univerza v mariboru pravna fakulteta · 2018. 8. 24. · pomorsko mednarodno pravo se ukvarja tudi...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
JANA SIMONIČ
PRAVNA UREDITEV TERITORIALNEGA
MORJA
Diplomsko delo
Ptuj, 2017
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
PRAVNA UREDITEV TERITORIALNEGA
MORJA
Študent: Jana Simonič
Številka indeksa: 71190258
Študijski program: UNI-B1-PRAVO.
Študijska smer: Mednarodno javno pravo
Mentor: dr. Matjaž Tratnik
Ptuj, september, 2017
Zahvala
Zahvaljujem se prof. dr. Matjažu Tratniku za vse napotke in pomoč pri pisanju diplomske
naloge.
Posebna zahvala gre tudi moji družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in me
vzpodbujala.
KAZALO
I. POVZETEK .............................................................................................................................I
II. ABSTRACT ............................................................................................................................II
1. UVOD ...................................................................................................................................1
1.1. OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................................................1
1.2. CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA ...............................................................................1
1.3. PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA ...............................................................3
2. POMORSKO MEDNARODNO PRAVO KOT DEL MEDNARODNEGA JAVNEGA PRAVA .........4
2.1. POJEM POMORSKEGA MEDNARODNEGA PRAVA (PRAVA MORJA) ..........................4
2.2. RAZVOJ IN ZGODOVINA POMORSKEGA MEDNARODNEGA PRAVA (PRAVA MORJA) 5
2.3. VIRI POMORSKEGA MEDNARODNEGA PRAVA (PRAVA MORJA) ................................7
2.3.1. FORMALNI PRAVNI VIRI .......................................................................................7
3. OPREDELITEV TERITORIALNEGA MORJA .............................................................................8
3.1. TERITORIALNO MORJE .................................................................................................8
3.1.1. OTOKI, PLITVINE IN ČERI ......................................................................................8
3.2. OSTALI MORSKI PASOVI ..............................................................................................9
4. PRAVNA UREDITEV TERITORIALNEGA MORJA ..................................................................10
4.1. REŽIM V TERITORIALNEM MORJU .............................................................................10
4.1.1. PRAVICA DO NEŠKODLJIVEGA PREHODA ..........................................................10
4.1.2. KAZENSKA JURISDIKCIJA ....................................................................................11
4.1.3. CIVILNA JURISDIKCIJA ........................................................................................11
4.2. PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBALNE DRŽAVE .................................................................12
5. REŠEVANJE SPOROV ..........................................................................................................13
5.1. SPLOŠNO ....................................................................................................................13
5.2. MEDNARODNO SODIŠČE ZA POMORSKO MEDNARODNO PRAVO (ITLOS) ..............13
5.3. MEDDRŽAVNO SODIŠČE (ICJ) .....................................................................................14
6. DEJAVNOSTI V OKVIRU OZN ..............................................................................................16
6.1. SPLOŠNO O OZN.........................................................................................................16
6.2. KONFERENCA POGODBENIC KONVENCIJE ZDRUŽENIH NARODOV O POMORSKEM
MEDNARODNEM PRAVU (UNSPLOS) ....................................................................................16
6.3. KONVENCIJA ZDRUŽENIH NARODOV O POMORSKEM MEDNARODNEM PRAVU
(UNCLOS) ...............................................................................................................................17
7. DEJAVNOSTI V OKVIRU EU ................................................................................................18
8. CORFU CHANNEL CASE ......................................................................................................19
9. SKLEP ..................................................................................................................................20
10. BIBLIOGRAFIJA ...............................................................................................................21
10.1. LITERATURA ...........................................................................................................21
10.2. VIRI .........................................................................................................................21
SEZNAM OKRAJŠAV
BIMCO – The Baltic and International Maritime Council
CMI – Comite Maritime International
DS COMAR – delovna skupina za pravo morja
EU - Europska Unija
ICJ – International Court of Justice (Meddržavno sodišče)
ILO – International Labour Organization
ITLOS – International Tribunal for the Law of the Sea (Meddržavno sodišče za pravo
morja)
OZN – Organizacija združenih narodov
UNCITRAL – The United Nations Commission on International Trade Law
UNCLOS – United Nations Convention on the Law of the Sea (Konvencija Združenih
narodov o pomorskem mednarodnem pravu)
ZDA – Združene države Amerike
ZN – Združeni narodi
I
I. POVZETEK
Skozi zgodovino se je pomen morja povečeval. S povečanje potrebe po trgovanju,
izmenjevanju dobrin je morje postalo pomembna transportna pot. Z razvojem ribolova,
svetovne trgovine, izkoriščanja naravnih bogastev pa se je pomen morja za države še
povečeval.
Teritorialno morje je objekt mednarodnega prava. S Konvencijo o teritorialnem morju in
zunanjem pasu so poskušali urediti pravne značilnosti teritorialnega morja. To jim v
celoti ni uspelo in zato je določanje širine teritorialnega morja ostalo prepuščeno
obalnim državam. Spore v zvezi s teritorialnim morje so države članice dolžne reševati v
skladu z načelom mirnega reševanja sporov, ki je zajeto že v Ustanovni listini ZN. Ta
hkrati določa tudi institucije, na katere se lahko obrnejo države članice v primeru, da pri
reševanju sporov ne zadošča metoda mirnega reševanja.
V diplomskem delu so zajete pravne značilnosti teritorialnega morja, režim v
teritorialnem morju, pravice in obveznosti držav v njem. Predstavljeni sta dve instituciji
za reševanje sporov med državami članicami, in sicer ITLOS in ICJ. Predstavljene so tudi
dejavnosti na področju pomorskega mednarodnega prava, ki jih izvaja OZN in dejavnosti,
ki jih izvaja EU. Nekaj pozornosti je posvečene tudi primeru Corfu channal.
KLJUČNE BESEDE : mednarodno javno pravo, pomorsko mednarodno pravo, teritorialno
morje, režim v teritorialnem morju, pravica do neškodljivega prehoda, Corfu channal
case
II
II. ABSTRACT
Through history, the importance of the sea has increased. By increasing the need for
trade and exchanging goods, the sea has become an important transport route. With
the development of fishing, world trade, and exploitation of natural resources, the
importance of the sea for countries has increased more.
The territorial sea is an object of international law. The Convention on the Territorial Sea
and the outer belt tried to regulate the legal characteristics of the territorial sea. This
was unsuccessful and therefore the determination of the breadth of the territorial sea
was left to the coastal states. In relation to the territorial sea, Member States are obliged
to resolve disputes in accordance with the principle of peaceful settlement of disputes
already covered by the UN Statute. At the same time, it is also determined by the
institutions to which Member States can turn to if a peaceful resolution method is not
sufficient to resolve disputes.
The bachelor thesis covers the legal characteristics of the territorial sea, the regime in
the territorial sea and the rights and obligations of the countries in it. Two conflict
resolution institutions were set up between the Member States, named ITLOS and the
ICJ. Activities in the field of maritime international law, implemented by the UN and
activities carried out by the EU, are also presented. There is also some attention paid to
the Corfu channel case.
KEY WORDS : international public law, maritime international law, territorial sea, regime
in the territorial sea, right to innocuous passage, Corfu channal case
1
1. UVOD
1.1. OPREDELITEV PROBLEMA
Države so subjekti mednarodnega prava. Vsaka država ima svoj teritorij, ki obsega zračni
prostor, vode in kopno. Države na svojem ozemlju izvajajo oblast in določajo pravna
pravila. Posamezni deli prostorov pa ne spadajo pod ozemlje nobene države.
