lahko

samo zavrne.«148 Navedeno potrjuje tudi sodna praksa – sodba Vrhovnega sodišča RS, št. U

1260/93-4 z dne 31. 8. 1995 (VS11881).

Drugostopenjski organ preizkusi izpodbijani konkretni upravni glede tistega dela njegovega

izreka, ki ga pritožnik izpodbija, saj drugi deli izreka konkretnega upravnega akta, ki se s pritožbo

ne izpodbijajo, postanejo dokončni in pravnomočni.149 Navedeno izhaja tudi iz sodne prakse – npr.

sodba Upravnega sodišča RS, št. U 817/2002 z dne 20. 4. 2004 (UL0000995).

148Prim: J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, o. c., str. 644. 149Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 493.

43

Po uradni dolžnosti je drugostopenjski organ (poleg preizkusa izpodbijanega konkretnega

upravnega akta v mejah pritožbenih navedb) dolžan preizkusiti, ali ni prišlo v postopku na prvi

stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon (2. odst. 247. člena

ZUP).

»Glede na pritožbeni zahtevek (petit) lahko drugostopenjski organ ob meritornem reševanju

zadeve (v celoti ali le deloma):

– odloči v skladu s pritožbenim zahtevkom (ugodi pritožbi);

– odloči v nasprotju s pritožbenim zahtevkom (zavrne pritožbo);

– odloči mimo pritožbenega zahtevka (v korist ali škodo pritožnika).«150

Drugostopenjski organ pritožbo zavrne (in s tem posredno potrdi dispozitiv izpodbijanega

konkretnega upravnega akta) v naslednjih primerih:

- če ugotovi, da je bil postopek pred izdajo konkretnega upravnega akta pravilen, da je

upravni akt pravilen in da temelji na zakonu, pritožba pa je neutemeljena (1. odst. 248.

člena ZUP). Odločba prve stopnje bo pravilna in na zakonu utemeljena, če je bila izdana v

upravni zadevi, če jo je izdal stvarno in krajevno pristojni organ, če so bila v postopku pred

izdajo odločbe ugotovljena vsa za odločitev pomembna dejstva in okoliščine, če so bila

upoštevana pravila postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev v zadevi, če je bila presoja

dokazov pravilna, če je bil iz ugotovljenih dejstev narejen pravilen sklep o dejanskem

stanju, če je bil za ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljen materialni predpis ter

pri pravno nevezani odločbi pravilno oziroma smotrno uporabljen prosti preudarek

(diskrecija), če ima odločba predpisane sestavne dele ter med dispozitivom in

obrazložitvijo ni protislovja;

- če spozna, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa niso bistvene

(2. odst. 248. člena ZUP). Ker je sama odločitev lahko (kljub ugotovljenim

pomanjkljivostim) pravilna in utemeljena na zakonu, ne bi bilo smotrno pritožbi (zaradi

vsake pomanjkljivosti v postopku) ugoditi. V odločbi, s katero drugostopenjski organ

pritožbo zavrne, se navede te pomanjkljivosti in tudi razloži, zakaj ne vplivajo na drugačno

odločitev;

- če spozna, da je izrek v konkretnem upravnem aktu prve stopnje zakonit, vendar

obrazložen z napačnimi razlogi. V takem primeru drugostopenjski organ v svoji odločbi

navede pravilne razloge, pritožbo pa zavrne (3. odst. 248. člena ZUP). Tako bo organ

ravnal, če je stranka nezadovoljna z izrekom in se je zato pritožila. Stranka pa ne more s

pritožbo izpodbijati samo razlogov za konkretni upravni akt prve stopnje. V upravnem

150V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 496.

44

postopku se je mogoče pritožiti samo glede nezakonitosti izreka konkretnega upravnega

akta, ne pa tudi njenih drugih sestavnih delov, ki nimajo pravnega učinka nasproti stranki

(npr. obrazložitve odločbe oziroma pravnega pouka).151 Obrazložitev namreč nikoli ne

postane dokončna in pravnomočna. Če je stranka zadovoljna z izrekom konkretnega

upravnega akta, ne strinja pa se z razlogi za odločitev, ki so navedeni v obrazložitvi

konkretnega upravnega akta, ne more vložiti pritožbe, saj obrazložitev ne posega v njene

pravice ali pravne koristi, zato bo treba tako pritožbo zavreči, ker ni dovoljena (1. odst.

246. člena ZUP).

Z zavrnitvijo pritožbe drugostopenjski organ dejansko potrdi izpodbijan konkretni upravni akt kot

pravilen in zakonit, čeprav dispozitiv odločbe o pritožbi vsebuje samo izrek o zavrnitvi pritožbe. V

skladu z navedenim MGRT v primerih, ko pritožbo zoper konkretni upravni akt TIRS-a zavrne,152 v

izreku odločbe o pritožbi (v nasprotju s pritožbenim zahtevkom) odloči: »Pritožba se zavrne.«

Drugostopenjski organ s svojo odločbo odpravi konkretni upravni akt prve stopnje in sam reši

zadevo v naslednjih primerih (252. člen ZUP):153

- če ugotovi, da so bili v izpodbijanem konkretnem upravnem aktu zmotno presojeni dokazi;

- če ugotovi, da je bil iz ugotovljenih dejstev narejen napačen sklep glede dejanskega

stanja;

- če ugotovi, da je bil napačno uporabljen materialni predpis, na podlagi katerega je bilo

odločeno v zadevi;

- če ugotovi, da bi bilo po prostem preudarku (diskreciji) treba izdati drugačen upravni akt.

MGRT npr. v skladu z ugotovitvijo, da je v konkretnem upravnem aktu, ki je predmet izpodbijanja,

napačno uporabljen materialni predpis, na podlagi katerega je odločeno v zadevi, izpodbijani

konkretni upravni akt TIRS-a odpravi in sam reši zadevo tako, da postopek inšpekcijskega

nadzora v zadevi, ki je predmet obravnave, ustavi.154 V takšnih primerih MGRT v izreku odločbe v

skladu s pritožbenim zahtevkom odloči: »1. Pritožbi se ugodi. Odločba inšpektorja Tržnega

inšpektorata Republike Slovenije, Območna enota …, št. … z dne … se odpravi. 2. Postopek se

ustavi.«

Drugostopenjski organ po dopolnjenem postopku, ki ga na podlagi dejstev, ugotovljenih v

dopolnilnem postopku izvede sam ali ga izvede prvostopenjski organ, s svojo odločbo odpravi

konkretni upravni akt prve stopnje in sam reši zadevo tudi v primeru, če obstajajo naslednji

(formalnopravni) razlogi:

151Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 561-562. 152 V obdobju 2009 – 2012 je MGRT zavrnilo kar 75,97 % vseh pritožb zoper konkretne upravne akte TIRS-a. 153Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 562-563. 154 V obdobju 2009 – 2012 je MGRT tako odločilo v 11,33 % vseh zadev zoper konkretne upravne akte TIRS-a.

45

- če so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva (kar

pomeni kršitev načela materialne resnice);

- če je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka (takih, ki v vsakem primeru

štejejo za bistvene po samem zakonu ali takih, ki vplivajo na odločitev v zadevi);

- če je izrek izpodbijanega konkretnega upravnega akta nejasen;

- če je izrek izpodbijanega konkretnega upravnega akta v nasprotju z obrazložitvijo.155

V primeru, ko drugostopenjski organ spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji

hitreje in bolj ekonomično odpravil prvostopenjski organ, s svojo odločbo odpravi izpodbijani

konkretni upravni akt in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (3. odst. 251.

člena ZUP).156 Drugostopenjski organ mora v obrazložitvi odločbe prvostopenjski organ opozoriti,

glede česa je postopek treba dopolniti. Prvostopenjski organ je opozorila dolžan upoštevati in

brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od dneva, ko prejme zadevo, izdati novo odločbo. Zoper

novo odločbo ima stranka pravico do pritožbe. Če prvostopenjski organ ob ponovnem odločanju

ne ravna po odločbi drugostopenjskega organa, ta ob ponovni obravnavi pritožbe sam reši zadevo

(zadeve ponovno ne vrača prvostopenjskemu organu).

Drugostopenjski organ lahko izpodbijani konkretni upravni akt tudi spremeni tako, da ga odpravi

in zadevo reši drugače. Drugačna rešitev zadeve je lahko v korist pritožnika (reformatio in melius)

ali v škodo pritožnika (reformatio in peius).

V korist pritožnika je mogoče izpodbijani konkretni upravni akt spremeniti, če je ugotovljeno, da je

glede ugotovljenih dejstev in glede uporabe zakona pravilen, vendar je mogoče namen, zaradi

katerega je bil izdan, doseči tudi z drugimi, za stranko ugodnejšimi sredstvi (1. odst. 252. člena

ZUP). Sprememba upravnega akta v korist pritožnika je mogoča tudi v mejah zahtevka,

postavljenega na prvi stopnji v obsegu, ki presega meje preizkusa, če se s tem ne posega v pravico

koga drugega (1. odst. 253. člena ZUP).157

V škodo pritožnika je odločitev prvostopenjskega organa mogoče spremeniti v obsegu, ki presega

pritožbene navedbe, samo iz razlogov, ki so v zakonu navedeni, to je iz razlogov, ki veljajo za

odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, za izredno razveljavitev odločbe in za

ničnost odločbe (2. odst. 253. člena ZUP).

155Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 564-565. 156 V obdobju 2009 – 2012 je MGRT v ponovno odločanje vrnilo 10,17 % vseh zadev, ki jih je prejelo v reševanje. 157Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 565-566.

46

Ničnost odločbe je po ZUP izredno pravno sredstvo. ZUP taksativno (v 279. členu) navaja razloge,

zaradi katerih se morajo odločbe izreči za nične. Za nično se izreče odločba:

- ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v zadevi, v kateri

sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku (absolutna stvarna nepristojnost);

- ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem

zakonu;

- ki je sploh ni mogoče izvršiti;

- ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, čeprav bi morala za začetek postopka stranka

podati zahtevo, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče privolila v to;

- ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja,

pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja;

- v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost.

Odločba se zaradi hude pomanjkljivosti in nepravilnosti, zaradi katere nikoli ne more imeti

pravnega učinka, lahko izreče za nično vsak čas, ne glede na to, ali pritožnik uveljavlja v pritožbi

tak razlog. Ko se odločba izreče za nično, se mora za ničnega izreči tudi tisti del postopka, ki je bil

opravljen potem, ko je nastala nepravilnost, ki je razlog za ničnost odločbe.158 Odpravijo se tudi

vsi poznejši konkretni upravni akti, ki so bili izdani na podlagi oz. v zvezi z nično odločbo (sklep o

dovolitvi izvršbe itd.).

Za ničnega se pod pogoji iz 279. člena ZUP vsak čas lahko izreče tudi sklep, če je bilo z njim

odločeno o vsebinskih vprašanjih.

Konkretni upravni akt (v celoti ali deloma) izreče za ničnega organ, ki ga je izdal, drugostopenjski

organ oziroma organ, ki je pristojen za nadzorstvo nad organom, ki ga je izdal.159

Zoper odločbo, s katero se konkretni upravni akt izreče za ničnega ali se zavrne predlog stranke,

naj se izreče za ničnega, je dovoljena pritožba, razen če zoper konkretni upravni akt organa, ki ga

je izdal, po zakonu ni pritožbe.160

158Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 498. 159V obdobju 2009 – 2012 ni bilo konkretnih upravnih aktov TIRS-a, ki bi jih MGRT izrekel za nične. 160Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 605.

47

4.11 ODLOČBA O PRITOŽBI

Za odločbo o pritožbi (oblika odločbe, sestavni deli odločbe, dopolnitev odločbe, popravljanje

pomot v odločbi itd.) se ustrezno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na odločbo prve stopnje (1.

odst. 254. člena ZUP).161

V skladu s 1. odst. 210. člena ZUP mora biti vsaka odločba označena kot odločba, da se že na

zunaj vidi, da gre za konkreten upravni akt, s katerim je bilo odločeno o zadevi, ki je bila predmet

postopka, ne pa o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali so se kot postranska vprašanja pojavila v

zvezi z izvedbo postopka.162 O teh vprašanjih se (v skladu z 226. členom ZUP) odloča s sklepom.163

Pisna odločba (v skladu s 3. odst. 210. člena ZUP) obsega naslednje sestavne dele:

– uvod,

– naziv,

– izrek (dispozitiv),

– obrazložitev,

– pouk o pravnem sredstvu,

– podpis uradne osebe in

– žig organa.164

Navedene obvezne sestavne dele odločbe mora (zaradi formalne strogosti) praviloma imeti vsaka

odločba, ne glede na to, na katerem upravnem področju se izda, in ne glede na to, ali jo izda

prvostopenjski ali drugostopenjski organ.

»Osnovni sestavni deli odločbe si morajo slediti po vrstnem redu, kot so navedeni v zakonu, tako

da tega ni mogoče poljubno spreminjati (razen če s predpisi ni izrecno drugače določeno).«165

Odločba o pritožbi, ki jo izda MGRT, obsega vse navedene sestavne dele. Sledijo si po

predpisanem vrstnem redu (uvod – naziv – izrek – obrazložitev – pouk o pravnem sredstvu –

podpis uradne osebe – žig organa).

161Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 520-521. 162Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 411. 163Če npr. pritožnik med pritožbenim postopkom obvesti organ (prvostopenjski ali drugostopenjski), da svojo pritožbo zoper konkretni

upravni akt TIRS-a umika, MGRT (kot instančni organ) ugotovi, da nadaljevanje pritožbenega postopka ni več potrebno, saj niso več

izpolnjeni pogoji za odločanje o pritožbi in (v skladu s 3. odst. 256. člena ZUP) pritožbeni postopek s sklepom ustavi. S sklepom MGRT

(na podlagi 1. odst. 130. člena ZUP) tudi združi dva pritožbena postopka, če je v zvezi z zavezancem, ki zoper dva konkretna upravna

akta TIRS-a vloži dve pritožbi, ugotovljeno, da njegove obveznosti izhajajo iz podobnega dejanskega stanja in iste pravne podlage, za

odločanje o pritožbi zoper oba konkretna upravna akta TIRS-a pa je pristojno MGRT. 164Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 507. 165B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str.508.

48

Po 164. členu Uredbe o upravnem poslovanju (v nadaljevanju UUP) mora odločba poleg besedila

vsebovati še najmanj:

– grb Republike Slovenije,

– naziv »RS«

– ime organa državne uprave,

– kontaktne podatke (sedež in poštni naslov, telefon, telefaks, uradni elektronski poštni

naslov, spletni naslov),

– številko,

– datum,

– žig in podpis uradne osebe ali uradnih oseb.

»Naziv organa s številko in datumom odločbe je sestavni del odločbe, ki je pomemben zaradi

individualizacije odločbe, dokazovanja njene izvirnosti, ugotavljanja časa izdaje in predpisov, ki so

takrat veljali, pomemben pa je tudi zaradi evidence zadev in dokumentov oziroma pisarniškega

poslovanja (da se odločbe med seboj ločijo tudi tako in da jih je mogoče hitro poiskati).«166

»Če odločba nima datuma izdaje, gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj se zaradi te

pomanjkljivosti odločba ne da preizkusiti glede pravilnosti uporabe materialnega prava in pravil o

pristojnosti, saj ne vemo, katero pravo je veljalo ob izdaji odločbe (7. tč. 2. odst. 237. člena

ZUP).«167

4.11.1 Uvod odločbe

Uvod je začetni del pisne odločbe, ki je za stranko prva informacija o odločbi. V uvodu se najprej

navede ime organa, ki izdaja odločbo (npr. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), ob katerem se

ne navaja notranjih organizacijskih oddelkov. Sledi predpis o stvarni pristojnosti organa, kjer je

treba navesti člen in akt, ki jo določa (npr. 25. člen ZDU-1). Nato se navede način uvedbe postopka

(npr. na pritožbo gospodarske družbe …, ki jo zastopa …), ob katerem je treba posebej navesti konkretni

upravni akt prve stopnje, zoper katerega se vlaga pritožba (npr. odločba inšpektorja Tržnega inšpektorata

RS, Območne enote …, št. … z dne …) in kdo jo je vložil (npr. gospodarska družba …, ki jo zastopa …). Pri označbi

vložnika pritožbe se navede osebno ime stranke ter njenega morebitnega zakonitega zastopnika

oziroma pooblaščenca ter pripadajoči naslovi (npr. gospodarska družba Alfa d.o.o., Dunajska cesta 100,

Ljubljana, ki jo zastopa direktor Janez Novak). Kot zadnji obvezni del uvoda se na kratko označi zadevo, za

katero gre v postopku (npr. prepoved opravljanja dejavnosti kot dela na črno, prepoved uporabe nepoštene

166B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 509. 167V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 426.

49

poslovne prakse ipd.).168 Primer uvoda odločbe, ki jo MGRT izda po vloženi pritožbi zoper konkretni

upravni akt TIRS-a, izhaja iz slike 8.

Slika 8: Primer uvoda odločbe o pritožbi

Vir: Zbirka odločb MGRT, izdanih v obdobju 2009 – 2012

4.11.2 Izrek odločbe

Izrek (dispozitiv) odločbe ureja 213. člen ZUP.

V izreku odločbe se odloči o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti pritožbe. »Vsebina odločitve

mora biti formulirana tako, da je neposredno in nedvomno izražena v dispozitivu. Ta mora biti

kratek in določen.

Če izrek ni popoln, je odločba nezakonita, čeprav se da iz njene obrazložitve razbrati, kako je bila

rešena pritožba. Za tak nepopoln izrek gre, če je npr. v njem rečeno le, da se pritožbi ugodi, ni pa

povedano, da se odpravi odločba prve stopnje in kaj naj sledi po odpravi te odločbe.«169

V izreku mora biti odločeno tudi o stroških postopka (5. odst. 213. člena ZUP). Določen mora biti

njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku. Če o stroških postopka v času izdaje

odločbe še ni mogoče odločiti, mora izrek vsebovati navedbo, da bo o stroških postopka

naknadno izdan poseben sklep.

Izrek odločbe predstavlja najpomembnejši sestavni del odločbe, ki »edini postane izvršljiv,

dokončen in pravnomočen.«170

Če MGRT pritožbo kot neutemeljeno zavrne, v izreku odločbe odloči o pritožbi (1. točka izreka) in o

stroških postopka (2. točka izreka). Če pritožnik priglasi stroške postopka, MGRT odloči, da

168Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 512. 169V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 521. 170J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, o. c., str. 544.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ljubljana, Kotnikova 5, izdaja na pritožbo

gospodarske družbe Alfa d.o.o., Dunajska cesta 100, Ljubljana, ki jo zastopa direktor Janez

Novak, zoper odločbo inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne

enote Ljubljana, št. 0610-100/2013-3-10001 z dne 13. 5. 2013, v upravni zadevi prepovedi

uporabe nepoštene poslovne prakse in na podlagi 25. člena Zakona o državni upravi (Uradni

list RS, št. 113/2005 – UPB4, 89/2007 – odl.US, 126/2007 – ZUP-E, 48/2009, 8/2010 – ZUP-

G, 8/2012-ZVRS-F, 21/2012, 17/2013 – odl.US in 21/2013 – ZVRS-G) naslednjo …

50

stroške pritožbenega postopka nosi stranka sama, ker gredo v skladu z 2. odst. 113. člena ZUP

stroški postopka v breme stranke, če se je postopek, začet po uradni dolžnosti, končal zanjo

neugodno. Če pa v pritožbenem postopku stroškov postopka ni, MGRT odloči, da stroški postopka

niso nastali. Primer izreka odločbe MGRT v primeru zavrnitve pritožbe izhaja iz slike 9.

Slika 9: Primer izreka odločbe v primeru zavrnitve pritožbe


Če MGRT konkretni upravni akt TIRS-a, ki se izpodbija, odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek,

v izreku odločbe o pritožbi odloči le o konkretnem upravnem aktu TIRS-a, ne pa tudi o stroških

postopka. MGRT namreč v takšnem primeru o stroških postopka ne odloča, saj po 2. odst. 118.

člena ZUP o stroških, ki so nastali med pritožbenim postopkom, odloča le, če pravno sredstvo

zavrže ali zavrne ali sam odloči o zadevi. Primer izreka odločbe MGRT v primeru odprave

izpodbijanega konkretnega upravnega akta TIRS-a in vrnitve zadeve v ponovni postopek izhaja iz

slike 10.

Slika 10: Primer izreka odločbe v primeru odločitve po 3. odst. 251. člena ZUP


Če MGRT konkretni upravni akt TIRS-a odpravi (npr. zaradi napačne uporabe materialnega predpisa) in

sam reši zadevo (npr. tako, da postopek inšpekcijskega nadzora v zadevi, ki je predmet obravnave, ustavi), odloča

tudi o stroških postopka. Če v pritožbenem postopku stroškov postopka ni, MGRT odloči, da

stroški postopka niso nastali. Če pa pritožnik oziroma njegov pooblaščenec, ki je odvetnik, v

pritožbi priglasi stroške (npr. nagrado za postopek s pravnim sredstvom po tar. št. 2200 Zakona o odvetniški tarifi

- v nadaljevanju ZOdvT, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, DDV, takso za pritožbo itd.),

MGRT odloči tudi o povračilu priglašenih stroškov. V skladu z 2. odst. 113. člena ZUP gredo namreč

stroški postopka, ki se je začel po uradni dolžnosti, v breme organa, če se je za stranko končal

ugodno. Uradna oseba mora preveriti, ali so priglašeni stroški v skladu z odvetniško tarifo, saj se

za pooblaščence, ki so odvetniki, stroški odmerijo po odvetniški tarifi (1. odst. 14. člena Pravilnika

o stroških v upravnem postopku). Če so priglašeni višji stroški ali stroški, ki sploh niso nastali, jih

uradna oseba ustrezno zniža. Primer izreka odločbe MGRT v primeru odločitve po 1. odst. 252.

člena ZUP izhaja iz slike 11.

1. Pritožba se zavrne.

2. Stroške pritožbenega postopka nosi stranka sama / Stroškov pritožbenega

postopka ni bilo.

Odločba inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote …, št.

… z dne … se odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni

postopek.

51

Slika 11: Primer izreka odločbe v primeru odločitve po 1. odst. 252. člena ZUP


Odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, je dokončna (1. odst. 224. člena ZUP),

pravnomočnost pa je »vezana na predhodni nastanek dokončnosti in nadaljnjo nezmožnost

izpodbijanja upravnega akta v postopku pred sodiščem.«171 Pravnomočna postane odločba s

pretekom roka za vložitev tožbe (če tožba ni vložena, ali je vložena prepozno, ali jo vloži

neupravičena oseba), z vročitvijo sodbe o zavrnitvi tožbe, zoper katero pritožba ni dovoljena; z

vročitvijo drugostopenjske sodbe o zavrženju ali rešitvi pritožbe.

4.11.3 Obrazložitev odločbe

Obrazložitev odločbe ureja 214. člen ZUP.

Obrazložitev odločbe mora (po 1. odst. 214. člena ZUP) obsegati:

– razložitev zahtevka stranke in njene navedbe o dejstvih;

– ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto;

– razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov;

– navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba;

– razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev;

– razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke.

Če obrazložitev konkretnega upravnega akta take vsebine nima, stranka nima možnosti

učinkovito izpodbijati razloge, pa tudi sodišče v takem primeru ne more preizkusiti zakonitosti

odločbe. To je Vrhovno sodišče RS potrdilo npr. v sodbi št. U 529/92-5 z dne 15. 12. 1993 (VS10526)

in v sodbi št. U 693/93-6 z dne 25. 5. 1994 (VS10966).

171 M. Remic, Upravna in sodna pravnomočnost posamičnih upravnih aktov, Pravna praksa, 2011, št. 34, str. 12.

1. Pritožbi se ugodi. Odločba inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije,

Območne enote …, št. … z dne … se odpravi.

2. Postopek se ustavi.

3. Stroškov pritožbenega postopka ni bilo / Gospodarski družbi … (naziv in označba

pravnoorganizacijske oblike), … (naslov), … (kraj), ki jo zastopa Odvetniška pisarna

…, iz … (kraj) se priznajo stroški postopka v višini … EUR. Stroške je dolžan

povrniti Tržni inšpektorat Republike Slovenije v tridesetih dneh po prejemu te

odločbe.

52

Obrazložitev odločbe predstavlja »pojasnitev utemeljitve odločitve, ki je navedena v izreku.«172

Njen smisel je v pojasnitvi, zakaj je bila konkretna upravna zadeva rešena na način, določen v

izreku. Navedeno izhaja iz obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. U 1156/95 z dne 3. 12.

1997 (VS12769).

Ustrezno obrazložena mora biti tudi odločba o pritožbi, saj mora pritožbeni organ v obrazložitvi

odločbe (v skladu z 214. členom ZUP) odgovoriti na vse pritožbene navedbe. To je v sodbi št. I Up

349/2003 z dne 23. 2. 2006 potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS (VS18102). Drugostopenjski organ se

mora do pritožbenih navedb jasno opredeliti in navesti, katere šteje za utemeljene in katere ne.

Zavezanca mora prepričati o pravilnosti odločitve in argumentirano obrazložiti, da je glede na

dejansko stanje drugostopenjski organ sprejel edino pravilno ter edino možno zakonito odločitev.

Obrazložitev mora biti izčrpna ter zelo natančna, tudi če se pritožbi ugodi, saj gre pri pomanjkljivi

obrazložitvi za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka po sedmi alineji 2. odst. 237.

člena ZUP. Primer obrazložitve odločbe MGRT, s katero je pritožba zoper odločbo inšpektorja

TIRS-a zavrnjena, izhaja iz slike 12.

Slika 12: Primer obrazložitve odločbe MGRT o zavrnitvi pritožbe

Inšpektor Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Maribor (v nadaljevanju: prvostopenjski organ) je z odločbo št.

0610-100/2013-3-10001 z dne 17. 4. 2013 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Janezu Novaku iz Maribora, Partizanska cesta 1, po

prejemu odločbe prepovedal opravljanje gostinske dejavnosti: točenje pijač in pripravo ter strežbo hitro pripravljene hrane (pečenih rib

s prilogo), kot delo na črno (1. točka izreka). Prvostopenjski organ je še odločil, da prepoved velja naslednji dan po prejemu odločbe (2.

točka izreka), ter da morebitna pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka).

