univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vede · objavili so percentilne krivulje za različne...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ARTERIJSKA HIPERTENZIJA PRI

MLADOSTNIKU

(Diplomsko delo)

Maribor, 2014 Darja Milošič

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentorica: predav. Barbara Kegl

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici predav. Barbari Kegl, univ. dipl. org., za usmerjanje pri

pisanju, vse strokovne nasvete in pomoč, ki mi je bila vedno na voljo v najkrajšem

možnem času.

Zahvala gre A. K. in staršem mladostnice za sodelovanje in njihov trud ter za

pripravljenost sodelovanja pri študiji primera.

Zahvaljujem se sošolkam in sošolcem, posebej Sonji B. za vso nesebično pomoč in

podporo v času študija.

Posebna zahvala gre mojim staršem, fantu Benjaminu in njegovi mami, mojima sestrama

in bratu, ki so me ves čas študija podpirali in spodbujali.

Hvala tudi vsem tistim, ki vas nisem posebej omenila in ste karkoli prispevali k nastanku

diplomskega dela.

Hvala vsem!

Darja Milošič: Arterijska hipertenzija pri mladostniku

i

POVZETEK

Teoretična izhodišča. Arterijska hipertenzija je ena najbolj razširjenih nenalezljivih

kroničnih bolezni, ki skrajšajo življenjsko dobo. Je bolezen, ki ne povzroča težav, treba pa

jo je zdraviti. Povzroča veliko zapletov, te pa lahko preprečimo s pravilno zdravstveno

vzgojo, ki je ena izmed nalog zdravstvene nege. V veliko pomoč nam je dobro poznavanje

dejavnikov tveganja.

Raziskovalna metodologija. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela.

V študiji primera smo uporabili tehniko intervjuja, vprašanja so bila odprtega tipa.

Vprašanja so se nanašala na podatke v sklopu ugotavljanja anamneze in ugotavljanja

potreb po zdravstveni negi na 14 osnovnih življenjskih aktivnosti avtorice V. Henderson.

Rezultati. V raziskavo smo vključili mladostnico in njene starše. Z intervjujem smo želeli

ugotoviti kakšna je informiranost mladostnice o arterijski hipertenziji, koliko se zaveda, da

je telesna aktivnost in pravilna prehrana pomembna in kateri negovalni problemi so pri

mladostnici prioritetni. Ugotovili smo, da si mladostnica ne meri redno krvnega tlaka, o

svoji bolezni pa je dobro informirana. Težave ima s prevelikim vnosom hrane v telo in

premalo gibanja.

Sklep. Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in z večjo osveščenostjo mladostnikov

o visokem krvnem tlaku, lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi. Zato je

preventivno delo diplomirane medicinske sestre pomembno.

Ključne besede: arterijska hipertenzija, mladostnik in arterijska hipertenzija, zdravstvena

nega, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra


ii

ZUSAMMENFASSUNG

Teoretische Ausgangspunkte. Arterielle Hypertonie ist eine der meist verbreiteten nicht

ansteckenden cronischen Erkrankungen, die die Lebensdauer verkurzt. Es ist eine

Krankheit die keine Probleme verursacht, die aber behandelt werden muss. Sie bringt viele

Komplikationen mit, aber mit der richtigen Gesundheitsbildung, kann das verhindert

werden. Dabei ist eine gute Kenntnis der Risikofaktoren von großer Hilfe.

Forschungsmethodologie. In dieser Diplomarbeit haben wir die deskriptive Methode der

Arbeit angewendet. An der Studie des Beispiels verwendeten wir die Technik des

Interviews mit offenen Fragen. Die Fragen beziehten sich auf die Daten, die im Rahmen

der Ermittlung der Anamnese und des Bedarfs nach der Gesundheitsbildung auf Grund der

14 Grundbedürfnisse der Autorin Virginie Henderson, erworben wurden.

Ergebnisse. In die Studie einbezogen wurden die Jugendliche und ihre Eltern. Mit dem

Interview wollten wir herausfinden, wie gut die Jugendliche über Arterielle Hypertonie

informiert ist und wie bewusst ist es ihr, das Bewegung und richtige Ernährung wichtig

sind und welche Pflegeprobleme bei einer Jugendlichen von Priorität sind. Wir fanden

heraus, das sich die Jugendliche den Blutdruck nicht regelmaßig misst, aber trotzdem gut

über Ihre Krankheit informiert ist. Sie hat Probleme mit übermäßigen Nahrungsaufnahme

und zu wenig Bewegung.

Beschluss. Mit einer guten Kenntnis der Risikofaktoren und einer größeren Aufklärung der

Jugendlichen über Bluthochdruck, können wir einfacher und leichter die

Gesundheitsbildung der Menschen planen. Deswegen ist die Praventivarbeit einer

Diplomierten Krankenschwester

wichtig.

Schlüsselwörter: arterielle Hypertonie, Jugendliche und arterielle Hypertonie,

Krankenpflege, Gesundheitsbildung, Krankenschwester

http://sl.pons.com/prevod/nem%C5%A1%C4%8Dina-sloven%C5%A1%C4%8Dina/Ern%C3%A4hrung

http://sl.pons.com/prevod/nem%C5%A1%C4%8Dina-sloven%C5%A1%C4%8Dina/Beschluss


iii

KAZALO

POVZETEK ......................................................................................................I

ZUSAMMENFASSUNG ............................................................................... II

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA ................................................................... 1

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ........................................... 2

2.1 Namen diplomskega dela ...................................................................... 2

2.2 Cilji diplomskega dela .......................................................................... 2

3 ARTERIJSKA HIPERTENZIJA PRI MLADOSTNIKU ...................... 3

3.1 Vzroki za nastanek povišanega krvnega tlaka pri mladostniku ............ 5

3.2 Medicinska anamneza pri mladostniku s povišanim krvnim tlakom ... 7

3.3 Klinični pregled pri mladostniku s povišanim krvnim tlakom ............. 8

3.4 Merjenje krvnega tlaka pri mladostniku ............................................. 10

3.5 Farmakološko zdravljenje ................................................................... 12

3.6 Nefarmakološko zdravljenje ............................................................... 14

4 PREVENTIVNA VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI

MLADOSTNIKU Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO ........................ 16

4.1 Zdravstvena vzgoja mladostnika in njegovih staršev o zdravem

življenjskem slogu ............................................................................... 16

4.1.1 Zdravstvena vzgoja mladostnika in njegovih staršev o zdravi

prehrani ..................................................................................... 17

4.2 Zdravstvena vzgoja mladostnika in njegovih staršev o pravilnem

vodenju arterijske hipertenzije pri mladostniku .................................. 19

4.2.1 Informiranost o posledicah arterijske hipertenzije ................... 20

5 VLOGA MEDICINSKA SESTRE PRI OBRAVNAVI

MLADOSTNIKA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO ........................ 22

5.1 Vloga medicinske sestre v pediatrični zdravstveni negi ..................... 23


iv

5.2 Obravnava mladostnika z arterijsko hipertenzijo po procesu

zdravstvene nege ................................................................................. 24

5.2.1 Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi .................................. 24

5.2.2 Načrtovanje intervencij zdravstvene nege ................................ 26

5.2.3 Izvršene intervencije zdravstvene nege .................................... 27

5.2.4 Vrednotenje procesa zdravstvene nege ..................................... 27

6 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ................................................. 29

6.1 Raziskovalna vprašanja ....................................................................... 29

6.2 Raziskovalne metode .......................................................................... 29

6.3 Postopki zbiranja podatkov ................................................................. 29

6.4 Raziskovalno okolje ............................................................................ 29

6.5 Raziskovalni vzorec ............................................................................ 29

6.6 Etični vidik .......................................................................................... 30

7 REZULTATI ............................................................................................. 31

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA .................................................... 35

9 SKLEP ........................................................................................................ 40

LITERATURA IN VIRI ............................................................................... 41

PRILOGE......................................................................................................... 1

Priloga 1: Vprašanja za intervju ........................................................................................ 1

Priloga 2: Intervju ............................................................................................................. 5


1

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umre vsak osmi prebivalec sveta zaradi

zapletov arterijske hipertenzije, ki jo tako uvrščamo med velike javnozdravstvene

probleme (Accetto, Farkaš & Zaletel Kragelj, 2008, str. 98). Z zgodnjim odkrivanjem,

nadzorovanjem in ustreznim zdravljenjem zvišanega krvnega tlaka lahko odložimo ali celo

preprečimo nastanek zdravstvenih zapletov in posledično prezgodnjo invalidnost ali celo

smrt.

Na svetu smo priče epidemiji arterijske hipertenzije. Njena incidenca narašča povsod po

svetu, najizraziteje v razvitem svetu, čemer sledijo tudi urbanizirana okolja v razvijajočem

se svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima zvišan krvni tlak ena milijarda

zemljanov in vsak osmi umre zaradi posledice hipertenzije, kar znaša približno 7,1

milijona smrti letno. Tudi podatki za Slovenijo so pravzaprav zaskrbljujoči. Iz

epidemiološke raziskave iz leta 2009 ocenjujemo, da je prevalenca hipertenzije v Sloveniji

več kot 50 odstotkov odrasle populacije letno, zaradi posledic hipertenzije umre med 2400

in 4500 ljudi (Accetto, & Salobir, 2009).

Krvni tlak je potrebno redno meriti ne samo kot preventivo, ampak tudi kot spremljanje

predpisanega zdravljenja. Nadzor krvnega tlaka je eden ključnih dejavnikov v primarni

preventivi srčno-žilnih bolezni. Zraven zgodnjega odkrivanja in zdravljenja bolezni bi bilo

potrebno usmeriti pozornost v promocijo zdravja in dobro načrtovano zdravstveno vzgojo

za zdrav način življenja populacije, da preprečimo ali zmanjšamo možnosti nastanka

hipertenzije in tudi ostalih bolezni srca in ožilja. Velikokrat lahko samo z zdravim načinom

življenja preprečimo ali zmanjšamo posledice bolezni.

Zdravstvena vzgoja je del splošne vzgoje in pomemben dejavnik napredka posameznika in

skupnosti. Lahko bi rekli, da je zdravstvena vzgojenost tudi odraz splošne izobrazbe in

kulture posameznika ter celotnega naroda. Cilj medicinske sestre v okviru zdravstvene

vzgoje je pozitivno vplivati na posameznike in skupine ljudi, da aktivno sodelujejo in

prevzemajo odgovornost za lastno zdravje. Pomembno je, da jih znamo ustrezno obveščati,

motivirati in jim posredovati prave informacije (Maučec Zakotnik, 2007, str. 325).


2

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA

2.1 Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je predstaviti arterijsko hipertenzijo pri mladostniku in

zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre ter staršev mladostnika z arterijsko

hipertenzijo.

2.2 Cilji diplomskega dela

Cilji diplomskega dela so:

Predstaviti vrste arterijske hipertenzije.

Predstaviti posledice arterijske hipertenzije.

Predstaviti najpogostejše dejavnike tveganja za nastanek arterijske hipertenzije.

Predstaviti zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre.

S študijo primera ugotoviti ali pacient z arterijsko hipertenzijo in njegovi starši

upoštevajo zdrav način življenja.


3

3 ARTERIJSKA HIPERTENZIJA PRI MLADOSTNIKU

Visok krvni tlak (hipertenzija) je bolezensko zvišanje tlaka v ožilju, ki lahko prizadene

veliki ali mali krvni obtok, arterije ali celo vene – kljub temu pa zvišan (visok) krvni tlak

pomeni arterijsko hipertenzijo v velikem krvnem obtoku (Bombek, 2000, str. 65). Zvišan

krvni tlak je dokazano pomemben dejavnik tveganja za pojav bolezni srca in žilja in

prezgodnjo smrt. Ker je zvišan krvni tlak med prebivalstvom zelo pogost, je nanj smiselno

vplivati v celotni populaciji z ukrepi primarne preventive. Dokazano zelo pomembna in

prepričljiva dejavnika za nastajanje bolezni obtočil sta tudi kajenje in holesterol. Zvišan

krvni tlak v kombinaciji z drugimi dejavniki, prepričljivimi in genetskimi, zveča skupno

ogroženost predvsem za možgansko kap, pa tudi za koronarno bolezen in periferno

okluzijsko bolezen arterij (Moravec Berger, 2004, str. 19).

Miller (2009) navaja, da nekatera ljudstva z visokim krvnim tlakom nimajo težav, vse

dokler se ne preselijo v zahodni svet in prevzamejo tamkajšnji način življenja. Veliko

raziskovalcev zato povezuje težave s prehrano, stresom in drugimi dejavniki v načinu

življenja in takoj pomislijo na arterijsko hipertenzijo.

Prevečkrat se zgodi, da si zaradi prehitrega življenjskega ritma ljudje vzamemo premalo

časa za sebe in svoje zdravje. Nepravilna prehrana, telesna nedejavnost in različni stresi so

pogosto naši vsakdanji spremljevalci in s tem ima veliko ljudi težave. Z zdravim načinom

življenja veliko spremenimo prav mi sami. Pomena telesne nedejavnosti, nepravilne

prehrane in stresa ne smemo zanemariti.

Arterijska hipertenzija pri otrocih ni redka, pojavlja se v enem do dveh odstotkih, čeprav je

bistveno višja pri odraslih, okoli 25 do 35 odstotkov, kjer narašča s starostjo, tako da v

skupini starejših od 70 let znaša 60 do 70 odstotkov. V zadnjih letih pogostost pojavljanja

tudi pri otrocih narašča, predvsem zaradi naraščanja debelosti, ki dosega epidemične

razsežnosti (Marčun Varda, 2011, str. 1). Vsak posameznik ima različen tlak. Otroci imajo

nižjega kot odrasli, slednji pa spet nekoliko nižjega kot starejši ljudje, pri katerih se zviša

predvsem sistolični tlak (Cibic, 1997, str. 8). Pomen arterijske hipertenzije je v dejstvu, da

predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za kasnejši razvoj


4

aterosklerotičnih srčno-žilnih bolezni. Številne raziskave so pokazale, da imata tako

arterijska hipertenzija kot ateroskleroza začetek že v zgodnjem otroštvu, zato je s

preventivo, ugotavljanjem, spremljanjem in zdravljenjem potrebno začeti že v otroštvu

(Marčun Varda, 2011, str. 1).

