UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DENIS GORJUP

PRAVNE ZNAČILNOSTI POGODBE O FINANČNEM

LEASINGU

Diplomsko delo

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRAVNE ZNAČILNOSTI POGODBE O FINANČNEM

LEASINGU

Študent: Denis Gorjup

Študijski program: UNI-B1-PRAVO

Študijska smer: Pravo

Mentor: dr. Renato Vrenčur

Maribor, september 2017

i

POVZETEK

Namen diplomskega dela je uvodoma opredeliti pojem leasinga, njegovo

zgodovino in namen, ter pojasniti pojma pogodbe o leasingu ter finančnega

leasinga, ki je pojavna oblika splošnega pojma leasinga.

Kasneje se bom osredotočil na pravne vire, ki jih uporabljamo pri sklenitvi

pogodbe o finančnem leasingu ter pri reševanju sporov v zvezi z njo, pri čemer

so najbolj pomembni splošni pogoji poslovanja, nacionalni zakoni in tudi

mednarodne konvencije.

Ker je pogodba o finančnem leasingu inominatna pogodba, bom navedel, katera

pravna pravila se zanjo uporabljajo v okviru pozitivnega prava ter kako

kvalificirati njeno pravno naravo.

V nadaljevanju bodo pojasnjeni oblika in predmet pogodbe, stranke, ter njihove

pravice in obveznosti ter tudi kako pogodba o finančnem leasingu preneha.

Za zaključek bom strnjeno opredelil pravno naravo pogodbe o finančnem

leasingu glede na mnenja različnih pravnih teoretikov, ter okvirno pojasnil vse

njene pravne značilnosti ter tudi pomen za pravni promet in prakso.

KLJUČNE BESEDE: pogodba o leasingu, finančni leasing, pravna narava

pogodbe o finančnem leasingu, splošni pogoji pogodbe, pravice in obveznosti

leasingodajalca in leasingojemalca, Konvencija UNCITRAL o mednarodnem

finančnem leasingu

ii

ABSTRACT

The purpose of this thesis is in introduction to define the concept of leasing, its

history and purpose, and to clarify the concept of the leasing contract and a

financial leasing, which is an emerging form of the general concept of leasing.

Later, I will concentrate on the legal resources that we use in concluding the

financial leasing contract and in resolving disputes related to it, where the most

important are general business conditions, national laws and also international

conventions.

Since the leasing contract is an innate contract, I will state which legal rules

apply to it in the context of a positive law and how to qualify its legal nature.

Below will be explained the form and subject of the contract, the parties, their

rights and obligations, as well as the termination of the financial leasing

contract.

In conclusion, I will concisely define the legal nature of the financial leasing

contract in the light of the opinions of various legal theorists, and provide an

indication of all its legal characteristics, as well as the importance of it for legal

transactions and practice.

KEY WORDS: leasing contract, financial leasing, legal nature of financial leasing

contract, general business conditions, the rights and obligations of the lessor

and the lessee, UNCITRAL Convention on International Financial Leasing

KAZALO

POVZETEK .................................................................................................... i

ABSTRACT .................................................................................................... ii

I. UVOD ....................................................................................................... 1

I.I. POJEM LEASINGA ................................................................................ 1

I.II. OPREDELITEV POGODBE O LEASINGU ................................................ 3

I.III. FINANČNI LEASING KOT POJAVNA OBLIKA LEASINGA ........................ 4

II. PRAVNI VIRI ........................................................................................... 8

II.I. Pogodba o finančnem leasingu kot inominatna pogodba ....................... 9

II.II. Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu ............... 10

III. PRAVNA NARAVA POGODBE O LEASINGU .............................................. 12

III. II. Zakupna (najemna) pogodba ......................................................... 12

III.III. Zakupno – prodajna pogodba ........................................................ 15

III.IV. Prodajna pogodba ......................................................................... 15

III.IV.I. Prodaja na obroke .................................................................... 16

III.V. Prodaja na kredit ............................................................................ 18

III.VI. Pogodba o izvršitvi posla ............................................................... 19

III.VII. Posojilna oziroma kreditna pogodba .............................................. 20

III.VIII. Delovršna pogodba, pogodba o storitvah, pogodba o know-howu .. 21

III.IX. Pogodba o finančnem leasingu kot sui generis pogodba ................... 21

IV. OBLIKA POGODBE ................................................................................ 23

V. PREDMET POGODBE............................................................................... 25

VI. STRANKI POGODBE .............................................................................. 26

VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK ....................................................... 27

VII.I. Pravice in obveznosti dajalca leasinga .............................................. 27

VII.I.I. Izročitev predmeta leasinga ....................................................... 27

VII.I.I.I. Odgovornost za stvarne in pravne napake ................................ 28

VII.I.II. Vzdrževanje predmeta leasinga ................................................. 30

VII.I.II.I. Breme naključnega uničenja in poškodovanja predmeta ........... 31

VII.I.III. Dolžnosti po izteku pogodbe .................................................... 32

VII.II. Pravice in obveznosti leasingojemalca ............................................. 33

VII.II.I. Plačevanje najemnine in drugih stroškov ................................... 33

VII.II.II. Uporaba predmeta leasinga ..................................................... 34

VII.II.III. Dolžnosti po izteku pogodbe................................................... 35

VII.III. Pravice in obveznosti po Konvenciji UNIDROIT o mednarodnem

finančnem leasingu ................................................................................. 36

VIII. PRENEHANJE POGODBE ...................................................................... 37

IX. SKLEP .................................................................................................. 38

X. BIBLIOGRAFIJA ...................................................................................... 39

IX.I. Literatura ........................................................................................ 39

IX.II. Pravni viri in sodna praksa .............................................................. 40

1

I. UVOD

V poslovni praksi oziroma v pravnem prometu subjekti obligacijskih razmerjih

sklepajo najrazličnejše vrste pogodb. Nekatere izmed njih se tako pogosto

sklepajo oziroma so tako običajne, da so vnaprej urejene v nacionalni

zakonodaji, druge pa je izoblikovala poslovna praksa in niso eksplicitno pravno

urejene v pozitivnem pravnem redu. Med slednjimi je tudi pogodba o finančnem

leasingu.

Kot bom v okviru naloge ugotovil, pogodba o (finančnem) leasingu zajema

elemente več vrst pogodb, kot na primer zakupne (najemne) pogodbe,

prodajne pogodbe, pogodbe o izvršitvi posla, idr. V primeru spora med

strankami oziroma v fazi sklepanja pogodbe je ta opredelitev še posebej

pomembna, saj nam predpostavlja pravice in obveznosti strank v zvezi s

sklenjeno pogodbo ter je temeljnega pomena za pravilno reševanje sporov

oziroma razlago pogodbenih določil.

Diplomska naloga vsebuje in opredeljuje tudi vse tiste elemente, ki se nanašajo

na pogodbo o finančnem leasingu kot tako, to so: oblika pogodbe, predmet

pogodbe, stranke tega konkretnega obligacijskega razmerja, njihove pravice in

obveznosti ter tudi prenehanje pogodbe.

Najprej pa se bom uvodoma osredotočil na pojmovanje leasinga, pogodbe v

zvezi z njim in v tem okviru pojasnil položaj ter opredelitev finančnega leasinga.

I.I. POJEM LEASINGA

Fenomen leasinga je nastal in se uspešno razvija na svetovni gospodarski sceni

že več kot petdeset let, od tega slaba štiri desetletja v državah kontinentalne

Evrope.1 V literaturi so ugotovili, da je leasing nastal v ZDA okoli leta 1930 kot

način financiranja nepremičnin ter se na področju premičnin razvijal od leta

1950 dalje.2

Predstavlja povsem nov ekonomski pojav ne samo kot rezultat sodobnega

tehničnega razvoja, temveč tudi kot odziv na nove potrebe rabe stvari, ki ne

temeljijo na takojšnjem polnem angažiranju lastnega kapitala ali na lastništvu,

vendar končno lahko vodi k slednjemu. Zato je morala ekonomija razviti nov in

1 Plauštajner Konrad, Pogodbe o leasingu, vzorčne pogodbe in komentar, Pravna praksa, zvezek 19/20, GV Založba, julij 1999, str. 47. 2 Cigoj Stojan, Institucije obligacij : posebni del obligacijskega prava : kontrakti in reparacije, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1998 , str. 254.

2

uspešen način financiranja ustrezne pogodbene oblike, od katerih zaradi

svojstvene vsebine posebej izstopa finančni leasing.3 Gre za ekonomski

fenomen, neko vrsto investiranja in financiranja gospodarskih dobrin.4 V tujini

je leasing institucija, ki je izredno uspešna.5

Beseda »leasing« izhaja iz angleškega glagola »to lease«, kar pomeni »dati v

najem« oziroma iz samostalnika »lease«, ki ga prevajajo z »najem« ali

»zakup«. Besedi »to lease« in »lease« izvirata iz francoske besede »lais«. Izraz

leasing je neposredno težko predvidljiv oziroma je neposredno pomensko

neprevedljiv. V večini držav se ta izraz načeloma ne prevaja.6

S pojmom leasing so v poslovni praksi poimenovani različni tipi pogodb, katerim

je skupna tipična leasingodajalčeva izpolnitev, da za določen čas prepusti

uporabo stvari leasingojemalcu (proti plačilu).7

V pravnem redu Republike Slovenije ni enotne opredelitve leasinga. To pa je

posledica dejstva, da vsebina pogodbe o leasingu ni zakonsko opredeljena, da

institut leasinga posamični zakoni ali izvedbeni predpisi različno vsebinsko

opredeljujejo oziroma enačijo z drugimi posli ali gospodarskimi pogodbami, ki

so zakonsko opredeljene z Obligacijskim zakonikom (v nadaljevanju: OZ)8.9 V

nadaljevanju bodo predstavljene nekatere opredelitve leasinga pravnih

teoretikov.

Gerbec in Košir definirata leasing kot »metodo financiranja nabave premičnih in

nepremičnih investicijskih dobrin, ki se na podlagi posebej sestavljene pogodbe

dajejo v uporabo jemalcu leasinga, ob določenem nadomestilu in za pogodbeno

določeno dobo uporabe, tako da se te dobrine z enim/istim uporabnikom lahko

amortizirajo v obdobju, daljšem od časa trajanja pogodbe o leasingu«. Vendar

ta definicija ne razlikuje med pravnimi in ekonomskimi značilnostmi leasinga,

pač pa izpostavlja zgolj njegove ekonomske značilnosti; velja tudi le za finančni

leasing, ki mora biti ob izteku pogodbe v celoti izplačan.10

3 Plauštajner, d.n., str. 47. 4 Tratnik Matjaž, Ferčič Aleš, Mednarodno gospodarsko pravo, Pravna fakulteta, Maribor, 2002 , str. 391 5 Povzeto po Cigoj, d.n., str. 254. 6 Povzeto po Gerbec Franci, Košir Borut, Pogodbe o leasingu : vzorčne pogodbe in komentar, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999, str. 31. 7 Jadek Pensa Dunja, Nekatere sporne pogodbene klavzule pri indirektnem finančnem lizingu, Pravosodni bilten, št. 3 (2003), letnik 24, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, Center za izobraževanje v pravosodju, 2003 , str. 205. 8 Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 64/16 – odl. US. 9 Povzeto po Gerbec, Košir, d.n., str. 33. 10 Gerbec, Košir, d.n., str. 32-33.

3

Grilc pa leasing opredeljuje kot gospodarski posel financiranja investicij,

predvsem nabave opreme, pogodba o leasingu pa je pa je pravno orodje, s

pomočjo katerega se uresniči takšno ekonomsko razmerje.11

Vse različne razlage in opredelitve pa so si enotne v razumevanju leasinga kot

posebne vrste poslovne (komercialne) operacije, pri kateri lastnik opreme

predaja njenemu uporabniku pravico uporabe predmeta leasinga proti plačilu

določene najemnine (leasinških obrokov) za pogodbeno časovno obdobje in na

podlagi nekaterih, posebej za leasinško razmerje značilnih pogodbenih določil.12

Tudi sodna praksa je opredelila pojem leasinga, in sicer kot (večletno) pogodbo

o prepustitvi uporabe oziroma uživanja stvari za določeno plačilo, ki zajame

poleg rabe tudi plačilo substance stvari, ki je dana v leasing (amortizacija);

kavza leasinga je pridobitev ekonomske lastnine.13

Definicije leasinga so se spreminjale v preteklosti in se bodo tudi v

prihodnosti.14

I.II. OPREDELITEV POGODBE O LEASINGU

Pogodba o leasingu je posel modernega avtonomnega gospodarskega prava.15

Je rezultat sodobnega gospodarstva in posledica omejenosti investicijskih

sredstev, naglega tehničnega napredka na eni strani in zato hitrega tehničnega

in tehnološkega staranja obstoječe opreme na drugi strani, ter posledica

nujnosti stalnega prilagajanja temu.16

Ker ni posebnih pravil, ki bi urejala to pogodbo, in ker gre za ekonomsko-

pravno razmerje, se pojavljajo različne opredelitve te pogodbe.17 Pogodba o

leasingu v večini pravnih redov praviloma ni urejena. Zanjo se uporabljajo zelo

različne pravne oblike. Iz tega razloga je težko podati natančno in za vse

primere veljavno pravno definicijo pogodbe o leasingu.18

Ena najprimernejših pravnih opredelitev je naslednja: S pogodbo o leasingu se

dajalec leasinga zaveže, da bo prepustil jemalcu leasinga stvar v uporabo ali

uživanje, le-ta pa mu bo to uporabo plačal, s tem da ima po izteku

11 Grilc Peter, Moderni tipi pogodb avtonomnega gospodarstva, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1996, str. 158. 12 Gerbec, Košir, d.n., str. 33. 13 Sklep II Ips 563/2006. 14 Gerbec, Košir, d.n., str. 33. 15 Sodba in sklep II Ips 104/2007. 16 Plavšak Nina, Gospodarske pogodbe, knjiga 2, 1. natis, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1994, str. 104. 17 Plavšak, d.n., str. 101. 18 Tratnik, Ferčič, d.n., str. 391.