Zoper navedeno odločbo je Janez Novak, Partizanska cesta 1, Maribor (v nadaljevanju pritožnik), vložil pritožbo. V njej navaja, da

dejansko stanje ni ugotovljeno popolno, materialno pravo pa je uporabljeno napačno. Pritožnik navaja, da je lastnik nepremičnine, ob

kateri ima urejeno ribogojnico. Dne 12. 4. 2013 je za družino, sorodnike in prijatelje pripravil večerjo na prostem. Na žaru je spekel ribe

iz domačega ribnika. Ob ribniku so se družili in zabavali, tako kot je to običajno ob petkih, ki je edini dan v tednu, ko se lahko sprosti,

kaj popije, ter ima čas za družino in prijatelje. Tržna inšpektorja je postregel s svežo ribo, ki jo je iz ribnika zajel, očistil in spekel.

Pritožnik nadalje navaja, da tako kot sta tržna inšpektorja dne 12. 4. 2013, tudi kolesarji kršijo njegovo zasebnost. Brez soglasja

pritožnika posedajo po njegovih klopeh, malicajo, uporabljajo njegove sanitarije in ga prosijo za vodo. Pritožnik njihovo obnašanje

prenaša, ker upa, da bodo kdaj tudi kupci njegovih rib iz ribogojnice. Zaradi neugodnih gospodarskih razmer sta se promet in prodaja

svežih rib občutno zmanjšala. Po njegovem mnenju okoliščina peke rib na žaru ne predstavlja dela na črno. Morala bi mu biti dana

možnost, da se izvede postopek, v katerem bi lahko predlagal zaslišanje oseb, ki so dne 12. 4. 2013 zvečer bile njegovi gostje. Glede na

navedeno pritožnik predlaga pritožbenemu organu, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne

prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz dokumentov zadeve izhaja, da sta inšpektorja prvostopenjskega organa dne 20. 3. 2013 opravila ogled ribogojnice »Rib'ca« v

Mariboru, Partizanska c. 1. Ugotovljeno je bilo, da je pritožnik, ki peče ribe, do 2. 4. 2013 na dopustu. Oseba ženskega spola, ki se je

predstavila kot pritožnikova hči, je inšpektorjema izročila njegovo vizitko z označeno telefonsko številko (041/100 100). Povedala jima

je, da je pečene ribe mogoče dobiti po predhodnem telefonskem dogovoru. Dne 11. 4. 2013 se je inšpektor s pritožnikom po telefonu

dogovoril, da bo ta naslednji dan okrog 19. ure pripravil pečene postrvi za dve osebi. Dne 12. 4. 2013 sta inšpektorja ob dogovorjenem

času prišla k ribogojnici. Naročeni ribi sta pojedla in popila naročeno pijačo (dve kokti in vodo). Plačala sta 12,00 EUR, vendar računa

nista prejela. Na podlagi navedenih dejstev in ugotovitve, da pritožnik ni vpisan v Poslovnem registru Slovenije pri Agenciji Republike

Slovenije za javnopravne evidence in storitve, je prvostopenjski organ sklenil, da gostinsko dejavnost (točenje pijač in pripravo ter

172Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 518.

53

strežbo pečenih rib s prilogo) pritožnik opravlja kot delo na črno. V skladu z določbo četrtega odstavka 13. člena Zakona o

preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/2007 - UPB1, 29/2010, 57/2012, 21/2013 – ZUTD-A, v nadaljevanju

ZPDZC) je prvostopenjski organ opravljanje gostinske dejavnosti kot dela na črno z izpodbijano odločbo pritožniku prepovedal.

Pritožbeni organ se strinja z odločitvijo prvostopenjskega organa in navedbe v pritožbi zavrača, tako kot izhaja iz v nadaljevanju

navedenega.

Navedbi pritožnika, da dejansko stanje ni bilo ugotovljeno popolno, ni mogoče pritrditi. Iz dokumentov postopka na prvi stopnji izhaja,

da sta bila inšpektorja dne 12. 4. 2013 kot pritožnikova gosta postrežena s pečeno postrvjo za dve osebi in naročeno pijačo. Za hrano in

pijačo sta plačala 12,00 EUR. Navedena dejstva tudi po mnenju pritožbenega organa predstavljajo dokaz, da pritožnik opravlja

gostinsko dejavnost (toči pijače in pripravlja ter streže hitro pripravljeno hrano – pečene ribe s prilogo). Iz dokumentov postopka na

prvi stopnji izhaja, da je bil o ugotovitvah pri inšpekcijskem nadzoru, ki je bil pri pritožniku opravljen dne 12. 4. 2013, sestavljen

zapisnik. Z ugotovitvami, ki iz njega izhajajo, je bil pritožnik seznanjen. Omogočeno mu je bilo, da na vsebino zapisnika poda

pripombe, vendar pripomb ni imel. Po mnenju pritožbenega organa je pritožniku bila omogočena uveljavitev pravic, ki izhajajo iz

načela zaslišanja stranke. Možnost, da se udeležuje ugotovitvenega postopka (prvi odstavek 146. člena Zakona o splošnem upravnem

postopku – Uradni list RS, št. 24/2006 – UPB2, 105/2006, 126/2007, 65/2008, 8/2010, v nadaljevanju ZUP), da se izjavi o vseh

okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku, da sodeluje pri izvedbi dokazov in se seznani z uspehom

dokazovanja, ter da se o tem izjavi (tretji odstavek 146. člena ZUP), je torej pritožniku bila dana, vendar se o ugotovljenih dejstvih in

okoliščinah ni izjavil. Ob upoštevanju navedenega navedbe pritožnika, da bi mu morala biti dana možnost, da se izvede postopek, v

katerem bi lahko predlagal zaslišanje oseb, ki so dne 12. 4. 2013 zvečer bile njegovi gostje, ni mogoče upoštevati. V skladu z načelom

materialne resnice je sicer dovoljeno dokazovati, da so dejstva potrjena neresnično ali da listina ni pravilno sestavljena, vendar v tem

primeru nosi dokazno breme stranka, ki to zatrjuje. Pritožnik ni z ničemer dokazal, da dejstva, potrjena v zapisniku z dne 12. 4. 2013

niso resnična, zato njegovega pavšalnega zatrjevanja o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju ni mogoče upoštevati.

Upoštevati tudi ni mogoče navedbe pritožnika, da je dne 12. 4. 2013 pogostil le družino, sorodnike in prijatelje, saj inšpektorja ne

spadata v nobeno izmed navedenih skupin. Kljub temu sta bila postrežena s hrano in pijačo. Naročeni ribi in zapitek sta poravnala

pritožnikovi ženi, ki ju je stregla s pijačo, zato je navedbo pritožnika, da inšpektorja pečenih rib nista plačala, treba zavrniti.

Zavrniti je treba tudi navedbo pritožnika, da mu je bila kršena zasebnost. Po določbi prvega odstavka 19. člena Zakona o inšpekcijskem

nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007 – UPB1) ima namreč inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora pri fizični ali pravni

osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, med drugim tudi pravico vstopiti na parcele in zemljišča fizičnih in pravnih oseb,

pregledati prostore in objekte in opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.

V zvezi s pritožbeno navedbo, da okoliščina peke rib na žaru ne predstavlja dela na črno, je pritožniku treba pojasniti, da vsako

opravljanje dejavnosti oziroma dela, ki ga opravlja posameznik, ki ni vpisan ali priglašen, kot to določa ZPDZC ali drugi zakoni, šteje za

delo na črno (5. alineja prvega odstavka 3. člena ZPDZC). Opravljanje dela na črno pritožnik v pritožbi celo priznava, ko navaja, da

obnašanje kolesarjev (posedanje po njegovih klopeh, malicanje, uporabo sanitarij in prošnje za vodo) prenaša, ker upa, da bodo kdaj

tudi kupci njegovih rib iz ribogojnice. Nadalje navaja še, da sta se promet in prodaja svežih rib zaradi neugodnih gospodarskih razmer

občutno zmanjšala.

Ob upoštevanju drugega odstavka 3. člena ZPDZC, po katerem je opravljanje dela na črno prepovedano, je prvostopenjski organ

povsem utemeljeno izrekel inšpekcijski ukrep, ki je predpisan v ZPDZC. Prva alineja prvega odstavka 13. člena ZPDZC določa, da kršitve

določb 3., 4. člena in prve alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona nadzoruje tržni inšpektorat v okviru pooblastil, določenih s tem

zakonom in s posebnimi zakoni. Četrti odstavek 13. člena ZPDZC pa določa, da v primeru opravljanja dela na črno iz 3. člena tega

zakona, nadzorni organ izda odločbo, s katero opravljanje tega dela prepove. Glede na navedeno je pritožnikovo navedbo, da je

materialno pravo uporabljeno napačno, treba zavrniti.

V skladu z vsem navedenim in iz razloga, ker pritožbeni organ pri preizkusu izpodbijane odločbe ni ugotovil kršitev zakona iz drugega

odstavka 247. člena ZUP, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti, je bilo treba na podlagi določbe prvega odstavka 248. člena ZUP

odločiti tako, kot je navedeno v 1. točki izreka te odločbe. Predloga pritožnika, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi

in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, zato ni mogoče upoštevati.

Vir: Zbirka odločb MGRT, izdanih v obdobju 2009 - 2012

54

Kadar je že prvostopenjski organ v obrazložitvi svojega konkretnega upravnega akta pravilno

presodil navedbe, ki jih zavezanec ponavlja v pritožbi, se lahko drugostopenjski organ (v skladu z

2. odst. 254. člena ZUP) na te razloge sklicuje.173

Če drugostopenjski organ odpravi konkretni upravni akt prvostopenjskega organa in mu zadevo

vrne v ponovni postopek, mora prvostopenjski organ (v skladu s 3. odst. 251. člena ZUP) opozoriti,

glede česa je treba dopolniti ugotovitveni postopek. Prvostopenjski organ je na napotke

drugostopenjskega organa vezan. Brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve,

mora izdati novo odločbo, zoper katero imata stranka in stranski udeleženec pravico vložiti

pritožbo.

4.11.4 Pouk o pravnem sredstvu

Pouk o pravnem sredstvu natančneje ureja 215. člen ZUP. Z njim se prava neuke stranke s

preprostim (njim razumljivim) jezikom pouči o nadaljnjih pravnih možnostih, ki so jim na voljo, če

se z odločbo ne strinjajo. »Pouk o pravnem sredstvu je obvezen sestavni del vsakega konkretnega

upravnega akta, razen če je z zakonom ali na podlagi zakona izdanim predpisom določeno, da

pouk ni obvezen.«174

Če odločba nima pouka o pravnem sredstvu, lahko (v skladu s 5. odst. 215. člena ZUP) stranka

ravna po veljavnih predpisih, lahko pa v osmih dneh od organa, ki je odločbo izdal, zahteva, naj jo

dopolni. V takem primeru teče rok za sodno tožbo od dneva vročitve dopolnjene odločbe.

Kadar pa odločba ima pouk o pravnem sredstvu, vendar je ta napačen, lahko stranka ravna po

veljavnih predpisih ali po pouku, pri čemer to zanjo ne more imeti nobenih škodljivih posledic (4.

odst. 215. člena ZUP).

»Odločba, ki nima pouka o pravnem sredstvu oziroma ki ima nepopoln ali napačen pouk o

pravnem sredstvu, je sicer pomanjkljiva, vendar ni do takšne stopnje nezakonita, da bi jo bilo

mogoče samo zaradi tega z uspehom izpodbijati s pritožbo ali kakšnim drugim izrednim pravnim

sredstvom v upravnem postopku oziroma s tožbo v upravnem sporu.«175

Če je v pouku o pravnem sredstvu pomota pri navedbi številka člena ZUP, ob sicer pravilno

povzetem besedilu, ne gre za bistveno kršitev oziroma za prikrajšanje v varstvu pravic – sodba

Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 775/2003 z dne 5. 4. 2005 (VS17005).

173Ko se MGRT sklicuje na razloge iz obrazložitve izpodbijane odločbe, v obrazložitvi svoje odločbe med drugim navede: »Pritožbeni

organ se z odločitvijo prvostopenjskega organa v celoti strinja, prav tako se strinja z razlogi, na katerih je prvostopenjski organ svojo

odločitev utemeljil, zato se v izogib ponavljanju sklicuje na razloge iz obrazložitve izpodbijane odločbe v skladu z določbo drugega

odstavka 254. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – UPB2, 105/2006, 126/2007, 65/2008, 8/2010,

v nadaljevanju ZUP). Glede pritožbenih navedb pa dodaja kot izhaja iz v nadaljevanju navedenega.« 174V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 423. 175J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, o. c., str. 565.

55

Kadar zoper odločbo ni dovoljena pritožba, stranka pa je bila napačno poučena, da se zoper

odločbo lahko pritoži, in je vložila pritožbo ter zato zamudila rok za sprožitev upravnega spora ali

drugega sodnega varstva, ji teče ta rok od dneva vročitve odločbe, s katero je bila njena pritožba

zavržena, če ni stranka že prej začela upravnega spora (7. odst. 215. člena ZUP).

V postopkih na drugi stopnji in v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi je vsebina pouka o

pravnem sredstvu odvisna od odločitve organa. Navedeno je posledica dejstva, da se v upravnem

sporu ne presoja pravilnost izvrševanja instančnega nadzora s strani drugostopenjskega organa.

