univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vedebtls basic trauma life support ct computed...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ZDRAVSTVENA OSKRBA V

SLOVENSKI VOJSKI

(Diplomsko delo)

Maribor, 2013 Gregor Polanec

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

MENTOR: predav. Anton Koželj, univ. dipl. org.

i

POVZETEK

V diplomskem delu smo predstavili organizacijo, sestavo, naloge in zmogljivosti Vojaške

zdravstvene enote kot nosilke zdravstvenega varstva v Slovenski vojski. Podrobneje smo

definirali in opisali osnovne poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe

v Slovenski vojski vključujoč razširjene kompetence določenih zdravstvenih kadrov, ki so

specifične prav za zagotovitev zdravstvene oskrbe in nege v vojnih in izrednih razmerah.

Pri tem smo še dodatno izpostavili vlogo bojnega reševalca, ki ni predstavnik

zdravstvenega kadra, a ima eno izmed ključnih vlog pri zdravstveni oskrbi na bojišču.

Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo opirajoči se na

razpoložljive pisne dokumente, to so predvsem navodila, priročniki, elaborati in ostalo

pisno gradivo, ki ga Vojaška zdravstvena enota uporablja pri svojem delu. Na podlagi tega

smo predstavili njeno organizacijo in delovanje. Gradivo je rezultat teoretičnega znanja in

praktičnih izkušenj pripadnikov Vojaške zdravstvene enote.

Rezultati kažejo, da je Vojaška zdravstvena enota s svojim kadrom, organizacijo,

standardi, izkušnjami in načinom delovanja sposobna uspešno zagotoviti zdravstveno

oskrbo ne le v vojnih razmerah, ampak tudi v civilni sferi ob izrednih dogodkih. Izkušnje

pridobljene pri sodelovanju njenih pripadnikov na mednarodnih misijah in vajah pa jo

postavljajo ob bok ostalim zdravstvenim enotam držav zaveznic.

KLJUČNE BESEDE: vojaška zdravstvena enota, zdravstvena oskrba in nega v Slovenski

vojski, razširjene kompetence zdravstvenega osebja, bolničar, zdravstveni tehnik,

diplomirani zdravstvenik

ii

ABSTRACT

In the thesis we present the organization, structure, functions and capabilities of Military

medical unit as an agent of health care in the Slovenian Army. More specifically, we

define and describe the basic professional activities and competencies of health care in the

Slovenian Army including the extended competences of certain health personnel that are

specific for the provision of health care and care in military and emergency situations. In

doing so, we have further highlighted the role of combat paramedic who is not a

representative of the medical staff, but has one of the key roles in health care on the

battlefield.

In the making of the thesis, we used the descriptive method based on the available written

documents that are mostly instructions, manuals, elaborations, and other written materials

that were written by Military medical unit’s personnel and is used in their work. On this

basis, we present its organization and operation. The material is the result of theoretical

knowledge and practical experience of Military medical unit personnel.

The results show that the Military medical unit with their staff, organization, standards,

experience and mode of action is capable of efficiently delivering health care, not only in

war situations, but also in the sphere of civil emergency. Experience gained from the

cooperation of its members in international missions and exercises shows that the Military

medical staff is adequately comparable to other health units of the NATO Allies.

KEYWORDS: military medical unit, medical care and support of the Slovenian Armed

Forces, extended competence of medical staff, nurse, medical technician, graduate medical

technician.

iii

KAZALO

KAZALO ........................................................................................................................ iiiSEZNAM KRATIC ......................................................................................................... iv1 UVOD .......................................................................................................................1

1.1 Namen diplomskega dela .....................................................................................21.2 Cilji diplomskega dela .........................................................................................21.3 Raziskovalna vprašanja........................................................................................3

2 VLOGA ZDRAVSTVENE OSKRBE IN NEGE V OBOROŽENIH SILAH..............33 VOJAŠKA ZDRAVSTVENA ENOTA - NOSILKA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V SLOVENSKI VOJSKI................................................................................5

3.1 Zgodovinski razvoj VZE......................................................................................53.2 Struktura vojaško zdravstvene enote ....................................................................73.3 Naloge vojaško zdravstvene enote .....................................................................10

4 RAVNI OSKRBE V SLOVENSKI VOJSKI IN NATU ...........................................124.1 Prva raven oskrbe ROLE 1 ................................................................................124.2 Druga raven oskrbe ROLE 2..............................................................................144.3 Tretja raven oskrbe ROLE 3 ..............................................................................204.4 Četrta raven oskrbe ROLE 4 ..............................................................................21

5 IZVAJALCI, NJIHOVA IZOBRAZBA IN RAZŠIRJENE KOMPETENCE ZDRAVSTVENO NEGOVALNEGA KADRA V SLOVENSKI VOJSKI.......................21

5.1 Bojni reševalec ..................................................................................................225.2 Vojaški bolničar.................................................................................................265.3 Tehnik zdravstvene nege / Srednja medicinska sestra.........................................305.4 Diplomirani zdravstvenik / Diplomirana medicinskasestra .................................31

6 ZDRAVSTVENA OSKRBA V VOJNIH RAZMERAH ..........................................336.1 Organiziranje zdravstvene oskrbe ......................................................................346.2 Principi reševanja ..............................................................................................366.3 Triaža ................................................................................................................376.4 Izvajanje transporta pacientov............................................................................40

7 ZDRAVSTVENA NEGA NA BOJIŠČU .................................................................427.1 Intervencije zdravstvene nege ............................................................................43