4

dogovorjenega roka jemalec leasinga pravico izbire, da vrne stvar dajalcu

leasinga ali podaljša pogodbo ali stvar odkupi ali jo celo zamenja za novo. Taka

definicija določa bistvene elemente pogodbe z določitvijo temeljnih obveznosti

obeh pogodbenih strank, obenem pa kaže tudi na določene njene specifičnosti,

ki jo ločijo od drugih pogodb.

Ekonomsko definicijo pogodbe o leasingu pa teoretiki opredeljujejo kot posebno

metodo financiranja raznih premičnih in nepremičnih dobrin, ki se na podlagi na

določen način sestavljene pogodbe ali pogodbenih razmerij dajo v leasing

jemalcu za določen čas in za določeno dogovorjeno najemnino tako, da se te

dobrine lahko s tem enim jemalcem leasinga amortizirajo v času, ki je daljši od

časa trajanja pogodbe o leasingu.19

Opozoriti pa velja še na poskus opredelitve leasinga prof. dr. Cigoja, ki je skušal

naravo pogodbe o leasingu opredeliti z nazivom: »pogodba o uporabi stvari

proti odplačilu, ki dopušča, da stvar polagoma preide v popolno razpolagalno

sfero uporabnika«.20

Tratnik in Ferčič opredeljujeta, da gre pri pogodbi o leasingu za to, da dajalec

leasinga (lessor) prepusti jemalcu leasinga (lessee-ju) stvar, ki je predmet

leasinga v uporabo za nekdo vnaprej določeno dobo in proti vnaprej

določenemu periodičnemu plačilu. To sta temeljni obveznosti strank. Navedena

definicija je zelo podobna definiciji najemne pogodbe, zato prihaja neredko do

tega, da se pogodbe o leasingu v različnih pravnih redih kvalificirajo kot

najemne pogodbe.21

I.III. FINANČNI LEASING KOT POJAVNA OBLIKA LEASINGA

Finančni leasing (Financial Leasing) je čista finančna operacija angažiranja

finančnih sredstev prek specializiranih finančnih organizacij, ki so med

proizvajalcem in jemalcem. Traja vso obratno dobo v leasing danega predmeta.

Je najbolj imanenten predstavnik pogodb o leasingu, je tipičen in poleg drugih

(najemnih, prodajnih, obročnih…) sestavin pomeni tudi pogodbo o

investiranju.22

Je vsak leasinški posel, pri katerem gre predvsem za financiranje uporabe

predmeta pogodbe (opreme) za daljši čas njegove življenjske dobe.

Leasingojemalec ima pravico do uporabe te opreme, leasingodajalec pa do nje

19 Povzeto po Plavšak, d.n., str. 101-102. 20 Gerbec, Košir, d.n., str. 32. 21 Tratnik, Ferčič, d.n., str. 391. 22 Grilc Peter, Pravna narava pogodbe o leasingu, Zbornik znanstvenih razprav, letnik 53 (1993), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1993, str. 68.

5

obdrži lastninsko pravico; razdelitev pravice uporabe in pravice lastništva zaradi

financiranja je nujna značilnost finančnega leasinga.23

Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo opredelilo, da ga za finančni leasing, ko se

nakup določene stvari v razmerju do končnega kupca pravnoformalno sprovede

tako, da prodajalec stvar proda leasingodajalcu, ta pa jo proda naprej

leasingojemalcu tako, da jo leasingojemalec od leasingodajalca vzame v najem

za določen čas, pri čemer s plačilom zadnjega obroka najemnine

leasingojemalec postane tudi lastnik te stvari.24 Potrebno pa je opozoriti na

določene avtorje, ki poudarjajo, da gre za pravo pogodbo o finančnem leasingu,

če je v pogodbi vnaprej dogovorjena izbirna pravica leasingojemalca po izteku

dobe uporabe za bodisi podaljšanje uporabe bodisi odkup predmeta leasinga.25

Govor o finančnem leasingu je takrat, če je ekonomski lastnik predmeta

leasinga leasingojemalec. Ekonomski lastnik pa je tista stranka, ki ima

ekonomski interes in nosi tudi ekonomski rizik.26 To dejstvo je zelo pomembno

pri opredeljevanju pravne narave same pogodbe in njene karakterizacije.

Tipični finančni leasing je t.i. popolnoma amortizacijska pogodba. Seštevek

obrokov, ki jih plača jemalec, je večji od nabavne cene tega predmeta, kar

pomeni, da dajalec amortizira svoje investicijske stroške. Manj tipična, čeprav v

zadnjem obdobju vedno pomembnejša modaliteta finančnega leasinga je

leasing z delno amortizacijo.27

Opredelilni elementi finančnega leasinga so:

- leasingodajalec na podlagi specifikacije in navodil leasingojemalca sklene

pogodbo o dobavi opreme s tretjo osebo (dobavitelj) in

- z leasingojemalcem pa sklene s pogodbo o leasingu, s kater le ta pridobi

proti obročnem plačevanju nadomestila pravico uporabljati opremo.28

Finančni leasing se pojavlja v številnih različnih oblikah. Tako npr. Clark, Tom

(Leasing Finance, 1985, str. 14-16) podrobneje razloži njegove naslednje

izpeljanke:

- leasing brez opcije odkupa oziroma obnovitve pogodbe,

- leasing z opcijo nominalnega nakupa,

- leasing z avansi leasinških obrokov in z opcijo nominalnega nakupa,

- leasing z začetnim (inicialnim) leasing obrokom in z nominalno odkupno

opcijo,

23 Gerbec, Košir, d.n., str. 35. 24 VSL sodba I Cp 496/2010. 25 Povzeto po Gerbec, Košir, d.n., str. 162. 26 Povzeto po Tratnik, Ferčič, d.n., str. 393. 27 Grilc, Pravna narava…, str. 68. 28 Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, 1. natis, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 226.

6

- leasing s substančno odkupno opcijo,

- …

Finančni leasing se v praksi pogosto zamenjuje s posrednim (indirektnim)

leasingom, vendar to enačenje v teoriji ni dopustno.29 Vsak finančni leasing je

lahko direkten (leasing v širšem smislu) ali indirekten (leasing v ožjem smislu).30

Razlika je v številu strank. Pri direktnem leasingu sodelujeta le dve stranki:

proizvajalec oziroma dobavitelj investicijske dobrine (predmeta, ki je dan v

leasing) in jemalec leasinga. To modaliteto imenujejo tudi proizvodni leasing,

saj je dajalec leasinga tudi proizvajalec. Pri njem se leasingodajalec in

leasingojemalec sama neposredno dogovorita o vseh pogojih leasinga, tudi

glede izbire predmeta leasinga in vseh njegovih zahtevanih lastnostih, dobavnih

rokov, pa tudi cene, ki je podlaga za računanje obrokov leasinga.31

Pri indirektnem leasingu sodelujejo tri stranke, poleg tistih iz direktnega

proizvodnega leasinga tudi finančna ustanova. Tu proizvajalec oziroma

dobavitelj ni hkrati tudi dajalec leasinga.32 Zanj je značilno:

- Leasingojemalec izbere dobavitelja in določi predmet pogodbe.

- Leasingodajalec kupi opremo zato, da bi leasingojemalcu omogočil njeno

uporabo v skladu s pogodbo o leasingu.

- Obroki nadomestila za leasing so določeni tako, da se upošteva del ali

celotna amortizacija vrednosti opreme ali bistvenega dela vrednosti

opreme.33

Pogodba o t.i. indirektnem finančnem leasingu je sicer inominantna, vendar

tipična pogodba, ki je ekonomsko gledano resda posebna metoda financiranja,

pravno pa pogodba, s katero se dajalec leasinga zavezuje jemalcu leasinga

izročiti stvar v uporabo za določen čas, ta pa se zavezuje za to v obrokih plačati

določeno nadomestilo (najemnino ali zakupnino) s tem, da pridobi po izteku

dogovorjenega roka uporabe trojno opcijo: ali stvar vrne dajalcu leasinga, ali

leasing podaljša, ali pa stvar odkupi. Za pogodbe s tako vsebino pa veljajo

pravila o prodaji na obroke (1. odst. 550. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih34,

v nadaljevanju: ZOR). Enako tudi za posojilo, ki je bilo dano kupcu in

namenjeno za nakup določenih stvari, če sta se posojilodajalec in prodajalec

sporazumela, da bo kupec stvar, ki mu jo je prodal prodajalec, odplačeval

posojilodajalcu v obrokih po pogodbi, sklenjeni med kupcem in prodajalcem (2.

odst. 550. čl. ZOR). Omenjeni določbi ni mogoče pojmovati kot zakonodajalčevo

29 Gerbec, Košir, d.n., str. 34-35. 30 Grilc, Moderni tipi…, str. 161. 31 Gerbec, Košir, d.n., str. 165. 32 Grilc, Moderni tipi…., str. 161-162. 33 Kranjc, d.n., str. 227. 34 Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 45/89 – odl. US, 57/89, Uradni list RS, št. 88/99 – ZRTVS-B, 83/10 – OZ, 39/02 – ZPlaP in 87/02 – SPZ.

7

opredelitev pravne narave pogodbe o leasingu in pogodbe o financiranju

nakupa, marveč le kot napotilo, po katerih določbah je treba presojati razmerja,

nastala s takimi pogodbami.35

Pogodba so bo kvalificirala kot finančni leasing, če je pričakovana tržna

vrednost stvari bistveno večja od dogovorjene odkupne cene, in s tem bo

jemalec leasinga izpostavljen ekonomskemu pritisku, da bo opcijo dejansko

izkoristil, zato je v tem primeru je on ekonomski lastnik.36

Finančni leasing se s strani jemalca leasinga pojavlja kot alternativa nakupu

stvari z lastnimi sredstvi oziroma nakupu s pomočjo tradicionalnih oblik

financiranja.

Prednost leasinga je predvsem ta, da jemalec leasinga pri leasingu ne rabi

lastnega premoženja in lahko tako delovni lahko bolj rentabilno investira.

Leasing navadno ne vpliva na kreditne relacije z bankami. Dajalec leasinga

zavaruje svojo terjatev s predmetom leasinga in zato navadno tudi ne zahteva

dodatnega zavarovanja. Negativna stran finančnega leasinga pa je, da iz

pogodbe izhaja srednjeročna ali dolgoročna finančna obveznost do dajalca

leasinga, kar zmanjšuje leasingojemalčevo likvidnost.37

Finančni (posredni ali neposredni) leasing je zelo pomemben, včasih celo edini

možen oz. dosegljiv vir financiranja opreme za uporabnike – leasingojemalce,

saj ti običajno niso zmožni zadostiti zahtevnim merilom za ugotavljanje kreditne

sposobnosti in zavarovanje klasičnega finančnega kredita. Nova podjetja in

podjetniki nimajo tako velika premoženja in zato je leasing primerna oblika

financiranja, pri kateri so morebitna dodatna zahtevana zavarovanja le

dopolnilno kritje rizikov leasingodajalca, ki pa ne dosegajo takšnih razmerjih kot

pri hipotekarnem zavarovanju finančnih kreditov.38

35 VSL sodba I Cp 1567/94. 36 Povzeto po Tratnik, Ferčič, d.n., str. 394. 37 Tratnik, Ferčič, d.n., str.395. 38 Gerbec, Košir, d.n., str. 164.

8

II. PRAVNI VIRI

Pri vsakem kompleksnem pogodbenem ekonomskem in pravnem razmerju,

kakršno je nedvomno tudi pogodba o finančnem leasingu (tristransko

razmerje), je v odsotnosti neposredne zakonske ureditve takšne vrste pogodb

izredno pomemben odgovor na vprašanje, katera so ustrezna (relevantna)

pravna pravila za oblikovanje, razlago, razvrščanje in presojo posameznih

konkretnih pogodb glede njihove civilnopravne obligacijske vsebine in pravne

narave.39

Moderne in inominatne pogodbe, kot je leasing, se urejajo z avtonomnimi

pravili, ker doživljajo nenehen razvoj, zaradi česar njihova uzakonitev ne bi bila

primerna.40

Pomemben pripomoček so posamezni mednarodnopravni viri (npr. Konvencija

UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu) in posamezni domači pravni

viri z mejnih področij, kot so slovenski računovodski standardi, zakon o

bančništvu, davčni predpisi, idr., poleg določenih splošnih teoretičnih in

praktičnih pravnih izhodišč, načel, metod in pravil, ki so jih doslej izoblikovale

zakonodaja in tudi pravna teorija, poslovna in sodna praksa.41

Med pogodbenimi, ki jih ureja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ) oziroma

jih je urejal Zakon o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ, št. 29/78 in nasl., v

nadaljevanju ZOR) v posebnem delu pogodbe o leasingu ni zaslediti. Gre torej

za netipizirano, nekategorizirano pogodbo, za izraz v pogodbenem pravu široko

uveljavljene svobode urejanja obligacijskih razmerij. Pravni vir pogodbe

o leasingu je tako vsakokratni zapis pogodbenih določil.42 Praviloma gre za

formularne pogodbe, ki bodisi vsebujejo splošne pogoje poslovanja

leasingodajalca, ali pa se pogodba nanje sklicuje.