Opredelitev arterijske hipertenzije pri otrocih temelji na dejstvu, da krvni tlak pri njih raste

s starostjo in velikostjo telesa. Glede na to hipertenzije pri otrocih ne moremo opredeliti z

eno samo vrednostjo krvnega tlaka kot pri odraslih (140/90 mmHg), ampak višino krvnega

tlaka izražamo v percentilih glede na starost, spol in višino. Objavili so percentilne krivulje

za različne populacije. Za enkrat se priporoča uporaba ameriških percentilnih vrednosti,

ker so bile narejene na velikem vzorcu. O hipertenziji govorimo, kadar je sistolični in/ali

diastolični krvni tlak, izmerjen najmanj ob treh različnih priložnostih, z avskultacijsko

metodo, na 95. percentilu ali več (Marčun Varda, 2011, str. 2). Otrokom se krvni tlak meri

na sistematskih pregledih pri tretjem in petem letu starosti, prej pa otrokom, ki imajo večje

tveganje za povišan krvni tlak in sodijo v to rizično skupino.

Pri obravnavi otroka z zvišanim krvnim tlakom ne smemo pozabiti na ostale dejavnike, ki

zvišujejo srčno-žilno tveganje. Ob prisotnosti posameznega srčno-žilnega dejavnika

tveganja je vedno treba oceniti ostale dejavnike. Sem sodijo motnje v presnavljanju lipidov

in krvnega sladkorja, nezdrave prehranjevalne navade, pasivno kajenje, telesna

nedejavnost. Vse več je dokazov, da se proces ateroskleroze začne že v otroštvu. V to smer

je usmerjeno tudi nefarmakološko zdravljenje, katerega cilj je znižati srčno-žilno tveganje

(Marčun Varda, 2011, str. 6). Veliko dejavnikov vpliva na vrednost krvnega tlaka, kot so

položaj telesa (ali ležimo, stojimo, sedimo), telesna aktivnost, stres, strah, razburjanje, tudi

bolečina. Krvni tlak se venomer spreminja, vendar se hitro po prenehanju dejavnikov, ki

vplivajo nanj, vrne na izhodiščno vrednost. V takih primerih gre za normalno reakcijo

organizma.

Pri mladostnikih gre v večini primerov za primarno arterijsko hipertenzijo, pri otrocih je

pogostejša sekundarna arterijska hipertenzija. Zdravljenje mladostnika kot tudi starejše

populacije je v začetni fazi večinoma nefarmakološko, in sicer z obvladovanjem,

zmanjšanjem dejavnikov tveganja, na katere lahko sami vplivamo.


5

3.1 Vzroki za nastanek povišanega krvnega tlaka pri mladostniku

Po navedbah Meglič & Kosmač (2008, str. 69), je hipertenzija pri mladostniku večinoma

primarna ali esencialna, redkeje sekundarna, in je pogostejša pri fantih kot pri dekletih in

pri tistih s pozitivno družinsko anamnezo za hipertenzijo pri mladih. Dejavniki tveganja za

primarno in esencialno arterijsko hipertenzijo so enaki kot pri odrasli populaciji (Meglič &

Kosmač, 2008, str. 70) in so naslednji:

debelost,

slaba prehrana,

kajenje,

kokain,

alkohol,

hipertiroidizem,

starost,

rasa,

genetika,

nosečnost in

prenehanje jemanja antihipertenzivnih zdravil.

Vzroki za sekundarno arterijsko hipertenzijo so:

ledvični (prirojene anomalije, zožitev ledvičnih arterij, arterijska ali venska zapora,

akutni glomerulonefritis, kronična glomerulopatija, kronični pielonefritis,

obstruktivna uropatija, akutna ali kronična odpoved, ledvični tumor),

srčno-žilni (koarktacija aorte, stenoza abdominalne aorte, odprt ductus arteriosus,

arteriovenska fistula, AV blok 3. stopnje, sistemski vaskulitis, dehidracija),

endokrini (bolečina, feokromocitom, neuroblastom, hipertiroidizem),

hematološki (policitemija, anemija, levkemija),

nevrološki (zvišan intrakranialni tlak, infarkt) in

zdravljenje osnovne bolezni s kortikosteroidi, simpatikomimetiki, anestetiki in

eritropoetinom (Meglič, & Kosmač; 2008, str. 70‒71).


6

Na sekundarno arterijsko hipertenzijo pomislimo, kadar:

se arterijska hipertenzija pojavi pri otroku pred puberteto oz. pred 10. letom

starosti,

se arterijska hipertenzija pojavi pri otroku ali mladostniku z normalno težo in

negativno družinsko anamnezo na arterijsko hipertenzijo,

pride do nenadnega porasta krvnega tlaka ob podatku, da so bile vrednosti v

preteklosti normalne,

gre za hudo arterijsko hipertenzijo 2. stopnje,

gre za arterijsko hipertenzijo 1. stopnje ter anamnezo in/ali klinični pregled, ki sta

sumljiva za sistemsko bolezen ali določen sekundarni vzorec arterijske hipertenzije,

je prisoten neobičajen vzorec ambulantnega merjenja krvnega tlaka, kot npr. trajna

diastolična arterijska hipertenzija, nočna arterijska hipertenzija ali pa odsotnost

nočnega padca krvnega tlaka (Kersnik Levart, & Rus, 2010, str. 53).

Prevalenca hipertenzije v otroštvu po svetu ni znana, predvsem zaradi regionalno različnih

definicij hipertenzije, razširjenosti referenčnih vrednosti in metodologije same meritve

krvnega tlaka. V splošnem velja, da definiramo hipertenzijo kot enkrat izmerjen krvni tlak

višji od 95. percentile. Glede na spol, višino in starost, je prevalenca približno pet

odstotkov. Z vsaj tremi ponavljajočimi meritvami izmerimo nižji krvni tlak in ugotavljamo

nižjo prevalenco, približno od enega do tri odstotke (Falkner, 2010).

Povišan krvni tlak ima veliko vzrokov. K nastajanju povišanega krvnega tlaka pripomorejo

številni dejavniki, na katere ne moremo vplivati, jih odstraniti ali omejiti, in jim pravimo

biološki dejavniki. Ti dejavniki so dednost, spol in starost.

Mladostnike je potrebno redno spremljati, ob kontrolah so nujne meritve krvnega tlaka,

spremljanje pojava okvare tarčnih organov, opozarjati in svetovati jim je treba o ostalih

srčno-žilnih dejavnikih tveganja in nefarmakoloških ukrepih.


7

3.2 Medicinska anamneza pri mladostniku s povišanim krvnim tlakom

Družinska anamneza naj bo natančna s poudarkom na hipertenziji, sladkorni bolezni,

dislipidemiji, prezgodnji koronarni srčni bolezni, možganski kapi, periferni žilni bolezni ali

ledvični bolezni (Kersnik Levart, & Rus, 2010, str. 59-60).

Visok krvni tlak v otroštvu se pogosto nadaljuje v odraslo dobo. Pri odraslih je glavni

vzrok za srčno-žilna obolenja ter za cerebrovaskularne in ledvične bolezni. Kljub temu, da

ni povsem jasno, katere vrednosti krvnega tlaka v otroštvu naj bi napovedovale pogostejše

pojavljanje srčno-žilnih in ledvičnih obolenj v odrasli dobi, je bilo dokazano, da tudi pri

otrocih zaradi povišanih vrednosti krvnega tlaka lahko pride do zaznavnih poškodb tarčnih

organov (Kersnik Levart, & Rus, 2010, str. 59‒60).

Z rastjo otroka narašča krvni tlak, bolj sistolični kot diastolični tlak. Vrednotenje krvnega

tlaka je v pediatriji podobno kot pri odraslih, le da se upošteva starost, spol in višina otroka

ali mladostnika, ocenjujemo po percentilnih krivuljah za spol in starost (Meglič, &

Kosmač, 2008, str. 66). Po evropskih priporočilih otrokom merimo krvni tlak na

sistematskih pregledih od tretjega leta starosti, prej pa otrokom, ki sodijo v skupino z

večjim tveganjem (Marčun Varda, 2011).

Natančna anamneza in klinični pregled predstavljata osnovo obravnave otroka z zvišanim

krvnim tlakom. Pri anamnezi je potrebno dobiti čim več podatkov o dejavnikih tveganja za

srčno-žilne bolezni, o simptomih sekundarne hipertenzije in o morebitni prizadetosti

tarčnih organov. Tako je treba povprašati o družinski obremenitvi, o srčno-žilnih boleznih,

hipertenziji, sladkorni bolezni, debelosti, dednih ledvičnih in nekaterih endokrinih boleznih

(Marčun Varda, 2011).

Pomembna je tudi osebna anamneza o prehranjevalnih navadah, kajenju, pitju alkohola,

telesni dejavnosti, uporabi oralnih kontraceptivov in drugih zdravil, dosedanjih bolezni,

zlasti ponavljajočih se okužbah sečil, ledvičnih boleznih, srčnih boleznih, težavah s

ščitnico, koristna je tudi neonatalna anamneza. Potrebno je vprašati o simptomih, kot so

glavobol, epistaksa, vrtoglavica, motnje vida, bolečine v trebuhu, dizurične težave,


8

poliurija, hematurija, bolečine v sklepih, otekanje, mišični krči, slabosti v mišicah, izguba

telesne teže, palpitacije, znojenje, nepojasnjena vročina, napadi rdečice, bolečina v prsih,

težave pri dihanju, nastop menarhe pri deklicah (Marčun Varda, 2011).

Izpraševanje otroka spada med osnovno orodje zdravnika pri ugotavljanju vzroka prihoda

v ambulanto. Zdravnik otroka izpraša s poudarkom na boleznih srca in ožilja, ki jih je

morebiti prebolel oziroma se zaradi njih zdravi, in pojavom bolezni v njegovi bolezni. Za

določitev srčno-žilnega tveganja sprašuje tudi po prebolelih in kroničnih boleznih

(sladkorna bolezen, povišana koncentracija sečne kisline v krvi), drugih stanjih, ki so lahko

vzrok sekundarne hipertenzije (bolezni ščitnice, bolezni ledvic, zloraba alkohola, itd.),

življenjskem slogu, razvadah in okolju, kjer živi (Marčun Varda, 2011).

Pri obravnavi otroka z zvišanim krvnim tlakom ne smemo pozabiti na ostale dejavnike, ki

zvišujejo srčno-žilno tveganje. Ob prisotnosti posameznega srčno-žilnega dejavnika

tveganja je vedno treba oceniti ostale dejavnike. Sem sodijo motnje v presnavljanju lipidov

in krvnega sladkorja, nezdrave prehranjevalne navade, pasivno kajenje, telesna

nedejavnost. Vse več je dokazov, da se proces ateroskleroze začne v otroštvu. V to smer je

usmerjeno tudi nefarmakološko zdravljenje, katerega cilj je znižati srčno-žilno tveganje

(Marčun Varda, 2011).

Anamnestiči podatki so za pediatra, ki bo vodil mladostnika s hipertenzijo, izredno

pomembni. S pravilnim pristopom, za katerega potrebujemo običajno kar nekaj izkušenj in

znanja, poskusimo pridobiti mladostnikovo zaupanje in doseči, da bo z nami sodeloval.

Zelo pomembno je, da mladostnik z nami sodeluje in se ob nas počuti sproščen.

3.3 Klinični pregled pri mladostniku s povišanim krvnim tlakom

Klinični pregled mladostnika obsega internistični pregled, orientacijski nevrološki pregled

in pregled očesnega ozadja (po novem ga ne izvajajo več). Oceniti je potrebno stanje

prehranjenosti (izračun indeksa telesne mase), dodatno pa izmeriti še obseg pasu (trebušna

debelost je dodaten dejavnik tveganja). Opraviti je potrebno tudi okvirni nevrološki

pregled zaradi ugotovitve morebitne možgansko-žilne bolezni. Prav tako mora biti klinični


9

pregled usmerjen na vzroke možne sekundarne hipertenzije, prizadetost tarčnih organov in

prisotnost srčno-žilnih dejavnikov tveganja (npr. meritev obsega trebuha). Pozornost je

potrebno posvetiti bolezenskim znakom, kot so bledica sluznic, otekline, znojenje,

spremembe po koži. Vedno je treba otipati utrip na vseh udih. Krvni tlak je treba izmeriti

na desni roki in stegnu, pomembna je palpitacija trebuha in ščitnice, nevrološki in

kardiološki pregled ter avskultacija šumov nad velikimi žilami (Marčun Varda, 2011).

Klinični pregled naj bo usmerjen v iskanje dodatnih dejavnikov tveganja, npr. znaki, ki

nakazujejo sekundarno hipertenzijo, in iskanje okvare organov. Obseg trebuha izmerimo

pri otroku stoje, izmerimo tudi telesno težo in višino za izračun indeksa telesne mase s

standardno enačbo (Mršnik, 2003, str. 57).

Visok krvni tlak je razmeroma lahko odkriti in zdraviti, kljub temu pa še vedno predstavlja

velik socialni problem. Preveč mladostnikov ima povišan krvni tlak za katerega sploh ne

vedo. Dan danes je tehnologija tako napredovala, da si tega več ne smemo dovoliti in

privoščiti. Posledice te bolezni povzročajo povečano in prezgodnjo umrljivost prebivalstva,

zdravljenje pa je dokaj enostavno in uspešno. Posledice arterijske hipertenzije lahko

omilimo ali preprečimo že samo z zdravim načinom življenja.

Zato je poleg zgodnjega odkritja in zdravljenja te bolezni izjemoma pomembna

zdravstvena vzgoja pacientov s povišanim krvnim tlakom. Prav tako pa bi morali večjo

pozornost usmeriti tudi v promocijo zdravja in skrbno načrtovano zdravstveno vzgojo za

zdrav način življenja populacije, da preprečimo ali vsaj zmanjšamo možnost nastanka

zvišanega krvnega tlaka in seveda hkrati tudi vseh ostalih bolezni srca in ožilja ter tudi

drugih kroničnih nenalezljivih bolezni (Žalar, & Miholič, 2003, str. 18).