8 RAZPRAVA............................................................................................................569 SKLEP.....................................................................................................................59LITERATURA IN PRILOGE..........................................................................................60ZAHVALA......................................................................................................................64

iv

SEZNAM KRATIC

ATLS Advanced Trauma Life Support

AJP Allied Joint Publication

BBSK Bataljonska bojna skupina

BTLS Basic Trauma Life Support

CT Computed Tomography

C.A.T. Combat application tourniquet - enodelni esmarch

DCS Damage control surgery

DVSU Dopolnilno vojaško strokovno usposabljanje

DZN/DMS Diplomirani zdravstvenik/diplomirana medicinska sestra

JRKB (zaščita) Jedrska radiološka kemična biološka (zaščita)

MORS Ministrstvo za obrambo RS

NATO North Atlantic Treaty Organisation (Severnoatlantsko zavezništvo)

OVSU Osnovno vojaško strokovno usposabljanje

p/o Poškodovani/oboleli

PPRS Prostovoljna pogodbena rezervna sestava

ROLE 1 Stopnja zdravstvene oskrbe enot velikosti bataljona (zgolj primarna

zdravstvena oskrba)

ROLE 2 Stopnja zdravstvene oskrbe enot velikosti brigade (primarna in

sekundarna zdravstvena oskrba)

ROLE 2 LM Stopnja zdravstvene oskrbe enot velikosti brigade, lahka manevrska

ROLE 2 E Stopnja zdravstvene oskrbe enot velikosti brigade, razširjena

(Extended)

ROLE 3 Stopnja zdravstvene oskrbe enot velikosti divizija (sekundarna in

terciarna zdravstvena oskrba)

ROLE 4 Stopnja zdravstvene oskrbe enot velikosti armade (sekundarna,

terciarna zdravstvena oskrba z rehabilitacijo)

RS Republika Slovenija

RŠTO Republiški štab teritorialne obrambe

RTG Rentgensko slikanje p/o

SOP Standardni operativni postopek

STANAG Standardization Agreement

v

S.T.A.R.T. Simple Triage and Rapid Treatment

SV Slovenska vojska

TPO Temeljni postopki oživljanja

TZN/SMS Tehnik zdravstvene nege/medicinska sestra

UZ Ultra zvok

VED Vojaška evidenčna dolžnost

VSIU Vojaško strokovno izobraževanje in usposabljanje

VZE Vojaška zdravstvena enota

ZDA Združene države Amerike

ZN Zdravstvena nega

ZT/MS Zdravstveni tehnik/medicinska sestra

Polanec Gregor: ZDRAVSTVENA OSKRBA V SLOVENSKI VOJSKI

1

1 UVOD

Teoretično je vojaška medicina posebna veja medicine, ki temelji na znanstvenih izsledkih

medicine na splošno in na podatkih vojaške znanosti. Praktični vidik vojaške medicine pa

se izraža skozi sisteme organiziranosti, metod in taktike vojaškega zdravstva za podporo

oboroženim silam ter civilni družbi v vojni, izrednih razmerah in miru. Status vojaškega

zdravstva in konkretne oblike razvoja določajo: gospodarski sistem, politične strukture

družbe in še posebej organiziranost vojske ter stopnja razvoja vojaške in medicinske ter

veterinarske znanosti.

Zagotovitev zdravstvene oskrbe je ena najpomembnejših osnovnih potreb sodobnih

oboroženih sil. Slovenska vojska ( v nadaljevanju SV) zdravstveno oskrbo zagotavlja

preko Vojaške zdravstvene enote (v nadaljevanju VZE). Le ta se glede na svoje poslanstvo

in vlogo v vojaških aktivnostih po Vojaški doktrini uvršča v sile za zagotovitev delovanja,

ki so namenjene zagotavljanju možnosti za delovanje in ohranjanju vzdržljivosti. VZE

deluje po principih in standardih vojaške medicine in veterine. Vojaška medicina

predstavlja sistem znanstvenih spoznanj in praktičnih aktivnosti za krepitev zdravja ter

preprečevanje in zdravljenje poškodb in bolezni v vojaškem okolju.

Zdravstvena oskrba, ki jo zagotavlja strokovni kader VZE, je organizirana oblika pomoči

vsem pripadnikom SV v vseh pogojih delovanja doma in na mednarodnih operacijah v

tujini. Zajema številne ukrepe, posege, postopke in aktivnosti med vojakom in zaposlenimi

v vojaškem zdravstvu. Njen cilj je zagotavljanje optimalnega zdravstvenega stanja.

Dejavnost zdravstvene oskrbe obsega oskrbo poškodovanih/obolelih vojakov,

koordinacijo, organizacijo, izvajanje in nadzor nad higieno prostorov in pripomočkov,

transport in kurirska dela.

Zdravstvena oskrba v vojnih razmerah, na bojiščih ali v primeru naravnih nesreč se v

nekaterih elementih bistveno razlikuje od zdravstvene oskrbe v normalnih pogojih, kjer ni

izrazitejših ovir pri njenem zagotavljanju. V izrednih razmerah so prav okoliščine in pogoji

dela tisti, ki vplivajo na drugačen potek oskrbe, prav tako pa tudi narekujejo specifična

znanja in kompetence določenih zdravstvenih in nezdravstvenih kadrov, ki jih v civilnem

zdravstvu nimajo. Poleg zdravstvenih strokovnih kompetenc morajo imeti vsi pripadniki,

ki zagotavljajo zdravstveno oskrbo, tudi ustrezna vojaška znanja in usposobljenost, saj so

del vojaškega osebja SV.