Mednarodno pravo se je skozi zgodovino spreminjalo in razvijalo. V sklopu tega se je
razvilo mednarodno pomorsko pravo. Morje je objekt mednarodnega prava in pokriva
kar 70% celotne svetovne površine. Je pomemben ekonomski vir. Z razvojem človeštva
je prišlo tudi do sprememb v družbi. Povečala se je potreba po trgovanju, izmenjavanju
kulturnih dobrin, zato je morje postalo tudi pomembna transportna pot in povezovalni
člen med državami. Z razvojem svetovne trgovine, ribolova, plovbe, izkoriščanja
naravnih bogastev, se zanimanje držav za morski prostor povečuje.
Mednarodno pomorsko pravo je morje razdelilo na več delov. Danes ločimo odprto
morje, epikontinentalni pas, izključno ekonomsko cono, zunanji morski pas ter morsko
in oceansko dno. Ti deli morja ne spadajo pod suverenost držav. Del morja je tudi
teritorialno morje, ki je del državnega teritorija. Na teritorialnem morju izvaja država
svojo suverenost v skladu z nacionalnimi predpisi, Konvencijo Združenih narodov o
pomorskem mednarodnem pravu in drugimi pravili mednarodnega prava. Meje
teritorialnega morja so točno določene. Vsaka država mora spoštovati pravila
mednarodnega prava in izvajati oblast v skladu s pravili. Nobena država pa kljub
suverenosti ne sme kršiti pravice do neškodljivega prehoda. Vsaka ladja, katere namen
je vpluti v notranje morske vode brez namena pristanka, lahko brez predhodne najave
oblastem prosto izvaja pravico neškodljivega prehoda. Te pravice ne sme kršiti. 1
1.2. CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA
Cilj diplomskega dela je predstaviti posebno področje mednarodnega prava, in sicer
pomorsko mednarodno pravo. V okviru pomorskega mednarodnega prava bom
natančneje predstavila pravno ureditev teritorialnega morja.
V diplomskem delu bom skušala poiskati pomembne vire, splošna načela in določbe
mednarodnega prava, ki se nanašajo na področje teritorialnega morja. Ugotavljala bom
1 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec, Pomorsko pravo, 2.knjiga 26, 27, 42, 43, 55, 56, 57 in 58.
2
značilnosti teritorialnega morja, posebnosti teritorialnega morja in pravice ter
obveznosti držav pri izkoriščanju teritorialnega morja.
Podrobneje se bom posvetila pravici do neškodljivega prehoda teritorialnega morja in v
ta namen natančneje preučila in predstavila sodbo ICJ o incidentu v Krfskem kanalu iz
leta 1949 (Corfu channel case).Podatki v opombo.
Postavila sem si naslednja raziskovalna vprašanja, na katera bom v sklopu diplomskega
dela skušala odgovoriti:
- V katerih pravnih virih je urejeno področje teritorialnega morja ?
- Ali je teritorialno morje samostojno pravno področje pomorskega mednarodnega
prava?
- Kako je Corfu channel case vplival na rezultate pogajanj na Tretji konferenci ZN o
pomorskem pravu ?
- Kdo je pristojen za reševanje sporov iz področja teritorialnega morja ?
Diplomsko delo bom razdelila na več vsebinskih sklopov. V prvem sklopu bom
obravnavala pomorsko mednarodno pravo (pravo morja). Ugotavljala bom njegov razvoj
skozi zgodovino in vire pomorskega mednarodnega prava (prava morja).
V drugem sklopu bom poskušala opredeliti pojem teritorialnega morja in njegove glavne
značilnosti.
V tretjem sklopu se bom natančneje posvetila pravni ureditvi teritorialnega morja.
Začela bom pri splošnih načelih in nadaljevala z bolj specialnimi določbami.
Sledilo bo poglavje o reševanju sporov med državami glede mednarodnega pomorskega
prava uporabe. Posebej bom omenila omenila Meddržavno sodišče (ICJ) in Meddržavno
sodišče za pravo morja (ITLOS).
V petem in šestem sklopu bom poskušala poiskati in predstaviti dejavnosti, ki jih na
področju mednarodnega pomorskega prava izvajata Organizacija združenih narodov
(OZN) in Evropska unija (EU). V petem sklopu bom natančneje predstavila OZN. Posebno
pozornost bom posvetila tudi Konvenciji Združenih narodov o pomorskem
mednarodnem pravu (UNCLOS). V okviru dejavnosti EU, bom poskušala poiskati delovno
telo, ki je odgovorno za dejavnosti, ki potekajo na področju mednarodnega pomorskega
prava in predstaviti njihove glavne naloge.
Posebno poglavje bom namenila incidentu v Krfskem kanalu iz leta 1949 in pravici do
neškodljivega prehoda teritorialnega morja. Poskušala bom poiskati in predstaviti
pomen sodbe ICJ o incidentu v Krfskem kanalu in ali je na kakršenkoli način vplivala na
oblikovanje in interpretacijo mednarodnega prava.
3
1.3. PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA
Za izdelavo diplomskega dela bom uporabila deskriptivno metodo dela. Pri raziskavi
področja, na katerega se nanaša diplomsko delo bom uporabila kvalitativne in
kvantitativne metode raziskovanja.
Pri raziskovanju bo uporabljena kvalitativna metoda, pri kateri bom zbirala in
pregledovala strokovno literaturo s področja mednarodnega prava ter jo analizirala. Za
pridobivanje podatkov bom uporabila primarne in sekundarne pravne vire. V okviru
primarnih pravnih virov bom uporabila mednarodno pravne predpise, v okviru
sekundarnih pravnih virov pa strokovne knjige in domače ter tuje internetne vire (članki
in drugi internetni viri).
Pregledovala in preučevala bom tudi uporabo in razlago pravnih virov v praksi, kot
obliko kvantitativne metode raziskovanja. Pregledala bom izbrane primere sodne prakse
Mednarodnega sodišča (tribunala) za pravo morja (ITLOS) in primere Meddržavnega
sodišča (ICJ).
4
2. POMORSKO MEDNARODNO PRAVO KOT DEL
MEDNARODNEGA JAVNEGA PRAVA
»Mednarodno pravo je sistem pravnih načel in norm, s katerimi so določene pravice in
obveznosti subjektov mednarodnega prava v njihovih medsebojnih odnosih in v
mednarodni skupnosti. Države kot njegovi prvotni in najpomembnejši subjekti imajo
odločilno vlogo pri ustvarjanju načel in norm mednarodnega prava in pri njihovem
sankcioniranju.«2
Načela in norme mednarodnega prava določajo subjekti mednarodnega prava in sicer z
mednarodnimi pogodbami, z običajnim mednarodnim pravom in z dejavnostmi
mednarodnih organizacij, ki imajo pristojnosti za oblikovanje norm mednarodnega
prava. Z razvojem mednarodnega prava se je vzpostavil krog temeljnih načel
mednarodnega prava. Ta načela so v našem času kodificirana. Najpomembnejši
mednarodnopravni akt, ki je dandanes univerzalno sprejet in določa temeljna načela
mednarodnega prava, je Ustanovna listina Združenih narodov.3
Pomorsko mednarodno pravo ali pravo morja (angl. law of the sea) je del mednarodnega
javnega prava.
2.1. POJEM POMORSKEGA MEDNARODNEGA PRAVA (PRAVA
MORJA)
Pomorsko mednarodno pravo ali pravo morja pomeni sistem pravil, ki ureja predvsem
notranje morske vode, pravni položaj teritorialnega morja obalnih držav, zračnega
prostora nad njim, njegovega dna in podzemlja. Ureja prav tako ožine, ki se uporabljajo
za mednarodno plovbo, epikontinentalni pas, arhipelaško cono, izključno ekonomsko
cono, epikontinentalni pas, odprto morje, režim otokov in zaprta ali polzaprta morja.