Pogodba o leasingu se je razvila v praksi. Gre za izraz v pogodbenem pravu

široko uveljavljene svobode urejanja obligacijskih razmerij (prim 3. člen OZ).

Teorija poudarja, da zakonsko urejanje tovrstnih pogodb zaenkrat ne pride v

poštev, ker ne gre za posel, pri katerem bi bil razvoj zaključen.43 Finančni

leasing so zakonsko uredile le Francija, Belgija, Portugalska in Brazilija in

39 Gerbec, Košir, d.n., str. 158. 40 Povzeto po Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Podgorelec Peter, Primec Andreja, Osnove gospodarskega pogodbenega in statusnega prava, De Vesta, Maribor, 2008, str. 87. 41 Povzeto po Gerbec, Košir, d.n., str. 158. 42 Sodba in sklep II Ips 104/2007. 43 Jadek Pensa, d.n., str. 205.

9

Italija.44 Predpisi držav, ki so leasing uredile na zakonodajni ravni, se nanašajo

na njegovo finančno, davčno in kreditno funkcijo.45

Za kompleksne pogodbe, kakršna je tristranska pogodba o finančnem leasingu,

pravna teorija predlaga naslednja izhodišča, merila in pravna pravila za njihovo

oblikovanje, razvrščanje, razlago in presojo:

a) ustrezno dejanskemu stanju, namenu pogodbe (kavzi) in volji ter

interesom pogodbenih strank, kot so urejeni in sankcionirani v konkretni

pogodbi, je treba najprej uporabiti pravna pravila splošnega dela OZ,

b) pravna pravila posebnega dela OZ se lahko uporabijo samo podrejeno

in smiselno (analogno), kolikor ne nasprotujejo namenu (kavzi) pogodbe

ter volji in interesom strank, z omejitvijo, da opredelitev pravic in

obveznosti posameznih strank bistveno ne nasprotuje pravnih pravilom

splošnega dela OZ oziroma od njih bistveno ne odstopa.46

Sodna praksa navaja, da se za pravno podlago v primeru spora in ugotavljanja

pravic in obveznosti uporabljajo: pogodba o leasingu, splošni pogoji, ki so

sestavni del te pogodbe, določbe OZ, ki urejajo zakupno pogodbo (OZ 587 in

nadaljnji), in pravila, ki urejajo prodajo na obroke (OZ čl. 522) in pa splošne

določbe OZ, ki urejajo dvostranske pogodbe.47 Pri sami zakonski subsumpciji pa

moramo biti pazljivi, saj je od narave pogodbe in interesov strank odvisno,

katera pravna pravila se bodo za določeno pravno razmerje uporabila, kar bo

predstavljeno v nadaljevanju diplomskega dela.

II.I. Pogodba o finančnem leasingu kot inominatna pogodba

Pogodba o leasingu v našem pravnem sistemu ni nova, vendar pa zakonsko ni

urejena in gre to torej za eno izmed t.i. inominatnih pogodb.48 To pomeni, da

niso posebej in izrecno urejene v civilnem zakoniku ali – v našem primeru – v

obligacijskem zakoniku ali celo v posebnem zakonu.49

S pojmom inominatne (brezimenske) pogodbe označujemo tiste vrste pogodb,

ki so se že razvile v poslovni praksi in katerih posebna vsebina (pravice in

obveznosti) glede na posebne značilnosti tipičnega izpolnitvenega ravnanja (še)

ni urejena v pozitivnem obligacijskem pravu (v ustrezni kodifikaciji

obligacijskega prava). Nastajajo kot odgovor na vedno nove pojavne oblike

44 Tratnik, Ferčič, d.n., str. 391. 45 Jadek Pensa, d.n., str. 205. 46 Gerbec, Košir, d.n., str. 160. 47 VSC sodba Cp 244/2006. 48 Povzeto po Plavšak, d.n., str. 101. 49 Povzeto po Gerbec, Košir, d.n., str. 150.

10

gospodarskega prometa, ki so rezultat gospodarskega razvoja. To pomeni, da

pozitivno pravo (zakon) ne določa posebnih pravil, prilagojenih posebnim

značilnostim tipičnega izpolnitvenega ravnanja, zaradi katerih je posamezna

vrsta inominatne pogodbe v poslovni praksi nastala in ki bi jih bilo mogoče

(podrejeno) uporabiti, če stranki vseh vprašanj s pogodbo ne uredita, zato

morata pogodbeni stranki pozorno in natančno urediti vse medsebojne pravice

in obveznosti.50

Tudi sodna praksa navaja, da pogodbe o leasingu sodijo med inominatne

pogodbe, saj niso urejene v pravnih predpisih. Zanje se uporabljajo splošna

pravila pogodbenega prava (tudi pravila najemne, prodajne ali druge pogodbe),

odvisno od konkretne vsebine pravic in obveznosti pogodbenikov, ki so stvar

njune pogodbene volje. Skupna pa jim je leasingodajalčeva obveznost, da

leasingojemalcu za določen čas proti plačilu prepusti rabo določene stvari.51

II.II. Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu

Zaradi razširjenosti leasinga kot instrumenta financiranja v poslovnem svetu in

različnih ureditev te pogodbe v splošnih pogojih dajalcev leasinga je bila

sprejeta Konvencija o mednarodnem finančnem leasingu.52 Je osamljen in pri

nas neformalni pravni vir za indirektni finančni leasing.53

Rešila je večji del vprašanj obligacijskopravne ureditve finančnega leasinga, in

je bila sprejeta leta 1988 na diplomatski konferenci v Ottawi.

Konvencija večjega števila ratifikacij ni doživela (Slovenija je ni ratificirala)54 -

konvencijo so doslej ratificirale samo tri države, pri čemer je njena uporaba tudi

omejena samo na posle mednarodnega finančnega leasinga, pri katerih so

udeležene pogodbene stranke dveh ali več držav – podpisnic konvencije.55

Kljub temu pa ureditev konvencije, predvsem opredelitev pravne narave

finančnega leasinga, vpliva na sodne in arbitražne odločitve. Sodna praksa

opozarja, da je konvencijo mogoče uporabiti kot utrjeno spoznanje pravne vede

v skladu s 3. členom Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95).56

Pogoj za uporabo tega določila Zakona o sodiščih je presoja, da gre za pravno

praznino. V tem primeru upošteva sodnik (najprej) predpise, ki urejajo podobne

50 Plavšak Nina, Juhart Miha, Vrenčur Renato, Obligacijsko pravo : splošni del, GV Založba, Ljubljana, 2009, str.167-168. 51 VSRS sodba II Ips 27/2016. 52 Povzeto po Plavšak, d.n., str. 101. 53 Jadek Pensa, d.n., str. 205. 54 Kranjc, d.n., str. 224. 55 Gerbec, Košir, d.n., str. 149-150. 56 Povzeto po Kranjc, d.n., str. 224-225.

11

primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s

splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim

izročilom in utrjenimi spoznanji pravne vede.57

Konvencija že pri nastanku ni imela namena ustvariti obvezno pravno podlago

za enotno notranjo pravno ureditev pogodb o leasingu v okviru posameznih

držav – podpisnic, temveč le olajšati razvoj poslov mednarodnega finančnega

leasinga.58

Konvencija se uporablja:

- kadar imajo tako dajalec leasinga kot tudi dobavitelj in jemalec leasinga

svoj sedež v državah članicah ali

- v primeru, ko se v skladu s kolizijskimi pravili foruma tako za kupno

pogodbo kot za leasinško pogodbo uporablja pravo članice.59

57 Jadek Pensa, d.n., str. 205-206. 58 Gerbec, Košir, d.n., str. 150. 59 Tratnik, Ferčič, d.n., str. 397.

12

III. PRAVNA NARAVA POGODBE O LEASINGU

V teoriji se običajno pogodba o leasingu označuje bodisi kot vrsta zakupa bodisi

kot kombinirana zakupno-prodajna pogodba, bodisi kot pogodba sui generis,

bodisi kot prodaja na obroke.60 Pod naslovom pogodba o leasingu se skrivajo

tudi katera od preostalih pogodb, četudi v atipični obliki.61 Posel finančnega

leasinga vsebuje predvsem elemente prodajne in zakupne pogodbe.62

Ekonomsko gledano predstavlja leasing metodo financiranja (namen je torej

podoben kot pri posojilni pogodbi), pravno pa gre pri pogodbi o leasingu za

pogodbo z elementi zakupne pogodbe. Ker pa pogodbe o leasingu večinoma

vsebujejo opcijo odkupa predmeta leasinga po poteku leasinga, v tem delu

leasing pogodba prevzema tudi značilnosti prodajne pogodbe (o prodaji na

obroke).63

Opredelitev pravne narave je pomembna, saj je od tega odvisna vrsta drugih

vprašanj zlasti tedaj, če stranki svojih pogodbenih pravic in obveznosti nista

(dovolj) natančno opredelili in je torej treba to dopolniti s sicer dispozitivnimi

zakonskimi določbami.64

Pri oblikovanju in razvrščanju posameznih vrst pogodb o leasingu pa je nujno

potrebno upoštevati tudi interese, namen in cilje pogodbenih strank.65 Značilna

interesa strank sta dajalčev interes financiranja in jemalčev interes uporabe.66

III. II. Zakupna (najemna) pogodba

Pri opredelitvi pravne narave pogodbe o leasingu izhajamo iz pravne definicije,

iz katere je razvidno, da je razmerje med pogodbenima strankama v času

trajanja pogodbe enako zakupnemu razmerju, razlika pa se pokaže šele po

preteku s pogodbo določenega časa: tedaj ima jemalec leasinga pravico izbire

med vrnitvijo stvari, podaljšanjem pogodbe ali odkupom stvari. Pogodbo o

leasingu je torej mogoče opredeliti kot posebno vrsto zakupne oziroma

rabokupne pogodbe z določeno opcijo zakupnika po koncu zakupne dobe.67

60 Plavšak, d.n., str. 102. 61 Povzeto po Kranjc, d.n., str. 224. 62 Kranjc, d.n., str. 225. 63 VSL sodba I Cp 123/2014. 64 Plavšak, d.n., str. 102. 65 Povzeto po Gerbec, Košir, d.n., str. 161. 66 Povzeto po Grilc, Moderni tipi…, str. 170. 67 Plavšak, d.n., str. 102.

13

Pogodbe o (finančnem) leasingu so rabokupno(e) pogodbo(e), ki pa jih od

najemne oziroma zakupne pogodbe ločijo številne posebnosti.68 Tudi Cigoj je

stališča, da so leasing pogodbe rabokupne pogodbe.69

V pravni literaturi se pogodbo zelo poenostavljeno ugotavlja, da se mora

finančni leasing kvalificirati kot rabokupna ali eventuelno pogodba sui generis.

Takšna poenostavitev je zelo netočna. Lahko se ugotovi, da se rabokupna

pogodba, ki ima značilnosti finančnega leasinga, lahko šteje za pogodbo o

finančnem leasingu. Obratno stališče, da se pogodba o finančnem leasingu

vedno lahko kvalificira kot rabokupna pogodba, pa ne drži.70

Pri finančnem leasingu, zlasti pri posrednem finančnem leasingu, ni primerna

neposredna uporaba določil Obligacijskega zakonika o zakupni pogodbi, ker so

pri tipični pogodbi v finančnem leasingu (tristransko razmerje) v ospredju

razmerja med leasingodajalcem in leasingojemalcem pravzaprav finančni

interesi in finančna vloga leasingodajalca, ki ponavadi vključuje tudi opcijo

odkupa predmeta leasinga po končani dobi uporabe predmeta leasinga in opcijo

podaljšanja uporabe.

Zaradi takšne vloge leasingodajalec navadno prevali na leasingojemalca

odgovornost in riziko v zvezi s predmetom leasinga ter izpolnitvenimi,

jamčevalnimi, odškodninskimi in garancijskimi zahtevki od dobavitelja predmeta

leasinga do te mere, da so določila OZ o zakupni pogodbi v tem delu

neuporabna, še posebej, ker slovenski računovodski standardi pri finančnem

leasingu dosledno narekujejo, da je leasingojemalec ekonomski lastnik

predmeta leasinga. To bistveno odstopa od položaja zakupnika pri klasičnem

zakupu po OZ, po katerem seveda v nobenem primeru nima lastninske pravice

na predmetu zakupa niti v pravnem niti v ekonomskem smislu.71

Od zakupne pogodbe finančni leasing torej razlikuje drugačna razporeditev

tveganj med pogodbenima strankama. Po pravilih zakupne pogodbe je dolžnost

zakupodajalca vzdrževati stvar v dobrem stanju in jo po potrebi popravljati.