2

1.1 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA

Namen diplomskega dela je predstaviti strukturo, organizacijo in naloge vojaške

zdravstvene enote, njene zmogljivosti in opremljenost. Opisali bomo razširjene poklicne

kompetence in področja delovanja vojaškega zdravstvenega osebja pri zagotavljanju

zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski vojski s poudarkom na aktivnostih zdravstveno

usposobljenega kadra v vojnih razmerah. Vojaški zdravstveni kader je po strokovni strani

povsem primerljiv z zdravstvenim kadrom v civilnem zdravstvu. Dodatna usposabljanja iz

posebnih področij oskrbe in praktične izkušnje pridobljene na vajah doma in pri

sodelovanju na misijah v tujini, pa bi lahko predstavljale celo prednost pri potencialnemu

sodelovanju in pomoči civilnemu zdravstvu v primerih naravnih nesreč in v drugih

izrednih razmerah.

Problem, ki bi ga bilo potrebno izpostaviti je predvsem ta, da je le malo dostopne literature

v slovenskem jeziku, ki nima stopnje tajnosti podatkov. Literatura s stopnjo tajnosti

podatkov kot taka pa ni dostopna vsem ravnem preučevanja in javnega objavljanja

1.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA

- predstavitev strukture in organizacije Vojaške zdravstvene enote,

- predstavitev nalog in zmogljivosti Vojaške zdravstvene enote,

- specifične razširjene kompetence in naloge zdravstvenega osebja v Vojaški

zdravstveni enoti,

- posebnosti zdravstvene oskrbe vojakov na bojiščih in ostalih poškodovanih/obolelih

v vojnih razmerah

- usposobljenost vojaškega zdravstvenega kadra za sodelovanje in pomoč civilnemu

zdravstvu v primeru naravnih nesreč in drugih izrednih razmerah,


3

1.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

- Kateri kadri zagotavljajo zdravstveno oskrbo in nego v Slovenski vojski?

- Kakšne so razširjene poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe

v Slovenski vojski?

- Kakšne so specifike zdravstvene oskrbe na bojišču in v vojnih razmerah?

- Kakšne so zmogljivosti in sestava Vojaške zdravstvene enote za delovanje v

civilnem okolju?

2 VLOGA ZDRAVSTVENE OSKRBE IN NEGE V OBOROŽENIH

SILAH

Vojaška medicina ima svoje osnove v civilni medicini, ki jo nadgrajuje s posebnimi

vojaškimi znanji. Osnovno izhodišče vojaške medicine tiči v specifičnih terenskih pogojih

dela in specifičnih poškodbah (Taseski, 2003, str. 27 - 30).

Najbolj kritični faktor pri njenem delovanju je razpoložljivi čas. Priročnik Ameriških

marincev o ranah na bojišču, ki ga je izdala Ameriška vojska, se prične s stavkom:

"Razlika med življenjem in smrtjo se lahko po nastanku težjih poškodb marinca meri v

minutah." (USMC, 2009)

Kakor tudi druge veje medicine, se je skozi čas razvijala tudi vojaška medicina. Prve

zdravnike kot del enot ali vojsk zasledimo že v sestavi rimskih legij.

V antiki so medicinsko znanje najbolj razvijale rimske legije. Zdravniki so skrbeli za

celotno vojsko in pri tem s priročniki poskusili standardizirati zdravljenje v legijah,

usposabljali so vojake bolničarje, spodbujali vsakodnevno higieno ter skrbeli za ustrezno

prehrano (Likar, 2011).


4

V 18. stoletju se v Franciji prične, poleg zdravstvene oskrbe čet na bojišču, tudi z

zdravstveno oskrbo pri usposabljanju.

Z razvojem tehnike se je razvijala tudi vojaška medicina. Pravo revolucijo v zdravstveni

oskrbi je v 20. stoletju povzročil helikopter, saj je omogočal ne le hitro evakuacijo, ampak

tudi precej večjo mobilnost osnovnih zdravstvenih ekip v primeru intervencije. Na ta način

se je reakcijski čas izrazito skrajšal.

Sistemi zdravstvene zagotovitve posameznih vojsk so organizirani skladno s potrebami in

zmožnostmi posameznih vojsk. Sistemi največjih svetovnih vojsk, kot je na primer vojska

Združenih držav Amerike (ZDA), imajo v svoji sestavi od bolničarjev v okviru osnovnih

enot, do premičnih bolnišnic največjih zmogljivosti. Predstavljajo zaključen sistem, ki

omogoča uporabnikom popolno zdravstveno oskrbo tako doma kot drugje po svetu.

Manjše vojske, ena od njih je tudi Slovenska vojska, se pri zagotavljanju zdravstvene

oskrbe doma povezujejo z državnimi »civilnimi« sistemi in z njimi delijo breme

zagotavljanja oskrbe za svoje pripadnike. Težava pa nastane pri delovanju take vojske

zunaj svoje države, saj izgubijo del sistema, ki jim ga doma zagotavlja civilni del.


5

3 VOJAŠKA ZDRAVSTVENA ENOTA - NOSILKA

ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V SLOVENSKI VOJSKI

Vojaška zdravstvena enota (VZE) je nosilec zdravstvenega varstva v Slovenski vojski

(SV). V letu 2010 je enoti uspelo pridobiti priznanje s strani ministrstva za zdravje in

pridobiti dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti tudi izven okvira SV, kot pomoč

civilnim zdravstvenim ustanovam. (Carotta, Likar, 2010, str 84).