Pomorsko mednarodno pravo se ukvarja tudi z vprašanji znanstvenega raziskovanja,
gospodarjenja ter varovanja in ohranjanja morskega okolja. Posebno področje
pomorskega mednarodnega prava pa je pomorsko mednarodno vojaško pravo, ki se
ukvarja z vprašanji kot so nevtralnost v vojni na morju, bojišča in oborožene sile, z
vprašanji glede pravnega položaja sovražnikov, z nevtralnostjo trgovskih ladij, z
2 D.Türk, Temelji mednarodnega prava, 2.,pregledana in dopolnjena izdaja, GV Založba, Ljubljana 2015,
stran 19. 3 Povzeto po D.Türk, Temelji mednarodnega prava, 2.,pregledana in dopolnjena izdaja, strani 19 in 21.
5
omejitvami vojskovanja, z vojno blokado, kontrabando, z vojnim in pomorskim plenom,
s sodišči, ki so pristojna za vojni plen, ter z zaščito ranjencev, bolnikov in brodolomcev.4
»Razlikuje se od pojma »pomorsko pravo« (maritime law, droit maritime, tudi law od
amiralty), ki je del mednarodnega transportnega prava oziroma pomorskega zasebnega
prava ter ureja trgovinske odnose na morju, prevoz blaga, pomorsko zavarovanje,
havarije, najem ladje in stvarnopravne pravice. Gre torej za odnose med pravnimi in
fizičnimi osebami z mednarodnim elementom, vendar ne gre za mednarodno pravo.
Spori se rešujejo pred notranjimi sodišči in mednarodnimi trgovinskimi arbitražami.«5
2.2. RAZVOJ IN ZGODOVINA POMORSKEGA MEDNARODNEGA
PRAVA (PRAVA MORJA)
Začetki pomorskega mednarodnega prava segajo vse v čas rimskega prava. Takrat je bilo
morje izenačeno z zrakom in tekočo vodo. Po delitvi rimskega imperija in po propadu
njegovega zahodne dela je prevladalo stališče, da so deli morja pod oblastjo posameznih
obalnih držav. Pod oblast posameznih držav so spadali deli morja, ki se zajedajo v kopno
ter morje med otoki in obalo. Vsebina pravil glede teh morskih območij je bila do 16.
stoletja v različnih morjih različna. V Sredozemskem morju so države izvajale kazensko
jurisdikcijo, zlasti glede piratstva. Pobirale so različne takse. V nasprotju z državami ob
Sredozemskem morju, so imele obalne države na severu Evrope morje za svojo lastnino.
To so kazale s tem, ko so tujcem prepovedovale ribolov, prehod in plovbo. Najmočnejši
državi v tistem času sta bili Španija in Portugalska, ki sta si razdelili kar celotne oceane.
To je bilo obdobje odkrivanja novih ozemelj in ti dve državi sta menili, da jima zraven
kopnega, ki sta ga odkrivali, pripada tudi morje. Papež Aleksander VI. je leta 1494 razdelil
svet, z izjemo evropske celine, po poldnevniku, ki teče 1100 morskih milj od Zelenortskih
otokov med Španijo in Portugalsko.6
Poseben mejnik v zgodovini prava morja je delo Mare liberum iz leta 1609. Objavil ga je
Nizozemec Hugo Grotius. Branil je interes Nizozemske in naredil veliko za svobodo
odprtega morja in skupen interes človeštva. V času ameriške revolucije, leta 1780 je
Rusija ponudila deklaracijo o oboroženi nevtralnosti Angliji, Franciji in Španija. Ta
deklaracija je prav tako pomemben zgodovinski mejnik.7
4 Povzeto po M.Pavliha, M.Grbec, Abeceda pomorskega prava, Začasna zaustavitev ladje, stran 37. 5 M. Škrk, Pravna ureditev pomorskega prostora, Naši razgledi (ciklosirano, razmnoženo, Pravna fakulteta
v Ljubljani) stran? 6 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, strani 26 in 27. 7 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, strani 27 in 28.
6
V 19.stoletju se je že izoblikoval koncept teritorialnega morja. Poseben pomen so pri
razvoju teritorialnega morja mele 12 milj široke carinske cone, ki jih je najprej razglasila
Anglija, sledile pa so ZDA, Francija in Rusija. Režim teritorialnega morja, ki v tistem času
šele nastajal, je bil v različnih državah različen. V začetku 20. stoletja se je pomorsko
mednarodno pravo počasi konsolidiralo o treh konceptih, tudi o teritorialnem morju.
Zapisali so, kaj spada med notranje morske vode ter opredelili odprto morje in pravice,
ki jih imajo države na njem. Največ različnih mnenj je bilo glede tega, kako širok naj bo
dostop do teritorialnega morja. Mnenje večine držav je bilo, da ta širina znaša deset
morskih milj. Teritorialni pas morja se je meril od najnižje črte oseke proti odprtemu
morju ali pa od črt, ki so zapirale notranje morske vode. Širine teritorialnega morja so
bile različne, v večini so znašale tri, štiri ali šest morskih milj. Čeprav je bila pravna
podlaga pravic, ki jih imajo države v teritorialne morju različna, ni bilo nikoli dvoma o
tem, da imajo tuje države pravico do neškodljivega prehoda čez teritorialno morje
obalne države.8
Po drugi svetovni vojni je ameriški predsednik Truman izdal dva razglasa, ki sta
pomembno vplivala na razvoj prava morja. Prvi razglas se je nanašal na ribolov, drugi pa
na dno in podzemlje kontinentalne ravnine pod odprtim morjem. Nastajali so obrisi
novega instituta-epikontinentalnega pasu. Države so imele vedno večje interese po
morju, dnu, podzemlju, zato so njihovi interesi v zvezi z morjem pogosto trčili. Morje je
postalo predmet mednarodnih sporov. Zaradi zagotavljanja pravne varnosti in miru v
svetu, so morali poenotiti pravila prava morja. Tega se je lotila Komisija Združenih
narodov za mednarodno pravo, ki je na podlagi poročila nizozemskega pravnika
pripravila predlog konvencij, ki so bile razdeljene na štiri področja. Ta kodifikacijska
konferenca je bila leta 1958 v Ženevi. Sledili sta še druga in tretja konferenca. 9
Pri izenačevanju pomorskega prava je imel pomembno vlogo Mednarodni pomorski
odbor (CMI – Comite Maritime International), ki je bil ustanovljen 1897 in ki vključuje
okrog 50 nacionalnih društev za pomorsko pravo. V okviru tega nevladnega odbora so
nastale številne konvencije, znane kot Bruseljske konvencije. Mednarodni pomorski
odbor je sodeloval tudi številnimi drugimi mednarodnimi organizacijami, izdelal nekaj
»mehkega prava« in znatno pripeval tudi k unifikaciji prava. Za unifikacijo pomorskega
prava si prizadeva tudi druge mednarodne organizacije, kot je Baltiški in mednarodni
pomorski svet (BIMCO – The Baltic and International Maritime Council), Komisija
Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL – The United Nations
Commission on International Trade Law), Mednarodna organizacija dela (ILO –
International Labour Organization) in druge.10
8 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, strani 29 in 30. 9 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec, Pomorsko pravo, 2.knjiga, strani 31, 32, 33 in 34. 10 Povzeto po M.Pavliha, M.Grbec, Abeceda pomorskega prava, Začasna zaustavitev ladje, strani 38, 39,
40 in 41.