Zakupnika naj bi bremenili le stroški za drobna popravila, ki jih je povzročila

normalna raba stvari. Tudi odgovornost za stvarne napake, dane v zakup nosi

zakupodajalec. Seveda so pravila dispozitivna, kar omogoča drugačen dogovor

med strankami zakupne pogodbe. V praksi gre pri pogodbah o finančnem

leasingu redno za tako prevalitev tveganj in bremen z leasingodajalca na

leasingojemalca, da to ne ustreza več naravi zakupne pogodbe. Razlog za tako

ureditev medsebojnih pravic in obveznosti je ekonomski namen pogodbenih

strank. Leasingodajalec zagotovi le finančna sredstva, s katerimi

leasingojemalcu omogoči uporabo potrebne opreme, ta pa za to plačuje

nadomestilo, zato ne želi nositi običajnih bremen zakupodajalca (ali lastnika).

68 Jadek Pensa, d.n., str. 205. 69 Cigoj, d.n., str. 253. 70 Tratnik, Ferčič, d.n., str. 395. 71 Gerbec, Košir, d.n., str. 173-174.

14

Čeprav finančni leasing vsebuje posamezne elemente prodajne in zakupne

pogodbe, tudi Konvencija UNIDROIT o mednarodnem finančnem leasingu v

preambuli izrecno pojasnjuje, da gre za pravno razmerje posebne pravne

narave, kar pomeni, da finančnega leasinga ni mogoče podrediti niti pravilom

prodajne in niti pravilom zakupne pogodbe.72

Skupna sestavina oziroma element pogodbe o leasingu in najemne pogodbe je

tudi dogovorjena prepustitev stvari v uporabo za določen čas. Vendar čeprav je

v pogodbi o leasingu in najemni pogodbi to dogovorjeno, pogodba o leasingu ni

nujno najemna pogodba v smislu določb OZ.73

Tudi Vrhovno sodišče je obravnavalo zadevo, v kateri se je opredelila

primerjava med najemno pogodbo in pogodbo o finančnem leasingu. Vsebina

sodbe je bila naslednja: »Pri najemni (zakupni) pogodbi po 567. členu ZOR

oziroma 587. členu OZ se najemnik zaveže, da bo najemodajalcu plačeval za

najeto stvar najemnino, po prenehanju najemne pogodbe pa jo mora

najemodajalcu vrniti (585. člen ZOR oziroma 604. člen OZ). Pri pogodbi o

leasingu pa dajalec leasinga sicer ohrani v leasing dano stvar v lasti, vendar ta

po poteku pogodbenega razmerja (in rednem plačevanju dogovorjenih obrokov

– anuitet) preide v last jemalca leasinga. Stvar, ki je predmet leasinga, je do

poteka pogodbenega razmerja le v rabi jemalca leasinga. Zato ima pogodbeno

razmerje do njegovega poteka nekatere elemente najema. Vendar gre pri

pogodbi o (finančnem) leasingu za inominantno pogodbo, opredeljeno s

pogodbenimi pravili v skladu z načelom dispozitivnosti.«74

Nadalje pa je Vrhovno sodišče tudi opozorilo na klasifikacijo pogodbe v primeru

opcije jemalca leasinga odkupa predmeta leasinga. Pogodbe, ki vsebuje le

možnost leasingojemalca, da, če želi, lahko odkupi predmet leasinga, pa čeprav

na takšno možnost lesingodajalec vnaprej obvezujoče pristane, ni mogoče

označiti kot zakupne pogodbe z določilom, da bo v zakup dano blago prešlo v

potrošnikovo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino. Pri presoji takšne

pogodbe prevladajo določila najemne pogodbe, določil o prodaji na obroke pa

ni mogoče uporabiti.75

Tako torej lahko ugotovimo, da se pogodba o finančnem leasingu zelo približa

tipologiji zakupne (najemne) pogodbe in jo velja, sicer s pridržki, kvalificirati kot

mešano, atipično najemno pogodbo.76

72 Kranjc, d.n., str. 225-226. 73 Povzeto po Grilc, Moderni tipi…, str. 195. 74 Sodba in sklep II Ips 508/2007. 75 VSRS sodba II Ips 27/2016. 76 Povzeto po Grilc, Moderni tipi…, str.198.

15

III.III. Zakupno – prodajna pogodba

Najemnoprodajna (zakupno-prodajna) pogodba je posebna kombinirana

pogodba, ki se je pojavila v nekaterih zahodnih pravnih sistemih: kupec na

stvari dobi najemno pravico in postane njen lastnik, ko odplača zadnji obrok

najemnine. Vidimo mešanje sestavin najema in enostranske obljube prodaje.

Za to pogodbo velja isto kot za kvalificiranje leasinga kot prodaje oziroma

najema: pogodba ne more biti hkrati najemna in prodajna.

Subsumpcija leasinga pod najemnopravno pogodbo je pravilna le, če je v

pogodbi o leasingu že dogovorjena opcija najemnika, da odkupi predmet po

njenem izteku in s tem pripade v last jemalcu leasinga.77 Za vse preostale

primere pa ne pride v poštev, saj prodaja predmeta leasinga jemalcu leasinga ni

nujna posledica izteka pogodbeno dogovorjenega roka.78

Berden predlaga, da bi pogodbe v času trajanja presojali po določilih o zakupu,

opcijska določila odkupa pa kot predpogodbo.79

Grilc pa meni, da so glavne pogodbe povezane, in sicer na mehanični način, ki

zahteva, da vsaka v povezano pogodbo vstopajoča pogodba ohrani svojo

identiteto in posebno naravo.80

III.IV. Prodajna pogodba

Vrsta teoretikov v primerjalnem pravu meni, da je finančni leasing razumeti kot

prodajno pogodbo, predvsem v smislu prodaje pravice, pri pogodbah o leasingu

s polno amortizacijo pa v iskanju podobnosti s prodajno pogodbo govore

predvsem o prodaji na obroke.81

Vendar je kvalificiranje finančnega leasinga kot pogodbe o prodaji stvari,

pravice ali prodaje na obroke nepravilno. Namen in cilj teh prodajnih pogodb je

namreč, da se jemalec leasinga znajde v vlogi »kupca«. Nepravilnost je

pravnologična: dajalec v taki konstrukciji ne more biti v vlogi »prodajalca«, saj

je glede na lastništvo še vedno lastnik stvari, ki je dana v leasing.82

77 Grilc, Moderni tipi…, str. 179. 78 Plavšak, d.n., str. 103 79 Kocbek Marijan, Grilc Peter, Kranjc Vesna, Mramor Dušan, Koletnik Franc, Odar Marjan, Pravni, ekonomsko-finančni, računovodski in prometnodavčni vidiki finančnega leasinga, Podjetje in delo, Institut za gospodarsko pravo Maribor, Maribor 1997, str. 579. 80 Povzeto po Grilc, Moderni tipi…, str. 180. 81 Grilc, d.n., str. 180. 82 Povzeto po Grilc, Moderni tipi…, str. 181.

16

Od prodajne pogodbe finančni leasing razlikuje to, da prodaja opreme oziroma

prenos lastninske pravice ni bistveni element posla.83

Sodna praksa stoji na stališču, da v primeru, ko pogodba o leasingu vsebuje

določilo, da lastninska pravica preide na leasingojemalca s plačilom zadnjega

obroka ali s plačilom nekega drugega, v pogodbi dogovorjenega zneska, dvoma

ni: takšna leasing pogodba ima tudi značilnosti prodajne pogodbe (prodaja na

obroke in prodaja s pridržkom lastninske pravice).84

Tudi dodobra ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča RS je, da v primeru, ko

pogodba o finančnem leasingu vsebuje ali klavzulo, da njen predmet s plačilom

zadnjega obroka postane last leasingojemalca, ali klavzulo, da predmet postane

njegova last s plačilom v pogodbi dogovorjenega zneska odkupa, prevzame

(tudi) značilnosti prodajne pogodbe; če pa pogodba o leasingu ne vsebuje

nobene od teh klavzul, prevzema značilnosti zgolj najemne pogodbe.

Drugače pa bi veljalo za primer, ko pogodba o leasingu vsebuje zgolj opcijo

odkupa predmeta leasinga po izteku roka trajanja. Ni mogoče prezreti, da gre v

primeru leasinške pogodbe z opcijo odkupa za dve ločeni pogodbi (leasinško

oziroma najemno na eni strani in prodajno na drugi strani). Razdrih meni, da je

tudi taka pogodba v osnovi sicer podrejena splošnim pravilom o zakupni

(najemni) pogodbi (587. do 618. člen OZ), vendar pa je zaradi njene

povezanosti s prodajno pogodbo tudi pri njej (lahko) na mestu smiselna

uporaba nekaterih zakonskih določb o prodaji. Pri tej presoji so (lahko)

pomembne (tudi) okoliščine, kateri od udeležencev je bil v času trajanja tega

leasinškega razmerja imetnik večine lastninskih upravičenj glede predmeta

leasinga, kdo je v tem obdobju nosil tipične rizike lastnika, na kom je bilo breme

obveznosti, ki zadevajo njegovo uporabo, kakšno je razmerje med diskontirano

vsoto obrokov leasinga in tržno vrednostjo predmeta leasinga, čas trajanja

pogodbenega razmerja oziroma vprašanje trdnosti pogodbe idr.85

III.IV.I. Prodaja na obroke

Konstrukcija obveznosti plačevanja v zaporednih rokih sili leasing na prvi pogled

v naročje določil o obročni prodaji, v končni posledici torej k prodajni pogodbi.86

Ta pa je za leasing zanimiv le, če je končni cilj pogodbenih strank jemalčeva

pridobitev lastnine na stvari, nasploh pa so temeljna določila o prodaji na

obroke za prima facies precej daleč od fiziognomije leasinga.

83 Kranjc, d.n., str. 225. 84 VSRS sodba II Ips 27/2016. 85 Razdrih Žiga, Finančni leasing v novejši praksi Vrhovnega sodišča RS, Pravni letopis, Ljubljana : Inštitut za primerjalno pravo, 2016, str. 46-47. 86 Grilc, Moderni tipi…, str. 181.

17

Zanimiva so interpretacijska določila 550/I. člena ZOR, ki pa ga je nadomestil

OZ in te določbe ne vsebuje več.87 Zakon je določal, da pravila prodaje na

obroke veljajo tudi pri drugih dogovorih, ki imajo enako vsebino, kot je npr.

zakupna pogodba z določilom, da bo v zakup dana stvar prešla v zakupnikovo

lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino (550/I. člen ZOR).88 V tem

primeru se je zakon, ne glede na to da dajalec leasinga pogodbo ponavadi

poskuša podrediti pravilom za pogodbo o prodaji, nanašal na prodajno

pogodbo, ne na leasing.

Citirano določbo pa lahko uporabimo za leasing, če pogodbo o leasingu

razumemo kot vsoto dogovorov med strankami, ki so zelo fleksibilni.

Sicer pa je domet določil za kvalifikacijo leasinga kot obročne prodaje zelo

omejen. Omogočanje uporabe določil o obročni prodaji za pogodbo o leasingu

izhaja lahko le iz obročnega plačevanja, ki je tako značilno za pogodbo o

leasingu, vendar to še ne pomeni, da sta vzpostavljeni identiteta in

enakovrednost med prodajo in leasingom.

Pogodba o leasingu pa je lahko po stališčih teorije in judikature t.i. prikrita

obročna prodaja, vendar te oznake ne moremo razumeti kot argument za

tipološko kategorizacijo leasinga kot prodajne pogodbe. To je v skladu s

pretežnim delom teorije, po kateri pogodbe o finančnem leasingu ne morejo biti

pogodbe o obročni prodaji.

Interesni položaj jemalca je tak, da želi uporabo predmeta za določen čas, in ne

kredit. Iz tega izhaja, da dajalec predmeta ne proda, temveč ga prepusti

jemalcu v uporabo. Zato denarno nadomestilo ne more biti kupnina in pogodba

o leasingu ne more biti prodajna pogodba, torej tudi ne obročna prodajna

pogodba, niti atipična modaliteta obročne prodajne pogodbe – prikrita obročna

prodajna pogodba.89

Po drugačnem stališču, ki naj bi bilo utemeljeno s prevalitvijo rizikov, ki so

povezani s stvarjo, z dajalca na jemalca: čeprav jemalec ni pravni lastnik, nosi

vse tipične rizike lastnika, je finančni leasing nedvomno blizu pravi obročni

prodaji, celo bližje kot najemu.90

Pogodbo o neposrednem finančnem leasingu z leasingodajalcem –

proizvajalcem predmeta leasinga ne bi mogli oblikovati in presojati z uporabo

določil ZOR (danes z OZ) o prodaji na obroke, razen če k temu navaja

pogodbena volja kot tudi ureditev posameznih sestavin konkretne pogodbe. Če

postane leasingojemalec pravni in ekonomski lastnik predmeta leasinga že ob

sklenitvi pogodbe o finančnem leasingu in je dogovorjeno le obročno

87 Grilc, Pravna narava…, str. 81, 88 Cigoj, str. 254. Glej tudi Grilc, Moderni tipi…, str. 181-182, 89 Grilc, Pravna narava…, str. 80-81, 90 Grilc, Moderni tipi…, str. 183,

18

odplačevanje kupnine (ob plačilu dogovorjenih obresti), gre pravzaprav za

prodajo na obroke.