Sedež enote je lociran v Zdravstvenem centru Štula, Ljubljana – Šentvid.

Osnovne naloge Vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske ( VZE ) so zagotavljanje

zdravstvene podpore enotam Slovenske vojske v mednarodnih vojaških operacijah in

misijah ter sodelovanje in pomoč civilnemu zdravstvu v primeru naravnih in drugih nesreč

v Republiki Sloveniji.

3.1 ZGODOVINSKI RAZVOJ VZE

Vojaško zdravstvo deluje od leta 1991. Leta 2001 se je z združitvijo Zdravstvene službe

Ministrstva za obrambo in Sanitetne službe Slovenske vojske oblikovala Vojaška

zdravstvena služba. Junija 2003 je dobila svoj bojni prapor in bila decembra istega leta

podrejena Poveljstvu sil Slovenske vojske. 31. decembra 2004 se je preimenovala v

Vojaško zdravstveno enoto, ki deluje v sestavi Poveljstva za podporo (VZE, 2007).

Pripadniki zdravstvenega osebja, ki so med vojno in po vojni leta 1991 delovali v okviru

območnih štabov, so od Republiškega štaba za teritorialno obrambo (RŠTO) dobili nalogo,

da ustanovijo vojaške ambulante v vojašnicah, ki so prve sprejele vojake na služenje

vojaškega roka. Najprej je z delom pričela ambulanta Šentvid, in sicer decembra 1991,

nato postopoma še ostale vojaške ambulante v vojašnicah SV (Ankaran, Bohinjska Bela,

Ilirska Bistrica, Kranj, Maribor, Moste, Novo mesto, Postojna, Slovenska Bistrica, Ptuj,

Vipava, Zgornja in Spodnja Vrhnika) (VZE, 2007).


6

Danes vojaške ambulante delujejo v vojašnicah Ljubljana Moste, Bohinjska Bela, Celje,

Kranj, Maribor, Novo mesto, Ankaran, Postojna in Vipava ter na letališču Cerklje ob Krki.

Zaradi ukinitve naborniškega sistema so bile vojaške ambulante v vojašnicah Ilirska

Bistrica, Slovenski Bistrici, Ptuju, Zgornji in Spodnji Vrhniki in Šentvidu avgusta 2004

ukinjene (VZE, 2007).

V prostorih ambulant vojašnic se je od leta 1991 opravljala preventivna in kurativna

dejavnost. Pomembna naloga preventive so bili sistematski pregledi nabornikov. Kurativna

dejavnost se je izvajala v celoti, saj je bilo nabornikom zagotovljeno celotno zdravstveno

varstvo v okviru vojaških ambulant, na sistem javnega zdravstva niso bili vezani.

Kurativna dejavnost se je izvajala tudi za stalno sestavo (STAS). Z ukinitvijo naborniškega

sistema se je dejavnost v ambulantah zmanjšala, tako se je ukinilo posamezne vojaške

ambulante. Uvedba izbire osebnega zdravnika v sistemu javnega zdravstva je imela za

posledico močno zmanjšanje kurativne dejavnosti (VZE, 2007).

Od leta 1996 dejavnost medicine dela, vključno s psihološko in laboratorijsko dejavnostjo,

pokriva potrebe Ministrstva za obrambo (MORS) po preventivni dejavnosti, to je

preventivne zdravstvene preglede zaposlenih, vključno zdravstvene preglede letalskega in

drugega strokovnega osebja ter potapljačev. V letu 1996 so z delom pričele tudi

specialistične ambulante (kardiološka, ortopedska, psihiatrična, okulistična, ORL,

internistična). Z ukinitvijo naborniškega sistema se je obseg dela specialističnih ambulant

zmanjšal; trenutno v okviru VZE deluje le psihiatrična ambulanta (VZE, 2007).

Leta 2006 je v sestavo VZE prišla tudi mobilna vojaška bolnišnica ROLE 2 LM MTF.

Od aprila 2013 je poveljnik VZE polkovnik Zoran Vobič.

Strokovni vodja VZE je višji vojaški uslužbenec XIV. razreda Andrej Likar, dr. med.,

spec. spl. med.

Glavna sestra VZE je višja vojaška uslužbenka XII. razreda Dragica Milavec, d.m.s.


7

3.2 STRUKTURA VOJAŠKE ZDRAVSTVENE ENOTE

Vojaška zdravstvena enota je od aprila 2013 formacijsko sestavljena iz:

Poveljstvo VZE, ki izvaja poveljevanje in kontrolo celotni VZE ter zagotavlja štabne

funkcije za doseganje poslanstva vojaškega zdravstva.

Medicinsko logistični vod (MEDLOG) zagotavlja logistično podporo poveljstvu VZE in

njenim podrejenim enotam s poudarkom na vzdrževanju in zagotavljanju medicinskih

sredstev

Zdravstveni center (ZC) Vojaške zdravstvene enote izvaja preventivno zdravstveno

varstvo delavcev Ministrstva za obrambo (MORS) in pripadnikov Slovenske vojske (SV).

Sestavljajo ga oddelek medicine dela, oddelek za laboratorijsko medicino, oddelek za

psihološko dejavnost in oddelek za lekarniško dejavnost.

Naloge Oddelka medicine dela so:

• Preventivni zdravstveni pregledi za delavce Ministrstva za obrambo in pripadnike

Slovenske vojske: pred zaposlitvijo, obdobni pregledi, pregledi pred im po misiji,

ocena zmožnosti za delo zaposlenih.