7
2.3. VIRI POMORSKEGA MEDNARODNEGA PRAVA (PRAVA MORJA)
Pomorsko mednarodno pravo je del mednarodnega javnega prava in zanj prav tako
veljajo splošne določbe mednarodnega sporazuma, ki določa, katere akte je potrebno je
potrebno upoštevati kot vire mednarodnega prava. Statut Meddržavnega sodišča določa
v prvem odstavku 38. člena pravne akte, ki jih uporablja Meddržavno sodišče. S tem
členom so posredno opredelili tudi vire pomorskega mednarodnega prava. Ti viri so11:
- splošni in posebni meddržavni dogovori, ki jih države izrecno pripoznavajo;
- mednarodni običaji, ki so sprejeti kot pravo, v obliki obče prakse;
- obča pravna načela; in
- sodne odločbe in doktrina najbolj kvalificiranih pravni strokovnjakov, ki služijo
kot pomožno sredstvo za ugotavljanje pravil;
Navedene pravne vire lahko razvrstimo v dve kategoriji. Prva kategorija so formalni viri
mednarodnega prava in v njo spadajo mednarodne pogodbe, običajno mednarodno
pravo in obča pravna načela. Med temi viri ni hierarhije in norme iz kateregakoli od
navedenih virov določajo obveznosti za države in za druge subjekte mednarodnega
prava. V drugo kategorijo pa spadata sodna praksa in doktrina, ki sta opredeljeni kot
pomožno sredstvo za ugotavljanje pravil. 12
2.3.1. FORMALNI PRAVNI VIRI
Glavni formalni pravni vir mednarodnega prava je danes Konvencija Združenih narodov
o pomorskem mednarodnem pravu13, ki je bila podpisana 10.12.1982 na Jamajki. Velik
del UNCLOS ali tudi ustava oceanov, kot jo nekateri imenujejo, je prešel v mednarodno
običajno pravo. Konvencija ima 160 pogodbenic, med katerimi ni Združenih držav
Amerike. »Konvencija opredeljuje pravice in dolžnosti držav pri uporabi morja ter
ustvarja podlago za pravila ekonomskega izkoriščanja, varstvo okolja in upravljanja
naravnih bogastev morja. Opredeljuje tudi morske pasove in njihovo razmejitev ter
razmejitev med državami, izkoriščanje in režime (npr. plovbo, ribolov) na odprtem morju
in morskem dnu.«14
11 Povzeto po D.Türk, Temelji mednarodnega prava, 2.,pregledana in dopolnjena izdaja, stran 44. 12 Povzeto po D.Türk, Temelji mednarodnega prava, 2.,pregledana in dopolnjena izdaja, stran 44. 13 UN Convention on the law od the Sea, krajše UNCLOS 14 Ministrstvo za zunanje zadeve, Zunanja politika in mednarodno pravo, Pravo morja, URL:
http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/mednarodno_pravo/dejavnosti_sektorj
a_za_mednarodno_pravo_po_podrocjih/pravo_morja/, zadnji dostop 13.11.2016.
8
3. OPREDELITEV TERITORIALNEGA MORJA
3.1. TERITORIALNO MORJE
»Teritorialno morje je del državnega teritorija. Je morski pas ob obali obalne države.«15
Suvereno oblast nad teritorialnim morjem izvaja država. Njena suverenost se razteza
tudi na morsko dno in podzemlje pod teritorialnim morjem ter na zračni prostor nad
njim. Obalna država ima nad teritorialnim morjem popolno suverenost, vendar mora
dopustiti neškodljiv prehod tujih ladij. Ta lastnost loči teritorialno morje od notranjih
morskih voda.
Širino teritorialnega morja določi obalna država, vendar ne sme biti širše kot 12 morskih
milj. Širina 12 morskih milj se meri od dveh vrst temeljnih črt, in sicer od normalnih
temeljnih črt in od ravnih temeljnih črt. Glede na pogoje ob svoji obali lahko država sama
kombinira obe vrsti temeljnih črt. Metoda ravnih temeljnih črt se uporabi za razčlenjene
obale in za obale, ki imajo v svoji neposredni bližini vrsto otokov. Ravne temeljne črte
povezujejo primerne točke na obali kontinentalnega dela kopnega in otokov. Država ne
more ravnih temeljnih črt uporabiti tako, da bi s tem ločila teritorialno morje druge
države od odprtega morja ali izključne ekonomske cone. Pomembno vlogo pri določanju
ravnih temeljnih črt imajo tudi gospodarski interesi določenega kraja.16
3.1.1. OTOKI, PLITVINE IN ČERI
Svoje teritorialno morje imajo tudi otoki. »Otok je naravni del kopnega, ki ga obdaja
voda in je suh ob visokih vodah.«17 Zraven teritorialnega morja imajo otoki svoje tudi
ostale morske pasove, kot jih ima kopensko območje. UNCLOS18v zvezi z teritorialnim
morjem govori tudi o plitvinah in čereh. Plitvina ima lastno teritorialno morje, če je
plitvina, ki je ob nizkih vodah suha, v celoti ali deloma oddaljena od celine ali otoka več
kot za širino teritorialnega morja. V tem primeru se črta nizke vode te plitvine vzame za
temeljno črto, od katere se izmeri širina teritorialnega morja. V nasprotju s plitvinami,
15 P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec, Pomorsko
pravo, 2.knjiga,Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, stran 55. 16 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, strani 56,57 in 58. 17 P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec, Pomorsko
pravo, 2.knjiga,Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, stran 57. 18 UN Convention on the law od the Sea, krajše UNCLOS, URL:
http://www.un.org/depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.htm, zadnji dostop 13.11.2016
9
čeri nimajo lastnega teritorialnega morja. Prav tako nimajo zunanjega pasu, izključne
ekonomske cone ali epikontinentalnega pasu. 19
3.2. OSTALI MORSKI PASOVI
Zraven teritorialnega morja spadajo pod državno suverenost tudi notranje morske vode.
Za ta dva pasova se v literaturi pogosto pojavlja izraz obalno morje. Posebno morsko
območje je tudi arhipelaško morje, ki velja za arhipelaške države. Njegov status in režim
sta skoraj enaka statusu in režimu v teritorialnem morju.
Od zunanje meje teritorialnega morja lahko država razglasi zunanji pas in izključno
ekonomsko cono. Zunanji pas lahko meri do 24 morskih milj, izključna ekonomska cona
pa lahko sega vse do 200 morskih milj, merjeno od temeljnih črt. Če ima država zunanji
pas in izključno ekonomsko cono, se lahko ta dva pasova prekrivata. Namen zunanjega
pasu je varovanje nekaterih interesov obalne države, glavni namen izključne ekonomske
cone pa je izkoriščanje naravnih bogastev morja.
Po dnu morja in podzemlju, se od zunanjega roba teritorialnega morja proti odprtemu
morju širi epikontinentalni pas. Sega do meje 200 morskih milj od temeljnih črt.
Preostali deli morja, ki niso teritorialno morje, notranje morske vode ali arhipelaško
morje, so odprto morje. Odprto morje je svobodno morje, razen izključne ekonomske
cone, v kateri ima obalna država določene suverenosti in jurisdikcijo.
Dno in podzemlje, ki ne spadata med teritorialno morje, notranje morske vode,
arhipelaško morje ali epikontinentalni pas, spadata v Cono. Cona in njena bogastva so
skupna dediščina človeštva.20
19 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, stran 57. 20 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, stran 42 in 43.