Nesprejemljivo pa je obravnavati tipično pogodbo o finančnem leasingu

(tristransko razmerje) kot prodajo na obroke, če je edini argument za poskus

takšne opredelitve odplačevanje obrokov leasinga kot nadomestila za uporabo

predmeta leasinga.91

V okviru sodne prakse je stališče Višjega sodišča v Ljubljani, da ne pomeni, da

ima pogodba značilnosti prodaje na obroke zgolj zaradi določila, da je

pogodbeno po zaključku leasinga dogovorjena možnost odkupa, vendar zgolj

opcijsko, saj je imela tožeča stranka možnost uresničiti opcijo odkupa in

zahtevati, da se nanj prenese lastninska pravica.92

III.V. Prodaja na kredit

Pogodbo o prodaji na kredit sestavljajo elementi, ki vanj vstopajo iz prodajne in

kreditne pogodbe. Pravnosistemsko je pogodba zložena.

Kvalifikacija pogodbe o leasingu kot prodaje na kredit, izhajajoč iz pridobitve

lastninske pravice, ki naj bi bila enak končni učinek, h kateremu težijo stranke v

obeh poslih, ni korektna.

Pri kreditni prodaji namreč kupec želi pridobiti lastninsko pravico, da bo stvar

lahko ekonomsko izrabljal, predmet pogodbe o leasingu pa je ekonomsko

izrabljanje samo. Opcija odkupa stvari je po poteku pogodbe le možnost za

pridobitev pravne lastnine: opcija ni odločilni element za določitev pravne

narave pogodbe, predvsem zaradi njene fakultativnosti v pogodbah v

leasingu.93 Pomembno je ugotoviti, ali je v pogodbi dogovorjeno, da postane

leasingojemalec tudi pravni lastnik že ob izročitvi predmeta leasinga – v tem

primeru gre za blagovni kredit oziroma prodajo na obroke.

Neposredni finančni leasing med proizvajalcem predmeta in leasingojemalcem

pa bi lahko obravnavali deloma enako kot prodajo na kredit oz. kot blagovni

kredit, pri čemer si leasingodajalec s pridržkom prenosa pravne lastninske

pravice samo zavaruje svoj riziko od končnega plačila in olajša svoj ekonomski

in pravni položaj v primeru predčasnega razdrtja pogodbe zaradi bistvenih

kršitev pogodbe s strani leasingojemalca, posredni finančni leasing pa ni

prodaja na kredit.94

Neujemanje obveznosti iz pogodbe o leasingu s pravno naravo obravnavane

modalitete upravičeno utemelji še primerjava struktur obročnega odplačevanja

91 Gerbec, Košir, d.n., str. 174-175. 92 VSL sodba I Cpg 84/2016. 93 Grilc, Moderni tipi…, str. 185. 94 Povzeto po Gerbec, Košir, d.n., str. 175.

19

pri leasingu in prodaji na kredit. Pri kupu na kredit kupec plačuje prodajalcu

kupnino v vnaprej določenih rokih, povečanih za obresti, pri pogodbi o leasingu

pa je najemnina sestavljena iz več elementov, kot bomo ugotovili v

nadaljevanju.95

III.VI. Pogodba o izvršitvi posla

V nemškem in avstrijskem pravu je skupina teoretikov, ki pogodbo o leasingu

podreja določilom o opravi poslov.96 Pogodba o opravi posla je mešana

pogodba in zanjo so poleg določil o podjemniški pogodbi relevantna določila o

mandatu.

Po teoriji o opravi posla spada finančni leasing v kategorijo poslov na tuj račun.

Pogodba o leasingu je po tej teoriji mešano tipična pogodba z elementi

komisije, posojila, zastopanja, hrambe in opcijskimi elementi prodajne pogodbe.

Teorija ima dve pomanjkljivosti. Prvič pogodba o opravi posla temelji na

sklepanju poslov za tuj račun, zato je s predstavljeno konstrukcijo nezdružljiv

nakup stvari od proizvajalca na račun dajalca. Drugič: jemalec bi imel v primeru

kvalifikacije leasinga pod pogodbo o opravi posla posest stvari, ima pa le posest

pravice do uporabe te stvari.

Vrsto nekonsistentnosti te teorije ugotavljata tudi pravna teorija in sodna

praksa.97

Pogodba o finančnem leasingu ima glede priprave kupoprodajne pogodbe med

leasingodajalcem in dobaviteljem predmeta leasinga do same sklenitve pogodbe

nekatere značilnosti pogodbe o opravi posla, za katero so poleg določil pogodbe

o poslovnem podjemu pomembna tudi določila pogodbe o mandatu oz.

mandatnem naročilu. Vendar to velja le do sklenitve kupoprodajne pogodbe.

Bistvena pomanjkljivost pogodbe o opravi posla je namreč v tem, da je to

zmeraj pogodba o delovanju za tuj račun in ponavadi tudi v tujem imenu.

V tipičnem finančnem posrednem leasingu leasingodajalec sklene kupoprodajno

pogodbo z dobaviteljem predmeta leasinga v svojem imenu za svoj račun,

postane lastnik predmeta leasinga in njegov posestnik, leasingojemalec pa le

posestnik pravice do njegove uporabe. V klasični pogodbi o poslovnem naročilu

nosilec takšnega naročila seveda v nobenem primeru ne pridobi lastninske

pravice v svojem imenu in za svoj račun. Zato seveda ni mogoče oblikovati,

95 Kocbek, Grilc, Kranjc, Mramor, Koletnik, Odar, d.n., str. 582. 96 Povzeto po Grilc, Moderni tipi…, str. 186. 97 Grilc, Moderni tipi…, str. 188.

20

razlagati in presojati pogodb o finančnem leasingu na podlagi pravnih pravil

pogodbe o poslovnem naročilu.98

III.VII. Posojilna oziroma kreditna pogodba

Pri obravnavi pravne narave pogodbe o leasingu Grilc izhaja iz dogmatične

uvrstitve kreditne pogodbe kot nominatnega kontrakta med posebne vrste

posojilnih pogodb.

Z obligacijskopravnega stališča se pogodbi razlikujeta v kavzah: kavza kreditne

pogodbe je causa solvendi, kavza leasinga pa je pridobitev ekonomske lastnine.

Tudi s stališča porazdelitve obveznosti strank, predvsem zaradi korenin posojila,

iz katerih črpa kreditna pogodba, leasing ne more prevzeti pravne narave

kreditne pogodbe.

Kvalifikacija leasinga pod posojilo ali kredit pa je sporna tudi z

lastninskopravnega vidika. ZOR oziroma OZ določa, da na prejetih stvareh

posojilojemalec pridobi lastninsko pravico, kar je v nasprotju s pojmovanjem

finančnega leasinga, pri katerem je jemalec le ekonomski in ne pravni lastnik.

Po Cigoju pogodba o leasingu ne sodi med kreditne posle, čeprav jo v prometu

dostikrat tako označujejo: pri leasingu dajalec prepusti uživanje ali uporabo

stvari jemalcu, ne prenese pa lastninske pravice. Pri finančnem leasingu da

blagovni kredit podjetje s tem, da da stvar jemalcu le na razpolago.99

Pogodbe o finančnem leasingu ni mogoče enačiti s pogodbo o kreditu iz več

razlogov. Pri kreditni pogodbi je namreč kreditojemalec upravičen, da dobi

vrnjeno od kreditojemalca tisto, kar je dal, to je denar – glavnico z obrestmi. Pri

finančnem leasingu daje leasingodajalec leasingojemalcu v uporabo stvar,

predmet leasinga, ne pa denar. V primeru predčasnega razdrtja pogodbe je

dolžan leasingojemalec vrniti predmet leasinga, poleg tega pa plačati še

določene denarne obveznosti (obroke leasinga). Pri kreditni pogodbi

kreditojemalec takoj pridobi pravno in ekonomsko lastništvo predmeta,

kupljenega s kreditom.100

98 Gerbec, Košir, d.n., str.176. 99 Grilc, Pravna narava…, str. 85. 100 Gerbec, Košir, d.n., str. 175-176.

21

III.VIII. Delovršna pogodba, pogodba o storitvah, pogodba o

know-howu

Teorija omenja še tri možne subsumpcije, in sicer klasifikacijo leasinga na

podlagi sestavin delovršne pogodbe, pogodbe o storitvah ali pogodbe o know-

howu. Te inominatne pogodbe zaradi netipiziranosti, odvisnosti od poslovne

prakse in dogmatične nerazporejenosti in zato, ker je pogodba o leasingu

edinstveno pravno razmerje, ne morejo biti praemissa maior, lahko pa

uporabimo njihove posamezne elemente oziroma si pomagamo s filozofijo

njihovega poslovnega razmerja.101

III.IX. Pogodba o finančnem leasingu kot sui generis pogodba

Kot pogodbe sui generis se v teoriji označujejo pogodbe posebne vrste, ki jih

zaradi svojih posebnosti ni mogoče subsumirati med obstoječe vrste pogodb.102

Pri obravnavanju leasinga zasledimo spor, ki je imanenten vsem kompleksnim

novodobnim pogodbam gospodarskega prava, spor med zagovorniki in

nasprotniki karakteriziranja pogodbe kot pogodbe sui generis. Če pred

vsebinsko razpravo ostanemo na načelni ravni, moramo karakterizacijo sui

generis zavrniti, ker omogoča le karakterizacijo pogodbe, ne pa subsumpcijo

pok kako od nominatnih pogodb. K vsebinski razrešitvi problema in odločitvi za

izbiro relevantnih pravil za subsumpcijo teorija sui generis ne pripomore.103

Pogodbo o leasingu pa označujejo kot sui generis zaradi njenega ekonomskega

značaja in zaradi poudarjanja nekaterih značilnost določb pogodb o leasingu, ki

razmerje med pogodbenima strankama urejajo drugače kot običajna zakupna

pogodba, vendar pri opredelitvi pravne narave njeni ekonomski elementi ne

smejo motiti.

Pri presoji preostalih pogodbenih določil, različnih od običajne zakupne pogodbe

je treba izhajati iz načela dispozitivnosti zakonskih določb.

Tako zaradi določenih drugačnih rešitev sama narava pogodbe ni spremenjena.

Določene značilnosti, kot npr. opcija jemalca leasinga po koncu zakupne dobe

pa s ravno tiste okoliščine, zaradi katerih se »običajen« zakup loči od leasinga.

Zaradi te opcije pa se tudi najemnina razlikuje od tiste pri običajnem zakupu.

Ker pa kot dajalci leasinga nastopajo podjetja oziroma gospodarske družbe ali

samostojni podjetniki posamezniki, ki to opravljajo kot pridobitno dejavnost, se

zaradi tega prilagajajo povpraševanju jemalca leasinga tako, da od prodajalca

kupijo stvar prav zaradi nadaljnje oddaje v leasing. To je značilnost, ki se 101 Grilc, Moderni tipi…, str. 190. 102 Plavšak, d.n., str. 103. 103 Grilc, Pravna narava…, str. 87.

22

pojavlja zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti, kar pa prav tako ne vpliva na

naravo sklenjene pogodbe z dajalcem leasinga.

Sicer pa trditev, da gre za pogodbo sui generis, ne daje odgovora na vprašanje,

katere določbe zakona je treba uporabiti v primeru, če pogodbeni stranki

svojega razmerja ne uredita dovolj natančno s pogodbo.104

V enotnih pravilih UNIDROIT pa je leasing vseeno obravnavan kot pogodba sui

generis.105

104 Plavšak, d.n., str. 103-104. 105 Povzeto po Cigoj, d.n., str. 254.

23

IV. OBLIKA POGODBE

Splošno pravilo, ki velja tudi za gospodarske pogodbe, je, da se za sklenitev

pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa (1.

odstavek 67. člena ZOR oziroma 1. odstavek 51. člena OZ) ali če se stranki

sporazumeta, naj bo posebna oblika pogoj za veljavnost njune pogodbe (1.

odstavek 69. člena ZOR oziroma 1. odstavek 54. člena OZ).