Pacienta medicinska sestra opozori na škodljivost visokega krvnega tlaka in slabih

življenjskih navad, saj je pomembno, da se pacient zaveda lastne odgovornosti za svoje

zdravje oziroma pomena aktivnega sodelovanja pri zdravljenju, ki lahko veliko pripomore

k izboljšanju zdravstvenega počutja, kljub kronični bolezni. Pacienta je lažje motivirati za

zdravljenje, če začuti, da se ga obravnava kot individualno osebnost in ne kot enega od

mnogih pacientov. Spoštljiv odnos pomaga, da pacient upošteva navodila, namenjena

izboljšanju zdravja in počutja (Mršnik, 2003, str. 56).


10

3.4 Merjenje krvnega tlaka pri mladostniku

Za natančno meritev krvnega tlaka je zelo pomembno, da uporabljamo ustrezne, umerjene

in tehnično neoporečne merilnike krvnega tlaka in ustrezno manšeto, v primernih pogojih.

Zaželeno je, da krvni tlak merimo na desni roki v sedečem položaju, po tri- do pet-

minutnem mirovanju. Dolžina manšete more biti takšna, da njen napihljivi del pokrije 80

do 100 odstotkov obsega nadlahti, širina pa 40 odstotkov obsega nadlahti (Marčun Varda,

2011). Razlikujemo merjenje krvnega tlaka v ordinaciji, merjenje krvnega tlaka na domu in

neinvazivno 24-urno merjenje krvnega tlaka (ambulantno merjenje krvnega tlaka).

Z napredkom tehnologije je v vsakdanjo klinično prakso prišlo 24-urno merjenje krvnega

tlaka, pri katerem se krvni tlak meri v domačem okolju, pri običajnih aktivnostih otroka v

enakomernih časovnih presledkih. Svoje mesto je tudi pri otrocih našlo tako pri diagnostiki

kot pri terapevtskem spremljanju pacientov, zlasti pri ugotavljanju t.i. hipertenzije belega

plašča; metoda naj bi bila primerna tudi za razločevanje otrok z esencialno in sekundarno

hipertenzijo ter za ugotavljanje poškodbe tarčnih organov. Natančno merjenje krvnega

tlaka je osnova za postavitev pravilne diagnoze zvišanega krvnega tlaka (Marčun Varda,

2011, str. 2‒3).

Ker ocena zvišanja krvnega tlaka temelji na arbitrarni definiciji, je potrebno poudariti

pomen meritev krvnega tlaka v časovnih presledkih, da dokažemo trajni dvig krvnega tlaka

in pomen uporabe iste in preverjene metode merjenja pri spremljanju otroka s hipertenzijo,

kar omogoči pravilno interpretacijo ravni zvišanega krvnega tlaka. Tako pri merjenju kot

pri interpretaciji pa so možne številne napake. Prav tako je pomembno, da ugotovimo ali

ne gre morda za reaktivne vzroke zvišanega krvnega tlaka, ki so povezani z bolečino,

stresom, povišanjem tonusa simpatičnega živčevja ali pa morda za stanja, ki povzročajo

prehodno povišanje krvnega tlaka, npr. akutni nefritis ali nekatera zdravila (Marčun Varda,

2011, str. 3).

Zelo pomembna je pravilna tehnika merjenja krvnega tlaka in je podlaga za diagnozo

arterijske hipertenzije, za pravilno zdravljenje in vodenje mladostnika s hipertenzijo. Krvni

tlak merimo ob prvem pregledu na obeh rokah. Pri naslednjih pregledih izmerimo le tlak


11

na tisti roki, kjer smo prvič izmerili višji tlak. Dopustna razlika tlakov med obema rokama

je 10 mm Hg. Za normalno štejemo, če je sistolični (zgornji) tlak na nogi do 20 mm Hg

večji od meritve na roki, medtem ko je diastolični (spodnji) tlak pri zdravilih enak. Pri

merjenju krvnega tlaka je pomembna velikost manšetnega mehurja: širina naj bo 40

odstotkov, dolžina pa 80 odstotkov obsega uda (roke ali noge). Za debelejše potrebujemo

širše manšete, sicer bomo izmerili lažno večji tlak. Napake so bistveno večje, če

uporabimo preozko manšeto v primerjavi s preširoko (Kapš, Kapš, Kapš, & Ostojić Kapš,

2009, str. 53).

Dolenc (2003) ugotavlja, da pacienti, ki si redno merijo krvni tlak doma, pogosto bolje

sodelujejo pri zdravljenju svoje bolezni. Navaja, da so redne meritve krvnega tlaka lahko

opomin za dosledno jemanje zdravil in da redno spremljanje krvnega tlaka doma spodbuja

pacienta k zdravemu načinu življenja in omejevanju soli v prehrani. Pacienta poučimo o

merilniku krvnega tlaka. Kupi naj ga v lekarni ali trgovini s tehničnim blagom, kjer so

zagotovljeni: garancija, servis in nadomestni deli. Pri nakupu vseh merilnikov za krvni tlak

morajo biti pacienti pozorni na velikost manšete, ki se mora ujemati z obsegom njihove

nadlahti. Pomembno je, da pacienta poučimo, da mora merilnik za krvni tlak na približno

dve leti dati umeriti v servis, tudi če predhodno nima težav z merilnikom (Dolenc, 2003).

Med merjenjem krvnega tlaka mora pacient sedeti ali ležati. Pred merjenjem krvnega tlaka

ne sme telovaditi in ne kaditi, na to ga posebej opozorimo. Vsi ti dejavniki lahko

spremenijo vrednosti krvnega tlaka. Nato ga posebej opozorimo, da se bo navodila za

merjenje krvnega tlaka držal tudi v domačem okolju.

Razlike med doma izmerjenim krvnim tlakom in krvnim tlakom izmerjenim v ordinaciji,

so pri mladostniku zaradi vznemirjenosti še pogostejše kot pri odraslih. Zato je diagnoza

»hipertenzija bele halje« še verjetnejša. Mladostnika nošenje merilnika med vrstniki in

stalno merjenje krvnega tlaka med poukom v šoli lahko zelo moti. V različnih raziskavah

se je izkazalo, da so meritve v ordinacijah, v primerjavi z drugimi načini spremljanja

krvnega tlaka, najbolj nenatančne, zaradi pogoste hipertenzije bele halje ali učinka bele

halje (Marčun Varda, 2011, str. 6). Natančna meritev krvnega tlaka je nujno potrebna za

pravilno diagnostiko in nadaljnjo obravnavo, ne glede na to ali gre za meritve v ordinaciji,


12

spremljanje krvnega tlaka doma ali neinvazivno 24-urno merjenje krvnega tlaka. O vsem

naštetem je mladostnika potrebno dobro poučiti. Velja pa, da si je za pravilno in dobro

izmerjen krvni tlak treba vzeti čas in biti pri tem, sicer enostavnem postopku, pozoren in

natančen.

3.5 Farmakološko zdravljenje

Vsi mladostniki s trajno zvišanim krvnim tlakom potrebujejo spremljanje, svetovanje,

zdravljenje in veliko spodbude. Mladostnike, pri katerih ugotovimo sekundarni vzrok

zvišanega krvnega tlaka, zdravimo usmerjeno, etiološko. Najpomembnejše je preventivno

delovanje. Zdrav življenjski slog je dolžnost vsakega posameznika, zanj se moramo

zavzemati v družinah, vrtcih, šolah, medijih in na ustreznih ministrstvih. Poudariti je treba,

da preprečevanje in odkrivanje hipertenzije ni le naloga zdravstvenih delavcev, ampak tudi

države in civilne družbe, če hočemo preprečiti epidemijo srčno-žilnih bolezni (Marčun

Varda, 2011, str. 10).

Farmakološko zdravljenje pri otrocih in mladostnikih temelji na redkih raziskavah,

izkušnjah posameznih centrov, dnevni klinični praksi in prenosu znanja, dobljenega pri

zdravljenju odraslih. Indikacije za uporabo antihipertenzijskih zdravil pri otrocih

vključujejo simptomatsko hipertenzijo, hipertenzijo druge stopnje, okvaro tarčnih organov,

prisotnost sladkorne bolezni in neuspeh zdravljenja z nefarmakološkimi ukrepi. Pri otrocih

niso poznane dolgoročne posledice nezdravljene hipertenzije (Marčun Varda, 2011, str.

11).

Kot pri odraslih imamo tudi pri otrocih in mladostnikih za medikamentozno zdravljenje

arterijske hipertenzije na voljo številna zdravila:

zaviralce angiotenzimske konvertaze,

blokatorje angiotenzimskih receptorjev,

blokatorje receptorjev alfa in beta,

blokatorje kalcijevih kanalov,

centralne spodbujevalce adrenergičnih receptorjev alfa 2,

diuretike,


13

zaviralce perifernih adrenergičnih receptorjev alfa in

direktne vazodilatatorje (Kersnik Levart, & Rus, 2010, str. 61).

Po besedah Meglič & Kosmač (2008, str. 75) je pri odločitvi o vrstah antihipertenzivnega

zdravila pomembno upoštevati, da bo mladostnik hitro sam prenehal prejemati zdravila, v

kolikor bo občutil neprijetne stranske občutke, ne da bi se pred tem želel posvetovati z

zdravnikom. Zato se pred uvedbo zdravila z mladostnikom in njegovimi starši zdravnik

natančno pogovori o možnih učinkih v začetku; prejemanja, ki se pojavljajo ne glede na

vrsto zdravila: o vrtoglavici ob vstajanju, glavobolu, zaspanosti, kar pa večinoma mine v

dveh tednih. Če je le možno, se zaradi boljšega sodelovanja predpisuje zdravila, ki se jih

jemlje v enkratnem odmerku (Meglič, & Kosmač, 2008, str. 75).

Če se odločimo za zdravljenje primarne arterijske hipertenzije, ga moramo pričeti z enim

zdravilom v nizkem odmerku, ki večinoma zadošča. Če ob zvišanju zdravil zaradi slabe

kontrole krvnega tlaka dosežemo najvišji priporočeni odmerek ali mladostnik navaja

stranske učinke, je potrebo poseči po zdravilu iz druge skupine. Priporočeno je

kombiniranje zdravil s komplementarnimi mehanizmi delovanja, npr. zaviralca

angiotenzinske konvertaze z diuretikom, kar je redko potrebno. Za pediatrično populacijo

je malo izkušenj s fiksnimi kombinacijami zdravil (Marčun Varda, 2011, str. 12‒13).

Otroke je potrebno redno spremljati. Ob kontrolah so nujne meritve krvnega tlaka, nadzor

nad stranskimi učinki zdravil, spremljanje pojava tarčnih organov, občasne kontrole

elektrolitov pri otrocih, ki so zdravljeni z zaviralci angiotenzinske konvertaze ali diuretiki.

Opozarjati in svetovati je potrebno o ostalih srčno-žilnih dejavnikih tveganja in

nefarmakoloških ukrepih. Pri posameznih bolnikih pride v poštev tudi pristop »step

down«, torej postopno zniževanje, in ob dobri ureditvi krvnega tlaka celo ukinitev zdravil.

Tudi ti bolniki še naprej potrebujejo redne meritve krvnega tlaka in nepretrgano

nefarmakološko zdravljenje (Marčun Varda, 2011, str. 13).

Zdravljenje mladostnika vedno vključuje tudi pogovor in sodelovanje s starši, saj

mladostnik še ni sposoben samodejnega odločanja. Izbira zdravila je individualna, temelji

na presoji zdravstvenega stanja in ogroženosti mladostnika. Pri obravnavi mladostnika je


14

pomemben razmislek kakšen je ciljni krvni tlak, saj vse več raziskav govori, da prenizke

vrednosti krvnega tlaka lahko prav tako kot previsoke povečajo tveganje.

3.6 Nefarmakološko zdravljenje

Z nefarmakološkim pristopom zdravljenja ali preventive razvoja arterijske hipertenzije

lahko ne samo preprečimo, ampak se tudi približamo zaželenim vrednostim krvnega tlaka,

če so le-te že povišane.

Cigale (2010, str. 22) v svojem delu povzema nekaj dejstev o nefarmakoloških ukrepih:

ob izgubi odvečne telesne teže in nadaljnjem vzdrževanju normalnega indeksa

telesne mase je za vsaki 10 kg izgubljene telesne teže pričakovati znižanje

sistoličnega krvnega tlaka za 5–10 mmHg.

S pravilnim načinom prehranjevanja, bogatim z zelenjavo, sadjem,

nizkomaščobnimi mlečnimi izdelki ter z zmanjšanim vnosom nasičenih in skupnih

maščob, naj bi se sistolični krvni tlak znižal za 8–14 mmHg.

Ob zmanjšanju vnosa soli na manj kot 100 mmol/dan (< 2,4g natrija ali < 6g

natrijevega klorida) je pričakovati padec sistoličnega krvnega tlaka za 2–8 mmHg.

Omejitev količine zaužitega alkohola na manj kot 21 enot* tedensko za moške ter

na manj kot 14 enot* tedensko za ženske lahko pripelje do znižanja sistoličnega

krvnega tlaka za 2–4 mmHg (* 1 enota je 1dl vina, malo piva ali šilce žganja).

Ukvarjanje z redno, aerobno telesno aktivnostjo, kot je na primer hitra hoja, in sicer

večino dni po manj kot 30 minut, lahko zniža sistolični krvni tlak za 4–9 mmHg.

Nefarmakološke ukrepe uvedemo pri vseh osebah z arterijsko hipertenzijo in tudi pri

osebah z visoko normalnim krvnim tlakom (to je meja med 130 in 139/85–89 mmHg).

Odločitev o tem, katere nefarmakološke ukrepe bomo uvedli, je individualna in postopna

(Salobir, 2003, str. 41).

Bolezen lahko poteka tudi brez zapletov, ampak jo moramo pravilno in pravočasno

zdraviti. Zdravljenje visokega krvnega tlaka, morda bolj kot pri drugih boleznih, vpliva na

splošno počutje pacientov. Pacienti zato pogosto ne upoštevajo nasvetov o


15

nafarmakološkem načinu zdravljenja (Kapš et al., 2009, str. 130). Priporoča se, da preden

zdravnik predpiše zdravila, pacienti poskusijo praviloma z zdravim življenjskim slogom in

upoštevanjem ukrepov za zniževanje pritiska.