• Ocena zdravstvenega tveganja na delovnih mestih, kjer so zaposleni izpostavljeni

strupenim snovem in/ali psihičnim in fizičnim obremenitvam.

• Seznanitve osebja z zdravstvenimi tveganji na delovnem mestu doma in v tujini.

• Priprava strokovnih podlag podzakonskih predpisov s področja varnosti in zdravja

pri delu.

• Obseg preiskav je odvisen od vrste in intenzivnosti tveganj na delovnem mestu, te

pa so: laboratorijske preiskave, preiskave vida (ostrina vida na bližino in daljino,

fuzija slike, globinski vid, barvni vid, vidno polje, določitev dioptrije),

audiometrija, bitermalna frekvenčna vestibulografija, spirometrija EKG, psihološki

pregledi (Likar, 2011).


8

Področja dela oddelka za laboratorijsko medicino so: hematologija, biokemija, biokemija

encimov in lipidov, biokemija športa, biokemija urina, imunska detekcija drog, virusna

imunologija HIV 1 in HIV 2, serološka detekcija sifilisa, virusna imunologija vseh vrst

hepatitisa, biokemijski markerji( CDT, PSA, tumorski markerji).

Glavne naloge oddelka za psihološko dejavnost so (Likar, 2011) :

• pregledi pred zaposlitvijo,

• obdobni pregledi,

• pregledi za misijo in delo v tujini,

• pregledi za usposabljanja doma in v tujini,

• ocenitev delazmožnosti zaposlenega.

V sklopu Zdravstvenega centra deluje tudi oddelek za lekarniško dejavnost katerega

glavna naloga je oskrba enot z zdravili in sanitetnim materialom.

Zdravstvena četa zahod (ZČZ) je enota prvega nivoja zdravstvene oskrbe ROLE 1 s

sedežem v vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani.

V njeni sestavi so ambulante v:

- Vojašnica Edvarda Peperka v Ljubljani (1. Zdravstvene enota ZČZ),

- Vojašnica Bohinjska Bela (Oddelek za zdravstveno podporo bojevanju v gorah),

- Vojašnica Petra Pertiča v Kranju (2. Zdravstvena enota ZČZ),

- Vojašnica barona Andreja Čehovina v Postojni (Oddelek za kolektivno

usposabljanje),

- Vojašnica Janka Premrla Vojka v Vipavi (oddelek prve medicinske pomoči),

- Vojašnica Slovenski pomorščaki v Ankaranu (oddelek za pomorsko medicino).

Zdravstvena četa vzhod (ZČV) je enota prvega nivoja zdravstvene oskrbe ROLE 1 s

sedežem v Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Celju. V njeni sestavi so ambulante v:

- Vojašnica generala Maistra v Mariboru (Zdravstveni vod ZČV),

- Vojašnica Franca Uršiča v Novem mestu (Oddelek prve medicinske pomoči in

Oddelek za individualno usposabljanje),


9

- Vojašnica Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki (Oddelek za medicinsko podporo

letenju).

Zdravstvena enota ROLE 2LM MTF s sedežem v Vojašnici Vincenca Repnika v

Slovenski Bistrici, ob vpoklicu pripadnikov prostovoljne pogodbene rezerve sestave

(PPRS), ki predstavljajo specializiran zdravstveni kader-kirurgije in drugih zdravstvenih

specialnosti, dosega zmogljivosti ROLE 2LM po NATO doktrini (triažo in kompleksnejše

postopke oživljanja vključno s kirurgijo omejevanja škode, poznano kot DCS-Damage

Control Surgery).

Veterinarska enota varuje zdravje pripadnikov Slovenske vojske z zagotavljanjem

zdravstveno ustreznih živil in preprečevanje prenosa zoonotskih bolezni. Poleg osnovne

veterinarske dejavnosti izvaja ukrepe dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije ter

mikrobiološke preiskave kužnin.

Glavne naloge veterinarske enote so (Likar, 2011) :

- zagotavljanje zdravstveno ustreznih živil,

- varstvo pred zoonozami,

- veterinarska oskrba vojaških živali,

- vzreja in šolanje vojaških psov.

Sestavljena je iz 5 enot: poveljstvo in poveljniški oddelek, epidemiološki center, oddelek

za zdravstveno varstvo živali, enota za vzrejo in šolanje psov ter oddelek za higieno živil in

veterinarsko diagnostiko.

Enota LAB JRKBO (jedrsko radiološko kemično biološko obrambo) s sedežem v

vojašnici Petra Petriča v Kranju, izvaja detekcijo, identifikacijo, zbiranje in transport

vzorcev ter analizo sumljivih JRKB materialov. V svoji sestavi ima mobilni radiološki in

kemijski laboratorij ter oddelek za JRKBO zaščito.