Ker pozitivno pravo ne določa posebnih pravil za pogodbo o leasingu, to splošno

pravilo velja, čeprav se v praksi sama pogodba o leasingu kot tudi vse

naknadne dopolnitve in spremembe dosledno sklepajo pisno, največkrat v obliki

tipskih (adhezijskih) pogodb, katerih vsebino že vnaprej sestavi sam dajalec

leasinga.106

Pogodbe o finančnem leasingu se redno sklepajo v pisni obliki in zelo podrobno

urejajo pravice in obveznosti strank. Pogodbe se sklepajo na podlagi splošnih

pogojev leasingodajalca (posebnih finančnih organizacij).107

Dajalec leasinga ima torej pogosto določene splošne pogoje pogodbe, na

podlagi katerih nato sklepa formalne pogodbe. Splošni pogoji pa zavezujejo

nasprotno stranko, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti

znani in če s posebnimi dogovori ni določeno drugače (glej 142. - 144. člen ZOR

oziroma 120. člen OZ).108

Splošni pogodbeni pogoji (splošni pogoji poslovanja) so posebna tehnika

sklepanja dvostranske pogodbe, ki jo večinoma uporabljajo gospodarski

subjekti, ki imajo močnejši gospodarski položaj in zato lažje uveljavljajo svoje

interese pri sklepanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki uporablja splošne

pogoje, sklepa veliko število istovrstnih pogodb, ki se med seboj razlikujejo

samo glede količine blaga ali podrobnosti storitve. Stranka si predvsem želi

zavarovati svoje interese.

Splošne pogodbene pogoje pripravi ena pogodbena stranka vnaprej in vanje

vnese vse tiste elemente, ki so pomembni za uresničevanje njenih interesov.

Določbe splošnih pogojev se nanašajo na dispozitivne elemente pogodbe, kot so

natančnejša določitev pravic v primeru kršitve, način njihovega uveljavljanja,

omejitve in izključitve odgovornosti, pristojnosti sodišča za reševanje sporov in

podobno. O vsebini, ki je zajeta s splošnimi pogodbenimi pogoji, se stranka, ki

106 Plavšak, d.n., str. 104. 107 Kranjc, d.n., str. 228. 108 Plavšak, d.n., str. 104.

24

jih je pripravila, praviloma ni več pripravljena pogajati. Lahko bi rekli, da je

druga stranka postavljena pred dejstvo, vzemi ali pusti (take it or leave it).109

109 Plavšak, Juhart, Vrenčur, d.n., str. 436-437.

25

V. PREDMET POGODBE

Na splošno je predmet leasinga stvar, katero dajalec leasinga izroči v rabo

jemalcu leasinga, ta pa z njeno uporabo ali izkoriščanjem ustvarja vrednost, od

katere plačuje najemnino. Predmet leasinga (investicijska sredstva) torej

financira samega sebe.110

Pogodbe o finančnem leasingu se ponavadi sklepajo v zvezi z nakupom opreme

za proizvodnjo ali podobno (na primer ladij, letal), torej predmetov, ki se

gospodarsko izkoriščajo in s tem ustvarjajo sredstva za plačilo njihove

uporabe.111 To so največkrat gospodarske dobrine. So pa tudi izjeme, na primer

glede leasinga osebnih avtomobilov in stanovanjskih objektov.112

Predmet finančnega leasinga in njegove dogovorjene lastnosti morajo biti

opredeljene v pogodbi. Po Konvenciji UNCITRAL o mednarodnem finančnem

leasingu predmet nakupa in natančno specifikacijo opreme določi

leasingojemalec, saj jo bo pozneje sam uporabljal.113 Konvencijska ureditev

poudarja, da izbira opreme in njena specifikacija ne temeljita na znanju in

veščinah leasingodajalca, ampak leasingojemalca, to je bodočega uporabnika

opreme.114

110 Plavšak, d.n., str. 104. 111 Kranjc, d.n., str. 225. 112 Tratnik, Ferčič, d.n., str. 393. 113 Povzeto po Kranjc, d.n., str. 226. 114 Kranjc, d.n., str. 227.

26

VI. STRANKI POGODBE

S tem, ko osebe (fizične ali pravne) sklenejo določeno pogodbo, v tem primeru

pogodbo o finančnem leasingu, se med njima vzpostavi obligacijsko razmerje,

pri katerem se po teoriji stranki kvalificirata kot upnik in kot dolžnik. Vendar pa

se zaradi specifične narave pogodbe o finančnem leasingu kot tipični pogodbi

gospodarskega prava stranki imenujeta drugače.

Pogodbe o leasingu so praviloma gospodarske pogodbe, kjer je tako dajalec kot

jemalec leasinga gospodarski subjekt. Kvalifikacija leasinga kot gospodarske

pogodbe je pomembna zaradi tega, ker se kogentne norme, ki v različnih

pravnih redih varujejo potrošnike, za gospodarske subjekte ne uporabljajo.115

Stranki pogodbe sta jemalec leasinga in dajalec leasinga.

Kot dajalec leasinga lahko nastopa sam proizvajalec (direktni leasing), lahko pa

posebna organizacija oziroma podjetje (indirektni leasing). Dajalec leasinga je

tisti gospodarski subjekt, ki se profesionalno kot strokovnjak ukvarja z

oddajanjem predmetov v leasing in katerega ravnanje lahko označimo za

tipično izpolnitveno ravnanje. Jemalec leasinga je bodisi pravna bodisi fizična

oseba.

Poleg pogodbenih strank pa je treba omeniti še:

- proizvajalca predmeta leasinga pri indirektnem leasingu, ker se med njim

in jemalcem leasinga v določenih primerih vzpostavlja neposredno

razmerje na podlagi same pogodbe o leasingu in

- finančno ustanovo (banko), ki zlasti pri direktnem leasingu financira

celoten posel.116

Pri indirektnem (posrednem) finančnem leasingu gre torej (v ekonomskem

smislu) za odnos med tremi strankami: dobavitelj - easingodajalec -

leasingojemalec.117 Pri direktnem leasingu pa gre za odnos med strankama:

leasingodajalec (proizvajalec) – leasingojemalec.

115 Tratnik, Ferčič, d.n., str. 393. 116 Plavšak, d.n., str. 106-107. 117 Povzeto po Sklep II Ips 563/2006.

27

VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK

Pogodba o leasingu je kot sicer gospodarske pogodbe nasploh odplačen pravni

posel. Obenem je pogodba s trajno izpolnitvijo, kar pomeni, da izvrševanje

obveznosti po pogodbi traja daljše časovno obdobje.118 V nadaljevanju bodo

predstavljene tipične pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi s

sklenjeno pogodbo o (finančnem) leasingu.

VII.I. Pravice in obveznosti dajalca leasinga

VII.I.I. Izročitev predmeta leasinga

Za pogodbo o leasingu je značilna prepustitev rabe določene stvari proti plačilu.

Nujna, a ne edina predpostavka omogočanja uporabe predmeta leasinga pa je

dati ta predmet na razpolago leasingojemalcu, ga torej na dogovorjeni način

slednjemu izročiti.119 Tudi sodna praksa določa, da je dolžnost leasingodajalca,

da leasingojemalcu omogoči uporabo predmeta leasinga.120

Seveda ni treba, da bi leasingodajalec sam dal predmet leasinga na razpolago

leasingojemalcu. Pri indirektnem finančnem leasingu bo to zanj storil dobavitelj

opreme.121 Predmet leasinga torej izroči jemalcu običajno proizvajalec, bodisi da

je sam tudi dajalec leasinga bodisi po nalogu leasing podjetja kot dajalca

leasinga.122 Za to pa mu bo leasingodajalec plačal. V primerih indirektnega

finančnega leasinga je torej njegovo plačilo prodajalcu (dejanje, ki

leasingojemalcu omogoči uporabo predmeta) njegova značilna obveznost.123

S prepustitvijo rabe predmeta leasinga so pogosto povezane še stranske

obveznosti, kot na primer navodila za uporabo in zagon opreme tudi te

obveznosti bo za leasingodajalca pri indirektnem finančnem leasingu praviloma

opravil dobavitelj opreme.124 Pri direktnem finančnem leasingu pa bo to

obveznost samega leasingodajalca kot proizvajalca.

Pogodbe o leasingu vsebujejo tudi klavzule, ki določajo, da dajalec leasinga ne

odgovarja za neizročitev ali zamudno izročitev predmeta leasinga jemalcu.

Kakršnekoli zahtevke ali ugovore v zvezi z izročitvijo predmeta v primeru

118 Plavšak, d.n., str.107. 119 Jadek Pensa, d.n., str. 209. 120 Sklep II Ips 563/2006. 121 Jadek Pensa, d.n., str. 209. 122 Plavšak, d.n., str. 107. 123 Povzeto po VSL sodba I Cp 3933/2010. 124 Jadek Pensa, d.n., str. 210.

28

indirektnega leasinga uveljavlja jemalec neposredno zoper proizvajalca.125 V

nasprotnem primeru, kadar je sklenjena pogodba o neposrednem leasingu, pa

lahko zahtevke in ugovore uveljavlja jemalec zoper dajalca leasinga.

VII.I.I.I. Odgovornost za stvarne in pravne napake

Predmet leasinga mora imeti dogovorjene ali običajne lastnosti in mora ustrezati

namenu, za katerega je predviden, skratka ne sme imeti napak, ki ovirajo

njegovo dogovorjeno ali normalno rabo in mora imeti lastnosti ali odlike, ki so

bile izrecno ali molče dogovorjene (1. odstavek 573. člena ZOR, danes 1.

odstavek 592. člena OZ). Sicer ima predmet stvarne napake in v poštev pridejo

jamčevalne sankcije.126

Leasingodajalec – proizvajalec, dobavitelj predmeta leasinga v pogodbi o

(direktnem) leasingu od leasingojemalca ne sme zahtevati odpovedi pravici do

uveljavljanja običajnih izpolnitvenih, jamčevalnih ter odškodninskih zahtevkov v

zvezi s pravilnostjo, popolnostjo ter pravočasnostjo dobave oz. izročitve

predmeta leasinga. Takšna določila v pogodbi o neposrednem finančnem

leasingu bi bila v nasprotju s splošnimi načeli OZ.127

Če se pogodbeni stranki dogovorita za indirektni (posredni) leasing, je zanj

značilno, da leasingodajalec ne sodeluje niti pri izbiri predmeta niti pri izbiri

njegovega proizvajalca oziroma prodajalca. Zato se v pogodbi zavaruje tako, da

rizike, ki izvirajo iz dobavljenega predmeta, prevali na leasingojemalca.128 Ker

leasing podjetje pri izbiri in izročitvi predmeta ne sodeluje, običajno v pogodbi

določi, da vse svoje ugovore iz prodajne pogodbe, ki jim ima zoper proizvajalca,

prenese na jemalca leasinga. Ta pa se odpove vsem ugovorom, ki bi jih imel po

pogodbi o leasingu zoper dajalca leasinga. Gre za izključitev odgovornosti

dajalca leasinga z istočasno cesijo njegovih pravic iz prodajne pogodbe,

sklenjene s proizvajalcem, na jemalca. Jemalec lahko uveljavlja vse pravice

kupca po prodajni pogodbi oziroma po garanciji, če je proizvajalec jamčil za

brezhibno delovanje stvari v določenem času. Takšne klavzule so dopustne.129

Zahtevki so sorodni tistim iz delovršne in prodajne pogodbe. Taka pogodbena

sestava je značilna in usmerjena k temu, da dajalca razbremeni vseh stvarnih in

produkcijskih tveganj.130

125 Povzeto po Plavšak, d.n., str. 108. 126 Plavšak, d.n., str. 107. 127 Povzeto po Gerbec, Košir, d.n., str. 165. 128 Povzeto po Sodba II Ips 29/2010. 129 Povzeto po Plavšak, d.n., str. 107. 130 Grilc, Moderni tipi…, str. 170.

29

Pri tej pogodbi leasingodajalec ni odgovoren leasingojemalcu za stvarne napake

opreme, ampak uveljavlja pravice iz tega naslova leasingojemalec (če izpolnjuje

določene pogoje) neposredno pri dobavitelju opreme.131 Pogodba o čistem

finančnem leasingu torej načelno izključuje odgovornost dajalca leasinga za

stvarne in pravne napake v leasing dane stvari, ker se to tiče razmerja med

proizvajalcem (dobaviteljem) stvari in jemalcem leasinga.132

Po dogovoru pogodbenih strank pa neizpolnitev pogodbenih obveznosti

dobavitelja predmetov leasinga ne vpliva na veljavnost pogodb o finančnem

leasingu.133

Prepustitev rabe predmeta leasinga neizogibno vsebuje dolžnost

leasingodajalca, da zagotovi nemoteno uporabo predmeta leasinga

leasingojemalcu za čas trajanja pogodbe o leasingu. To pomeni, da mu jamči,

da predmet leasinga ni obremenjen s pravnimi napakami. Prav tako mora

leasingodajalec skrbeti, da ne bi prišlo do uveljavljanja pravic iz morebitne

zastavne pravice, ki bi bila ustanovljena v prid leasingodajalčevim upnikom.

Uživanje posesti predmeta leasinga je lahko okrnjeno le, če pravica ali

zahtevek, ki v posest posega, izhaja iz dejanja leasingojemalca samega.134

Za pravne napake predmeta leasinga odgovarja dajalec leasinga po splošnih

pravilih zakupne pogodbe (580. člen ZOR, današnji 599. člen OZ).135 Tudi sodna

praksa navaja, da za pravno napako na predmetu leasinga odgovarja

leasingodajalec.136

Kot smo že opredelili, pogodbe o leasingu običajno vsebujejo klavzule o

izključitvi odgovornosti dajalca leasinga za stvarne napake predmeta leasinga.