10
4. PRAVNA UREDITEV TERITORIALNEGA MORJA
4.1. REŽIM V TERITORIALNEM MORJU
Režim v teritorialnem morju je podoben režimu v notranjih morskih vodah. V tem pasu
uživa država popolno suverenost. Razlika med notranjimi morskimi vodami in
teritorialnim morjem je le v pravici do neškodljivega prehoda, ki jo imajo ladje vseh držav
v teritorialnem morju. 21
4.1.1. PRAVICA DO NEŠKODLJIVEGA PREHODA
Pravica do neškodljivega prehoda je določena v UNCLOS s členom 17. 22
UNCLOS v členu 18 definira prehod kot plovbo skozi teritorialno morjem z namenom
plovbe skozi teritorialno morje brez namena vstopa v notranje morske vode ali plovbo
zaradi vstopa v notranje morske vode oziroma izstopa iz teh voda na odprto morje. V
drugem odstavku določi, da je mora prehod biti neprekinjen in hiter. Vendar pa prehod
lahko vključuje ustavljanje in zasidranje v teritorialnem morju le zaradi dogodkov, ki jih
zahtevajo redna plovba, višja sila, stiska na morju ali zaradi pomoči ljudem, ladjam ali
letalom, ki so v nevarnosti ali stiski.23
Konvencija s členom 19 definira neškodljiv prehod in taksativno našteva primere, ki se
ne štejejo za neškodljiv prehod. Kot neškodljiv prehod definira prehod, ki je neškodljiv
za mir, red in varnost obalne države. Je prehod, ki se opravi v skladu s to konvencijo in
drugimi pravili mednarodnega prava. V drugem odstavku tega člena taksativno našteva
primere, ki se ne štejejo za neškodljiv prehod. To so grožnja ali uporaba sile zoper
suverenost, kakršnakoli vaja ali urjenje s kakršnimkoli orožjem, kakršnokoli zbiranje
obvestil, podatkov ali propagandna dejavnost, ki utegnejo škodovati obrambi ali varnosti
obalne države, vzletanje, pristajanje ali sprejemanja kateregakoli letala na ladjo,
lansiranje ladje, nakladanje in razkladanje kateregakoli blaga in denarja, vkrcavanje ljudi
v nasprotju s carinskimi, fiskalnimi, imigracijskimi in zdravstvenimi zakoni. Za neškodljiv
prehod se ne šteje tudi kakršnokoli namerno in večje onesnaževanje v nasprotju s to
konvencijo in kakršnakoli ribiška dejavnost, raziskovalne in meritvene dejavnosti in
kakršnakoli vključevanja v komunikacijski sistem.24
21 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, stran 58. 22 Člen 17 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu pravi :
Subject to this Convention, ships of all States, whether coastal or land-locked, enjoy the right of innocent
passage through the territorial sea. 23 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, 1982, člen 18. 24 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, 1982, člen 19.
11
S taksativnim naštevanjem primerov, ki se ne štejejo za neškodljiv prehod, daje UNCLOS
negativno definicijo pravice neškodljivega prehoda tujih ladij čez teritorialno morje. 25
4.1.2. KAZENSKA JURISDIKCIJA
Kot je bilo že omenjeno, uživa obalna država v teritorialnem morju popolno suverenost,
z izjemo neškodljivega prehoda tujih ladij. Teoretično ni nikakršnih ovir glede popolne
državne suverenosti v teritorialnem morju, vendar UNCLOS določa nekatere omejitve
fakultativne narave glede kazenske jurisdikcije.
UNCLOS splošno predlaga obalni državi, naj ne izvršuje kazenske jurisdikcije na tuji ladji,
ki je na prehodu čez teritorialno morje, z namenom da bi prijela kako osebo ali opravila
preiskovalno dejanje v zvezi s kakršnimkoli kaznivim dejanjem. 26 Vendar pa 27.člen27
taksativno našteva primere, v katerih državi omogoča izvrševanje kazenske jurisdikcije.
4.1.3. CIVILNA JURISDIKCIJA
Izvrševanje civilne jurisdikcije nad ladjo, ki pluje čez teritorialno morje določa člen 28
UNCLOS. Pravi, da obalna država ne sme ustaviti ali odvračati ladij iz njihove poti, ko
plujejo čez teritorialno morje, z namenom izvrševanja civilne jurisdikcije v zvezi z
osebami na ladji. V drugem odstavku člen 28 določa, da država ne sme nad ladjo, ki pluje
čez teritorialno morje, opravljati izvršilnih ukrepov ali jih ustavljati, razen če gre za
obveznosti in odgovornosti, ki jih je ladja sama prevzela in so nastale med plovbo čez
morje obalne države. V tretjem odstavku istega člena pa določa, da ni nobenih omejitev
glede civilne jurisdikcije za ladjo, ki se zadržuje v teritorialnem morju ali pluje čez njega,
potem ko je zapustila notranje morske vode. 28
25 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, stran 58 26 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, stran 59. 27 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, 1982, člen 27. 28 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, 1982, člen 28.
12
4.2. PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBALNE DRŽAVE
V zvezi z neškodljivim prehodom lahko država sprejema zakone in predpise v skladu z
določbami Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu in drugimi
pravili mednarodnega prava, ki se nanašajo na varnost plovbe, urejanje morskega
prometa, zaščito navigacijskih in tehničnih pripomočkov, zaščito kablov in cevovodov,
ohranjanje živih bogastev v morju in drugimi, ki so taksativno našteti v 28.členu
UNCLOS.29Tuje ladje, ki pa uveljavljajo pravico do neškodljivega prehoda skozi
teritorialno morje, pa morajo to vršiti v skladu z vsemi zakoni in predpisi ter vsemi
splošno sprejetimi mednarodnimi predpisi, ki se nanašajo na preprečevanje trkov na
morju.
Obalna država ne sme ovirati neškodljivega prehoda čez teritorialno morje. Prav tako ne
sme delati razlik med ladjami različnih držav in pobirati pristojbin za neškodljiv prehod.
Dopustno je le zaračunavati storitve, ki so opravljene na ladji, vendar brez diskriminacije
glede zaračunavanja teh storitev.30 Vse predpise mora obalna država objaviti na
predpisan način. Na primeren način mora obalna država prav tako objaviti tudi vsako
nevarnost, ki ji je znana, za plovbo v svojem teritorialnem morju. 31
Nobena država ni brez nasprotnega sporazuma upravičena razširiti svojega
teritorialnega morja čez srednjo črto. To velja za razmejitev med teritorialnimi morji
dveh ali več držav, ki ležita druga nasproti drugi ali mejita druga na drugo. Ko sporazuma
ni, UNCLOS ne dovoljuje, da bi država razširila svojo suverenost čez srednjo črto, razen
v primerih, ko drugačno razmejitev narekuje zgodovinski naslov ali druge posebne
okoliščine.32
29 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, 1982, člen 21. 30 Povzeto po J. Andrassy, B.Bakotić, B.Vukas, Međunarodno pravo 1, strani 184 in 185. 31 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, stran 61. 32 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, stran 61 in 62.
13
5. REŠEVANJE SPOROV
5.1. SPLOŠNO
Na področju mirnega reševanja sporov dosega mednarodno pravo najvišjo stopnjo svoje
uporabnosti. Sredstva, ki jih države uporabljajo pri reševanju sporov in so omenjena tudi
v 33. členu Ustanovne listine ZN, imenujemo diplomatska sredstva.33
Ustanovna listina ZN je v svojem 33. členu določila, katera sredstva naj države uporabijo
pri reševanju spora. 34 Ta sredstva so pogajanja, preiskava, posredovanje in sprava.
Strankam v sporu je dopuščena možnost izbire vrst oziroma načinov mirnega reševanja
mednarodnih sporov ter medsebojne kombinacije. Zaradi nevezanosti na formalnih
okvir, so diplomatska sredstva izredno fleksibilna.35
V kolikor metoda mirnega reševanja sporov ne zadošča, se lahko države obrnejo na
druge institucije za reševanje sporov. Institucije, pristojne za reševanje sporov, določa
287.člen Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Te istitucije
so37:
Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo (International Tribunal for
the Law of the Sea – ITLOS)
Meddržavno sodišče (International Court of Justice – ICJ)
Splošno arbitražno sodišče
Posebno arbitražno sodišče
5.2. MEDNARODNO SODIŠČE ZA POMORSKO MEDNARODNO
PRAVO (ITLOS)
Mednarodno sodišče za pomorsko pravo je neodvisna institucija, ustanovljena s
Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu. Namenjena je razsojanju sporov, ki
izhajajo iz razlage in uporabe Konvencije. Sodišče sestavlja 21 neodvisnih članov,
izvoljeni izmed oseb, ki uživajo poseben ugled priznan na področju pomorskega prava.