»Namen upravnega spora je namreč varstvo posameznika pred nezakonitimi oziroma

nepravilnim odločitvami uprave, ki posegajo v njegov pravni položaj, ne pa presoja pravilnosti

odločanja upravnih organov o pritožbah.«176

V drugostopenjskih odločbah, s katerimi se pritožba kot neutemeljena zavrne (248. člen ZUP), se

v pouku o pravnem sredstvu navede, da pritožba ni dovoljena, kot tudi da je ni mogoče izpodbijati

v upravnem sporu. V skladu z 2. členom ZUS-1 se namreč v upravnem sporu lahko izpodbija samo

dokončen upravni akt, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. V

primeru zavrnitve pritožbe odločitev drugostopenjskega organa ne posega v pravni položaj

tožnika (s takšnim aktom pravni položaj tožnika ni prizadet), zato je predmet sodnega varstva

odločitev prvostopenjskega organa. V pouku o pravnem sredstvu se v primeru zavrnitve pritožbe

navede, da je tožbo v upravnem sporu mogoče vložiti zoper konkretni upravni akt

prvostopenjskega organa. Navesti je treba tudi, pri katerem sodišču177 lahko stranka vloži tožbo in

v katerem roku (3. odst. 215. člena ZUP), ter stranki sporočiti, koliko znaša sodna taksa.178 Primer

pouka o pravnem sredstvu, ki izhaja iz odločbe o pritožbi, s katero MGRT pritožbo zoper konkretni

upravni akt TIRS-a zavrne, izhaja iz slike 9.

Slika 13: Primer pouka o pravnem sredstvu v primeru zavrnitve pritožbe


176E. Kerševan, Položaj drugostopenjskih upravnih organov v novi ureditvi upravnega spora, Pravna praksa, 2007, št. 14, str. 12 177Od leta 1998 dalje v postopku upravnega spora odloča Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana, ki ima tri zunanje oddelke: v

Mariboru (na naslovu ulica škofa Maksimilijana Držečnika 6), v Celju (na naslovu Trg celjskih knezov 10) in v Novi Gorici (na naslovu

Rejčeva ulica 7). 178Ob vložitvi tožbe je treba plačati sodno takso v znesku 148,00 EUR

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:

Zoper to odločbo ni rednega pravnega sredstva v upravnem postopku in ni mogoč upravni spor z vložitvijo

tožbe na sodišče. V tridesetih dneh od njene vročitve pa je mogoče zoper odločbo inšpektorja Tržnega

inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Ljubljana, št. 0610-100/2013-3-10001 z dne 13. 5. 2013,

vložiti tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožbo se v dveh

izvodih vloži neposredno pisno pri tem sodišču ali pa se mu jo pošlje po pošti.

V upravnem sporu je na podlagi Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008, 86/2009 – skl.US,

97/2010, 29/2013 – skl.US) ob vložitvi tožbe potrebno plačati sodno takso in sicer po tarifni številki 6111, v

znesku 148,00 EUR. Taksa se plača na transakcijski račun št. 01100-8450088976.

56

Kadar drugostopenjski organ pritožbi ugodi in upravno zadevo vrne prvostopenjskemu organu v

ponovno odločanje (3. odst. 251. člena ZUP), zoper odločbo drugostopenjskega organa ni

dovoljeno začeti upravnega spora, saj je ta dopusten le zoper upravni akt, s katerim je odločeno o

pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. V tem primeru je takšen konkretni upravni akt

odpravljen, zato je v pouku o pravnem sredstvu treba stranko seznaniti, da odločitve (v skladu s 1.

odst. 5. člena ZUS-1) ne more izpodbijati.

Slika 14: Primer pouka o pravnem sredstvu v primeru vrnitve zadeve v ponovni postopek


V primeru, če takšna seznanitev stranke ne bi bila dana, bi stranka lahko nepravilno domnevala,

da je zoper odločbo dopustno kakšno pravno sredstvo.

V primeru, ko drugostopenjski organ konkretni upravni akt prvostopenjskega organa odpravi in

meritorno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (2. odst. 251. člena ZUP) ali

konkretni upravni akt prvostopenjskega organa spremeni (2. odst. 252. člena ZUP), je v upravnem

sporu mogoče izpodbijati odločbo drugostopenjskega organa. V pouku o pravnem sredstvu je

treba navesti, da je predmet sodnega varstva drugostopenjska odločba, ter stranki sporočiti,

koliko znaša sodna taksa.

Slika 15: Primer pouka o pravnem sredstvu pri odločitvi po 2. odst. 251. člena ZUP


4.11.5 Podpis uradne osebe

Odločbo podpiše uradna oseba, ki jo izda. Odločbo podpiše tudi uradna oseba, ki je vodila

postopek oziroma je pripravila osnutek odločbe (1. odst. 216. člena ZUP).

»Ali bo odločbo podpisala ena uradna oseba ali jo bosta podpisali dve uradni osebi, je odvisno od

tega, katera uradna oseba je pooblaščena za postopek in katera za odločanje. To je lahko ista

Zoper to odločbo je mogoče v 30 dneh od njene vročitve vložiti tožbo pri Upravnem sodišču

Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožbo se v dveh izvodih vloži neposredno pisno

pri tem sodišču ali pa se mu jo pošlje po pošti.

V upravnem sporu je na podlagi Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008, 86/2009 –

skl.US, 97/2010, 29/2013 – skl.US) ob vložitvi tožbe potrebno plačati sodno takso in sicer po tarifni

številki 6111, v znesku 148,00 EUR. Taksa se plača na transakcijski račun št. 01100-8450088976.

V upravnem sporu je na podlagi Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št.

37/08 in 97/10) ob vložitvi tožbe potrebno plačati sodno takso in sicer po

tarifni številki 6111, v znesku 148 EUR. Taksa se plača na transakcijski

račun št. 01100-8450088976.

Te odločbe v skladu z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.

105/2006) ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

57

oseba, lahko pa ena uradna oseba vodi postopek do izdaje odločbe, druga (npr. predstojnik) pa

odločbo izda.«179

Na odločbo o pritožbi, ki jo izda MGRT, se podpišeta uradna oseba, ki je odločbo izdala (na desni

strani) in uradna oseba, ki je vodila postopek (na levi strani).

ZUP (kot obvezen element) opredeljuje le ime uradne osebe, zato so prakse na tem področju

različne. Odvisne so od internih pravil poslovanja. Z vidika uporabe določb ZUP zadostuje le

navedba imena uradne osebe. Navedba naziva in izobrazbe uradne osebe ni potrebna, saj se

šteje, da ta uradna oseba izpolnjuje vse pogoje iz 31. člena ZUP (predpisana izobrazbo, strokovni

izpit iz upravnega postopka, pooblastilo po zakonu ali po pooblastilu predstojnika).

»V sodni praksi je odločba, ki nima podpisa, šteta za neobstoječo, čeprav zoper sprejemljivost

takšnega stališča obstajajo tehtni pomisleki: podpis ni konstitutivni element odločbe, temveč je

predvsem dokaz, da je odločbo res izdala oseba, ki je za njeno izdajo pooblaščena.«180

ZUP ne ureja vprašanja, kako je treba obravnavati odločbo, ki nima podpisa osebe, ki je postopek

vodila in pripravila osnutek odločbe. To pomeni, da opustitev podpisa osebe, ki je postopek

vodila, po ZUP ni izrecno sankcionirana. Tudi če bi v postopku dejansko sodelovali dve uradni

osebi (oseba, ki bi postopek vodila, in oseba, ki bi v zadevi odločila), pa oseba, ki bi postopek

vodila, odločbe ne bi podpisala, bi takšna kršitev procesnega predpisa, ki na pravilnost in

zakonitost odločbe ni vplivala, predstavljala le relativno kršitev določb postopka (in ne bistveno

kršitev). V upravnem sporu bi bilo tožbo, ki bi navajala takšno kršitev kot neutemeljeno treba

zavrniti. Navedeno je potrdila tudi sodna praksa – sodba Upravnega sodišča RS, št. U 1245/2004 z

dne 16. 12. 2004 (UL0001458).181

4.11.6 Žig organa

Z žigom organa se potrjuje verodostojnost izdane odločbe. V 165. členu UUP je določeno, da so

žigi organov državne uprave in nosilcev javnih pooblastil v fizični obliki okrogle oblike in imajo v

sredini žiga grb RS. Žigi organov državne uprave vsebujejo v zunanjem krogu naziv »RS«, pod njim

v notranjem krogu pa naziv organa. Sedež (samo kraj) organa je izpisan na zunanjem krogu

spodnje strani žiga, nad njim pa številka žiga.

179B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 526. 180J. Breznik, Z. Štucin, J. Marflak, o. c., str. 567. 181Prim: B. Grafenauer, J. Breznik, o. c., str. 527.

58

Od žiga organa je treba razlikovati štampiljko. V zvezi z njo UUP v 118. členu določa, da

uslužbenec glavne pisarne na vse prispele dokumente v fizični obliki odtisne prejemno

štampiljko.

4.11.7 Navedba o plačilu takse

Odločba o pritožbi na koncu obrazložitve vsebuje navedbo o plačilu takse.

Zakon o upravnih taksah (v nadaljevanju ZUT), ki ureja plačevanje upravnih taks za dokumente in

dejanja, določena v taksni tarifi ZUT, predpisuje za pritožbo upravno takso v znesku 18,12 EUR (po

tar. št. 2). Navedeni znesek takse mora pritožnik poravnati ob vložitvi pritožbe, ko nastane taksna

obveznost (5. člen ZUT).

Primer navedbe o plačilu upravne takse v odločbi o pritožbi, ki jo izda MGRT, izhaja iz slike 16.

Slika 16: Primer navedbe o plačilu upravne takse


Če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, mora

organ, ki takšno pritožbo prejme (običajno je to prvostopenjski organ), ravnati skladno s 16.

členom ZUT.

MGRT v takem primeru (če tega ni storil že tržni inšpektor) pritožniku (taksnemu zavezancu)

pošlje plačilni nalog,182 v katerem mu naloži, da v 15 dneh plača dolžno takso. Opozori ga tudi na

posledice, če v roku takse ne bo plačal. Zoper plačilni nalog sme pritožnik vložiti ugovor, vendar

le iz določenih razlogov (da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana, ali da je bila taksa napačno

odmerjena). O ugovoru se (s sklepom) odloči v 15-ih dneh.

182V njem navede osebno ime in naslov taksnega zavezanca (pri pravni osebi naziv in sedež), višino dolžne takse, pravno podlago za

njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco in pouk o pravnem sredstvu, ter taksnemu zavezancu naloži, da v 15 dneh plača

dolžno takso.

Taksa za pritožbo v znesku 18,12 EUR po taksni tarifni št. 2 Zakona o upravnih taksah

(Uradni list RS, št. 106/10 – UPB5) je bila plačana.

59

4.11.8 Vročitev odločbe

V skladu z UUP (169. člen) je javni uslužbenec, ki je odločbo pripravil za odpremo, dolžan dati

glavni pisarni natančno pisarniško odredbo, na kateri naslov jo je treba odposlati (komu in kam)

in kako je odločbo treba vročiti (osebno po ZUP).

Odločbo o pritožbi je (v skladu s 5. odst. 210. člena ZUP) treba stranki vročiti v izvirniku. Stranki, ki

ima zastopnika ali pooblaščenca, je vročitev odločbe treba opraviti po njem. Morebitna vročitev

odločbe stranki, ki ima zastopnika ali pooblaščenca, ne ustvarja pravnih učinkov, kar pomeni, da

ni mogoče šteti, da je bila vročitev sploh opravljena.

Odločba o pritožbi mora biti izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh

mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo (1. odst. 256. člena ZUP). Če odločba o

pritožbi v tem roku pritožniku ni izdana in vročena, zaradi prekoračitve predpisanega roka ni

nezakonita, vendar pa sme pritožnik s posebno vlogo, ki jo pošlje drugostopenjskemu organu,

zahtevati izdajo in vročitev odločbe. Če v naslednjih sedmih dneh odločbe o pritožbi ne prejme,

lahko sproži upravni spor, kot da mu je bila pritožba zavrnjena (2. odst. 28. člena ZUS-1).

Drugostopenjski organ, ki je odločil o pritožbi, pošlje praviloma svojo odločbo hkrati s

predmetnimi dokumenti prvostopenjskemu organu, da jo vroči stranki. Prvostopenjski organ

mora odločbo o pritožbi vročiti stranki v osmih dneh od dneva, ko prejme dokumente (257. člen

ZUP).

Drugostopenjski organ lahko tudi sam vroči odločbo stranki. V tem primeru pošlje prepis odločbe

in dokumente prvostopenjskemu organu po tem, ko stranki vroči odločbo o pritožbi. Če obstaja

možnost za sprožitev upravnega spora, lahko drugostopenjski organ zadrži dokumente, dokler ne

poteče rok za sprožitev upravnega spora.183

V skladu z navedenimi pravili MGRT svojo odločbo (hkrati z dokumenti postopka na prvi stopnji)

vroča TIRS-u oziroma območni enoti TIRS-a, iz katere je inšpektor, ki je odločal v zadevi. V

dopisu, s katerim se odločba o pritožbi vroča, MGRT zaprosi TIRS, da en izvod (od dveh priloženih)

v skladu z določbo 1. odst. 257. člena ZUP vroči stranki in MGRT-ju posreduje kopijo dokazila o

opravljeni vročitvi.

183Prim: V. Androjna, E. Kerševan, o. c., str. 523.

60

5 ANALIZA ZAKONITOSTI DELOVANJA TIRS

5.1 ANALIZA DELA TIRS V OBDOBJU 2009 – 2012

Tržni inšpektorji opravljajo nadzor spoštovanja zakonskih in podzakonskih predpisov preko

inšpekcijskih pregledov. V primeru ugotovljenih in dokazanih kršitev s področja pristojnosti TIRS,

ukrepajo v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru svojih pristojnosti.