Takšna izključitev ali omejitev je načeloma dovoljena, razen če je dajalec za

napake vedel, pa jih je jemalcu namenoma zamolčal, če je napaka taka, da

onemogoča rabo v zakup vzete stvari, ali če je dajalec izkoristil svoj monopolni

položaj in mu to določbo vsilil (576. člen ZOR, današnji 595. člen OZ).137

131 Kranjc, d.n., str. 226. 132 Sodba III Ips 69/96. 133 VSL sodba II Cp 821/2012. 134 Jadek Pensa, d.n., str. 210. 135 Plavšak, d.n., str. 108. 136 VSM sodba I Cp 400/2005. 137 Plavšak, d.n., str. 107.

30

VII.I.II. Vzdrževanje predmeta leasinga

Obveznosti leasingodajalca v zvezi z opremo, ki je predmet vzdrževanja, so

znižane na minimum.138 Leasingodajalec zagotovi le finančna sredstva, s

katerimi leasingojemalcu omogoči uporabo potrebne opreme, ta pa zato plačuje

nadomestilo, zato ne želi nositi običajnih bremen zakupodajalca (ali lastnika).139

Pogodbe o leasingu skoraj vedno obveznost vzdrževanja celotne stvari

prevaljujejo na jemalca leasinga.140 Takšna prevalitev je tudi dopustna z vidika

določb OZ, saj pravila glede tega niso kogentne narave.

Razbremenjevanje odgovornosti in tveganj je torej le izraz dajalčevih poslovnih

interesov; dajalec želi biti financer (interes financiranja), pri tem pa bi mu

drugačno ali dodatno ukvarjanje s stvarjo, dano v leasing, naložilo obveznosti,

ki za uresničitev tega interesa niso nujne oziroma bi ga motile. Hkrati

postavljene pogodbene klavzule kažejo jemalčev interes: stvar želi uporabljati

(interes uporabe).141

Med dolžnosti dajalca v leasing pa sodi po pogodbah mnogokrat vzdrževanje

stvari, tehnične meritve, nadzorstvo reakcij glede na temperaturo, zamenjava

obrabljenih delov in preučevanja osebja o ravnanja o ravnanju s stvarjo.142

Dopuščen pa je dogovor, da stroški vzdrževanja opreme leasinga bremenijo v

času trajanja pogodbe leasingojemalca.143 Vzdrževanje rabokupnega predmeta

je pri teh pogodbah zelo intenzivno. Nekatera podjetja, ki stroje izposojajo,

imajo posebno osebje, ki skrbi za vzdrževanje strojev prepuščenih v uporabo.144

Tveganje uničenja in tehnološkega zastaranja opreme, stroške vzdrževanja in

popravil nosi leasingojemalec.145

Ravno glede na obveznosti dajalca leasinga v zvezi z vzdrževanjem predmeta

leasinga ločimo net leasing in gross leasing.

Pri net leasingu dajalec leasinga sam vzdržuje predmet leasinga, ga popravlja in

servisira. Jemalec leasinga v tem primeru običajno sklene posebno pogodbo o

servisiranju s proizvajalcem, s kater te obveznosti nato prevzame proizvajalec.

138 Povzeto po Kranjc, d.n., str. 226. 139 Kranjc, d.n., str. 226. 140 Plavšak, d.n., str. 108. 141 Grilc, Moderni tipi…, str. 170. 142 Cigoj, d.n., str. 254. 143 Jadek Pensa, d.n., str. 216. 144 Cigoj, d.n., str. 254. 145 Kranjc, d.n., str. 226.

31

Pri gross (bruto) leasingu pa se dajalec leasinga zaveže, da bo skrbel tudi za

popravila, servisiranje in vzdrževanje predmeta leasinga, prevzame pa lahko

celo obveznost izobraževanja kadrov jemalca leasinga. Ta oblika leasinga pride

v poštev za opremo, katere vzdrževanje zahteva posebno strokovno znanje

(npr. računalniki).

Pogodbe pa vsebujejo tudi klavzulo, da je dajalec leasinga dolžan po preteku

določenega roka zamenjati predmet leasinga z novim, sodobnejšim modelom –

vrsta leasinga s takšno obveznostjo dajalca leasinga se imenuje revolving

leasing.146

Kršitev dolžnosti vzdrževanja predmeta leasinga ali morda celo povzročanja

škode na predmetu leasinga imata manjši pomen, saj je tako vzdrževanje in

skrbno rokovanje s predmetom leasinga v prvi vrsti v interesu leasingojemalca.

Le če bo s predmetom skrbno ravnal, ga bo lahko nemoteno uporabljal in tako

izpolnjeval svoje obveznosti po pogodbi (»pay as you earn«, »pay as you

produce«).147

VII.I.II.I. Breme naključnega uničenja in poškodovanja predmeta

Odprto pa je eno bistvenih vprašanj v neposrednem finančnem leasingu, to je,

kdo nosi riziko naključnega uničenja ali bistvenega poškodovanja predmeta

leasinga.148

Pri pogodbi o finančnem leasingu gre nevarnost poškodovanja ali uničenja

opreme v riziko leasingojemalca. Naše sodišče je sprejelo stališče, da je,

upoštevajoč 541. člen ZOR (sedaj 521. člen OZ), treba šteti, da jemalec

leasinga, čeprav ni pravni lastnik, nosi vse tipične rizike lastnika, tudi riziko

naključnega uničenja ali poškodovanja stvari.149

Običajno pogodbe vsebujejo klavzule, ki na jemalca leasinga prevaljujejo riziko

naključnega uničenja predmeta leasinga. S tem se skuša dajalec otresti čim več

nevarnosti, saj sam nosi vse finančne rizike posla.

Zaradi popolnega uničenja predmeta leasinga pogodba preneha (1. odstavek

598. člena ZOR, današnji 1. odstavek 617. člen OZ), vendar pa za takšen primer

nekatere pogodbe določajo, da jemalec leasinga dolguje dajalcu še nadomestilo

zaradi uničenja predmeta leasinga, podlaga za obračun tega nadomestila pa so

146 Plavšak, d.n., str. 108. 147 Jadek Pensa, d.n., str. 221. 148 Gerbec, Košir, d.n., str. 166. 149 Jadek Pensa, d.n., str. 215.

32

običajno (diskontirani) neplačani obroki najemnine. Pogodbe oziroma splošni

pogoji vsebujejo tudi klavzulo, da je pri poškodovanju predmeta leasinga dolžan

jemalec leasinga v celoti izpolnjevati svoje obveznosti po pogodbi (zlasti

plačevati dogovorjeno najemnino, kolikor ne pride do drugačnega dogovora

med strankama).150

V primeru neposrednega finančnega leasinga je težko oporekati pravni

dopustnosti pogodbenega dogovora, da leasingojemalec prevzame riziko

naključnega uničenja predmeta leasinga ali njegovega bistvenega

poškodovanja. Nedvomno pa nosi leasingojemalec odgovornost zaradi uničenja

ali poškodovanja predmeta leasinga, ki je posledica njegove zavestne ali iz

malomarnosti povzročene kršitve obveznosti rednega vzdrževanja predmeta

leasinga, zagotavljanja nadzora in varovanja, opustitve dolžnih pravnih in

drugih ukrepov proti posegom tretjih oseb v lastninsko ali posestno pravico

leasingodajalca in podobno.151

Sodna praksa se je večkrat izrekla o tem, da v primeru finančnega leasinga, za

čas izvrševanja pogodbe, nosi obveznosti v zvezi z uporabo predmeta kot tudi

nevarnosti poškodovanja stvari pri njeni uporabi leasingojemalec kot ekonomski

„lastnik“ in ne leasingodajalec kot pravni lastnik predmeta.152

VII.I.III. Dolžnosti po izteku pogodbe

Po izteku pogodbeno dogovorjenega roka ima jemalec leasinga po svoji izbiri

(kolikor ni v pogodbi že vnaprej predviden prenos lastninske pravice) možnost

vrniti predmet leasinga, podaljšati pogodbo, odkupiti predmet leasinga ali ga

celo zamenjati z novim. Dolžnost dajalca leasinga pa je, da se ravna po

jemalčevi izbiri.153

150 Plavšak, d.n., str. 108-109. 151 Gerbec, Košir, d.n., str. 166. 152 VSL sodba I Cpg 80/2013. V sodbi je bil predmet leasinga avtomobil. 153 Plavšak, d.n., str. 109.

33

VII.II. Pravice in obveznosti leasingojemalca

VII.II.I. Plačevanje najemnine in drugih stroškov

Za pogodbo o leasingu je značilna prepustitev rabe določene stvari proti

plačilu. 154 Leasingodajalec, ki je lastnik predmeta leasinga (ali od začetka ali po

pridobitvi od dobavitelja) je za uporabo predmeta leasingojemalca upravičen do

plačila za uporabo (zakupnino, 587. člen OZ).155

Glavna dolžnost jemalca leasinga je, da plačuje najemnino v zneskih in rokih,

določenih v pogodbi. Skupna vsota plačane najemnine pa običajno presega

prodajno ceno predmeta leasinga.

Struktura najemnine pri pogodbi o leasingu je specifična. Najemnina je namreč

sestavljena iz več elementov: amortizacije predmeta leasinga; različnih

stroškov, kot so npr. obresti za sredstva, ki jih je dajalec leasinga dolžan

plačevati za nabavo predmeta leasinga, premije, davki, takse, carine in druge

pristojbine; dobiček dajalca leasinga.

Jemalca leasinga poleg plačevanja najemnine bremenijo tudi drugi stroški, kot

npr. stroški transporta, montaže, instalacije, razne takse in družbene dajatve ter

drugo.156

Najemnino mora jemalec leasinga plačevati v rokih, ki jih določa pogodba.

Običajno se najemnina plačuje mesečno, trimesečno, polletno ali letno vnaprej.

Obroki nadomestila za leasing so določeni tako, da se upošteva del ali celotna

amortizacija vrednosti opreme ali bistvenega dela vrednosti opreme. Možnost

leasingojemalca, da po izteku pogodbe o leasingu kupi opremo ali da pogodbo

podaljša, ni bistvena sestavina pogodbe o finančnem leasingu. Na pravno

naravo tudi ne vpliva ali je kupnina ali podaljšana zakupnina določena z nizkim

zneskom (na primer 1 evro).157

Odplačni obroki so visoki: prvi obrok obsega včasih do 10% vrednosti stvari.

Poznejši obroki so degresivni. Za plačilo storitev v zvezi z leasingom

(vzdrževanje strojev in naprav) se po navadi tudi določijo plačilni roki.158

154 Sklep II Ips 563/2006. 155 VSL sodba in sklep I Cpg 545/2011. 156 Plavšak, d.n., str. 109. 157 Kranjc, d.n., str. 227. 158 Cigoj, d.n., str. 255.

34

Po splošnih pogojih dajalcev leasinga ima ob zamudi jemalca pri plačevanju

najemnine lahko dajalec leasinga (po poprejšnjem opominu za plačilo

najemnine) pravico zahtevati takojšnje plačilo vseh zapadlih kot tudi bodočih

obrokov najemnine ali pravico odpovedati pogodbo in zahtevati vrnitev

predmeta leasinga. Če splošni pogoji posebnih določb o tem nimajo, pa pridejo

v poštev določila ZOR oziroma OZ.159

Če leasingojemalec obveznost plačevanja obrokov prekrši, ima leasingodajalec

pravico odstopiti od pogodbe, gre pa mu tudi odškodnina, ki ustreza njegovemu

pozitivnemu pogodbenemu interesu. Pozitivni pogodbeni interes se poimenuje

kot izpolnitveni interes: gre za premoženje, ki bi stranki pripadlo, če bi bila

pogodba pravilno izpolnjena. Enak je razliki med vsoto stroškov nabave

predmeta, stroškov financiranja, drugih stroškov ter dobička in že plačanimi

leasinškimi obroki ter morebitnimi drugimi vnaprejšnjimi plačili

leasingojemalca.160

Ker je pogodba o leasingu vzajemna (sinalagmatična) pogodba, se zdi, da bi

leasingojemalec leasingodajalčevemu zahtevku na plačilo leasinških obrokov do

izročitve predmeta leasinga lahko upravičeno ugovarjal neizpolnitev obveznosti

(101. člen OZ). Tak ugovor predvideva tudi Konvencija.161 Takšno stališče

zagovarja tudi sodna praksa, ki določa, da ima leasingojemalec možnost

ugovora neizpolnitve (do izročitve predmeta leasinga) leasingodajalčevemu

zahtevku za plačilo obrokov leasinga.162

V načelu je k plačevanju zavezan tudi, če se stvar med trajanjem leasinških

pogodb poškoduje ali celo uniči (glej nazaj).163

VII.II.II. Uporaba predmeta leasinga

Jemalec leasinga je dolžan uporabljati predmet leasinga v skladu z njegovim

namenom in v skladu s pogodbo. Ravnati mora s skrbnostjo dobrega

gospodarja oziroma dobrega gospodarstvenika, sicer je dajalcu leasinga

odškodninsko odgovoren.164 To pomeni, da ga uporablja na razumen način in

ga ohranja v stanju, v katerem je bil dobavljen upošteva pa se seveda normalna

obraba in spremembe, ki iz tega izvirajo. Amortizacija je vračunana v leasinške

obroke.165

159 Plavšak, d.n., str. 110. 160 Sodba in sklep II Ips 104/2007. 161 Jadek Pensa, d.n., str. 209. 162 Sklep II Ips 563/2006. 163 Jadek Pensa, d.n., str. 215. 164 Plavšak, d.n., str. 110. 165 Jadek Pensa, d.n., str. 215.