Mladostnikom s preveliko telesno težo in z visokim krvnim tlakom svetujemo, naj telesno

težo zmanjšajo do idealne. Kadilci morajo opustiti kajenje ali vsaj zmanjšati. Mladostniki z

arterijsko hipertenzijo potrebujejo nafarmakološke ukrepe zdravljenja, s katerim pričnemo

vedno pred uvedbo zdravil in z njimi nadaljujemo tudi po uvedbi zdravil.

Pozitivne učinke na srčno-žilni sistem ima telesna dejavnost, ampak mora biti redna.

Zmanjšanje telesne teže je osnova zdravljenja hipertonikov s čezmerno telesno težo.

Preprečevanje pridobivanja telesne teže pri mladostniku prepreči tudi dodatno zvišanje

krvnega tlaka. Uspeh je boljši, če sodeluje celotna družina in mladostniku stoji ob strani in

ga pri vsem podpira. Za mladostnike velja, da nujno povečajo vnos svežega sadja in

zelenjave, vlaknin, živil z manjšo vsebnostjo maščob in zmanjšajo vnos soli. Spremembe v

načinu prehranjevanja morajo obsegati kontrolo nad velikostjo obrokov, redne obroke,

vključno z zajtrkom, zmanjšano porabo sladkih in energijskih pijač.


16

4 PREVENTIVNA VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI

MLADOSTNIKU Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO

Pri zmanjšanju števila bolezni srca in ožilja medicinske sestre z izvajanjem zdravstvene

vzgoje nudijo pomoč pri spremljanju načina življenja. Medicinske sestre kot svetovalke

skušajo vplivati na posameznike. Med najpomembnejše elemente uspešne in učinkovite

preventive bolezni srca in žilja zanesljivo sodi vzpostavitev odkritega in s podatki ter

ciljnimi vrednostmi podprtega odnosa zdravnik–medicinska sestra–mladostnik. Iz izkušenj

namreč vemo, da je zaupanje v zdravnika in medicinsko sestro daleč najpomembnejše med

razlogi za mladostnikovo sodelovanje. Tako v ambulanti kot v bolnišnici je naloga

medicinske sestre, da otroku pravilno izmeri krvni tlak in ga tudi pouči, kako naj meritve

izvaja v domačem okolju. Prav zato medicinska sestra potrebuje dodatno znanje o

pravilnem načinu izvajanja merjenja krvnega tlaka in o vzdrževanju aparatov.

Glavne naloge medicinske sestre so krepitev in ohranjanje dobrega zdravja, preprečevanje

bolezni ter negovanje med boleznijo in rehabilitacijo. Razvoj zdravstvene nege temelji na

zadovoljevanju zdravstvenih potreb ljudi in ne potreb zdravstvenega varstva (Pajnkihar,

1999, str. 23).

Z zdravstveno-vzgojnimi aktivnostmi skušajo ljudem posredovati znanje, informacije in

navade, ki vplivajo na zdrav način življenja. Ni dovolj, da mladostniki poznajo dejavnike

tveganja za nastanek bolezni, ampak jih morajo znati tudi upoštevati v načinu življenja.

Izvajanje zdravega načina življenja mora prevzeti vsak mladostnik sam, saj je tudi sam

najbolj odgovoren za svoje zdravje.

4.1 Zdravstvena vzgoja mladostnika in njegovih staršev o zdravem

življenjskem slogu

Zdravstvena vzgoja je del splošne vzgoje in pomemben dejavnik napredka posameznika in

skupnosti. Lahko bi rekli, da je zdravstvena vzgojenost tudi odraz splošne izobrazbe in

kulture posameznika ter celotnega naroda (Hoyer, 2005, str. 1).


17

Na splošno je znano dejstvo, da pacienti z arterijsko hipertenzijo v veliki večini dolgoročno

nezadovoljivo izvajajo ukrepe izboljšanja življenjskega sloga.

Ljudje smo navajeni svojih navad in živimo v krogu svojih navad, zato je vsako

spremembo težko doseči in vsako namensko spremembo še težje vzdrževati. Prav tako je

zmotno prepričanje, da sprememba življenjskih navad predstavlja za pacienta dolgotrajen

in naporen proces, zato je uspešnih le 25–30 odstotkov pacientov. Odstotek pacientov, ki

se držijo priporočenih nasvetov glede življenjskega sloga, je precej nižji kot tisti, ki

predstavlja redno jemanje zdravil. Raziskave potrjujejo, da je večini ljudi laže redno jemati

zdravila, kot pa spremeniti življenjski slog (Tušek Bunc, & Kert, 2008).

Dobovišek in Accetto (2004, str. 37) navajata splošno sprejete ukrepe za spremembo

življenjskega sloga pacienta z arterijsko hipertenzijo:

prenehanje kajenja,

zmanjšanje telesne teže,

zmerno pitje alkoholnih pijač,

zmanjšanje soli v prehrani,

večja telesna aktivnost,

zdrave prehranske navade,

obvladovanje stresa.

Cilj zdravstvene vzgoje je pozitivno vplivati na mladostnika in njegove starše, da aktivno

sodelujejo in prevzemajo odgovornost za lastno zdravje. Zato jih moramo znati ustrezno

motivirati in jim posredovati prave informacije.

4.1.1 Zdravstvena vzgoja mladostnika in njegovih staršev o zdravi prehrani

Salobir (2003, str. 43) navaja, naj medicinska sestra svetuje naslednja navodila pacientom

glede zdravih prehranskih navad:

10 do 15 odstotkov energijskih potreb je potrebno prekriti z beljakovinami;

v zaužiti prehrani naj maščobe pokrijejo 15 do 30 odstotkov skupnih potreb po

energiji (pri debelih manj kot 15 odstotkov);


18

vnos energije naj bo uravnotežen z njeno porabo;

z ogljikovimi hidrati, ki naj bodo glavni vir energije, krijemo 55 do 74 odstotkov

dnevnih energijskih potreb, priporočeno je uživanje kompleksnih ogljikovih

hidratov in čim manj sladkorja;

na dan naj bo manj kot 300 mg holesterola (pri osebah z zvečano koncentracijo

LDL holesterola, sladkornih pacientih in tistih s koronarno boleznijo pa manj kot

200mg/dan);

dnevno naj zaužijejo manj kot 5 g soli;

zmerno zauživanje alkohola (največ 2 enoti dnevno za moške in 1 enota dnevno za

ženske);

dovolj sadja in zelenjave (vsaj 5, če je možno pa od 8 do 10 kosov sadja in

zelenjave na dan);

hrana, ki jo zaužijejo, naj bo surova (polovica hrane, ki jo zaužijejo v obroku, naj

bo surova, saj se s kuhanjem uničijo nekateri vitamini, minerali in encimi, zaradi

česar je hrana manj hranljiva).

Voda sestavlja 60–70 odstotkov človeškega telesa in je za zdravje bistvenega pomena.

Vsak dan jo je potrebno popiti vsaj osem kozarcev. Voda odlično odvaja strupe iz telesa,

zraven tega pa se v njej odvijajo skoraj vse življenjske funkcije (Miller, 2009).

Redna telesna aktivnost, prehrana, prehranjevanje in zmanjšanje stresa so pomemben

dejavnik zdravja. Velikokrat stoji za povišanim krvnim tlakom tudi debelost, potrebno je

upoštevati dieto. Uravnotežena prehrana v obdobju otroštva in mladostništva je dobra

popotnica za kakovostno življenje in boljše zdravje. Zdrave prehranjevalne navade, ki jih

otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način prehranjevanja tudi v

kasnejšem življenjskem obdobju in s tem na zdravje v odrasli dobi.

K zdravi prehrani spadajo tudi zdrave prehrambne navade:

uživanje hrane sede, počasi, v miru in sproščenem okolju,

redna prehrana (zajtrk, kosilo, večerja, ena ali dve malici),

uživanje čim pestrejše in ne preobilne prehrane,

uživanje malo mastne hrane ter veliko sadja in zelenjave (Pokorn, 2001).


19

Pri uživanju hrane so pomembni tudi okolje, razpoloženje in čas. Umirjeno, urejeno okolje,

lepo pogrnjena miza in dobro razpoloženje za mizo je nujno. Hrano je potrebno uživati v

prijetni atmosferi in jo dobro prežvečiti, kajti na ta način se bo hrana prebavila in

izkoristila.

4.2 Zdravstvena vzgoja mladostnika in njegovih staršev o pravilnem

vodenju arterijske hipertenzije pri mladostniku

Mladostnik mora dobro poznati dejavnike, ki pozitivno vplivajo na njegovo zdravje, to so

pravilna prehrana, telesna dejavnost, duševno ravnovesje med delom, sprostitvijo ter

počitkom.

Zdravstvena vzgoja spada v področje javnega zdravstva in je metoda dela v preventivni

medicini ter zdravstvenih strokah, ki se razvijajo ob medicini, kot so zdravstvena nega,

fizioterapija, delovna terapija, sanitarno inženirstvo. Je samostojna disciplina, ki jo

opredeljujejo cilji, načela, vsebine, metode, sredstva, kadri, organizacija dela in

raziskovalno delo. Pomembno je, da je zdravstvena vzgoja stalen proces in se ne omejuje

na posamezne akcije (Hoyer, 2005, str. 2).

Zdravstvena nega si prizadeva, da bi vsak posameznik, pa tudi družba, sprejeli zdravje za

največjo vrednoto, izoblikovali pozitivna stališča do zdravja in jih v življenju tudi

uresničili. Z zdravstveno vzgojo poskušamo vplivati na ljudi, da postanejo dejavni, da

lahko povzamejo svoj del odgovornosti za lastno zdravje (prav tam).

Medicinske sestre posameznike seznanijo z vrednostmi krvnega tlaka in jih poučijo o

pomenu rednih kontrol. Pri višjih vrednostih od pričakovanih ponovijo meritve.

Medicinska sestra ima pomembno vlogo v okviru sodobnega pristopa v zdravstveni negi,

torej v procesu zdravstvene nege, ko je pri vsaki življenjski dejavnosti vključeno tudi

učenje za pridobivanje zdravstvenih vzorcev obnašanja (Hoyer, 2005, str. 10). Medicinska

sestra oceni ogroženost in svetuje na podlagi izmerjenega krvnega. Zdravim

posameznikom svetujejo merjenje krvnega tlaka vsaj enkrat letno. Mladostnikom, ki se že

zdravijo z zvišanim krvnim tlakom medicinska sestra svetuje redne kontrole pri zdravniku,


20

redno in pravilno jemanje predpisanih zdravil in samomeritve krvnega tlaka vsaj enkrat

tedensko.

Skozi leta izobraževanja postane medicinska sestra ekspert na svojem področju.

Pomembno je, da znanje, ki ga prejema, zna tudi uporabiti in ga prenašati na druge. Le z

uporabo znanja, ki ga prenaša tudi v prakso, lahko pokaže pozitivne rezultate in ohrani

dobro ime (Hoyer, 2005, str. 10). Promocija zdravja v zdravstvenih domovih je namenjena

predvsem odpravljanju dejavnikov tveganja s pomočjo nefarmakoloških ukrepov in

spremljanju nezdravih življenjskih navad.

4.2.1 Informiranost o posledicah arterijske hipertenzije

Medicinska sestra kot zdravstvena vzgojiteljica mora poznati značilnosti pacientov v

procesu učenja in spreminjanja vedenja, njihove sposobnosti dojemanja, pristope k učenju.

Arterijska hipertenzija ne boli in večinoma v zgodnji fazi ne povzroča nikakršnih zunanjih

vidnih sprememb, zato jo imenujemo tudi » tihi ubijalec« saj jo je moč ugotavljati zgolj s

pripomočki za merjenje (Kapš et al., 2009, str. 121).

Mladostnike z boleznimi srca in ožilja je treba poučiti o dejavnikih tveganja, ki lahko

stopnjujejo razvoj bolezni, in jih spodbuditi, da opustijo nekatere škodljive razvade, na

primer kajenje, nezdravo in neuravnovešeno prehrano, telesno nedejavnost, stresno

življenje in čezmerno pitje alkoholnih pijač, za katere je znanstveno dokazano, da so

neposredni dejavniki tveganja za razvoj kroničnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter

drugih.

Medicinske sestre poskušajo vplivati na mladostnike da so aktivni, osveščeni in

informirani, saj je dejavno sodelovanje vsakega mladostnika osnovni pogoj, da lahko vsak

prevzame svoj del odgovornosti za svoje dobro počutje in zdravje. Če so mladostniki

ustrezno obveščeni in motivirani in imajo dostop do informacij, lahko nadzirajo dejavnike,

ki ogrožajo in vplivajo na njihovo zdravje. Medicinska sestra se z vsakim mladostnikom

pogovori, mu svetuje in ga informira.


21

Zdravje je vrednota, je naše bogastvo, zato ga varujemo in ga ne prepuščajmo naključju.

Zdravo življenje je skrb za naše lastno zdravje in dobro počutje. Le dobro informiran in

motiviran mladostnik bo lahko dobro vodil svojo kronično bolezen, se znal izogniti

dejavnikom, ki mu slabšajo stanje, prepoznati poslabšanje ali zaplet in pravočasno poiskati

pomoč.


22

5 VLOGA MEDICINSKA SESTRE PRI OBRAVNAVI

MLADOSTNIKA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO

Ko mladostnik in njegovi svojci niso več kos težavam, ki se pojavijo, in ko z boleznijo ne

morejo več živeti, se pokaže potreba po spremembi. Zdravstvena nega otroka zahteva

prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem področju zdravja.

Medicinska sestra, ki se odloča za takšno delo, mora sprva razviti veliko mero pristne

empatije (vživljanje v drugega), varne čustvene razdalje in potrpežljivosti, kajti koraki pri

zdravljenju oseb z arterijsko hipertenzijo so majhni in včasih celo dlje časa neopazni.