Izrečejo lahko upravne ukrepe (npr. izdajo odločbo o odpravi pomanjkljivosti ali omejijo ali

prepovejo prodajo blaga oziroma opravljanje storitve) in prekrškovne ukrepe po ZP-1 (npr. globe

za kaznovanje prekrška ali druge, z zakonom predpisane ustrezne ukrepe).

Po ZIN imajo tržni inšpektorji na voljo dve vrsti upravnega ukrepa. Kršitelja lahko na ugotovljene

nepravilnosti samo opozorijo (v nadaljevanju opozorilo po ZIN) ali pa mu izdajo ustrezno upravno

odločbo. Opozorilo po ZIN je najmilejši upravni ukrep, ki ga tržni inšpektorji izrečejo le takrat,

kadar ocenijo, da je glede na pomen dejanja opozorilo po ZIN zadosten ukrep. Ugotovljene

nepravilnosti, izrečeno opozorilo po ZIN in rok, do katerega je treba nepravilnosti odpraviti,

inšpektorji zapišejo v zapisnik o inšpekcijskem pregledu. Če kršitelji ugotovljenih nepravilnosti ne

odpravijo v določenem roku, tržni inšpektorji ukrepajo v skladu z zakonodajo.

Leta 2009 so tržni inšpektorji opravili 19.980 inšpekcijskih pregledov in izrekli 3.777 upravnih

ukrepov (1.754 opozoril po ZIN in 2.023 upravnih odločb).

V letu 2010 je bilo opravljenih 20.749 inšpekcijskih pregledov oziroma 3,8 % več kot leta 2009 in

izrečenih 3.441 upravnih ukrepov (1.682 opozoril po ZIN in 1.759 upravnih odločb), kar je 8,9 %

manj upravnih ukrepov kot leta 2009.

V letu 2011 se je zmanjšalo tako število inšpekcijskih pregledov (za 7,1 %) kot tudi število upravnih

ukrepov (izrečenih je bilo 12,8 % manj upravnih ukrepov kot leta 2010).

V letu 2012 se je število opravljenih inšpekcijskih pregledov ponovno povečalo. V primerjavi z

letom 2011 za 4,4 %. Povečalo se je tudi število izrečenih upravnih ukrepov, in sicer kar za 33,0 %.

Kljub povečanju števila izrečenih upravnih ukrepov je treba ugotoviti, da so tržni inšpektorji

pogosteje posegali po milejših upravnih ukrepih (opozorilo po ZIN in opomin). Od izrečenih 3.989

upravnih ukrepov v letu 2012 je bilo izrečenih kar 2.595 opozoril po ZIN-u. Glede števila izdanih

konkretnih upravnih aktov je od leta 2009 dalje treba ugotoviti, da se je stalno zmanjševalo.

Zmanjšanje števila upravnih aktov se je nadaljevalo tudi v letu 2012, ko je bilo izdanih le 1.394

upravnih aktov oziroma 7,4 % manj kot leta 2011 (1.506 odločb).

Število inšpekcijskih pregledov, ki so jih v obdobju 2009 – 2012 opravili tržni inšpektorji, in število

upravnih ukrepov (ter v njihovem okviru število konkretnih upravnih aktov), ki so jih izdali v istem

obdobju, je razvidno iz tabele 2.

61

Tabela 2: Število pregledov in izrečenih upravnih ukrepov v obdobju 2009 – 2012

LETO ŠTEVILO OPRAVLJENIH

INŠPEKCIJSKIH PREGLEDOV

ŠTEVILO UPRAVNIH UKREPOV

ŠTEVILO KONKRETNIH

UPRAVNIH AKTOV

2009 19.980 3.777 2.023

2010 20.749 3.441 1.759

2011 19.282 2.999 1.506

2012 20.129 3.989 1.394

Vir: Poslovna poročila TIRS za leta 2009, 2010, 2011 in 2012184

Iz grafičnega prikaza števila inšpekcijskih pregledov, opravljenih v obdobju 2009 – 2012 (grafikon

2), je razvidno, da so tržni inšpektorji največ inšpekcijskih pregledov (20.749) opravili v letu 2010,

najmanj inšpekcijskih pregledov (19.282) pa je bilo opravljenih leta 2011.

Grafikon 2: Število opravljenih inšpekcijskih pregledov v obdobju 2009 - 2012

18.500

19.000

19.500

20.000

20.500

21.000

2009 2010 2011 2012

število opravljenihinšpekcijskih pregledov


184http://www.ti.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/


62

Število upravnih ukrepov, ki so jih izrekli tržni inšpektorji, se je od leta 2009 dalje zmanjševalo. V

letu 2011 je bilo izrečenih kar 778 upravnih ukrepov manj kot leta 2009 (in 442 manj kot leta

2010). Ponovno se je število upravnih ukrepov povečalo v letu 2012, ko je bilo izrečenih največ

upravnih ukrepov v obdobju 2009 – 2012 (kar 3.989). Število upravnih ukrepov, ki so jih v obdobju

2009 – 2012 izdali tržni inšpektorji, prikazuje grafikon 3.

Grafikon 3: Število izrečenih upravnih ukrepov v obdobju 2009 - 2012

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

2009 2010 2011 2012

število upravnih ukrepov


Število konkretnih upravnih aktov, ki so jih v obdobju 2009 – 2012 izdali tržni inšpektorji, se je

vsako leto zmanjševalo (iz 2.023 v letu 2009 na 1.394 v letu 2012). V letu 2010 so tržni inšpektorji

izdali 1.749 konkretnih upravnih aktov, kar pomeni 13,0 % manj kot v letu 2009 (2.023 upravnih

aktov). Leta 2011 je bilo izdanih 1.506 konkretnih upravnih aktov oziroma 14,6 % manj kot leta

2010 (1.759 upravnih aktov). V letu 2012 so tržni inšpektorji izdali 1.394 konkretnih upravnih aktov,

kar pomeni 7,4 % manj kot v letu 2011 (1.506 upravnih aktov). Zmanjševanje števila konkretnih

upravnih aktov, ki so jih v obdobju 2009 – 2012 izdali tržni inšpektorji, prikazuje grafikon 4.

185http://www.ti.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/ 186http://www.ti.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/



63

Grafikon 4: Število konkretnih upravnih aktov v obdobju 2009 - 2012

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

2009 2010 2011 2012

število konkretnih upravnihaktov


5.2 ANALIZA ŠTEVILA PRITOŽB V OBDOBJU 2009 – 2012

MGRT je v obdobju 2009 – 2012 vsako leto prejelo v reševanje v povprečju 139 pritožb zoper

konkretne upravne akte TIRS-a. Največje število pritožb je bilo prejetih leta 2012 (154 pritožb),

najmanj pa leta 2010 (107 pritožb). Število pritožb, ki so bile v obdobju 2009 – 2012 vložene zoper

konkretne upravne akte tržnih inšpektorjev, prikazuje tabela 3.

Tabela 3: Število pritožb zoper konkretne upravne akte tržnih inšpektorjev

LETO ŠTEVILO PRITOŽB

2009 153

2010 107

2011 143

2012 154

Vir: Poročila MG (oz. MGRT v letu 2012) o delu pri odločanju v upravnih zadevah na II. stopnji za leto 2009,

2010, 2011 in 2012

187http://www.ti.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/dokumenti/


64

Najmanj pritožb zoper konkretne upravne akte tržnih inšpektorjev je bilo prejetih v letu 2010, ko

je bilo prejetih samo 107 pritožb, največ pa v letu 2012, ko je MGRT prejelo v reševanje kar 154

pritožb. Navedeno prikazuje grafikon 5.

Grafikon 5: Število pritožb zoper konkretne upravne akte tržnih inšpektorjev

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2009 2010 2011 2012

število pritožb

Vir: Poročila MGRT in MG o delu pri odločanju v upravnih zadevah na II. stopnji

Število konkretnih upravnih aktov, ki so jih tržni inšpektorji izdali v obdobju 2009 – 2012, se je

zmanjševalo. Prikaz zmanjšanja je razviden iz grafikona 6.

Grafikon 6: Število konkretnih upravnih aktov tržnih inšpektorjev in število pritožb

0

500

1000

1500

2000

2500

2009 2010 2011 2012

število pritožb

število konkretnih upravnihaktov


65

V letu 2009 je bilo zoper 2.023 konkretnih upravnih aktov tržnih inšpektorjev vloženih 153 pritožb,

kar predstavlja 7,56 % glede na vse izdane konkretne upravne akte.188

V letu 2010 je zoper 1.759 konkretnih upravnih aktov, ki so jih izdali tržni inšpektorji, vložilo

pritožbo 107 zavezancev, kar predstavlja 6,08 % glede na vse izdane konkretne upravne akte.189

V letu 2011 je zoper 1.506 konkretnih upravnih aktov tržnih inšpektorjev vložilo pritožbo 143

zavezancev, kar predstavlja 9,49 % glede na vse izdane konkretne upravne akte.190

V letu 2012 je bilo zoper 1.394 izdanih konkretnih upravnih aktov tržnih inšpektorjev, ki so bili

zavezancem izdani v zvezi z ugotovljenimi kršitvami s področja pristojnosti TIRS-a, vloženih 154

pritožb, kar predstavlja 11,05 % glede na vse izdane konkretne upravne akte.191

TIRS je v obdobju 2009 – 2012 izdal letno v povprečju 1.670 konkretnih upravnih aktov, zoper

katere je bilo vloženih v povprečju 139 pritožb, kar predstavlja 8,32 % glede na vse konkretne

upravne akte.

Po primerjavi števila konkretnih upravnih aktov, ki jih je izdal TIRS, s številom pritožb, ki jih je

MGRT prejelo v pristojno reševanje, je mogoče ugotoviti, da se je število izdanih upravnih aktov

zmanjševalo (iz 2.023 v letu 2009 na 1.394 v letu 2012), medtem ko se je število pritožb v letu 2010

najprej zmanjšalo, zatem pa vsako leto povečalo. V primerjavi z letom 2009 se je v letu 2010

188Iz Poslovnega poročila TIRS za leto 2009

(http://www.ti.gov.si/fileadmin/ti.gov.si/pageuploads/dokumenti/TirsPoslovnoPorocilo2009.pdf), str. 9, izhaja, da so se kršitelji na

konkretne upravne akte pritožili v 110 primerih, kar predstavlja 5,4 % glede na vse izdane upravne odločbe. Na podlagi tega je mogoče

ugotoviti, da se podatek o številu vloženih pritožb, ki izhaja iz Poslovnega poročila TIRS za leto 2009, razlikuje od podatka, ki izhaja iz

Poročila MG o delu pri odločanju v upravnih zadevah na II. stopnji za leto 2009, in sicer za 43 pritožb. 189Iz poslovnega poročila TIRS za leto 2010




Poročila MG o delu pri odločanju v upravnih zadevah na II. stopnji za leto 2010, in sicer za 8 pritožb. 190 Iz poslovnega poročila TIRS za leto 2011




Poročila MG o delu pri odločanju v upravnih zadevah na II. stopnji za leto 2011, in sicer za 1 pritožbo. 191Iz Poslovnega poročila TIRS za leto 2012


konkretne upravne akte pritožili v 143 primerih, kar predstavlja 10,3 % glede na vse izdane upravne odločbe. Na podlagi tega je

mogoče ugotoviti, da se podatek o številu vloženih pritožb, ki izhaja iz Poslovnega poročila TIRS za leto 2012, razlikuje od podatka, ki

izhaja iz Poročila MGRT o delu pri odločanju v upravnih zadevah na II. stopnji za leto 2012, in sicer za 11 pritožb.





66

število pritožb zmanjšalo za 46, v letu 2011 pa povečalo za 36 pritožb. Trend povečanja števila

pritožb se je nadaljeval tudi v letu 2012, ko je bilo vloženih 11 pritožb več kot leta 2011.

5.3 PRIMERJAVA ŠTEVILA KONKRETNIH UPRAVNIH AKTOV DOLOČENIH INŠPEKTORATOV S ŠTEVILOM

PRITOŽB ZOPER TE AKTE ZA OBDOBJE 2009 - 2011

Zaradi boljše predstave o pomenu statističnih podatkov TIRS-a v sistemu državnih inšpektoratov

bodo primerjalno predstavljeni podatki treh izbranih inšpektoratov (Inšpektorata RS za delo,

Zdravstvenega inšpektorata RS in Inšpektorata RS za okolje in prostor – danes Inšpektorat RS za

kmetijstvo in okolje), ki izhajajo iz Letnih poročil IS za leta 2009, 2010 in 2011. Letno poročilo IS za

leto 2012 še ni na voljo, zato leta 2012 v primerjalni prikaz navedenih inšpektoratov ni bilo mogoče

vključiti.