10

3.3 NALOGE VOJAŠKO ZDRAVSTVENE ENOTE

Naloge VZE opredeljuje formacija. Po formaciji VZE za izvajanje svojega poslanstva

opravlja naslednje naloge (GŠSV, 2011):

- evakuacija poškodovanih oseb;

- izvajanje ali nadzor nad izvajanjem dezinfekcije, dezinsekcije, deratizacije in

dekontaminacije živil, živali, surovin, krme in veterinarske opreme ter prostorov,

- izvajanje medicinske triaže,

- izvajanje nadzorov nad izvajanjem preventivnih ukrepov,

- izvajanje nadzorov nad izvajanjem strokovnih nalog zdravstvene zagotovitve v SV,

- izvajanje nekaterih ukrepe medicinske RKBO zaščite v skladu z AJP 410A,

- izvajanje nekaterih ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva,

- izvajanje osnovne diagnostike (laboratorij, rentgen, ultrazvok) in tehnične podpore

sterilizacije ter zagotavljanje zdravil in ostalih farmacevtskih preparatov vključno

z oskrbo derivatov krvi,

- izvajanje psiholoških pregledov,

- izvajanje specialističnih pregledov za oceno sposobnosti,

- izvajanje zdravstvene oskrbe na nivoju bataljona ali nižje;

- obravnavanje pogostosti in etioloških dejavnikov poklicnih bolezni in bolezni

zaradi dela ter poškodb pri delu;

- ocenjevanje delazmožnosti za določeno delo ter ugotavljanje škodljivosti pri

posameznih delovnih opravilih;

- odrejanje ukrepov in nadzor nad asanacijo bojišča;

- organiziranje in izvajanje ukrepov veterinarsko-preventivnega varstva, veterinarske

RKB zaščite, epizootiološko poizvedovanje, diagnosticiranje ter ukrepanje pri

pojavu kužnih bolezni,

- organiziranje in zagotavljanje izvajanja ukrepov preventivno medicinskega varstva;

- oskrba pripadnikov SV s sanitetnim materialom in pripomočki ter zdravili,

- preventivno zdravstveno varstvo živali v lasti SV,

- pridobivanje podatkov za postavitev ocene zdravstvenega stanja preiskovanca s

preiskavami telesnih tekočin, postavljanje diagnoz, zdravljenje in preprečevanje

bolezni,


11

- sodelovanje pri programiranju psiho – socialne rehabilitacije zaposlenih v SV,

- sodelovanje s civilnimi zdravstvenimi ustanovami in organizacijami,

- sodelovanje z osebnimi zdravniki,

- sodelovanje z ustreznimi službami v SV, MORS, inšpekcijskimi službami ter

organi s področij delovnega in bivalnega okolja;

- sprejemanje poškodovanih in obolelih iz zdravstvene enote prve ravni in

zagotavljanje triaže in stabilizacije življenjskih funkcij,

- spremljanje in obravnavanje zdravstvenega stanja zaposlenih v SV na podlagi

preventivnih zdravstvenih pregledov ter analiziranje kazalcev zdravja v SV in

ugotavljanje epidemiološke situacije delavcev v SV;

- usposabljanje pripadnikov SV s področja prve pomoči;

- vključevanje selekcije in klasifikacije, svetovanje pri upravljanju s človeškimi viri,

mentalnohigiensko dejavnost, namenjeno oblikovanju in vzdrževanju ustrezne

psihološke pripravljenosti zaposlenih v SV;

- vodenje evidence vojaških psov in njihovih vodnikov

- vodenje medicinske dokumentacije pripadnikov SV

- vodenje ustrezne medicinske dokumentacije,

- vodenje usmerjanje, nadzor in usklajevanje dela VZE;

- vzpostavljanje, razporejanje in zagotavljanje delovanja ROLE-1 skladno z

usmeritvami pristojnega poveljnika;

- vzreja, šolanje, usposabljanje vojaških psov in nadzor nad enotami, ki imajo

vojaške pse;

- zagotavljanje (v okviru ocenjevanja sposobnosti) pregleda za dela, ki se opravljajo

v psihofizično obremenjujočimi pogoji,

- zagotavljanje delovanja zdravstvenega informacijskega sistema,

- zagotavljanje oskrbe z zdravili, medicinskimi pripomočki in materialom za SV,

- zagotavljanje prve, splošne in nujne medicinsko pomoči, stabiliziranje

poškodovanih oseb in evakuacija do mesta dokončne oskrbe,

- zagotavljanje sanitetne materialne oskrbe ROLE-1,

- zagotavljanje zdravljenja in namestitve poškodovanih in obolelih, dokler niso

sposobni za vrnitev na dolžnost ali evakuacijo v civilno zdravstvene ustanove,

- zagotavljanje zdravstvene obveščevalne dejavnost,


12

- zagotavljanje zdravstvene ustreznosti surovin, živil, krme (za živali) in vode za

pripadnike SV;

- zdravljenje in negovanje lažje poškodovane in obolelih.

4 RAVNI OSKRBE V SLOVENSKI VOJSKI IN NATU

Kratica ROLE nam pove nivo zdravstvene oskrbe. Nivoji so definirani po Allied Joint

Medical Suport Doctrine – Alied Joint publication – 4.10(A).

Vojaška zdravstvena enota pri zagotavljanju nivojev zdravstvene oskrbe – ROLE sledi

NATO standardom, saj je Slovenija članica. Termin ROLE se uporablja kot razlaga za

obseg oskrbe štirih plasti, ki sestavljajo zdravstveno oskrbo. To so oskrba, evakuacija,

zagotovitev zdravil in materiala ter drugih funkcij nujnih za zagotavljanje zdravja enotam.

Termin ROLE ni povezan s konkretno zdravstveno enoto, ampak predstavlja zmožnosti

nivoja zdravstvene oskrbe. Vsak višji ROLE vključuje tudi oskrbo nižjega ROLE. V

okviru zavezništva zdravstvena oskrba prepozna štiri nivoje ROLE, pri čemer je ROLE 1

nacionalna odgovornost , ROLE 2 in ROLE 3 pa nacionalna ali multinacionalna

odgovornost (nudi usluge tudi drugim državam zavezništva na podlagi podpisanega

sporazuma). ROLE 4 je nacionalna odgovornost (domače bolnišnice) (Likar, 2009, str.74 -

85).