Sedež sodišča je v Hamburgu, v Nemčiji.
V skladu z določbami Statuta, je sodišče oblikovali 4 senate, ti so: senat za skrajšani
postopek, senat za spore s področja ribištva, senat za spore s področja varovanja
33 Povzeto po M.Pogačnik, E.Petrič, Izbrane teme mednarodnega prava, stran 29. 34 Ustanovna listina Združenih narodov, Uradni list RS, št.1, Ljubljana 2014. 35 Povzeto po M.Pogačnik, E.Petrič, Izbrane teme mednarodnega prava, strani 30 in 31. 37 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, 1982, člen 287.
14
morskega okolja in senat za spore pri določanju meja med državami. Za reševanje
posameznih primerov pa lahko sodišče ustanovi specializirane senate.
Sodišče je odprto za države pogodbenice Konvencije Združenih narodov o pomorskem
mednarodnem pravu in v nekaterih primerih tudi za druge subjekte, kot so mednarodne
organizacije in fizične ter pravne osebe. 38
5.3. MEDDRŽAVNO SODIŠČE (ICJ)
Organizacija Združenih narodov je v svoji Ustanovni listini s 92. členom določila, da je
meddržavno sodišče njen glavni organ.39 Sodišče, ki ima sedež v Haagu na Nizozemskem,
sestavlja 15 sodnikov, ki so izvoljeni za obdobje devet let s strani Generalne skupščine
ZN in Varnostnega sveta. Sodniki so osebe z visokim moralnim ugledom in ki izpolnjujejo
pogoje v njihovih državah za opravljanje najvišjih sodnih funkcij ali pravniki, ki so
priznani strokovnjaki mednarodnega prava. Da bi zagotovili kontinuiteto sodišča, se
vsaka tri leta voli ena tretjina sodnikov. 40
Stranke v pravdah pred Meddržavnim sodiščem so lahko samo države. Sodišče je na
voljo vse strankam statuta, torej vsem članicam OZN in državam, ki niso članice OZN in
sprejmejo pristojnost Meddržavnega sodišča za določen spor. Dejstvo, da je neka država
pogodbena stranka Statuta Meddržavnega sodišča, pa še ne pomeni, da je sprejela
pristojnost sodišča za reševanje določenega spora. Sodišče postane pristojno za spor,
kadar o tem obstaja sporazum strank v sporu. Tukaj ločimo dve vrsti primerov. Prvi
primer je, da je spor že nastal in stranki s sporazumom spor dodelita Meddržavnemu
sodišču ali pa v drugem primeru, ko stranki sprejmeta pristojnost Meddržavnega sodišča
za vse bodoče spore. Pristojnost za bodoče spore lahko stranki določita s kompromisno
klavzulo ali fakultativno klavzulo. Kompromisna klavzula je vsebovana v pogodbah, ki
urejajo različna vprašanja med državami in za primer sporov o razlagi in uporabi
pogodbe predvidijo pristojnost Meddržavnega sodišča. 41Fakultativna klavzula, ki je
zajeta v 36.členu Statuta42, predvideva možnost, da država z enostransko izjavo določi
pristojnost Meddržavnega sodišča za reševanje določenih sporov. V drugem odstavku
36.člena Statuta je taksativno našteto, za katere vrste pravnih sporov je taka pristojnost
določena. Gre za pravne spore, ki se nanašajo na razlago kakšne pogodbe, katerokoli
vprašanje mednarodnega prava, obstoj kakšnega dejstva, ki bi pomenilo kršitev
38 International Tribunal for the Law of the Sea, The Tribunal, URL: https://www.itlos.org/en/the-tribunal/,
zadnji dostop 15.11.2016. 39 Ustanovna listina Združenih narodov, Uradni list RS, št.1, Ljubljana 2014. 40 International Court of Justice, The court, Members of the Court, URL: http://www.icj-
cij.org/court/index.php?p1=1&p2=2, zadnji dostop: 16.11.2016. 41 Povzeto po D.Türk, Temelji mednarodnega prava, 2.,pregledana in dopolnjena izdaja, strani 380 in 381. 42 Internation Court of Justice, Basic Documents, Statute of the Court, URL: http://www.icj-
cij.org/documents/index.php?p1=4&p2=2&p3=0, zadnji dostop: 16.11.2016.
15
mednarodnega prava in za naravo ter obseg odškodnine, ki se mora dati za kršitev
kakšne mednarodne obveznosti. 43
Postopek pred Meddržavnim sodiščem poteka v dveh delih, pisnem in ustnem. Začne se
s sporazumno predložitvijo spora ali s tožbo. V prvem, pisnem delu, so stranke pozvane,
da predložijo svoje zahtevke. V ustnem delu postopka pa sodišče zaslišuje stranke, priče,
izvedence in izvaja dokaze. Sodba se razglasi na javni seji sodišča in je dokončna in
zavezujoča za vse stranke. Njena dokončnost se izraža v tem, da zoper njo ni rednih
pravnih sredstev. Izjemoma je dovoljena zahteva za revizijo sodbe. 44
Pomembna funkcija Meddržavne sodišča so tudi sodna mnenja. Ta mnenja sme dajati,
kadar mu je postavljeno pravno vprašanje s strani Generalne skupščine ali Varnostnega
sveta, pa tudi s strani specializiranih agencij, ki jih Generalna skupščina za to pooblasti.
Svetovalno mnenje za razliko od sodbe ni obvezujoče. 45
43 Povzeto po D.Türk, Temelji mednarodnega prava, 2.,pregledana in dopolnjena izdaja, stran 381. 44 Povzeto po D.Türk, Temelji mednarodnega prava, 2.,pregledana in dopolnjena izdaja, strani 384 in 385. 45 Povzeto po D.Türk, Temelji mednarodnega prava, 2.,pregledana in dopolnjena izdaja, strani 386 in 387.
16
6. DEJAVNOSTI V OKVIRU OZN
6.1. SPLOŠNO O OZN
Organizacija Združenih narodov (OZN) je mednarodna organizacija, katere temeljni akt
je Ustanovna listina OZN, ki je bila podpisana 26. junija 1945 na konferenci v San
Franciscu. OZN kot vsaka druga mednarodna organizacija deluje po svojih organih.
Poglavitni organi, ki jih določa že Ustanovna listina, so Generalna skupščina, Varnostni
svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet, Meddržavno sodišče in Sekretariat. OZN
je bila »rojena« v zadnjih dneh druge svetovne vojne, najhujše vojne v zgodovini, z
namenom promovirati in ohranjati mir po svetu.46
6.2. KONFERENCA POGODBENIC KONVENCIJE ZDRUŽENIH NARODOV
O POMORSKEM MEDNARODNEM PRAVU (UNSPLOS)
Prva (kodifikacijska) konferenca držav članic je bila leta 1958 v Ženevi. Kodifikacija je bila
uspešna, saj so bila prvič v zgodovini zapisana pravila o pravu morja, na tako obsežen
način. Sprejete so bile štiri konvencije, in sicer Konvencija o teritorialnem morju in
zunanjem pasu, Konvencija o epikontinentalnem pasu, Konvencija o odprtem morju in
Konvencija o ribolovu in ohranitvi biološkega bogastva odprtega morja. Te konvencije so
veljale vse do 16.11.1994, ko je začela veljati Konvencija Združenih narodov o
pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). 47
S Konvencijo o teritorialnem morju in zunanjem pasu, so dokončno določili, ali država v
teritorialnem morju uživa suverenost. Največji neuspeh te konference glede
teritorialnega morja pa je bil v tem, da se države v okviru te konvencije niso uspele
dogovoriti glede širine teritorialnega morja. 48
Druga konferenca ZN o pomorskem mednarodnem pravu (pravu morja) je bila leta 1960,
prav tako v Ženevi. Cilj te konference je bil doseči soglasje in določiti širino teritorialnega
morja in mej izključnega ribolova obalnih držav. Države pri dogovarjanju niso bile
uspešne, zato je bilo določanje širine teritorialnega morja še naprej prepuščeno obalnim
državam. 49
46 Povzeto po S.Connolly, The United Nations, strani 14, 16, 17 in 20. 47 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, strani 31 in 32. 48 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec, Pomorsko pravo, 2.knjiga, stran 32. 49 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec, Pomorsko pravo, 2.knjiga, stran 33.