Inšpektorat RS za delo (IRSD) je inšpekcijski organ v sestavi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu, če s predpisi ni drugače določeno.192 Na dan 31. 12. 2012 je bilo na IRSD zaposlenih 81 inšpektorjev (od tega jih je 44 opravljalo delo na področju delovnih razmerij, 33 na področju varnosti in zdravja pri delu in 4 na področju sociale).193

V letu 2009 je IRSD opravil 17.777 inšpekcijskih pregledov in izrekel 5.457 upravnih ukrepov. Zoper

5.040 konkretnih upravnih aktov (4.579 odločb o odpravi nepravilnosti in 461 odločb o prepovedi

opravljanja dejavnosti) je pritožbo vložilo 46 zavezancev. Število vloženih pritožb predstavlja 0,91

% glede na vse izdane konkretne upravne akte.194









192http://www.id.gov.si/si/delovna_podrocja/pristojnosti_inspektorata_rs_za_delo/ 193http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Splosno/LETNA_POROCILA/LETNO_POROCILO-

2012/povzetek_Porocila_o_delu__za_leto_2012.pdf 194http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/LETNO_POROCILO_IS_2009.pdf 195http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/Porocilo_IS_2010.pdf 196http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/130118_letno_porocilo_IS_2011.pdf

http://www.id.gov.si/si/delovna_podrocja/pristojnosti_inspektorata_rs_za_delo/

http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Splosno/LETNA_POROCILA/LETNO_POROCILO-2012/povzetek_Porocila_o_delu__za_leto_2012.pdf


http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/LETNO_POROCILO_IS_2009.pdf

http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/Porocilo_IS_2010.pdf


67

Statistični podatki za IRSD so navedeni v tabeli 4. Iz nje izhaja, da se je v obdobju 2009 – 2011

zmanjševalo tako število konkretnih upravnih aktov, ki jih je izdal IRSD, kot tudi število pritožb, ki

so bile vložene zoper te akte. V povprečju je bilo vsako leto izdanih 4.869 konkretnih upravnih

aktov in vloženih 37 pritožb, kar predstavlja 0,76 % glede na vse konkretne upravne akte, ki jih je

v izbranem obdobju izdal IRSD.

Tabela 4: Statistični podatki IRSD za obdobje 2009 - 2011



ŠTEVILO KONKRETNIH

UPRAVNIH AKTOV

ŠTEVILO PRITOŽB

2009 17.777 5.040 46

2010 18.087 4.905 35

2011 18.050 4.662 30

Vir: Letna poročila inšpekcijskega sveta za leta 2009, 2010 in 2011197

Po primerjavi podatkov IRSD s podatki TIRS je mogoče ugotoviti, da je IRSD izdal 2,91 krat več

konkretnih upravnih aktov kot TIRS, zoper katere je bilo vloženih 10,9 krat manj pritožb kot zoper

konkretne upravne akte TIRS.

Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS) je inšpekcijski organ v sestavi Ministrstva za zdravje, ki

opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov, ki urejajo področja

nalezljivih bolezni; zdravstvene ustreznosti oziroma varnosti živil in hrane; zdravstvene

ustreznosti pitne vode; objektov in naprav za javno preskrbo s pitno vodo; zdravstvene ustreznosti

mineralnih vod; izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili; kozmetičnih proizvodov; igrač; tobaka,

tobačnih izdelkov; omejevanja porabe alkohola; higienske ustreznosti kopalnih vod; minimalnih

sanitarno zdravstvenih pogojev v javnih zdravstvenih zavodih, pri pravnih in fizičnih osebah, ki

opravljajo zdravstveno dejavnost, v kopališčih, v dejavnostih na področjih otroškega varstva,

vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, higienske nege, sociale, zdravstveno-higienskega

stanja začasnih bivališč ob naravnih nesrečah in evakuacijah; splošne varnosti proizvodov v

pristojnosti Ministrstva za zdravje, razen kemikalij, zdravil, medicinskih pripomočkov in virov



68

sevanj; ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, v objektih,

namenjenih tej dejavnosti; pacientovih pravic; duševnega zdravja in zdravniške službe.198

V letu 2009 je ZIRS opravil 50.222 inšpekcijskih pregledov in izrekel 5.560 upravnih ukrepov.

Zoper 2.093 konkretnih upravnih aktov (4.579 odločb o odpravi nepravilnosti in 461 odločb o

prepovedi opravljanja dejavnosti) je pritožbo vložilo 32 zavezancev. Število vloženih pritožb

predstavlja 1,53 % glede na vse izdane konkretne upravne akte.199

V letu 2010 je ZIRS opravil 56.071 inšpekcijskih pregledov in izrekel 5.004 upravnih ukrepov. Zoper

1.989 konkretnih upravnih aktov (odločb o odpravi nepravilnosti) je pritožbo vložilo 37 zavezancev.

Število vloženih pritožb predstavlja 1,86 % glede na vse izdane konkretne upravne akte.200

V letu 2011 je ZIRS opravil 63.041 inšpekcijskih pregledov in izrekel 4.240 upravnih ukrepov. Zoper

1.530 konkretnih upravnih aktov (odločb o odpravi nepravilnosti) je pritožbo vložilo 39 zavezancev.

Število vloženih pritožb predstavlja 2,55 % glede na vse izdane konkretne upravne akte.201

Statistični podatki za ZIRS so navedeni v tabeli 5. Iz nje izhaja, da se je v obdobju 2009 – 2011

število konkretnih upravnih aktov, ki jih je izdal ZIRS zmanjševalo, število pritožb, ki so bile

vložene zoper te akte pa se je povečevalo. V povprečju je bilo vsako leto izdanih 1.871 konkretnih

upravnih aktov in vloženih 36 pritožb, kar predstavlja 1,92 % glede na vse konkretne upravne akte,

ki jih je v izbranem obdobju izdal ZIRS.

Tabela 5: Statistični podatki ZIRS za obdobje 2009 - 2011



ŠTEVILO KONKRETNIH

UPRAVNIH AKTOV

ŠTEVILO PRITOŽB

2009 50.222 2.093 32

2010 56.071 1.989 37

2011 63.041 1.530 39


198http://www.zi.gov.si/si/o_inspektoratu/pristojnosti/ 199http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/LETNO_POROCILO_IS_2009.pdf 200http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/Porocilo_IS_2010.pdf 201http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/130118_letno_porocilo_IS_2011.pdf 202http://www.mnz.gov.si/si/javna_uprava/inspekcijski_svet/

http://www.zi.gov.si/si/o_inspektoratu/pristojnosti/





69

Po primerjavi podatkov ZIRS s podatki TIRS je mogoče ugotoviti, da je ZIRS izdal 10,74 % več

konkretnih upravnih aktov kot TIRS, zoper katere je bilo vloženih 3,9 krat manj pritožb kot zoper


Inšpektorat RS za okolje in prostor (danes inšpekcija za okolje in naravo v okviru Inšpektorata RS

za kmetijstvo in okolje – IRSKO) je inšpekcijski organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo in okolje,

ki opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in aktov z delovnega področja

navedenega ministrstva. IRSKO nadzoruje izvajanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov,

ki urejajo kmetijstvo, razvoja podeželja, ukrepe kmetijske politike, kakovosti kmetijskih pridelkov

in živil, krme, zootehnike, gensko spremenjenih organizmov, varstva rastlin, mineralnih gnojil,

semenskega materiala kmetijskih rastlin, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vin, gozdarstva,

lovstva in ribištva, primarne proizvodnje in pridelave živil oziroma hrane ter dobre kmetijske

prakse, varstva okolja in narave, ekološkega nadzora na državni meji, vodnega režima, urejanja

voda in gospodarjenja z njimi, lahko pa opravlja tudi kontrolo v postopkih izvajanja ukrepov iz

pristojnosti Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.203 IRSKO je glede

na delovno področje sestavljen iz osmih notranjih organizacijskih enot (inšpekcij). V njegovem

okviru delujejo fitosanitarna inšpekcija, gozdarska inšpekcija, kmetijska inšpekcija, lovska in

ribiška inšpekcija, vinarska inšpekcija, inšpekcija za kakovost živil, inšpekcija za kontrolo krme in

inšpekcija za okolje in naravo.204

V letu 2009 je IRSKO opravil 22.833 inšpekcijskih pregledov in izrekel 5.245 upravnih ukrepov.

Zoper 3.296 konkretnih upravnih aktov (odločb o odpravi nepravilnosti) je pritožbo vložilo 873

zavezancev. Število vloženih pritožb predstavlja 16,64 % glede na vse izdane konkretne upravne

akte.205


Zoper 2.691 konkretnih upravnih aktov (2.587 odločb o odpravi nepravilnosti in 104 prepovedne

odločbe) je pritožbo vložilo 934 zavezancev. Število vloženih pritožb predstavlja 20,14 % glede na

vse izdane konkretne upravne akte.206


Zoper 2.574 konkretnih upravnih aktov (2.481 odločb o odpravi nepravilnosti in 93 prepovednih

odločb) je pritožbo vložilo 1.031 zavezancev. Število vloženih pritožb predstavlja 40,05 % glede na

vse izdane konkretne upravne akte.207

203http://www.iko.gov.si/si/o_inspektoratu/pristojnosti/ 204http://www.iko.gov.si/si/delovna_podrocja/ 205http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/LETNO_POROCILO_IS_2009.pdf 206http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/Porocilo_IS_2010.pdf 207http://www.mnz.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/130118_letno_porocilo_IS_2011.pdf

http://www.iko.gov.si/si/o_inspektoratu/pristojnosti/





70

Statistični podatki za IRSKO so navedeni v tabeli 6. Iz nje izhaja, da se je v obdobju 2009 – 2011

število konkretnih upravnih aktov, ki jih je izdal IRSKO, zmanjševalo, število pritožb, ki so bile

vložene zoper te akte pa se je povečevalo. V povprečju je bilo vsako leto izdanih 2.854 konkretnih

upravnih aktov in vloženih 946 pritožb, kar predstavlja 33,15 % glede na vse konkretne upravne

akte, ki jih je v izbranem obdobju izdal IRSKO.

Tabela 6: Statistični podatki IRSKO za obdobje 2009 - 2011



ŠTEVILO KONKRETNIH

UPRAVNIH AKTOV

ŠTEVILO PRITOŽB

2009 22.833 3.296 873

2010 23.060 2.691 934

2011 22.600 2.574 1.031


Po primerjavi podatkov IRSKO s podatki TIRS je mogoče ugotoviti, da je IRSKO izdal 41,49 % več

konkretnih upravnih aktov kot TIRS, zoper katere je bilo vloženih 6,8 krat več pritožb kot zoper


Vsi primerjani državni inšpektorati (IRSD, ZIRS in IRSKO) so torej v obdobju 2009 – 2011 izdali več

konkretnih upravnih aktov kot TIRS, niso pa vsi beležili večjega števila pritožb, vloženih zoper te

akte. Največje število pritožb je bilo vloženih zoper konkretne upravne akte IRSKO. V povprečju je

bilo na leto vloženih 946 pritožb, kar predstavlja 33,15 % glede na vse izdane konkretne upravne

akte oziroma pomeni, da je pritožbo zoper konkretni upravni akt IRSKO vložil vsak tretji

zavezanec. Najmanjše število pritožb zoper izdane konkretne upravne akte je bilo vloženih pri

IRSD. V povprečju je bilo vloženih 37 pritožb letno, kar predstavlja 0,76 % glede na vse izdane

konkretne upravne akte. Število konkretnih upravnih aktov, ki so jih izdali primerjani inšpektorati,

in število vloženih pritožb zoper te akte, je razvidno iz grafikona 7.



71

Grafikon 7: Število konkretnih upravnih aktov izbranih inšpektoratov in število pritožb

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

upravni akti pritožbe

TIRS

ZIRS

IRSKO

IRSD

Vir: Letna poročila inšpekcijskega sveta za leto 2009, 2010 in 2011209

5.4 ANALIZA DRUGOSTOPENJSKIH ODLOČB V OBDOBJU 2009 – 2012

V letu 2009 je bilo zoper konkretne upravne akte tržnih inšpektorjev vloženih 132 pritožb. Iz

preteklega obdobja (iz leta 2008) je bilo v leto 2009 prenesenih 21 nerešenih pritožb. Skupaj je

bilo za leto 2009 v reševanju 153 pritožb.

V letu 2010 je pritožbo vložil 101 zavezanec. Iz leta 2009 je bilo prenesenih 6 nerešenih pritožb.

Skupno število pritožb v reševanju je bilo 107.

Leta 2011 je bilo vloženih 132 pritožb (oziroma enako število kot v letu 2009). Iz preteklega leta je

bilo v leto 2011 prenesenih 11 nerešenih pritožb. Skupaj je bilo za leto 2011 v reševanju 143 pritožb.

Leta 2012 je bilo vloženih 145 pritožb. Iz preteklega leta (iz leta 2011) je bilo v leto 2012 prenesenih

9 nerešenih pritožb, tako da je bilo v letu 2012 skupaj v reševanju 154 pritožb.



72

V obdobju 2009 – 2012 je MGRT vsako leto prejelo v reševanje v povprečju 139 pritožb zoper

konkretne upravne akte TIRS-a.

Število pritožb, ki so bile vložene v obdobju 2009 – 2012 in načine, na katere so bile obravnavane,

prikazuje tabela 7.

Tabela 7: Odločanje drugostopenjskega organa v zadevah s področja tržne inšpekcije

2009 2010 2011 2012

Število nerešenih prenesenih pritožb 21 6 11 9

Število pritožb, vloženih v poročevalnem obdobju 132 101 132 145

Število vseh pritožb v poročevalnem obdobju 153 107 143 154

Število zavrženih pritožb 0 4 3 8

Število zavrnjenih pritožb 102 77 103 103

Število ustavljenih upravnih postopkov 3 0 0 2

Število odpravljenih odločb in vrnjenih v ponovni postopek 19 9 13 11

Število odpravljenih odločb in rešenih z odločbo 16 6 14 9

Število odpravljenih odločb, ki niso bile vrnjene v ponovni postopek (vloga se zavrže)

2 0 1 0

Število odločb, izrečenih za nične (v pritožbenem postopku)

0 0 0 0

Število rešenih pritožb v poročevalnem obdobju 147 96 134 133

Število nerešenih na koncu poročevalnega obdobja 6 11 9 21


Vse pritožbe je MGRT (kot drugostopenjski organ v zadevah s področja TIRS-a) obravnavalo

skladno z ZUP (246. – 254. člen).