4.1 PRVA RAVEN OSKRBE ROLE 1

ROLE 1 primarno zagotavlja zdravstveno oskrbo prvega nivoja, nujno medicinsko pomoč,

triažo, oživljanje in stabilizacijo poškodovanih in obolelih (p/o). Običajno je ROLE 1

organizirana po principu nacionalne odgovornosti in mora biti takoj in brez pogojev na

razpolago vsem pripadnikom bojnih enot (NATO, 2008a).


13

Temeljne naloge ROLE 1 so (NATO, 2008a):

- stabilizacija p/o (vzdrževanje vitalnih funkcij),

- izvajanje nekaterih ukrepov preventivnega varstva,

- izvajanje ukrepov prve in nujne medicinske pomoči,

- izvajanje medicinske triaže,

- zdravljenje in nega lažje poškodovanih in obolelih,

- evakuacija poškodovanih in obolelih (praviloma k sebi), glede na klinično stanje pa tudi

od sebe, do mesta dokončne oskrbe.

Kot nadgradnjo lahko vsebuje tudi:

- manjši negovalni oddelek,

- primarno zobozdravstvo,

- osnovno laboratorijsko dejavnost,

- oddelek za obvladovanje in/ali zdravljenje bojnega stresa.

Naloga enote ROLE 1: zdravstveni vod vojaškega zdravstva ima temeljno nalogo izvajanja

zdravstvene oskrbe bataljona Slovenske vojske, zato je glavni namen stabilizacija p/o in

čimprejšnja evakuacija do mesta definitivne oskrbe ) (Likar, 2009, str.74 -85).

Najpomembnejši ukrepi ROLE 1 (Likar, 2009, str.74 -85):

- higiensko epidemiološki ukrepi,

- delna dekontaminacija p/o,

- temeljni in dopolnilni postopki oživljanja (infuzija, intubacija, punkcija,

defibrilacija, sukcija, kateterizacija, kisik….),

- blažitev bolečin,

- stabilna imobilizacija s standardnimi opornicami,

- vakcinacija,

- imunoprofilaksa,

- antidotska terapija,

- vodenje medicinske dokumentacije,

- nega poškodovanih in obolelih,


14

- priprave poškodovanih in obolelih na evakuacijo,

- ukrepi s področja preventivne medicine,

- zagotavljanje zdravstvene oskrbe na primarni ravni,

- zagotavljanje osnovnih zdravstvenih sredstev,

- evakuacija v območju odgovornosti,

- edukacija s področja stroke.

ROLE 1 deluje v okviru Vojaške zdravstvene enote in/ali bataljona Slovenske vojske in v

operacijah kriznega odzivanja v določenih primerih kot samostojna enota. Ko deluje kot

zdravstveni element zagotovitve delovanja lastnih ali multinacionalnih združenih enot, se

enota kadrovsko in materialno popolni tako, da je sposobna oskrbeti čim večje število

poškodovanih in obolelih, da je sposobna nujno medicinsko pomoč nuditi čim bližje

prednji črti bojevanja in da je sposobna zdravstveno oskrbo izvajati na nivoju standarda

zdravstvene oskrbe v miru. Za svoje delovanje izdela zdravstveni vod zdravstveni načrt in

standardne operativne postopke (SOP) za področje delovanja (sanitarno – preventivno,

zdravstvena zagotovitev terenskih in drugih aktivnosti, zdravstvene zagotovitve bojnega

delovanja, evakuacija, oskrba z zdravili, oskrba s sanitetnimi materialnimi sredstvi ter

njihovim skladiščenjem in vzdrževanjem) ) (Likar, 2009, str.74 - 85).

4.2 DRUGA RAVEN OSKRBE ROLE 2

ROLE 2 je organizacijsko funkcionalna struktura, ki lahko sprejme p/o in zagotovi njihovo

triažo, oživljanje, in zdravljenje šokovnih stanj na višji ravni kot enota ROLE 1. Običajno

vključuje nujne kirurške posege, lahko pa ima tudi omejene zmogljivosti za kratkotrajno

namestitev p/o do vrnitve na dolžnost ali evakuacije na višji nivo zdravstvene oskrbe

ROLE 3 (NATO, 2008a).

Naloge ROLE 2 (NATO 2008a):

- stabilizacija (vzdrževanje vitalnih funkcij) ranjencev ter izvajanje nujnih kirurških

posegov za ohranitev življenja ter okončin ranjencev,


15

- izvajanje zdravstvene oskrbe pripadnikov Slovenske vojske na nivoju brigade,

bataljonske bojne skupine ali nižje,

- organizacija in izvajanje ukrepov preventivnega zdravstvenega varstva in

medicinske radiološke kemične in biološke oskrbe,

- popolna dekontaminacija p/o,

- izvajanje medicinske triaže z določitvijo stopnje nujnosti nudenja medicinske

pomoči in evakuacije,

- izvajanje diagnostično – terapevtskih posegov in postopkov,

- hospitalizacija poškodovanih in obolelih,

- stomatološka oskrba,

- evakuacija p/o iz ROLE 1 ter priprava in evakuacija na višji nivo zdravstvene

oskrbe ROLE 3 in ROLE 4,

- vodenje ustrezne medicinske in druge dokumentacije.

Poznamo več vrst oskrbe ROLE 2 in sicer ROLE 2 LM in ROLE 2 E.