17
Prvi in drugi konferenci ZN o pomorskem mednarodnem pravu je sledila še tretja. Ta je
bila sklicana leta 1973. Formalno se je končala leta 1982. Na tej tretji konferenci, na
kateri je sodelovalo 165 držav, je bila 10.12.1982 v Montegu Bayu na Jamajki slovesno
podpisana Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu.50
6.3. KONVENCIJA ZDRUŽENIH NARODOV O POMORSKEM
MEDNARODNEM PRAVU (UNCLOS)
Pravila UNCLOS lahko razdelimo na pravila kodifikacijske narave in pravila legislativne
narave. Kodifikacijska pravila so tista, ki predstavljajo običajno pravo in veljajo
neodvisno od veljavnosti konvencije. V to skupino spadajo tudi predpisi o teritorialnem
morju, zunanjem pasu, epikontinentalnem pasu in odprtem morju. Pravila legislativne
narave so tista pravila običajnega prava, ki se šele razvijajo, še niso enotna in zato o njih
ne moremo govorit kot o običajnem pravu. Legislativna pravila so tista, ki pomenijo neko
novo pravilo, novo rešitev, ki je do sprejema konvencije ni bilo. Primer legislativnega
pravila so pravila o širini pasov. Konvencija vsebuje tudi pogodbena pravila, ki pa
zavezujejo le stranke konvencije (pogodbe). Primer pogodbenega pravila so pravila, ki
govorijo o reševanju sporov. 51
Mnogi imenujejo UNCLOS tudi Jamajška konvencija. Z Jamajško konvencijo je bila
ustanovljena tudi Mednarodna oblast za morsko dno (International Seabed Authority –
ISBA), ki ima celovit sistem za mirno reševanje pomorskih sporov. Ena njenih prilog je
Statut Sodišča za pravo morja (International Tribunal for the Law of the Sea – ITLOS).52
50 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, stran 34. 51 Povzeto po P.Vlačič, A.Pirš, M.Pavliha, G.Velkaverh, J.Brank, J.Rugelj, A.Kariž, B.Jerman, M.Grbec,
Pomorsko pravo, 2.knjiga, strani 34 in 35. 52 Povzeto po M. Škrk, OZN in pravo morja, Teorija in praksa, 1/2016, dostopno na: http://www.fdv.uni-
lj.si/docs/default-source/tip/tip_1_2016_skrk.pdf?sfvrsn=2, zadnji dostop: 23.12.2016.
18
7. DEJAVNOSTI V OKVIRU EU
Svet EU je zaradi proučevanje prava morja ustanovil posebno telo, delovno skupino za
pravo morja (DS COMAR). Sestavljajo ga strokovnjaki s področja prava morja držav članic
EU. DS COMAR se redno sestaja v Bruslju in pripravlja strokovna stališča tudi o
vprašanjih, ki se nanašajo na UNCLOS, kot tudi glede prakse posameznih držav na
področju prava morja. Praksa kaže, da se to delovno telo sestane najmanj šestkrat letno.
DS COMAR sodeluje tudi z Evropsko komisijo, pri zapletenih vprašanjih pa tudi z
zunanjimi strokovnjaki. To telo po potrebi sodeluje tudi pri razpravah o vprašanjih s
področja prava morja v drugih delovnih telesih Sveta EU. 53
53 Ministrstvo za zunanje zadeve, Zunanja politika in mednarodno pravo, Pravo morja, URL: http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/mednarodno_pravo/dejavnosti_sektorja_za_mednarodno_pravo_po_podrocjih/pravo_morja/, zadnji dostop 23.12.2016.
19
8. CORFU CHANNEL CASE
Zadeva Corfu channel velja za mejnik v razvoju pomorske zakonodaje. Medtem, ko
Haaška konferenca o mednarodnem pravu iz leta 1930 ni uspela doseči soglasja o tem,
ali za vojaške ladje velja pravica do neškodljivega prehoda ali ne, je zadeva Corfu channel
spremenila ta režim. Neškodljiv prehod je bil skupaj s tranzitnim prehodom vključen v
Konvencijo ZN o pomorskem pravu iz leta 1982 (UNCLOS), ki je nadgradila Konvencijo o
teritorialnem morju in sosednji coni. 54
Corfu channel case se nanaša na spor med Združenim Kraljestvom in Albanijo.
22.10.1946 je v Krfski kanal vstopila Kraljevska mornarica, sestavljena iz dveh križark in
dveh uničevalcev. Ladje so imele ukaz vračanja ognja, v primeru, da bi bili napadeni.
Njihovo orožje je bilo v nevralnem položaju in ni bilo napolnjeno. Ena od ladij uničevalk
(Saumarez) je nato zadela v mino in bila močno poškodovana. Ubitih je bilo veliko ljudi.
Druga ladja uničevalka – Volage, je začela vleči uničevalko Saumarez in pri tem zadela v
drugo mino.55 Novembra, istega leta, se je Kraljevska mornarica lotila operacije
odstranjevanja min v Krfskem kanalu, ki je potekala v Albanskih teritorialnih vodah, in
sicer brez predhodnega dovoljenja te države. Albanska vlada se je pritožila ZN in opisala
operacijo kot vdor v albanske teritorialne vode. Decembra, je Združeno Kraljestvo
zahtevali odškodnino od Albanije, ki pa je zanikala vpletenost v polaganje min in za to
okrivila Grčijo. 5622. maja pa je Združeno Kraljestvo vložilo tožbo proti Albaniji. 57
ICJ je izdalo dokončno odločbo leta 1949. Odločilo je deloma v prid Združenemu
Kraljestvu in deloma v prid Albaniji.
Albanija je obtožila Združeno Kraljestvo kršitve albanske suverenosti s pošiljanjem vojnih
ladij v albansko teritorialno morje in izvajanjem minskih operacij. Sodišče je odločilo, da
Združeno Kraljestvo 22.10.1946 ni kršilo albanskih teritorialnih voda in da je le
uveljavljalo pravico do neškodljivega prehoda skozi mednarodne ožine. V korist Albanije
pa je dosodilo, da je miniranje v nasprotju z albansko suverenostjo, ker je bilo izvedeno
proti volji albanske vlade. Prav tako je Sodišče odločilo, da je Albanija odgovorna za
eksplozije, ki so se zgodile v njenih teritorialnih vodah, ter za škodo in izgubo življenj, ki
so ji sledila. Sodišče ICJ ni sprejelo stališča, da je Albanija sama zahtevala položitev min,
ki jo je izvajala Jugoslovanska mornarica v Krfskem kanalu. Po drugi strani pa je sodišče
ugotovilo, da položitev min ni bila mogoča brez vednosti albanske vlade. Sodišče je
Albaniji naložilo plačilo odškodnine v višini 844.000 funtov.58
54 Povzeto po Kaye, Stuart B., International straits: still a matter of contention, University of wollongong Australia, URL: https://scholars.uow.edu.au/display/publication91457, zadnji dostop: 5.8.2017. 55 Povzeto po James P. Delgago, Cold war in the Corfu, Military history, strani 34-41. 56 Povzeto po "Strong Note to Albania: Reparation Demanded", Manchester Guardian, str. 5. 57 International Court of Justice, The Corfu channel case, URL: http://www.icj-cij.org/files/case-related/1/001-19480325-JUD-01-00-BI.pdf, zadnji dostop: 5.8.2017. 58 International Court of Justice, Corfu Channel, Overview of the case, URL: http://www.icj-cij.org/en/case/1, zadnji dostop: 5.8.2017.