V okviru predhodnega postopka je v obdobju 2009 – 2012 zavrglo le 15 pritožb (oziroma 2,94 %

vseh pritožb). Pritožbe so bile zavržene predvsem zaradi neizpolnjevanja formalnega pogoja

pravočasnosti pritožbe.

Pri vsebinskem reševanju je drugostopenjski organ najpogosteje pritožbo kot neutemeljeno

zavrnil. V letu 2009 je sta bili od 147 rešenih pritožb zavrnjeni 102 pritožbi (oziroma 69,39 % glede

73

na število rešenih pritožb). V letu 2010 je bilo od rešenih 96 pritožb zavrnjenih 77 pritožb (oziroma

80,21 % glede na število rešenih pritožb). Leta 2011 je bilo rešenih 134 pritožb, od katerih so bile

zavrnjene 103 pritožbe (76,86 %). Leta 2012 je bilo kot rešenih na dan 31. 12. 2012 evidentiranih

133 pritožb, od katerih so bile zavrnjene 103 pritožbe (77,44 %). V povprečju je bilo v obdobju 2009

– 2012 zavrnjenih 75,97 % vseh pritožb. Na podlagi navedenega lahko sklenemo, da je bila v

navedenem obdobju večina odločitev tržnih inšpektorjev pravilih oziroma potrjenih s strani

drugostopenjskega organa.

V obdobju 2009 – 2012 je MGRT 45 konkretnih upravnih aktov tržnih inšpektorjev odpravilo in

rešilo zadevo s svojo odločbo. Navedeno število predstavlja 11,33 % glede na vse odločitve MGRT.

V istem obdobju je bilo 52 konkretnih upravnih aktov tržnih inšpektorjev (oziroma 10,17 %)

odpravljenih in vrnjenih TIRS-u v ponovni postopek. V obdobju 2009 – 2012 ni bilo konkretnih

upravnih aktov, ki bi jih MGRT izrekel za nične.

Odločitve MGRT, ki jih je kot drugostopenjski organ sprejel v obdobju 2009 – 2012, prikazuje

grafikon 8.

Grafikon 8: Odločitve drugostopenjskega organa v obdobju 2009 – 2012

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2009 2010 2011 2012

drugo

zavrženo

odpravljeno in rešeno z odločbo

odpravljeno in vrnjeno v ponovni postopek

zavrnjeno


74

5.5 PREVERITEV POSTAVLJENIH HIPOTEZ

V uvodnem delu diplomskega dela sta bili postavljeni dve predpostavki oziroma hipotezi.

Prva hipoteza je bila, da z večanjem števila izdanih konkretnih upravnih aktov tržnih

inšpektorjev narašča tudi število pritožb, vloženih zoper te akte.

V zvezi s konkretnimi upravnimi akti (odločbami in sklepi), ki so jih tržni inšpektorji izdali v

obdobju 2009 – 2012, je bilo v analitičnem delu diplomskega dela ugotovljeno, da se od leta 2009

dalje njihovo število zmanjšuje. V letu 2009 je bilo izdanih 2.023 konkretnih upravnih aktov. V

naslednjih letih se je njihovo število neprestano zmanjševalo, tako da je bilo v letu 2012 izdanih le

1.394 konkretnih upravnih aktov, kar pomeni 31,09 % manj kot leta 2009.

Za pritožbe, ki so bile v obdobju 2009 – 2012 vložene zoper te akte, je bilo v analitičnem delu

diplomskega dela ugotovljeno, da se je v letu 2010 njihovo število najprej zmanjšalo, zatem pa

vsako leto povečalo, tako da je bilo v letu 2012 vloženih 47 pritožb več kot leta 2010, kar

predstavlja 30,52 % povečanje glede na leto 2010.

Glede na navedeno je treba ugotoviti, da število pritožb ne sledi naraščanju števila konkretnih

upravnih aktov oziroma ni v odvisnosti od števila izdanih konkretnih upravnih aktov, ter prvo

postavljeno hipotezo zavrniti.

Prvo hipotezo, ki se nanaša na delo TIRS-a bi bilo mogoče zavrniti tudi v primeru, če bi se

nanašala na delo treh primerjalno izbranih inšpektoratov. Tako kot za TIRS je bilo tudi za IRSKO

in ZIRS ugotovljeno, da se je število pritožb, evidentiranih v letih 2009 – 2011 povečevalo (iz 873

na 1.031 pri IRSKO in iz 32 na 39 pri ZIRS-u), medtem ko se je število izdanih konkretnih upravnih

aktov, zoper katere so zavezanci vlagali pritožbe, v obdobju 2009 – 2011 zmanjševalo (iz 3.296 na

2.574 pri IRSKO in iz 2.093 na 1.530 pri ZIRS). Za IRSD pa je bilo ugotovljeno, da se zmanjšuje tako

število konkretnih upravnih aktov, kot tudi število pritožb zoper te akte. Število konkretnih

upravnih aktov se je zmanjšalo iz 5.040 v letu 2009 na 4.662 konkretnih upravnih aktov, izdanih v

letu 2011, število pritožb, vloženih zoper te akte pa iz 46 v letu 2009 na 30 v letu 2011.

Druga hipoteza je bila, da je večje število pritožb zoper konkretne upravne akte tržnih

inšpektorjev zavrnjenih, zaradi česar je mogoč sklep, da tržni inšpektorji v inšpekcijskem

(upravnem) postopku izdajajo zakonite odločbe in sklepe.

V analitičnem delu diplomskega dela je bilo glede odločanja MGRT-ja kot drugostopenjskega

organa zoper konkretne upravne akte tržnih inšpektorjev ugotovljeno, da je vsako leto v reševanje

prejetih v povprečju 139 pritožb. Velika večina teh pritožb je bilo v obdobju 2009 – 2012 je

zavrnjenih (v povprečju kar 75,97 %). Z zavrnitvijo pritožbe je kot zakonita potrjena odločitev

prvostopenjskega organa. Glede na dejstvo, da je zavrnjenih več kot ¾ vseh prejetih pritožb zoper

konkretne upravne akte tržnih inšpektorjev, je mogoče skleniti, da tržni inšpektorji v

inšpekcijskem (upravnem) postopku izdajajo zakonite odločbe in sklepe. Drugo hipotezo je zato

treba potrditi.

75

6 ZAKLJUČEK

Inšpekcijski nadzor predstavlja izvajanje ene od temeljnih funkcij vsake države, to je nadzorstva

nad spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, ki določajo sistem pravic in obveznosti, ter

pravnim in fizičnim osebam zapovedujejo določena ravnanja. Opravlja se zaradi varstva javnega

interesa, izraženega v zakonih in podzakonskih predpisih. Inšpekcijski nadzor, v okviru katerega

se ugotavlja, kako pravne in fizične osebe spoštujejo predpise, opravljajo inšpektorji. To so uradne

osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Po ZIN imajo številna pooblastila, ki jim

omogočajo učinkovito opravljanje nadzora.

Inšpektorji želijo v praksi zagotoviti zakonito stanje in odpravo morebitne neskladnosti med

predpisanim in dejanskim ravnanjem pravnih in fizičnih oseb. Čeprav se je v urejenem okolju

vedno mogoče zanesti na to, da bodo pravne in fizične osebe ravnale po predpisih, je vendarle

treba priznati, da jih predpisi lahko tudi omejujejo. Tak učinek imajo predvsem takrat, ko jim

nalagajo obveznosti in izvedbo ravnanj, ki so zanje neustrezna in neživljenjska. Zaradi varstva

javnega interesa je treba spoštovanje predpisov, ki je predpogoj pravne varnosti, zagotoviti na

prisilen način, z izvrševanjem inšpekcijskega nadzora. Dr. Gregor Virant je nekoč zapisal: »Brez

izvajanja nadzorne funkcije javne uprave bi predpisi ostali mrtva črka na papirju.«

Inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil

posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le toliko, kolikor je nujno, da se zavaruje javni

interes. Pri izbiri ustreznih ukrepov inšpektorji upoštevajo načelo sorazmernosti in v primerih

ugotovljenih kršitev oziroma nepravilnosti, za katere so predpisani različni ukrepi, vedno

uporabijo tiste, ki so za zavezance ugodnejši. V skladu z navedenim ravnajo tudi tržni inšpektorji.

Če pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovijo nepravilnosti, ki so neznatnega

pomena, za katere ocenijo, da bo (glede na pomen dejanja) opozorilo zadosten ukrep, posežejo

po najmilejšem upravnem ukrepu (opozorilo po ZIN). Strožje upravne ukrepe (npr. izdaja upravne

odločbe) uporabijo le takrat, ko ocenijo, da z opozorilom po ZIN ne bo mogoče doseči zakonitega

stanja oziroma takrat, ko po izreku opozorila po ZIN ugotovijo, da kršitev v določenem roku ni

odpravljena.

V zadnjih letih se število konkretnih upravnih aktov, ki jih izdajo tržni inšpektorji, neprestano

zmanjšuje. Razlogi za to so najmanj trije. Prvi razlog je v tem, da uporabo milejšega ukrepa

predpisuje že zakonodaja sama. Drugi razlog je v ugotovitvi TIRS-a, da je v večini primerov

ugotovljenih kršitev z izrekom milejšega ukrepa mogoče lažje in hitreje doseči cilj. Tretji razlog pa

je v osnovnem strateškem cilju delovanja TIRS-a, ki je v izvajanju učinkovitega inšpekcijskega

nadzora in zagotavljanju preventivnega delovanja, v okviru katerega tržni inšpektorji odgovarjajo

na vprašanja posameznikov, pravnih oseb in institucij, preko medijev obveščajo javnost o

ugotovljenih nepravilnostih ter na druge načine osveščajo javnost. S preventivnimi ukrepi želi

TIRS zagotoviti urejenost trga, zadovoljstvo uporabnikov, zaposlenih na TIRS-u in širše skupnosti.

Kljub dejstvu, da se število konkretnih upravnih aktov, ki jih izdajo tržni inšpektorji, v zadnjih letih

neprestano zmanjšuje, pa število pritožb, ki so vložene zoper te akte, narašča. V praksi lahko do

napak, zaradi katerih so konkretni upravni akti (v formalnem ali materialnem pogledu)

nezakoniti, pride tudi pri majhnem številu izdanih konkretnih upravnih aktov. Nezakonitost

76

obstoji, če ni skladnosti z zakonom oziroma s podzakonskim predpisom, izdanim na podlagi

zakona. Nezakonit pa je lahko konkretni upravni akt tudi zaradi tega, ker ne temelji na pravilno

ugotovljenem dejanskem stanju ali ker v postopku njegove izdaje niso bila upoštevana pravila

postopka, ki so predpisana z zakonom.

Stranki, ki meni, da je konkretni upravni akt inšpekcijskega organa nezakonit, je zato dana pravica

do pritožbe.

Pravica do pritožbe je temeljna pravica posameznika, ki se uresničuje neposredno na podlagi URS

(25. člen), dodatno pa jo kot pravilo (v temeljnem načelu pravice do pritožbe) določa tudi ZUP (13.

člen). Stranka v postopku inšpekcijskega nadzora, ki je z izdanim konkretnim upravnim aktom

inšpekcijskega organa prizadeta glede svojih pravic in pravnih koristi, se sama odloči, ali bo

pravico do pritožbe izkoristila ali ne. Pritožba je dovoljena ne glede na to, ali je izpodbijani

konkretni upravni akt zakonit ali ne. Pogoj je le, da je z njim odločeno o pravici, obveznosti ali

pravni koristi posameznika ali pravne osebe oziroma o pravnem razmerju.

Pritožbeni postopek se (za razliko od postopka inšpekcijskega nadzora) po uradni dolžnosti ne

more začeti. Do pritožbenega postopka pride samo v primeru, kadar stranka v postopku

inšpekcijskega nadzora pravico do pritožbe izkoristi in zoper konkretni upravni akt inšpekcijskega

organa vloži pritožbo. Z vložitvijo pritožbe se upravni postopek nadaljuje do odločitve o njeni

(ne)utemeljenosti. Pritožbeni postopek zato pomeni nadaljevanje rednega upravnega postopka.

Za pritožbo in postopek, v katerem se o njej odloča, določata ZUP (229. – 259. člen) in ZIN (24. –

31. člen) natančna pravila. Predpisane so osebe, ki so upravičene (legitimirane) za vložitev

pritožbe, rok za vložitev pritožbe, njena vsebina oziroma razlogi, zaradi katerih je mogoče vložiti

pritožbo, način reševanja pritožbe ter številna druga pravila, ki se nanašajo na pritožbo in

postopek, v katerem se o njej odloča. Pomembna so tako za vlagatelja pritožbe, kot tudi za organ,

ki odloča o njeni (ne)utemeljenosti, zato sta jih oba dolžna dosledno upoštevati.