Medicinska sestra mora razumeti svoja pričakovanja in cilje (postaviti si mora realna

pričakovanja), imeti mora posluh za čustveno doživljanje, hkrati pa razumeti

mladostnikovo vedenje in izkušnje. Mladostnika nikoli ne smemo obsojati. Medicinska

sestra mora k mladostniku pristopiti z veliko razumevanja za stisko, s prijaznostjo, toplino,

pozornostjo, spoštljivostjo, vztrajnostjo, sprejemanjem drugačnosti in hkrati odločnostjo.

Prav odločnost medicinske sestre je poglavitnega pomena, kajti le-ta v mladostniku vzbudi

občutek varnosti. V pogovoru ga mora motivirati, razbremenjevati, mu pomagati in ga

spodbujati pri vseh življenjskih aktivnostih.

To je čustveno zahtevno delo in zahteva od medicinske sestre aktivno poslušanje in

pogovarjanje. Le na tak način si lahko pridobi od mladostnika zaupanje za sodelovanje

med zdravljenjem. Vsi mladostniki se niso pripravljeni spoprijeti s to težko potjo k

ozdravitvi, pa tudi njihovi cilji niso vedno enaki temu, kar medicinska sestra meni, da je

dobro zanj. Kljub temu ga mora nenehno spodbujati in ne sme obsojati njegovih odločitev.

Prepričevanje mladostnika o nasprotnem nima pozitivnega učinka.

Pri celotni obravnavi mladostnika je nujno sodelovati z njegovimi svojci; vključujemo jih v

zdravstveno vzgojo. Medicinska sestra pri zdravstveni negi in zdravstveni vzgoji igra

pomembno vlogo, ta se prične že ob prvem sprejemu v bolnišnico in traja ves čas

zdravljenja. Z mladostnikom se pogovarjamo o bolezni, simptomih, možnih zapletih, o

načinu zdravljenja, prehranskem zdravljenju in o spremenjenem načinu zdravljenja zaradi

arterijske hipertenzije.


23

5.1 Vloga medicinske sestre v pediatrični zdravstveni negi

Pri posamezniku je pomembno, da medicinska sestra obravnava pacienta celovito. Vsak

postopek opazovanja in spremljanja simptomov je neizogiben, ker pripomore k hitrejšemu

okrevanju. Medicinska sestra je član zdravstvenega tima in ima veliko vlogo pri

opazovanju in prepoznavanju vidnih in nevidnih simptomov nezdravega družinskega

življenja. Osnovna veščina medicinske sestre za oceno zdravstvenega stanja je, da

prepozna akutno družinsko stanje in vzpostavi dobro komunikacijo med družinskimi člani

in zdravstvenim osebjem.

Za uspešno komunikacijo sta potrebna čas in strokovnost. Varovanje zdravja otrok in

mladostnikov naj bi bilo najpomembnejše področje javnega zdravja v vsaki družbi. Skrb za

zdravje otrok in mladostnikov je dejansko naloga vsake sodobne družbe. Služba za

zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine skrbi za celotno, izven bolnišnično

zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine od 6. do 19. leta starosti (Završnik, 2005).

Otroci so dragoceno darilo. Tudi zato ima medicinska sestra v času hospitalizacije bolnega

pomembno vlogo; ne samo da izvaja zdravstveno nego otrok vseh starosti, v tem času je

tudi svetovalka staršem. Starši so tisti, ki vidijo in doživljajo bolezen otrok na svoj način.

Medicinska sestra je tista, ki mora starše s svojim znanjem, izkušnjami in občutkom

empatije popeljati skozi izkušnjo bolezni njihovega otroka/mladostnika.

»Medicinska sestra je zdravstvena delavka (njeno področje je zdravstvena nega), ki je

sestavni del nacionalnega sistema zdravstvenega varstva. Znotraj celotnega zdravstvenega

varstva medicinska sestra z drugimi zdravstvenimi delavci in delavci iz drugih sektorjev

družbenih služb načrtujejo, izvajajo in vrednotijo delo ter tako zagotavljajo učinkovitost

zdravstvenega sistema, ki pospešuje zdravje, preprečuje bolezen in skrbi za bolne in

invalidne osebe« (Pajnkihar, 1999, str. 20).

Pri delu z bolnim mladostnikom se medicinska sestra stalno srečuje tudi z zdravstveno-

vzgojnim delom. Bolj poglobljeno zdravstveno vzgojno delo je delo z otroki, ki imajo

kronična obolenja. Medicinska sestra tekom hospitalizacije vzpostavi tesen stik z


24

mladostnikom in tudi s starši. S takim pristopom se vzpostavi zelo dobro sodelovanje tako

otroka kot staršev. Velik poudarek daje medicinska sestra tudi preventivnim ukrepom, s

katerimi se lahko bistveno zmanjša jakost in pogostost poslabšanja bolezni.

5.2 Obravnava mladostnika z arterijsko hipertenzijo po procesu

zdravstvene nege

Proces zdravstvene nege je sodoben metodološki pristop v zdravstveni negi, ki temelji na

sistematični, logični in nacionalni metodi dela za ugotavljanje in reševanje težav ter

problemov posameznikov in skupin, za katere je pristojna in odgovorna medicinska sestra.

Pod problemi in težavami so razumljene enkratne reakcije posameznika ali skupine na

aktualne (obstoječe) in potencialne (grozeče) probleme, povezane z zdravjem. Ta

metodološki pristop narekuje in obvezuje način delovanja ter omogoča individualno in

celovito obravnavo posameznika in skupine (Hajdinjak, & Meglič, 2006).

Proces zdravstvene nege predstavlja pomoč v procesu zagotavljanja pravice do

informiranja. Ta sistematična metodologija omogoča, da medicinska sestra kontinuirano

ugotavlja pacientove potrebe in jih konstantno vrednoti. Pacient dojema svojo celotnost in

avtonomnost subjekta, ki zahteva spoštovanje. Za razliko od drugih ima medicinska sestra

največji dostop do pacienta in vpogled v stanje njegovega zdravja ali bolezni. Edinstvenost

te zveze med medicinsko sestro in pacientom temelji na medsebojnem zaupanju,

razumevanju in vsakodnevnih odnosih (Filej, 2000).

5.2.1 Ugotavljanje potreb po zdravstveni negi

Potrebe pacienta se začnejo s sprejemanjem in zbiranjem njihovih podatkov, do katerih

pridemo z osebnim stikom in pa s sistematičnim iskanjem. Na tej stopnji dela potrebuje

medicinska sestra še posebej sposobnosti opazovanja, komuniciranja, analize in

interpretacije. Medicinska sestra zbira informacije od prvega stika naprej. Takoj ko smo

mladostnika vključili v sistem zdravstvene nege, medicinska sestra poskrbi za podrobno

negovalno anamnezo in zbira podatke tudi iz drugih zanesljivih virov (Pajnkihar, 1999, str.

166).


25

V pediatrični zdravstveni negi se informacije pridobijo od otroka in njegovih staršev. Vsi

podatki se zberejo s pogovorom, opazovanjem in merjenjem pri mladostniku. V pogovoru

z mladostnikom pridobi laične podatke, medtem ko strokovne podatke pridobi v pogovoru

s člani zdravstvene nege in zdravstvenega tima. Z analizo, pregledom dokumentacije

zdravstvene nege in medicinske dokumentacije pridobi informacije, ki ji pomagajo

razjasniti situacijo v zvezi z mladostnikovim prejšnjim in sedanjim zdravstvenim stanjem

(Hajdinjak & Meglič, 2006, str. 94).

Z analizo medicinska sestra ne odkrije samo potreb po zdravstveni negi, temveč spozna

tudi sposobnosti in ovire, ki preprečujejo, da bi posameznik sodeloval pri lastni negi.

Vsebine prve faze procesa zdravstvene nege:

zbiranje informacij o pacientki,

analiza vseh zbranih podatkov,

predelitev negovalnih problemov (Pajnkihar, 1999).

Poznamo objektivne in subjektivne podatke pri zbiranju informacij o pacientu:

Objektivni podatki

Medicinska sestra pridobi objektivne podatke z opazovanjem in merjenjem. Imenujejo se

znaki. Zbiranje prinese veliko število podatkov, prizadevati si je potrebno za optimalno

število podatkov, saj je včasih dovolj le en objektiven pokazatelj, na osnovi katerega se

lahko zanesljivo sklepa, da problem obstaja (Hajdinjak & Meglič, 2006).

Subjektivni podatki

Subjektivni podatki kažejo na občutje mladostnika; posreduje jih mladostnik (starši), ki

pojasni kako doživlja problem, pove kaj mu problem pomeni in kako ga občuti. Te podatke

posreduje na oceni opazovanja. Imenujejo se simptomi. Če je le mogoče, je treba

subjektivne podatke potrditi še z objektivnimi (Hajdinjak & Meglič, 2006).

Podatke smo si pridobili od mladostnice in njenih staršev. Vse podatke smo zbrali s

pogovorom, opazovanjem in merjenjem krvnega tlaka pri mladostnici. V pogovoru z


26

mladostnico pridobimo laične podatke, medtem ko bi strokovne podatke pridobili v

pogovoru s člani zdravstvenega tima in zdravstvene nege. S pregledom dokumentacije

zdravstvene nege in medicinske dokumentaciji bi pridobili informacije, ki bi pomagale

razjasniti situacijo v zvezi z mladostnikovim prejšnjim in sedanjim zdravstvenim stanjem.

Možne negovalne diagnoze so:

Neuravnovešena prehrana, več kot telo potrebuje, debelost (Gordon, 2006, str. 82).

Spanje, motnje spanja (Gordon, 2006, str. 86).

Bolečina, nesposobnost obvladovanja (akutna) (Gordon, 2006, str. 196).

5.2.2 Načrtovanje intervencij zdravstvene nege

Sistematično načrtovanje zdravstvene nege izhaja iz potreb po zdravstveni negi in zahteva

sodelovanje medicinske sestre in varovanca. Pomeni aktiven miselni proces, ki vodi v

logično razmišljanje o zdravstveni negi ter zahteva uporabo strokovnega znanja, spretnosti

in kakovosti, ko se odločamo za posege in postopke zdravstvene nege in ko določamo

njihovo prioriteto (Hajdinjak & Meglič, 2006).

Vsebine druge faze procesa zdravstvene nege:

navedba negovalnih problemov,

določitev pomembnosti negovalnih problemov,

določitev negovalnih ciljev,

ugotavljanje in upoštevanje pacientovih virov,

izdelava individualnega načrta intervencij zdravstvene nege (Pajnkihar, 1999).

Zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja in novonastalih bolnikovih potreb je potrebno

načrt nenehno prilagajati in spreminjati (Pajnkihar, 1999, str.174). Pri mladostnici smo

ugotovili naslednje negovalne probleme: neuravnovešena prehrana, več kot telo potrebuje,

debelost, spanje, motnje spanja. Cilji, ki smo si jih skupaj z mladostnico zastavili so:

prehranjevanje mladostnice bo zdravo in bo zadoščalo celodnevnim energijskim potrebam,

telesna teža bo sčasoma zmanjšana oz. optimalna, spanec bo miren, dovolj dolg in

kakovosten. Krvni tlak bo bolj urejen.


27

5.2.3 Izvršene intervencije zdravstvene nege

Izvajanje zdravstvene nege pomeni torej uresničitev prvih dveh faz procesa zdravstvene

nege za doseganje individualno zastavljenih ciljev pri varovancu, zato je zelo pomembno,

da sta ugotavljanje potreb po zdravstveni negi in načrtovanje natančna in kakovostna.

Vsebine 3. faze procesa zdravstvene nege:

ponovno določanje potreb po zdravstveni negi,

izvajanje negovalnih intervencij (Pajnkihar, 1999, str. 181).

Izvajanje zdravstvene nege vključuje ponovno preverjanje stanja in obnašanja mladostnika

z vseh vidikov sprememb, pravilnega načrtovanja intervencij ter oceno pogojev za

izvajanje. Z izvajanjem načrtovanih negovalnih intervencij ob sprotnem vrednotenju pa

ugotavljamo, kako le-te vplivajo na stanje oziroma na obnašanje mladostnika. Intervencije

zdravstvene nege se načrtujejo vnaprej, zato jih je potrebno vedno, preden jih izvedemo,

preveriti, če so še primerne. Načrtovanje intervencij se izvede, če so dani pogoji za

izvedbo. Negovalne intervencije in njihovo učinkovitost je potrebno sproti vrednotiti in to

že med samim izvajanjem (Hajdinjak & Meglič, 2006).

Mladostnico in starše smo zdravstveno vzgojno poučili o zdravem načinu življenja in o

zdravem življenjskem slogu nasploh. Mladostnica se je o svoji prekomerni telesni teži in o

pravilni prehrani posvetovala s svojim osebnim zdravnikom.

Mladostnico smo poučili oziroma ji povedali, naj si pred spanjem prezrači svojo sobo,

zagotovi si naj ustrezno mikroklimo. Mladostnico je potrebno zaposliti čez dan.

5.2.4 Vrednotenje procesa zdravstvene nege

Vrednotenje zdravstvene nege je proces, v katerem ocenimo uspešnost zdravstvene nege

pri mladostniku, in predstavlja primerjavo doseženih rezultatov zdravstvene nege s cilji,

zastavljenimi v fazi njenega načrtovanja. Vrednotenje je zaključna faza procesa

zdravstvene nege. Vrednoti se skupaj z mladostnikom oziroma s člani družine. Pri tem

sodelujejo vsi člani tima zdravstvene nege, ki so vključeni v nego posameznega


28

mladostnika. Končno vrednotenje obsega:

Analizo mladostnikovega stanja, njegovo obnašanje in ravnanja. Analizirajo se

načrtovani cilji v času, ko naj bi bili doseženi. Nato ocenimo stanje in obnašanje

mladostnika v primerjavi s cilji, ki smo si jih zadali.

Vrednotimo vse cilje, ki smo si jih zadali: dosežene ali delno dosežene ter tudi

nedosežene.

Analiziramo intervencije zdravstvene nege, pri tem pa ugotovimo, če so bile

izbrane negovalne intervencije najučinkovitejše.