35

Dajalec leasinga pa ima tedaj, ko jemalec leasinga predmeta ne uporablja po

pogodbi, pravico odpovedati pogodbo. Iz te dolžnosti jemalca leasinga pa izhaja

njegova dolžnost, da dopušča dajalcu leasinga nadzor, in pravica dajalca, da ta

nadzor izvrši.166

Leasingodajalec, ki je zaradi leasingojemalčeve kršitve pogodbene obveznosti

odstopil od pogodbe, ima pravico do povrnitve škode. Izpolnitvena (pogodbena)

obveznost leasingojemalca se v tem primeru (razveze pogodbe) spremeni v

nadomestno, odškodninsko obveznost, ki ni odvisna od izpolnitve nasprotne

upnikove obveznosti.167

VII.II.III. Dolžnosti po izteku pogodbe

Po izteku pogodbe ima jemalec leasinga možnost izbire: vrniti predmet,

podaljšati pogodbo, predmet odkupiti ali ga zamenjati z novim.

Jemalec leasinga mora predmet vrniti z vsemi pritiklinami in sestavnimi deli,

tudi tistimi, ki jih je sam dodal zaradi izboljšave, če se ti ne dajo odstraniti brez

škode. Vrniti ga mora v stanju, kot ga je prejel, poslabšanem le zaradi redne

rabe (585. člen ZOR oziroma 604. člen OZ). Če je predmet poškodovan, je

dajalcu leasinga odškodninsko odgovoren. Predmet je treba vrniti v roku in v

kraju po pogodbi o leasingu, stroške v zvezi s tem pa trpi jemalec leasinga.

V primeru podaljšanja pogodbe skleneta stranki novo pogodbo o leasingu,

običajno z bistveno nižjo najemnino od prvotne zaradi manjše vrednosti

predmeta leasinga in s tem v zvezi manjših finančnih rizikov dajalca leasinga.168

Kot je že omenjeno, lahko jemalec leasinga predmet leasinške pogodbe odkupi.

Cena za odkup predmeta leasinga po izteku pogodbe o leasingu (odkup

preostanka vrednosti) je lahko določena že v pogodbi oziroma so v njej določeni

elementi za njeno dokončno oblikovanje. Vnaprejšnja določitev obveznosti

odkupa predmeta pa je lahko vprašljiva zaradi presoje pravne narave takšne

pogodbe – zanje namreč lahko veljajo določila o prodaji na obroke (1. odstavek

550. člena ZOR).

Jemalec leasinga ima pravico zamenjave predmeta leasinga z novim, kadar se

stranki zanjo posebej dogovorita, običajna pa je za stvari, ki hitro »zastarevajo«

kot npr. računalniki.169 166 Plavšak, d.n., str. 110. 167 VSL sodba II Cp 3121/2012. 168 Plavšak, d.n., str. 110-111.

36

Leasingojemalčeva obveznost ob izteku pogodbenega razmerja je vrniti opremo

leasingodajalcu, razen seveda če prvi uveljavi pravico do odkupa. Opremo mora

vrniti v dogovorjenem stanju: to je v stanju, ki upošteva normalno obrabo

zaradi prepuščene uporabe.170

VII.III. Pravice in obveznosti po Konvenciji UNIDROIT o

mednarodnem finančnem leasingu

Konvencija UNDROIT o mednarodnem finančnem leasingu ureja predvsem

obligacijskopravna razmerja med leasingodajalcem in leasingojemalcem. Ker je

pri finančnem leasingu pogoj za to razmerje obstoj drugega posla, pogodba o

prodaji opreme, konvencija poseže tudi v to razmerje.

Konvencija ureja:

- pravice leasingodajalca v primeru stečaja leasingojemalca

- pravice in obveznosti v zvezi z dobaviteljevo neizpolnitvijo oziroma

napakami na opremi,

- pravice po prenehanju pogodbe o leasingu,

- pravice in obveznosti glede nadomestila za leasing,

- odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam (v zvezi s predmetom

leasinga).171

169 Plavšak, d.n., str. 111. 170 Jadek Pensa, d.n., str. 216. 171 Kranjc, d.n., str. 227-228.

37

VIII. PRENEHANJE POGODBE

Normalno prenehanje pogodbe o leasingu je s potekom pogodbeno

dogovorjenega roka. Z iztekom tega jemalec leasinga izkoristi svojo možnost

izbire.

Splošni pogoji oziroma pogodbe o leasingu vsebujejo tudi različna določila glede

prenehanja pogodbe z odpovedjo pogodbenih strank. To pravico priznavajo

bodisi obema strankama bodisi le dajalcu leasinga. Če ima jemalec leasinga

pravico odpovedati pogodbo in to pravico izkoristi, je dolžan dajalcu leasinga

povrniti škodo. Običajno pa ima pravico odpovedati pogodbo le dajalec

leasinga.

Posledica odpovedi pogodbe s strani dajalca leasinga je običajno vzpostavitev

njegovega položaja, kot bi ga imel, če bi bila pogodba še vedno v veljavi

oziroma če bi jemalec leasinga izvrševal svojo glavno obveznost po pogodbi.172

Pogodbe določajo, da ima dajalec leasinga poleg vrnitve predmeta leasinga

pravico zahtevati tudi preostale obroke najemnine po pogodbi. To obveznost

jemalca leasinga pa bi bilo treba zmanjšati na vrednost predmeta leasinga v

času, ko ga je vrnil dajalcu.173

Ker pravne posledice prenehanja pogodbe niso kogentno urejene z zakonom, se

lahko stranki v okviru pogodbene avtonomije dogovorijo za posledice, ki v

ničemer ne nasprotujejo prisilnim predpisom oziroma moralnim načelom.

Stranki leasing pogodbe se namreč lahko v naprej dogovorita, na kakšen način

se bo izračunal pozitivni pogodbeni interes leasingodajalca v primeru odpovedi

pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca.174

Nekoliko drugačen je položaj pri pogodbah o leasingu, ki predvidevajo prehod

lastninske pravice na jemalca leasinga potem, ko bo določeno dobo plačeval

najemnino, kjer je bilo treba upoštevati določilo 1. odst. 550 člena ZOR. Na te

pogodbe se namreč raztezajo pravila o prodaji na obroke, ta pa so predvidevale

ničnost določil pogodbe, ki bi bila za kupca (jemalca leasinga) manj ugodna od

določb poglavja o prodaji na obroke, razen določb o pridržku lastninske pravice

razpolaganja oziroma lastninske pravice (551. člen ZOR). Posledice razdrtja

takšne pogodbe ureja 549. člen ZOR (danes 526. člen OZ).175

172 Plavšak, d.n., str. 111-112. 173 Povzeto po Plavšak, d.n., str. 112. 174 VSL sodba I Cpg 84/2016. 175 Plavšak, d.n., str. 112.

38

IX. SKLEP

V okviru zaključka lahko ugotovimo, da je torej pogodba o finančnem leasingu

pogodba avtonomnega gospodarskega prava, ki ni urejena s pravili pozitivnega

nacionalnega prava (je t.i. inominatna pogodba), ampak se je razvila v poslovni

praksi kot rezultat rešitve financiranja predmetov pogodbe o leasingu.

Načeloma je pogodba bodisi direktna bodisi indirektna, pri čemer je razlika med

njima po številu strank pogodbenega razmerja. Stranki tega obligacijskega

razmerja sta leasingodajalec in leasingojemalec, pri indirektnem leasingu pa je

vključen tudi leasingodajalec kot tretja oseba, ki na podlagi prodajne pogodbe s

proizvajalcem pridobi predmet leasinga, in le-tega sklene z leasingojemalcem.

Pogodba se ponavadi sklepa na podlagi splošnih pogojev leasingodajalca, kjer

je že določena vsebina pravic in obveznosti pogodbenih strank, pri čemer ima

leasingodajalec že pripravljeno formularno pogodbo.

Odgovor na vprašanje, kako pravno kvalificirati pogodbo o finančnem leasingu,

je odvisen od interesov in namenov pogodbenih strank ter od odločitve

leasingojemalca ob koncu leasinga, katero od opredeljenih opcij bo uresničil, če

so te podane. Večinoma pa se prepletajo elementi zakupne (najemne) pogodbe

ter prodajne pogodbe (prodaja na obroke).

Glavna obveznost leasingodajalca je izročitev predmeta leasinga

leasingojemalcu, leasingojemalca pa plačevanje obrokov najemnine

(zakupnine). Vzdrževanje predmeta leasinga ter breme naključnega uničenja ali

poškodovanja nosi leasingojemalec, kar pa je običajno breme zakupodajalca

oziroma lastnika. V pogodbi je lahko za vzdrževanje predmeta določeno

drugače.

Pogodba lahko preneha s pretekom pogodbeno dogovorjenega časa, ali pa z

odpovedjo, pri čemer se na to pravno dejstvo vežejo določene pravne

posledice, kot so izpolnitev pozitivnega pogodbenega interesa, plačevanje

preostalih obrokov v skladu s pogodbo,…, oziroma se stranki dogovorita

drugače na podlagi obligacijskopravnega načela pogodbene svobode.

Finančni leasing je v pravnem prometu pomemben predvsem z vidika

financiranja leasingojemalca, zato je med drugim označena kot oblika

investiranja. Verjamem, da se bo ta pogodbena konstrukcija uporabljala še

daljši čas in bo še nadaljnje uspešna.

39

X. BIBLIOGRAFIJA

IX.I. Literatura

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Podgorelec Peter, Primec Andreja, Osnove

gospodarskega pogodbenega in statusnega prava, De Vesta, Maribor, 2008.

Cigoj Stojan, Institucije obligacij : posebni del obligacijskega prava : kontrakti in

reparacije, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1998.

Gerbec Franci, Košir Borut, Pogodbe o leasingu : vzorčne pogodbe in komentar,

Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1999.

Grilc Peter, Moderni tipi pogodb avtonomnega gospodarstva, Gospodarski

vestnik, Ljubljana, 1996.

Grilc Peter, Pravna narava pogodbe o leasingu, Zbornik znanstvenih razprav,

letnik 53 (1993), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1993, str. 67-90.

Jadek Pensa Dunja, Nekatere sporne pogodbene klavzule pri indirektnem

finančnem lizingu, Pravosodni bilten, št. 3 (2003), letnik 24, Ministrstvo za

pravosodje in javno upravo, Center za izobraževanje v pravosodju, 2003, str.

205-223.

Kocbek Marijan, Grilc Peter, Kranjc Vesna, Mramor Dušan, Koletnik Franc, Odar

Marjan, Pravni, ekonomsko-finančni, računovodski in prometnodavčni vidiki

finančnega leasinga, Podjetje in delo, št. 3/4 (1997), letnik 23, Institut za

gospodarsko pravo Maribor, Maribor 1997, str. 569-602.

Kranjc Vesna, Gospodarsko pogodbeno pravo, 1. natis, GV Založba, Ljubljana,

2006.

Plauštajner Konrad, Pogodbe o leasingu, vzorčne pogodbe in komentar, Pravna

praksa, zvezek 19/20, GV Založba, julij 1999, str. 47-48.

Plavšak Nina, Gospodarske pogodbe, knjiga 2, 1. natis, Gospodarski vestnik,

Ljubljana, 1994.

Plavšak Nina, Juhart Miha, Vrenčur Renato, Obligacijsko pravo : splošni del, GV

Založba, Ljubljana, 2009.

40

Razdrih Žiga, Finančni leasing v novejši praksi Vrhovnega sodišča RS, Pravni

letopis, Ljubljana : Inštitut za primerjalno pravo, 2016, str. 45-63.

Tratnik Matjaž, Ferčič Aleš, Mednarodno gospodarsko pravo, dopolnjena in

spremenjena izdaja, Pravna fakulteta, Maribor, 2002.

IX.II. Pravni viri in sodna praksa

Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo

in 64/16 – odl. US.

Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR), Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85, 45/89

– odl. US, 57/89, Uradni list RS, št. 88/99 – ZRTVS-B, 83/10 – OZ, 39/02 –

ZplaP in 87/02 – SPZ.

VSC sodba Cp 244/2006

VSRS sodba II Ips 27/2016

Sodba III Ips 69/96

VSL sodba I Cp 496/2010

Sklep II Ips 563/2006

VSL sodba in sklep I Cpg 545/2011

Sodba in sklep II Ips 104/2007

Sodba in sklep II Ips 508/2007

VSL sodba I Cp 123/2014

Sodba II Ips 29/2010

VSM sodba I Cp 400/2005

VSL sodba I Cp 3933/2010

VSL sodba I Cp 1567/94

VSL sodba I Cpg 80/2013

VSL sodba I Cpg 84/2016

VSL sodba II Cp 821/2012

VSL sodba II Cp 3121/2012