O pritožbi zoper konkretni upravni akt ne odloča inšpekcijski organ, ki ga je izdal, temveč organ

višje stopnje (drugostopenjski oziroma instančni organ), ki opravlja (instančni) nadzor nad

njegovim delom (praviloma ministrstvo, katerega del je inšpekcijski organ – resorno ministrstvo).

Ko drugostopenjski organ odloči o pritožbi, se pritožbeni postopek konča. Izpodbijani konkretni

upravni akt inšpekcijskega organa postane dokončen. V primeru, da je dokončen upravni akt

nezakonit, ga ni več mogoče spremeniti z rednim pravnim sredstvom, saj zoper odločbo

drugostopenjskega organa pritožba ni dovoljena. Stranka, ki je pritožbeno pot v upravnem

postopku izrabila, lahko dokončen konkretni upravni akt izpodbija v postopku upravnega spora (z

vložitvijo tožbe). Predmet izpodbijanja (akt prvostopenjskega ali drugostopenjskega organa) je

odvisen od vsebine odločitve drugostopenjskega organa.

Pritožba kot edino redno pravno sredstvo ima v sistemu pravnih sredstev velik pomen. V razmerju

do nadrejene oblastne institucije, ki ji je dovoljeno le tisto, kar ji zakon izrecno dovoljuje in ureja

kot del njene pristojnosti, predstavlja pritožba instrument, s katerim se zagotavljajo pravice in

pravne koristi posameznih strank. Pritožba ne zasleduje le varstva pravic strank v upravnih

postopkih, temveč zagotavlja tudi zakonitost (legaliteto) upravnih odločitev, ki je temeljni okvir in

cilj delovanja izvršilne oblasti.

77

BIBLIOGRAFIJA

MONOGRAFSKE PUBLIKACIJE

– Androjna Vilko, Kerševan Erik, Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor,

Zbirka Pravna obzorja, 31. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006

– Breznik Janez, Štucin Zdenka, Marflak Jonika, Zakon o splošnem upravnem postopku

(ZUP) s komentarjem, GV Založba, 3. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2008

– Bugarič Bojan, Jerovšek Tone, Kerševan Erik, Kladošek Roman, Korade Purg Štefka, Kovač

Polona, Pirnat Rajko, Pličanič Senko, Sajevec Plavčak Natalija, Trpin Gorazd, Virant

Grega, Komentar zakonov s področja uprave, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v

Ljubljani, Ljubljana, 2004

– Grafenauer Božo, Breznik Janez, Upravno pravo: procesni del: upravni postopek in

upravni spor, GV Založba, Ljubljana, 2009

– Jerovšek Tone, Kovač Polona, Posebni upravni postopki, Fakulteta za upravo Univerze v

Ljubljani, Ljubljana, 2008

– Kerševan Erik, Uprava in sodni nadzor, Zbirka Littera scripta manet, 4. knjiga, Pravna

fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2004

– Pavčnik Marijan, Teorija prava, Prispevek k razumevanja prava, Zbirka Pravna obzorja, 8.

knjiga, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997

– Strojin Tone, Inšpekcijsko nadzorstvo, Visoka šola za zdravstvo Univerze v Ljubljani,

Ljubljana, 1996

– Šturm Lovro, Komentar Ustave RS, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije,

Ljubljana, 2002

– Tičar Bojan, Rakar Iztok, Pravo javnega sektorja, Inštitut za lokalno samoupravo in javna

naročila, Maribor, 2011

– Turk Boštjan J., Lampe Rok, Bošnjak Marko, Teršek Andraž, Človekove pravice v pravnih in

sodnih postopkih, Legalia – Društvo za razvoj prava in pravno pomoč državljanom,

Ljubljana, 2004

78

SERIJSKE PUBLIKACIJE

– Bizjak Domen, Organiziranost državnih inšpekcijskih služb, v: Pravna praksa, letnik 2008,

št. 23

– Jerovšek Tone, Odpoved pravici do pritožbe, Podjetje in delo, letnik 2008, št. 7.

– Kerševan Erik, Položaj drugostopenjskih upravnih organov v novi ureditvi upravnega

spora, v: Pravna praksa, letnik 2007, št. 14

– Kovač Polona, Bizjak Domen, Korade Purg Štefka, Delovanje inšpekcij v Sloveniji – od

zakonitosti k učinkovitosti, v: Podjetje in delo, letnik 2009, št. 2

– Kovač Polona, Inšpekcije med upravnim ukrepanjem in prekrškovnimi sankcijami, v:

Pravna praksa, letnik 2011, št. 36

– Kovač Polona, Izbrani vidiki delovanja inšpektorata v izvršbi s študijo primera prosto po

Kafki, v: Pravna praksa, letnik 2011, št. 47

– Kovač Polona, Izpolnitveni roki v upravnih zadevah – nepodaljšljivi materialni ali procesni

roki, v: Pravna praksa, letnik 2009, št. 35

– Kovač Polona, Remic Matjaž, Izvršljivost, dokončnost in pravnomočnost upravnih aktov, v:

Pravna praksa, letnik 2008, št. 14

– Kovač Polona, Pomen procesnih predpostavk po ZUP, v: Pravna praksa, letnik 2010, št. 19

– Kovač Polona, Pravna sredstva zoper davčno odločbo, v: Pravna praksa, letnik 2007, št. 17

– Kovač Polona, Učinkovitost pravnih sredstev v upravnem postopku, v: Podjetje in delo,

letnik 2009, št. 7

– Kovač Polona, Vpliv mednarodnih načel, standardov in praks na (slovenski) upravni

postopek, v: Javna uprava, letnik 2004, št. 2

– Remic Matjaž, Upravna in sodna pravnomočnost posamičnih upravnih aktov, v: Pravna

praksa, letnik 2011, št. 34

79

PRAVNI VIRI

– Pravilnik o stroških v upravnem postopku (Uradni list RS, št. 86/2005)

– Uredba o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/2003, 45/2004, 86/2004

– ZVOP-1, 138/2004, 52/2005, 82/2005, 17/2006, 76/2006, 132/2006, 41/2007,

64/2008 – ZviS-F, 63/2009, 69/2010, 40/2011, 98/2011, 17/2012, 23/2012, 82/2012,

109/2012, 24/2013, 36/2013)

– Uredba o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/05, 30/2006,

86/2006, 32/200, 63/2007, 115/2007, 122/2007 – popr, 31/2008, 35/2009, 58/2010,

101/2010)

– Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33-I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003,

69/2004, 68/2006)

– Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/2005 – UPB4, 89/2007 – odl. US: U-I-

303/05-11, 126/2007 – ZUP-E, 48/2009, 8/2010 – ZUP-G, 8/2012 – ZVRS-F, 21/2012,

17/2013 – odl. US: U-I-42/12-15, 21/2013 – ZVRS-G)

– Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/2007 – UPB2)

– Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007 – UPB1)

– Zakon o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/2008, 35/2009 – ZOdv-C, 30/2010 –

odl.US: U-I-207/08-10, Up-2168/08-12)

– Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (Uradni list RS, št. 93/2007 - UPB3,

27/2009 - odl.US: U-I-218/07-8)

– Zakon o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 59/2010, 77/2011, 30/2013)

– Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011 – UPB8, 43/2011 - odl.US: U-I-166/10-8,

21/2013)

– Zakon o splošni varnosti proizvodov (Uradni list RS, št. 101/2003)

– Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – UPB2, 126/2007,

65/2008, 8/2010)

– Zakon o trgovini (Uradni list RS, št. 24/2008)

– Zakon o tržni inšpekciji (Uradni list RS, št. 20/1997)

– Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 26/2007 – skl.US: U-I-69/07-9,

122/2007 – skl.US: U-I-264/05-23, U-I-181/07, Up-2126/07-10, 65/08 – odl.US: U-I-

98/07-27, 119/2008 – odl.US: U-I-69/07-36, 54/09 – odl.US: Up-1782/08-16, U-I-

166/08-8, 107/2009 – odl.US: U-I-147/08-16, Up-1547/08-17, 14/2010 – odl.US: U-I-

303/08-9, 62/2010, 14/2011 – skl.US: U-I-55/09-8, Up-257/09-10, 93/2011 – odl.US: U-

I-16/10-10, Up-103/10-12, 98/2011 – Odl.US: U-I-181/09-15, Up-860/09-14, Up-222/10-

14, 109/2012)

– Zakon o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5)

– Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1)

– Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS 98/2004 – UPB2, 117/2004 – skl.US: U-I-

218/04-8, 46/2006 - Odl.US: U-I-218/04-31,126/2007, 86/2009, 78/2011)

– Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS,

št. 53/2007)

– Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (Uradni list RS,

št. 17/2011)

80

VIRI IZ MEDMREŽJA

– poslovno poročilo Tržnega inšpektorata RS za leto 2012








– spletne strani TIRS-a








– spletne strani MGRT-ja


http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/organigram/Organigram-181212-

SLO.jpg



– letno poročilo inšpekcijskega sveta za leto 2011

http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/130118_letno_

porocilo_IS_2011.pdf


http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/Porocilo_IS_2

010.pdf


http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/LETNO_PORO

CILO_IS_2009.pdf

– spletne strani Ministrstva za notranje zadeve


















http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/130118_letno_porocilo_IS_2011.pdf

http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/130118_letno_porocilo_IS_2011.pdf

http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/Porocilo_IS_2010.pdf

http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/Porocilo_IS_2010.pdf

http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/LETNO_POROCILO_IS_2009.pdf

http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/IJU/Inspekcijski_svet/LETNO_POROCILO_IS_2009.pdf


81




http://www.mnz.gov.si/si/policija_varnost_in_nadzor/inspektorat_za_javno_upravo/podrocje_up

ravnih_postopkov_in_informacij_javnega_znacaja/

http://www.mnz.gov.si/si/policija_varnost_in_nadzor/inspektorat_za_javno_upravo/podrocje_de

lovnih_razmerij_javnih_usluzbencev/

– spletna stran Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS


– spletna stran Carinske uprave RS


– spletna stran Davčne uprave RS


– spletni strani Informacijskega pooblaščenca



– spletne strani Inšpektorata RS za delo



http://www.id.gov.si/fileadmin/id.gov.si/pageuploads/Splosno/LETNA_POROCILA/LETNO_PORO

CILO-2012/povzetek_Porocila_o_delu__za_leto_2012.pdf

– spletna stran Inšpektorata RS za javno upravo


– spletna stran Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje


– spletna stran Inšpektorata RS za kulturo in medije


– spletna stran Inšpektorata RS za obrambo


– spletna stran Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor


– spletna stran Inšpektorata RS za šolstvo in šport


– spletna stran Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami























82

http://www.mo.gov.si/si/o_ministrstvu/organizacija/inspektorat_rs_za_varstvo_pred_naravnimi_

in_drugimi_nesrecami/

– spletna stran proračunske inšpekcije


– spletna stran Uprave RS za jedrsko varnost


– spletna stran Uprave RS za varstvo pred sevanji


– spletna stran Urada RS za intelektualno lastnino


– spletna stran Urada RS za kemikalije


– spletni strani Urada RS za meroslovje



– spletna stran Veterinarske uprave RS


– spletna stran Zdravstvenega inšpektorata RS


ODLOČBE SODIŠČ

ODLOČBE USTAVNEGA SODIŠČA

- Odl. št. Up-257/03-9 z dne 2. 10. 2003

ODLOČBE VRHOVNEGA SODIŠČA

- Odl. št. U 529/92-5 z dne 15. 12. 1993 (VS10526)

- Odl. št. U 499/93-7 z dne 6. 7. 1994 (VS11236)

- Odl. št. U 693/93-6 z dne 25. 5. 1994 (VS10966)

- Odl. št. U 1260/93-4 z dne 31. 8. 1995 (VS11881)

- Odl. št. U 1156/95 z dne 3. 12. 1997 (VS12769)

- Odl. št. I Up 1402/2002 z dne 16. 2. 2005 (VS16600)

- Odl. št. I Up 349/2003 z dne 23. 2. 2006 (VS18102)

- Odl. št. I Up 775/2003 z dne 5. 4. 2005 (VS17005)

- Odl. št. X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009 (VS1011707)

- Odl. št. I Up 1524/2005 z dne 14. 12. 2005 (VS17725)












83

- Odl. št. I Up 1170/2005 z dne 6. 10. 2005 (VS17486)

- Odl. št. IV Ips 83/2010 z dne 23. 11. 2010 (VS2005477)

ODLOČBE UPRAVNEGA SODIŠČA

- Odl. št. U 1667/2001 z dne 3. 4. 2003 (UL0000090)

- Odl. št. U 817/2002 z dne 20. 4. 2004 (UL0000995)

- Odl. št. U 90/2003 z dne 3. 12. 2003 (UL0001089)

- Odl. št. U 1245/2004 z dne 16. 12. 2004 (UL0001458)

- Odl. št. III 13/2011 z dne 9. 3. 2012 (UN0020752)

- Odl. št. III 155/2011 z dne 21. 9. 2012 (UN0020803)

DRUGI VIRI

– Poročilo MGRT o delu pri odločanju v upravnih zadevah na drugi stopnji za leto 2012

– Poročilo MG o delu pri odločanju v upravnih zadevah na drugi stopnji za leto 2011

– Poročilo MG o delu pri odločanju v upravnih zadevah na drugi stopnji za leto 2010

– Poročilo MG o delu pri odločanju v upravnih zadevah na drugi stopnji za leto 2009 (vsa

navedena poročila so dostopna v evidenci MGRT)

univerza v mariboru pravna fakulteta · tržni inšpektorji delujejo po zakonu o splošnem upravnem...

Documents