20
9. SKLEP
Mednarodno pravo se je skozi zgodovino spreminjalo in razvijalo. S tem, ko je pomen
morja postajal vedno večji, se je pojavila tudi potreba po zakonodaji, ki je bi urejala
ureditev morja.
Pomorsko mednarodno pravo (pravo morja) se je razvijalo v okviru mednarodnega
javnega prava. Z razvojem mednarodnega javnega prava so se razvijala tudi osnovna
načela, ki so veljala tudi na področju prava morja. Začetki prava morja, ki se je razvijalo
kot del mednarodnega javnega prava pa segajo vse v čas rimskega prava. Skozi
zgodovino so se oblikovali različni pravni viri prava morja, danes pa je glavni formalni
pravni vir prava morja Konvencija ZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki
je bila podpisana na Jamajki. Zraven UNCLOS so pomembni tudi drugi pravni viri, ki so
navedeni v 38. členu Statuta Meddržavnega sodišča. Na tem mestu lahko odgovorim
tudi na prvo zastavljeno hipotezo v diplomskem delu in zaključim, da so glavni pravni viri
pomorskega mednarodnega prava hkrati glavni pravni viri na področju teritorialnega
morja.
Področje prava morja je zelo obsežno področje. Morje je razdeljeno na več pasov,
teritorialno morje pa je le eden izmed teh. S tem ugotovim, da je teritorialno morje
samostojno področje pomorskega mednarodnega prava in potrdim drugo hipotezo, ki
sem jo zastavila na začetku diplomskega dela. Je pas, ki je del državnega teritorija na
katerem vrši država svojo suverenost in obsega 12 morskih milj. Režim v teritorialnem
morju je podoben režimu ki velja v notranjih morskih vodah. Pri tem je potrebno
omeniti, da je njuna razlika le v pravici do neškodljivega prehoda, ki velja za ladje v
teritorialnem morju. Pravica do neškodljivega prehoda je določena v UNCLOS in je tesno
povezana s sodbo Corfu channel. Corfu channel case predstavlja mejnih v razvoju
pomorske zakonodaje. Haaška konferenca o mednarodnem pravu iz leta 1930 ni uspela
doseči soglasja o tem, ali za vojaške ladje velja pravica do neškodljivega prehoda ali ne.
Zadeva Corfu channel je spremenila ta režim in zraven tranzitnega prehoda dodala tudi
neškodljivi prehod vojaških ladij. S tem sem odgovorila tudi na tretjo zastavljeno
hipotezo v diplomskem delu.
Spore, do katerih prihaja med državami je potrebno reševat na miren način. Načelo
mirnega reševanja sporov je glavno vodilo že v Ustanovni listini ZN, ki hkrati določa tudi
ti. diplomatska sredstva (pogajanja, preiskava, posredovanje, sprava) in institucije, ki so
pristojne za reševanje sporov. Za reševanje si naj države članice sprva v skladu z načelom
mirnega reševanja sporov prizadevajo spore reševati s pomočjo diplomatskih sredstev.
V kolikor ta metoda ne zadošča imajo na voljo institucije, ki so pristojne odločati v sporu.
Te institucije so ITLOS, ICJ, Splošno arbitražno sodišče in Posebno arbitražno sodišče. To
je hkrati tudi odgovor na še zadnjo, četrto zastavljeno hipotezo diplomskega dela.
21
10. BIBLIOGRAFIJA
10.1. LITERATURA
- Andrassy Juraj, Bakotić Božidar, Vukas Budislav, Međunarodno pravo 1, reprint prvog
izdanja, Školska knjiga, Zagreb, 1998.
- Connolly Sean, The United Nations, Franklin Watts Australia, Sydney, 2008.
- Delgago James P., Cold war in the Corfu, v: Military history, maj 2014, str. 34-41.
- Pavliha Marko, Grbec Mitja, Abeceda pomorskega prava in začasna zaustavitev ladje,
Gyrus, Ljubljana, 2002.
- Peterin Stanko, Konvencija o teritorialnem morju in zunanjem pasu, Ljubljana : Pravna
fakulteta : Inštitut za mednarodno pravo in mednarodne odnose, 1968.
- Pogačnik Miha, Petrič Ernest, Izbrane teme mednarodnega prava, Evropska pravna
fakulteta, Nova Gorica, 2010.
-"Strong Note to Albania: Reparation Demanded", v: Manchester Guardian, 11.12.1946,
str.5.
- Škrk Mirjam, OZN in pravo morja, v: Teorija in praksa, družboslovna revija, št. 1, ISSN,
s.l. (jan.-feb. 2016), str. 86-102, 260.
- Türk Danilo, Temelji mednarodnega prava, GV Založba, Ljubljana, 2015.
- Vlačič Patrick, Pirš Andrej, Pavliha Marko, Velkaverh Gregor, Brank Janez, Rugelj Josip,
Kariž Anton, Jerman Boris, Grbec Mitja, Pomorsko pravo, 2. knjiga, Uradni list Republike
Slovenije, Ljubljana, 2008.
10.2. VIRI
Internation Court of Justice, Basic Documents, Statute of the Court, URL:
http://www.icj-cij.org/documents/index.php?p1=4&p2=2&p3=0 (16.11.2016).
International Court of Justice, Corfu channel, URL: http://www.icj-
cij.org/docket/index.php?p1=3&p2=3&case=1&p3=4 (26.9.2016).
International Court of Justice, Corfu Channel, Overview of the case, URL:
http://www.icj-cij.org/en/case/1 (5.8.2017).
22
International Court od Justice, The Corfu Channel case, URL: http://www.icj-
cij.org/files/case-related/1/001-19480325-JUD-01-00-BI.pdf (5.8.2017).
International Court of Justice, The court, Members of the Court, URL:
http://www.icj-cij.org/court/index.php?p1=1&p2=2 (16.11.2016).
International Tribunal for the Law of the Sea, The Tribunal, URL:
https://www.itlos.org/en/the-tribunal/ (15.11.2016).
• Kaye, Stuart B., International straits: still a matter of contention,
University of wollongong, Australia, URL:
https://scholars.uow.edu.au/display/publication91457 (5.8.2017).
Kranjc F. Marijan, Karel Kovačič, poročnik bojne ladje JVM, URL :
http://freeweb.t-2.net/Vojastvo/Z45-Kovacic.html (26.9.2016).
Ministrstvo za zunanje zadeve, Zunanja politika in mednarodno pravo, Pravo
morja, URL:
http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/mednarodn
o_pravo/dejavnosti_sektorja_za_mednarodno_pravo_po_podrocjih/pravo_mo
rja/ (26.9.2016).
M. Škrk, OZN in pravo morja, Teorija in praksa, 1/2016, URL: http://www.fdv.uni-
lj.si/docs/default-source/tip/tip_1_2016_skrk.pdf?sfvrsn=2 (23.12.2016).
UN Convention on the law od the Sea, krajše UNCLOS, URL:
http://www.un.org/depts/los/convention_agreements/texts/unclos/closindx.h
tm (13.11.2016).