Analiziramo uspešnost in učinkovitost zdravstvene nege z dokumentiranjem

(Hajdinjak & Meglič, 2006).

Z vrednotenjem dobimo povratno informacijo, ki nam daje možnost, da spoznamo tudi

druge potrebe mladostnika. Seveda pa vrednotenje ni mogoče, dokler sistematično ne

dokumentiramo vsega, kar vpliva na nego v fizičnem, psihičnem in socialnem smislu

(Pajnkihar, 1999).

Z vrednotenjem dela zdravstvene nege ugotovimo:

učinek zdravstvene nege na pacienta,

reakcije pacienta na posamezne negovalne intervencije,

splošno počutje pacienta,

spremembe v počutju pacienta,

doseganje načrtovanih ciljev pri pacientu glede na postavljeno negovalno diagnozo

(Pajnkihar, 1999).

V primeru, da se zgodi, da nismo dosegli cilja ali pa da smo ga delno dosegli, moramo

vedno poiskati za to vzroke. Vrniti se je potrebno v prvo fazo procesa zdravstvene nege.

Zbrati moramo nove informacije ter analizirati vzroke za neuspešnost (Hajdinjak &

Meglič, 2006).


29

6 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA

6.1 Raziskovalna vprašanja

V diplomskem delu smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja:

RV 1: Kakšna je informiranost mladostnika o arterijski hipertenziji?

RV 2: Koliko se mladostnik zaveda, da sta telesna aktivnost in pravilna prehrana

pomembni pri znižanju arterijske hipertenzije?

RV 3: Kateri negovalni problemi so pri mladostniku z arterijsko hipertenzijo prioritetni?

6.2 Raziskovalne metode

Pri pripravi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Analiza domače in

tuje literature nam je omogočila opredelitev teoretičnih izhodišč. Raziskava je temeljila na

kvalitativni metodologiji. V študiji primera smo uporabili tehniko intervjuja, vprašanja so

bila odprtega tipa.

6.3 Postopki zbiranja podatkov

Kot raziskovalni instrument smo za zbiranje podatkov uporabil vprašalnik za intervju, ki

vsebuje vprašanja odprtega tipa. Vprašanja se nanašajo na podatke v sklopu ugotovljene

anamneze in ugotavljanja potreb po zdravstveni negi glede na 14 osnovnih življenjskih

aktivnosti avtorice V. Henderson.

6.4 Raziskovalno okolje

Raziskava poteka v družini, ki ima mladostnika z hipertenzijo.

6.5 Raziskovalni vzorec

Raziskovalni vzorec je zajemal mladostnika s hipertenzijo in njegove starše.


30

6.6 Etični vidik

Vse udeležence smo seznanili z namenom in ciljem raziskave. Sodelujočim je zagotovljena

anonimnost, bila je možnost odklonitve sodelovanja. Pri izvedbi raziskave smo upoštevali

vsa načela Kodeksa etike zdravstvene nege in oskrbe Slovenije.


31

7 REZULTATI

Predstavitev mladostnice

21-letna A., rojena 16. 7. 1993, ima arterijsko hipertenzijo. Diagnozo so ji potrdili leta

2005 po operaciji leve ledvice, pred tem težav s povišanim krvnim tlakom ni imela.

Mladostnica ima sinusno aritmijo, alergij nima. V družini ima dedek povišan krvni tlak in

epilepsijo, tudi babica ima povišan krvni tlak. Starša s krvnim tlakom nimata težav.

Socialna anamneza

Pacientka živi s svojim fantom pri njegovih starših v stanovanjski hiši na obrobju mesta.

Pred tem je živela pri svojih starših v hiši na podeželju. Navaja, da se člani družine dobro

razumejo, medsebojni odnosi so dobri. Pacientka je edinka.

Potek zdravljenja

Mladostnica je bila leta 2005 operirana, odstranili so ji levo ledvico. Po odstranitvi leve

ledvice so ji ugotovili povišan krvni tlak s pomočjo holterja. Sedaj prejema Enap 5 mg, ki

ga vzame vsako jutro, ob zelo povišanem krvnem tlaku vzame tableto zjutraj in zvečer. Na

kontrolne preglede hodi redno.

Ugotavljanje potreb mladostnice po osnovnih življenjskih aktivnostih V. Henderson:

Dihanje

Pred boleznijo je imela težave z dihanjem ob večjem naporu, trenutno težav z dihanjem

nima, razen ob pretiravanju pri športu.

Prehranjevanje in pitje

Pred boleznijo je bil apetit dober, glede hrane ni bila nikoli izbirčna, raje ima mesne


32

izdelke kot pa zelenjavo in sadje. Pred boleznijo je tehtala okoli 120 kg, telesna višina je

168 cm. Med hospitalizacijo v bolnišnici je shujšala za okoli 10 kg in jih po odpustu

pridobila nazaj. Ima štiri obroke dnevno, čez dan spije okroli tri litre tekočine (soka). Med

letoma 2012 in 2014 je shujšala za okoli 20 kg, trenutno ima 98 kg. V hujšanje je vložila

veliko truda, dieto je dobila v bolnišnici, navaja, da je potrebovala veliko podpore svojih

staršev, veliko je bilo odrekanja in truda.

Izločanje in odvajanje

Pred boleznijo je imela težave z izločanjem, vodo je dnevno odvajala 10–15x, z blatom ni

imela težav. Zaradi težav z uhajanjem urina je imela veliko težav z osebno higieno, redno

je nosila dnevne vložke, včasih tudi vložki niso pomagali. Navaja, da ji je bilo najhuje med

vrstniki, ker niso poznali pravega vzroka zakaj se ji to dogaja. Prihajalo je do

posmehovanja in zaradi tega ni rada hodila v šolo. Navaja, da dnevne vložke nosi občasno,

ko je prehlajena, saj ji ob kihanju včasih uide par kapljic urina.

Gibanje in ustrezna lega

Pred boleznijo je mladostnica bila bolj neaktivna, imela je težave z gibanjem zaradi

povečane telesne teže. Navaja, da je zelo hitro postala utrujena ob vsaki manjši aktivnosti.

Med boleznijo in hospitalizacijo v bolnišnici je večino časa ležala. Bila je vse skozi

utrujena, brez energije in volje, po navadi se je sprehodila samo po hodniku bolnišnice.

Navaja, da se odkar je shujšala počuti super, se veliko giba, predvsem kolesari in veliko

hodi na sprehode v naravo s svojim fantom.

Spanje in počitek

Pred boleznijo ni imela težav pri spanju in počitku. Spat je hodila med 21. in 22. uro ter se

vstajala med 7:30 in 9:30, tudi med vikendi. Navaja, da ima te navade ohranjene še sedaj,

razen da se vsak dan zbuja ob 6:30, zaradi opravljanja pripravništva v zdravstvu. Vsak dan

spi 8 do 9 ur. Navaja, da ob slabem počutju lahko tudi cel dan poležava v postelji.


33

Oblačenje in slačenje

Rada je urejena, popoldan ima rada športna oblačila, saj se takrat boljše počuti. Pri urejanju

ne potrebuje pomoči.

Vzdrževanje normalne telesne temperature

Težav z vzdrževanjem telesne temperature nima.

Čistoča in nega telesa

Pacientka sama skrbi za osebno higieno, tušira se vsak večer, lase si umiva 2- do 3-krat na

teden, redno skrbi za ustno higieno, zobe si umiva najmanj 2-krat dnevno.

Izogibanje nevarnostim v okolju

Prepozna nevarnosti v okolju in je bila o njih poučena. Težave z vidom in sluhom nima.

Komunikacija, odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, potreb

Pred boleznijo je bila med vrstniki bolj zadržana, največ časa je preživela z dedkom,

babico in starši, med vrstniki se ni počutila enakovredno. Navaja, da je bila na začetku pred

operacijo zelo žalostna in da se je velikokrat spraševala zakaj se je to zgodilo ravno njej.

Zdaj je to sprejela kot del življenja in se s tem ne obremenjujem več. Ima fanta, ki ji zelo

stoji ob strani, prav tako njegovi starši. Mama navaja, da je bila pred operacijo in

ugotovljenim visokim krvnim tlakom zelo prestrašena, žalostna, zaprta vase, spraševala je

zelo malo, vendar se je z njo vedno odkrito pogovorila. Sedaj veliko več govorita o

povišanem krvnem tlaku, tudi o tem kako se je počutila, ko so ji odstranili ledvice.

Vključena ni v nobeno društvo, v srednji šoli težav ni imela, sošolci in sošolke so ji stali ob

strani, tudi po končanem šolanju ima še vedno stike z njimi.


34

Koristno delo, razvedrilo in rekreacija

Pred boleznijo ni imela posebnih hobijev, igrala je različne igre z svojimi domačimi. Zdaj

zelo rada kolesari in hodi na sprehode v naravo, redno se giblje, da vzdržuje telesno težo.

Učenje in pridobivanje znanja

Pred boleznijo so bili osveščeni o zdravi prehrani mladostnice, telesni aktivnosti, zdravem

razvoju mladostnice. Med boleznijo so se starši zavedali resnosti bolezni, verjeli so v

zdravstveno izboljšanje.

Nevrološka in mentalna funkcija

Težav s koncentracijo nima. Ob velikih naporih jo po navadi boli glava, postane utrujena in

se ji poveča krvni tlak. Izvaja različne tehnike sproščanja, ki ji sicer pomagajo, a šele

takrat, ko odpravi vzroke stresa.


35

8 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

Arterijska hipertenzija običajno nastane neopazno in jo odkrijemo šele ob nastanku prvih

težav, ki jih navaja pacient ob obisku pri zdravniku. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje

obolelih v ciljnih skupinah bodisi v smislu preventivnih pregledov pri izbranem zdravniku,

bodisi pri preventivnem obisku patronažne medicinske sestre na pacientovem domu.

Arterijska hipertenzija je ključna povzročiteljica obolenj organov in organskih sistemov.

Kar pogosto se dogaja, da se ljudje zaradi hitrega življenjskega ritma vzamemo premalo

časa zase in svoje zdravje. Telesne nedejavnosti, nepravilne prehrane in stresa ne smemo

zanemariti, saj take življenjske navade slabo vplivajo na naše zdravje, zlasti na krvni tlak.

Prav mi sami lahko z zdravim načinom življenja veliko spremenimo (Zupanc, 2008). Prav

zato ima veliki pomen osveščenost mladostnikov o krvnem tlaku, da poznajo načela

zdravega načina življenja, dejavnike tveganja in se zavedajo posledic povišanega tlaka.

S pomočjo analize literature in študije primera smo v diplomskem delu želeli odgovoriti na

naslednja raziskovalna vprašanja.

Prvo raziskovalno vprašanje: Kakšna je informiranost mladostnika o arterijski

hipertenziji?

Informiranost mladostnika o arterijski hipertenziji je dobra. Mladostnica navaja: »Zdaj, ko

sem starejša, vem o svoji bolezni veliko več kot v otroštvu, prej me to niti ni tako

zanimalo. Tudi izobrazbo imam v zdravstveni smeri in sem se tudi iz tega vidika veliko

naučila. Veliko o svoji bolezni preberem v revijah, na internetu in slišim na televiziji.

Mislim, da veliko vem o svoji bolezni, da sem dobro informirana in vedno znova me

zanima, če je odkrito kaj novega o tej bolezni«. Mladostnica ima povišan krvni tlak že več

let in pravi, da je dobro informirana o arterijski hipertenziji. Vendar nas je pri izvedbi

intervjuja zmotilo dejstvo, da ima slabo kontrolo nad vrednostmi krvnega tlaka in da si ga

ne kontrolira redno, čeprav ima svoj merilnik krvnega tlaka. Samokontrola krvnega tlaka

ima pomembno vlogo in je dragocena informacija za zdravnika, ki nadzira in zdravi

mladostnikov visok krvni tlak.


36

Visok krvni tlak (hipertenzija) je bolezensko zvišanje tlaka v ožilju, ki lahko prizadene

veliki ali mali krvni obtok, arterije ali celo vene. Kljub temu pa zvišan (visok) krvni tlak

pomeni arterijsko hipertenzijo v velikem krvnem obtoku (Bombek, 2000, str. 65).

Pomembno je, da si mladostnik želi informacij in ga zanima zdrav način življenja. Vredno

se je truditi z osveščanjem mladostnikov in organizirati veliko predavanj, izidov revij in

člankov o zdravem načinu življenja in morda te vsebin prenesti tudi v televizijske

programe. Kako pa bodo ljudje sprejeli informacije o arterijski hipertenziji in jih znali

izkoristit sebi v prid, je odvisno od vsakega posameznika.

Drugo raziskovalno vprašanje: Koliko se mladostnik zaveda, da sta telesna aktivnost

in pravilna prehrana pomembni pri znižanju arterijske hipertenzije?

Mladostnica se zaveda, da sta telesna aktivnost in pravilna prehrana zelo pomembni.

Mladostnica navaja: »Prej sem bila zelo močna, imela sem veliko težav, tudi z gibanjem.

Zdaj ko sem shujšala, mi je veliko lažje, tudi počutim se boljše. Zavedam se, da je gibanje

ključnega pomena pri moji bolezni in zavedam se, da prav tako zdrava prehrana.

Velikokrat se spomnim kako sem se včasih nezdravo prehranjevala, saj se še sedaj tu pa

tam pregrešim, ampak ne več tako kot včasih. Telesna aktivnost in zdrava prehrana so mi

spremenile življenje oziroma sem si ga sama ob upoštevanje navodil zdravnika«.

Mladostnica se zaveda, da je zdrava prehrana zelo pomembna, ob pojavu arterijske

hipertenzije je dobila v bolnišnici predpisano dieto, ki se je doma ni držala. Sedaj se

zaveda pomena zdrave prehrane in gibanja, veliko je izgubila tudi na telesni masi.

Ugotovila je, da se zaradi upoštevanja navodil veliko boljše počuti in da se je s tem krvni

tlak izboljšal. Prizna, da je bilo potrebno v to vložiti veliko volje in energije in da je bilo

veliko odrekanja. Najtežje se je bilo odpovedati bolj mastni hrani, ki so je bili navajeni na

deželi. Dejstvo je, da kar zamudimo v otrokovem zgodnjem razvoju, ne moremo več

nadoknaditi.

Pacienta medicinska sestra opozori na škodljivost visokega krvnega tlaka in slabih

življenjskih navad. Pomembno je, da se pacient zaveda lastne odgovornosti za svoje

zdravje oziroma pomena aktivnega sodelovanja pri zdravljenju, ki lahko veliko pripomore


37

k izboljšanju počutja, kljub kronični bolezni. Pacienta je lažje motivirati za zdravljenje, če

začuti, da se ga obravnava kot individualno osebnost in ne kot enega od mnogih pacientov.

Spoštljiv odnos pomaga, da pacient upošteva navodila namenjena izboljšanju njegovega

zdravja in počutja (Mršnik, 2003).

Uspešno vodenje mladostnika z visokim krvnim tlakom je odvisno od učinkovitega

sodelovanja celotnega zdravstvenega tima z mladostnikom in njegovimi starši. Pisna

navodila in literatura, ki jo nudimo pacientom, ne morejo v celoti nadomestiti osebnega

stika. Pomembno je, da starši mladostniku že v ranem otroštvu približajo spoznanja o

pomembnosti zdrave prehrane, o telesni aktivnosti, opustitvi škodljivih navad in da

mladostnik starše tudi posnema.

Zdrav življenjski slog je širok pojem, ki zajema človeka kot celoto. Starši morajo

mladostniku nuditi čim več pozitivnih spodbud. Pri osveščanju staršev in mladostnikov v

zdravem življenjskem slogu ima pomembno vlogo tudi medicinska sestra. Že v zgodnji

mladosti se začnemo navajati na določen režim prehrane. V povprečju so otroci primorani

uživati hrano, ki jim je ponujena v vrtcih, šolah in kuhinji svojih staršev, in ki je

pogostokrat bogata s sladkorjem, škrobom in predelanimi maščobami. V mladosti

pridobljene navade praviloma postanejo stalnica za vse življenje in šele ko nas začnejo

pestiti najrazličnejše težave ali prekomerna telesna teža, pomislimo, da vzrok tiči v

nezdravem prehranjevanju.

Ljudje imamo o pojmu zdrava prehrana zelo različna mnenja oziroma prepričanja. Tudi

različni strokovnjaki si velikokrat nasprotujejo v tem, kaj so v resnici zdrava oziroma

nezdrava živila. Večina se jih strinja, da lahko s prehrano izboljšamo kakovost življenja ter

preprečimo veliko bolezni, kot so srčno-žilna obolenja, diabetes, povišan krvni tlak in rak

ter nekatere celo pozdravimo.

Tretje raziskovalno vprašanje: Kateri negovalni problemi so pri mladostniku z

arterijsko hipertenzijo prioritetni?

Pri mladostnici so prioritetni trije negovalni problemi. Mladostnica navaja: »Težave imam


38

še vedno z gibanjem, saj se zgodi, da se občasno premalo gibam, težave imam tudi s

prehrano, občasno se preveč najem in me vse boli ter se ne počutim dobro, sem še bolj

utrujena. Krvnega tlaka si ne merim redno, najpogosteje si ga merim ko je že prepozno in

se slabo počutim«.

Gibanje je naravna človeška potreba, ki jo lahko zadovoljimo že z vsakodnevnimi opravili,

ne glede na letni čas ali starostno skupino. Gibanje pripomore k boljšemu počutju in

zdravju, saj z gibanjem porabljamo energijo, ki smo jo v telo vnesli s hrano, in telesu

dovajamo kisik. Mladostnica ima težave s premalo gibanja in hitro utrujenostjo. Hoja je

pravzaprav najbolj primerna oblika gibanja za mladostnico. Gibanje spada med učinkovite

preprečevalce in nevtralizatorje stresa. Vadba naj bo mladostnici v veselje, zabavo in

sprostitev. Nezadostna telesna dejavnost pospešuje nastanek visokega krvnega tlaka in tudi

čezmerno telesno težo. Redno športno udejstvovanje, zlasti mlajših in tistih srednjih let,

znižuje krvni tlak, vpliva na zmanjševanje telesne teže, izboljšuje splošno počutje ter daljša

pričakovano življenjsko dobo in izboljša kakovost življenja nasploh (Faulhaber, 2006, str.

8).

Čezmerno kopičenje maščevja v telesu je značilno za kronično bolezen debelost. V

telesnih funkcijah in presnovnih procesih povzroča motnje. Zmanjševanje življenjske

kakovosti, povečanje obolevanja za številnimi boleznimi in skrajševanje življenjske dobe

so značilnosti debelosti. Ker dobiva v razvitem svetu razsežnost epidemije, postaja velik

zdravstveni in družbeni problem. Vzrokov za debelost je lahko več, vendar je osnovni in

najpomembnejši neravnovesje med zaužito in porabljeno energijo. Temu neravnovesju

pripomore po eni strani po sestavi nepravilna prehrana, po drugi strani pa pomanjkanje

telesne dejavnosti (Tetičkovič & Magdič, 2006, str. 48).

Zaradi prekomerne telesne teže in debelosti obstaja veliko večja možnost za pojav

dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni. Zavedati se moramo, da

telesna teža z leti narašča, če ne ukrepamo, zato nadzorujmo telesno težo vse življenje in

ustrezno ukrepajmo. Najboljši in najbolj preprost način, da mladostnica shujša je, da zveča

telesno dejavnost z gibanjem in zdravim prehranjevanjem. Nikakor ne smemo pri krvnem

tlaku gledati samo na krvni tlak, ampak moramo obravnavati vse dejavnike tveganja za


39

bolezni srca in ožilja, s katerimi je krvni tlak po navadi povezan (kajenje, dednost, telesna

teža, prehrana, gibanje, krvni sladkor, maščobe, …).


40

9 SKLEP

Pomembno se je zavedati večjega tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, če v našem

vsakdanu prevladujejo škodljive razvade oziroma so prisotni dejavniki tveganja. Kot

kažejo ugotovitve raziskav, so srčno-žilne bolezni še vedno vodilni vzrok smrti v razvitem

svetu. Individualni zdravstveno-vzgojni pristop ima gotovo velik vpliv, saj bo mladostnik

tako dovolj motiviran za sodelovanje, poznal ter razumel bo svojo bolezen in njene

posledice. Posledica današnjega načina življenja mladostnikov sta gotovo debelost in

zmanjšana telesna aktivnost.

Da bo športno/gibalna aktivnost in s tem prevzemanje zdravega življenjskega sloga postalo

del mladostnikovega vsakdana in ne obveza, pač pa potreba in zadovoljstvo, je v veliki

meri odgovornost družine kot tudi države v zdravstvenemu, vzgojno-izobraževalnem ter

socialnem sistemu. Vsekakor je bolj učinkovita metoda preprečevanje zvišanega krvnega

tlaka in njegovih posledic, kot zdravljenje in lajšanje telesnih in duševnih okvar. Kot

zdravstveni delavci moramo strmeti k načelu bolje preprečevati kot zdraviti. Delovati

moramo na primarnem, sekundarnem in terciarnem področju zdravstvene vzgoje

prebivalcev.

Mladostniki pogosto ne vedo za svojo bolezen, ampak jo odkrijejo naključno. Velikokrat

mladostniki v prvih letih bolezni nimajo nobenih simptomov in se počutijo zdravi. Visok

krvni tlak načeloma ne povzroča težav, dokler ne preseže meje. Povečan krvni tlak je eden

izmed pomembnih dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, zato je

priporočljivo, da se krvni tlak meri redno.

Država bi morala z svojo zdravstveno politiko nameniti večji poudarek preventivi vseh

kroničnih bolezni in odpravljanju slabih življenjskih navad. V družbi je potrebno povečati

zavedanje o tem, kako pomembni so vplivi in posledice načina življenja na naše zdravje in

počutje. Velik poudarek bi morali nameniti seznanjenju ogroženih skupin z zdravim

načinom življenja. Predvsem se gre za mlade v času odraščanja in šolanja, saj se večina

nezdravih razvad, poseganja po hitri hrani in alkoholu, kajenju in premalo gibanja pojavi

ravno v tem obdobju.


41

LITERATURA IN VIRI

Accetto, R, Farkaš, J, & Zaletel Kragelj, L. (2008). Obravnava bolnikov z arterijsko

hipertenzijo. Zdrav Vestnik, 77, 97–102.

Accetto, R., & Salobir, B. (2009). Epidemiološka raziskava hipertenzije v Sloveniji. V

Dolenc, P. (Ured.), XVIII. strokovni sestanek Sekcije za arterijsko hipertenzijo. Zbornik

prispevkov (str. 9‒14). Ljubljana, Slovenija: Sekcija za arterijsko hipertenzijo, Slovensko

zdravniško društvo.

Bombek, M. (2000). Visok krvni tlak – arterijska hipertenzija. V Kranjc, I., & Pečovnik, B.

(Ured.), Interna medicina (str. 65‒73). Maribor, Slovenija: Visoka zdravstvena šola.

Cibic, B. (1997). Visok krvni tlak. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije.

Cigale, L. (2010). Vadba v fitnesu za ljudi s povišanim krvnim tlakom. Diplomsko delo.

Ljubljana, Slovenija: Fakulteta za šport.

Dobovišek, J., & Accetto, R. (2004). Arterijska hipertenzija. Ljubljana, Slovenija: Lek.

Dolenc, P. (2003). Krvni tlak – klinične meritve, samomeritve in neinvazivno merjenje

krvnega tlaka. V XII. Strokovni sestanek Sekcije za arterijsko hipertenzijo. Zbornik

prispevkov (str. 15‒22). Portorož, Slovenija: Slovensko zdravniško društvo sekcije za

arterijsko hipertenzijo.

Falkner, B. (2010). Hypertension in children and adolescents: epidemiology and natural

history. Pediatr Nephrol. 25, 7, 1219‒1224.

Faulhaber, H., D. (2006). Obvladujmo visok krvni tlak: kako ga pravočasno prepoznamo in

zdravimo: učinkoviti ukrepi za preprečevanje in zdravljenje. Naravno preprečevanje resnih

posledic bolezni. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Filej, B. (2004). Sodobni trendi v zdravstveni negi. V; Trampuž, R. 8ur. Kakovost

zdravstvene nege – kako jo prenesti v prakso. Nova Gorica: Društvo medicinskih sester in

zdravstvenih tehnikov Nova Gorica.

Gordon, M. (2006). Negovalne diagnoze - priročnik. Maribor, Slovenija: Zdravstveni dom

dr. Antona Drolca, Kolaborativni center SZO za primarno zdravstveno nego.

Hajdinjak, A., & Meglič, R. (2006). Sodobna zdravstvena nega. Ljubljana, Slovenija:

Visoka šola za zdravstvo Ljubljana.

Hoyer, S. (2005). Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za

zdravstvo.


42

Kapš, P., Kapš, R., Kapš, P., & Ostojić Kapš, S. (2009). Bolezni srca in žilja. Novo mesto,

Slovenija: Grafika Tomi.

Kersnik Levart, T., & Rus, R. (2010). Obravnava otroka s sumom na arterijsko

hipertenzijo. V Dolenc, P. (Ured.), XIX. Strokovni sestanek sekcije za arterijsko

hipertenzijo. Zbornik Portorož, 2.–3. december 2010. Ljubljana, Slovenija: Sekcija za

arterijsko hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo.

Marčun Varda, N. (2011). Hipertenzija v otroški dobi. Maribor, Slovenija: Univerzitetni

klinični center Maribor.

Maučec Zakotnik. V: Železnik, N. (2007). Poboljšajmo se. Zdravje.

Meglič, A., & Kosmač, B. (2008). Hipertenzija pri mladostnikih. XVII. Strokovni sestanek

Sekcije za arterijsko hipertenzijo. Zbornik prispevkov (str. 65‒91). Ljubljana, Slovenija:

Sekcija za arterijsko hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo.

Miller, B. (2009). Prikriti morilci: Skrite nevarnosti v našem telesu. Ljubljana, Slovenija:

Tuma.

Moravec Berger, D. (2004). Epidemiologija arterijske hipertenzije in nekaterih drugih

srčno - žilnih bolezni. V Dolenc, P. (Ured.), XIII. Strokovni sestanek Sekcije za arterijsko

hipertenzijo. Zbornik prispevkov (str. 19‒30). Ljubljana, Slovenija: Sekcija za arterijsko

hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo.

Mršnik, M. (2003). Ugotavljanje posameznikovega življenjskega stila in napotki za zdrav

življenjski stil. V Dolenc, P. (Ured.), XII. Strokovni sestanek Sekcije za arterijsko

hipertenzijo. Zbornik prispevkov (str. 47‒57). Ljubljana, Slovenija: Sekcija za arterijsko

hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo.

Pajnkihar, M. (1999). Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor, Slovenija: Visoka

zdravstvena šola Maribor.

Pokorn, D. (2001). Oris zdrave prehrane. Ljubljana, Slovenija: Inštitut za varovanje

zdravja Republike Slovenije.

Salobir, B. (2003). Učinek nefarmakoloških ukrepov na krvni tlak. XII. Strokovni sestanek

Sekcije za arterijsko hipertenzijo. Zbornik prispevkov (str. 41‒45). Ljubljana, Slovenija:

Sekcija za arterijsko hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo.

Tetičkovič, E., & Magdič, J. (2006). Dejavniki tveganja za možgansko – žilne bolezni. V:

Žvan, B., & Najžer Bobnar, E. (ur.). Spoznajmo in preprečimo možgansko kap. Ljubljana:

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije.


43

Tušek Bunc, K., & Kert, S. (2008). Vloga bolnika pri učinkovitem zdravljenju arterijske

hipertenzije. V Klemenc Ketiš, Z., & Stepanovič, A. X. (Ured.), Fajdigovi dnevi; Zbornik

predavanj. Ljubljana, Slovenija: Zavod za razvoj družinske medicine.

Završnik, J. (2005). Pediater na primarni ravni zdravstvenega varstva. Zbornik predavanj

XV. srečanja pediatrov in II. srečanje medicinskih sester z mednarodno udeležbo, Maribor,

15. – 16. april 2005. Maribor, Slovenija: Splošna bolnišnica Maribor.

Zupanc. N. (2008). »Tihi ubijalec« Ali ga poznate? V: V skrbi za vaše zdravje: Kako

visoko je previsoko? Resnice o krvnem tlaku. Koper: Vek.

Žalar, A., & Miholič, P. (2003). Zdravstvena vzgoja za obvladovanje visokega krvnega

tlaka. Ljubljana, Slovenija: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.


1

PRILOGE

Priloga 1: Vprašanja za intervju

Spoštovani!

Sem Darja Milošič, študentka Fakultete za zdravstvene vede, Univerze v Mariboru in

pripravljam diplomsko delo z naslovom »Arterijska hipertenzija pri mladostniku.« Z

vprašalnikom bi želela ugotoviti, katere so najpogostejše težave oz. problemi mladostnika

z arterijsko hipertenzijo in njegovih staršev. Upoštevala bom Kodeks etike medicinskih

sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Za Vaše sodelovanje se Vam zahvaljujem!

Darja Milošič

1. del: NEGOVALNA IN SOCIALNA ANAMNEZA

Vprašanja za starše:

Kdaj se je arterijska hipertenzija prvič pojavila?

Katere znake bolezni ste prepoznali?

Ima kdo v družini ali sorodstvu podobne bolezni? Ali kakšno druge bolezni?

Kakšno je bilo zdravje mladostnika do sedaj?

Vprašanja za mladostnika?

Datum rojstva in status?

Imaš brata/sestro?

Kako bi opisal svojo družino?

Imaš kakšne druge bolezni, alergije?

Katere znake, simptome si imel/a, ko si ugotovil/a, da je nekaj narobe s tabo?


2

2. del. DIHANJE, PREHRANJEVANJE IN PITJE, IZLOČANJE IN ODVAJANJE


Ima težave z dihanjem?

Telesna teža in višina pri mladostniku?

Kaj najraje je? Katero hrano odklanja?

Ima težave z izločanjem in odvajanjem?

Vprašanja za mladostnika:

Kakšen je tvoja apetit?

Koliko obrokov imaš dnevno?

Katero hrano ne maraš in katero imaš rad/a?

Koliko tekočine spiješ na dan in kaj piješ?

Kako pogosto uriniraš, odvajaš blato?

Ali imaš ob uriniranju kakšne težave?

Imaš težave z zaprtjem ali z drisko (diarejo)?

3. del: GIBANJE IN USTREZNA LEGA, SPANJE IN POČITEK


Kako bi opisali gibanje od mladostnika?

Kako bi opisali spanje od mladostnika?


Kako bi opisal/a svoje gibanje?

Potrebuješ pomoč pri gibanju?

Kako bi opisal/a svoje spanje?

Koliko ur na dan spiš/počivaš?

Pogosto ležiš/počivaš, ko se slabo počutiš?


3

4. del: VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE, ČISTOČA IN

NEGA TELESA, OBLAČENJE IN UREJANJE


Kakšne so sposobnosti mladostnika za opravljanje osebne nege?

Ste opazili kakšne izrazitejše spremembe pri mladostniku?


Si imel/a zadnje čase težave s povišano telesno temperaturo?

Kako skrbiš za osebno higieno?

5. del: IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU


Mislite, da je vaš mladostnik izpostavljen nevarnostim v okolju?


Imaš težave z vidom, sluhom?

Imaš vstavljene »tujke« (intravenski kanal, vensko valvulo,..)?

6. del: KOMUNIKACIJA, IZRAŽANJE ČUSTEV, UČENJE IN PRIDOBIVANJE

ZNANJA, KORISTNO DELO IN REKREACIJA


Ali se veliko pogovarjate z mladostnikom?

Na kakšen način doživljate mladostnikovo bolezen?

Ali se vključujete v kakšna društva?

Ali se je razpoloženje v družini spremenilo, ko ste zvedeli, da je mladostnik zbolel?

Poznate bolezen od mladostnika? Od kot ste dobili informacije o bolezni? Ali ste

bili dovolj osveščeni od zdravnikov in medicinskih sester?

Ste zaskrbljeni, čutite strah, žalost zaradi mladostnikove bolezni?

Se o tem s kom pogovarjate?


4


Kakšni so tvoji hobiji?

Poznaš dobro svojo bolezen, od koga si dobil/a informacije o arterijski hipertenziji?

Kakšno se ti zdi zdravstveno osebje?

Se zaradi bolezni manj družiš s prijatelji?

Si pogosto žalosten/a zaradi bolezni?

7. del: SPOLNA FUNKCIJA, BOLEČINA, NEVROLOŠKA IN MENTALNA

FUNKCIJA TER KRVNI OBTOK IN CIRKULACIJA


Ali se pri mladostniku opazijo kakšne vedenjske spremembe zaradi bolezni?

Menite, da ima težave s koncentracijo?


Kdaj si dobila prvič menstruacijo, kakšen je menstruacijski ciklus?

Imaš bolečine? Kje, kako pogosto, ocena po VAS?

Meniš, da si zaradi utrujenosti manj aktiven/a?

Imaš vrtoglavice, občutek »razbijanja srca«?

Imaš glavobole?

Imaš težave s koncentracijo?

Si redno meriš krvni tlak?


5

Priloga 2: Intervju

1. del: NEGOVALNA IN SOCIALNA ANAMNEZA


Kdaj se je arterijska hipertenzija prvič pojavila?

Arterijska hipertenzija se je prvič pojavila leta 2005, ugotovili so jo po odstranitvi leve

ledvice.

Katere znake bolezni ste prepoznali?

Arterijsko hipertenzijo so ugotovili v bolnišnici, pred tem težav s pritiskom ni imela, tudi

posebnih znakov nismo opazili, razen utrujenosti in glavobolov.

Ima kdo v družini ali sorodstvu podobne bolezni? Ali kakšne druge bolezni?

Dedek ima arterijsko hipertenzijo in epileptične napade, prav tako ima babica v zadnjih

letih povišan krvni pritisk.

Kakšno je bilo zdravje mladostnice do sedaj?

Najprej je dobivala zdravila za zniževanje pritiska in predpisali so ji dieto, ki se ni najbolj

držala. Od njenega otroštva smo z njenim zdravjem imeli precej težav, veliko smo bili pri

zdravnikih.

Vprašanja za mladostnico:

Datum rojstva in status?

Rojena sem 16. 7. 1993, trenutno opravljam pripravništvo za tehnika zdravstvene nege.

Imaš brata/ sestro?

Sem edinka.

Kako bi opisala svojo družino?

Moja družina je zelo prijazna, dobro se razumemo in si med seboj pomagamo.

Imaš kakšne druge bolezni, alergije?

Leta 2005 odstranitev ledvice, sinusna aritmija, alergij nimam.

Katere znake, simptome si imel/a, ko si ugotovila, da je nekaj narobe s tabo?

Velikokrat me je bolela glava, veliko sem bila utrujena, slabo sem se počutila tudi zaradi

prevelike telesne teže, zelo malo sem se gibala.


6

2. del: DIHANJE, PREHRANJEVANJE IN PITJE, IZLOČANJE IN ODVAJANJE


Ima težave z dihanjem?

Ne. Težav z dihanjem nikoli ni imela, razen ob kakšnem velikem naporu je začela težje

dihati, saj je bila prisotna prevelika telesna teža in je zaradi tega se hitro zadihala in

utrudila, drugih težav nikoli ni imela.

Telesna teža in višina pri mladostniku?

98 kg in 168 cm.

Kaj najraje je? Katero hrano odklanja?

Najraje ima mesne izdelke, odklanja špinačo in zelenjavo nasploh.

Ima težave z izločanjem in odvajanjem?

Težave z izločanjem je imela pred operacijo ledvic. Zdaj težav nima.

Vprašanja za mladostnico:

Kakšen je tvoj apetit?

Moj apetit je dober.

Koliko obrokov imaš dnevno?

Dnevno imam 4 obroke.

Katero hrano ne maraš in katero imaš rad/a?

Ne maram špinače in nasploh nisem ljubiteljica zelenjave, zelo rada pa imam vse ostalo

kjer je prisotno meso, zelo rada imam tudi ribe.

Koliko tekočine spiješ na dan in kaj piješ?

Spijem okrog tri litre tekočine čez dan, večinoma pijem sok in vodo.

Kako pogosto uriniraš, odvajaš blato?

Z odvajanjem blata nimam težav, nikoli nisem zaprta. Uriniram večkrat dnevno ( do 10-

krat na dan), odvisno koliko spijem čez dan.

Ali imaš ob uriniranju kakšne težave?

Težav nimam. Težave se pojavijo, ko sem prehlajena in veliko kiham in mi občasno uide

kakšna kapljica tudi v spodnje perilo.

Imaš težave z zaprtjem ali z drisko (diarejo)?

Z zaprtjem in drisko nimam težav.


7

3. del: GIBANJE IN USTREZNA LEGA, SPANJE IN POČITEK


Kako bi opisali gibanje od mladostnika?

Gibanje je veliko boljše kot je bilo včasih. Veliko se giba in pri tem več nima težav.

- Kako bi opisali spanje od mladostnika?

Spi dovolj ur. Zdaj se bolj zgodaj zbuja kot včasih, ampak s tem nima težav.


Kako bi opisal/a svoje gibanje?

Svoje gibanje bi opisala, da je veliko bolje kot včasih. Pred boleznijo mi je bilo težko se

sprehoditi v naravi, zdaj to obožujem, si pri tem sprostim misli, veliko tudi kolesarim in

pri tem uživam.

Potrebuješ pomoč pri gibanju?

Pri gibanju ne potrebujem pomoči.

Kako bi opisal/a svoje spanje?

Spim dobro.

Koliko ur na dan spiš / počivaš?

8–9 ur na dan.

Pogosto ležiš / počivaš, ko se slabo počutiš?

Še vedno veliko počivam ob slabem počutju, čez dan grem počivat po sprehodu.

4. del: VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE, ČISTOČA IN

NEGA TELESA, OBLAČENJE IN UREJANJE


Kakšne so sposobnosti mladostnika za opravljanje osebne higiene?

Vse stori sama, ne potrebuje nadzora.

Ste opazili kakšne izrazitejše spremembe pri mladostniku?

Ne.


8


Si imel/a zadnje čase težave s povišano telesno temperaturo?

Ne.

Kako skrbiš za osebno higieno?

Vsak večer se stuširam, zjutraj in zvečer umijem zobe.

5. del: IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU


Mislite, da je vaš mladostnik izpostavljen nevarnostim v okolju?

Ne.


Imaš težave z vidom, sluhom?

Ne.

Imaš vstavljene »tujke« (intravenski kanal, vensko valvulo,..)?

Ne.

6. del: KOMUNIKACIJA, IZRAŽANJE ČUSTEV, UČENJE IN PRIDOBIVANJE

ZNANJA, KORISTNO DELO IN REKREACIJA


Ali se veliko pogovarjate z mladostnikom?

Zdaj več ne, odkar živi pri fantu.

Na kakšen način doživljate mladostnikovo bolezen?

Sem zelo težko sprejela, da je ravno moj edini otrok bolan, ampak zdaj sem se sprijaznila s

tem, ko je vse za nami. Krivde nisem imela, čeprav se sprašuješ zakaj se je to zgodilo

ravno mojemu otroku.

Ali se vključujete v kakšna društva?

Ne.

Ali se je razpoloženje v družini spremenilo, ko ste zvedeli, da je mladostnik

zbolel?


9

Na samem začetku je bilo zelo hudo, veliko sem bila z otrokom sama, saj je bil mož v

službi na terenu. Ko smo zvedeli za povišan krvni tlak, nas je to še bolj povezalo, ker smo

čez najhujše šli pred tem.

Poznate bolezen od mladostnika? Od kot ste dobili informacije o bolezni? Ali

ste bili dovolj osveščeni od zdravnikov in medicinskih sester?

Da. Od zdravnikov in medicinskih sester sem dobila veliko informacij, veliko sem o tem

tudi prebrala.

Ste zaskrbljeni, čutite strah, žalost zaradi mladostnikove bolezni?

Vseskozi čutim rahel strah, žalostna več nisem, ko pogledam svojo hčerko kako je velika

in vesela.


Kakšni so tvoji hobiji?

Rada kolesarim in zelo rada plavam.

Poznaš dobro svojo bolezen, od koga si dobil/a informacije o arterijski

hipertenziji?

Da. Največ od mame in veliko pozneje v šoli.

Kakšno se ti zdi zdravstveno osebje?

Osebje je v redu.

Se zaradi bolezni manj družiš s prijatelji?

Da, včasih se nisem družili skoraj z nobenim. Zdaj se veliko družim s prijatelji, saj sem se

sama sprijaznila s svojo boleznijo in se ne počutim več manjvredna od njih.

Si pogosto žalostna zaradi bolezni?

Ne. Včasih sem bila pa veliko žalostna.

7. del: SPOLNA FUNKCIJA, BOLEČINA, NEVROLOŠKA IN MENTALNA

FUNKCIJA TER OSTALI OBTOK IN CIRKULACIJA


Ali ste pri mladostniku opazili kakšne vedenjske spremembe zaradi bolezni?

Ne.

Menite, da ima težave s koncentracijo?

Ne.


10


Kdaj si dobila prvič menstruacijo, kakšen je menstruacijski ciklus?

Prvič sem dobila menstruacijo v osmem razredu osnovne šole, ciklus imam urejen, prvi

dan menstruacije imam bolečine.

Imaš bolečine? Kje, kako pogosto, ocena po VAS?

Zdaj več ne. Veliko krat me boli glava.

Imaš vrtoglavico, občutek »razbijanja srca«?

Ob prehitrem vstajanju se mi velikokrat zvrti. Občutek razbijanja srca imam ob preveliki

aktivnosti pri športu.

Imaš glavobole?

Da, občasne.

Imaš težave s koncentracijo?

Ne.

Si redno meriš krvni tlak?

Ne, merim si ga enkrat ali dvakrat na mesec.

univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vede · objavili so percentilne krivulje za različne...

Documents