V odvisnosti od naloge in potrebe po zagotavljanju kakovostnih storitev na najbolj

učinkovit in uspešen način države članice NATO pakta povečajo klinične zmogljivosti

njihovih ROLE 2. Zato jih razvrščamo v lahke manevrske (ROLE 2 LM) in razširjene

(ROLE 2 E) (NATO, 2008a).

ROLE 2 se razvije odvisno od naloge:

- če je število bojnega osebja veliko in/ali ko obstaja možnost velikega števila izgub,

- zaradi dejavnikov kot so geografski, topografski, podnebni in operativni, ki lahko

omejijo zmožnost zdravstvene evakuacije v ROLE 3 in s tem pravočasno izvedbo

zdravljenja , še posebej ko se podaljšajo oskrbovalne poti,

- takrat ko velikost in/ali porazdelitev sil ne zagotavljata razvitje polnih zmogljivosti

ROLE 3 (NATO, 2008a).

ROLE 2 LM izvaja naloge ROLE 1 ter vrši še:

- oživljanje in stabilizacija pod vodstvom vojaškega zdravnika specialista (kirurga),

- nujne kirurške posege s postoperativno nego,

- terenske laboratorijske zmogljivosti,


16

- zmogljivosti za osnovno RTG slikanje in UZ,

- sprejem, usmerjanje in evakuacija p/o (NATO, 2008a).

ROLE 2 E izvaja vse kar izvaja ROLE 2 LM ter:

- osnovno kirurgijo,

- zmogljivosti za kirurško in zdravstveno intenzivno nego,

- negovalne postelje,

- razširjen terenski laboratorij z zagotavljanjem krvi,

- zmogljivost za dekontaminacijo ranjencev v kemični in biološki vojni (NATO,

2008a).

V ROLE 2 LM in ROLE 2 E lahko povečamo obseg dela za:

- osnovno kirurgijo,

- enoto intenzivne kirurgije,

- enoto z negovalnimi posteljami,

- preventivno medicino in higieno okolja,

- hrambo krvnih derivatov,

- telemedicino ,

- psihiatrično in/ali psihološko pomoč,

- evakuacijo p/o na višje nivoje (NATO, 2008a).

ROLE 2 LM MTF, SLOVENIJA

Poslanstvo slovenske Vojaške zdravstvene enote ROLE 2 LM MTF (light manouver

medical treatment facility – LM MTF) je zagotavljanje drugega nivoja zdravstvene oskrbe

pehotni bataljonski bojni skupini (BBSK) Slovenske vojske v izvajanju bojnih delovanj v

okviru celotnega spektra zavezniških nalog (razen RKB okolja), drugih zavezništev in v

nacionalni obrambi. Zmogljivost ROLE 2 LM MTF je skladno z načeli zveze Nato možno

modularno dodajati v večnacionalne medicinske enote. Njeno kadrovsko sestavo je možno

dopolnjevati na podlagi prispevkov drugih držav, prav tako pa je možna popolnitev z

dodatno medicinsko opremo (Likar, 2009, str.74 - 85).


17

Naloge slovenskega ROLE 2 LM MTF so (Likar, 2009, str.74 - 85):

- sprejemanje poškodovanih in obolelih iz zdravstvene enote prve ravni (ROLE 1) ter

bojišča,

- izvajanje triaže, oživljanja in stabilizacije vitalnih funkcij,

- izvajanje nujnih kirurških posegov,

- oskrba do 8 poškodovancev v 24 urah v operacijah kriznega odzivanja,

- oskrba do 12 poškodovancev v 24 urah v bojnih delovanjih visoke intenzitete,

- postoperativna terapija in nega poškodovancev,

- izvajanje laboratorijske diagnostike,

- RTG slikanje in UZ,

- zdravljenje in namestitev poškodovanih in obolelih, dokler niso sposobni za vrnitev

na dolžnost v enoto ali evakuacijo na višji nivo zdravstvene oskrbe,

- organiziranje in izvajanje evakuacije poškodovanih in obolelih (po zemlji) iz

prvega nivoja zdravstvene oskrbe na drugi ter višji nivo zdravstvene oskrbe,

- zagotavljanje zdravil in ostalih farmacevtskih preparatov, vključno z oskrbo s krvjo

in krvnimi derivati, sanitetnim materialom in medicinskimi plini,

- delno izvajanje vzdrževanja lastne medicinske opreme,

- dopolnjevanje nižjih zdravstvenih zmogljivosti z zdravstvenim osebjem,

- dopolnjevanje nižjih zdravstvenih zmogljivosti z medicinskim materialom in

opremo.

Enota ROLE 2 LM MTF zagotavlja premostljivo zmogljivost za izvajanje sprejema,

oživljanja, stabilizacije in nujnih kirurških posegov poškodovancev s strani kirurške ekipe

v okviru celotnega spektra zavezniških nalog. Izvaja sprejem, triažo poškodovanih in

obolelih, oživljanje in stabilizacijo vitalnih funkcij, nujne kirurške posege, postoperativno

terapijo, laboratorijsko in osnovno RTG diagnostiko ter usmerjanje in izvajanje evakuacije

pacientov. Ima omejene zmožnosti hospitalizacije. Z nujnimi kirurškimi posegi

poškodovancev, podprta z laboratorijsko, UZ in RTG diagnostiko, bistveno prispeva k

reševanju življenj in zmanjšanju posledic fizičnih poškodb in duševnih travm v enoti

katero podpira. Na terenu vzpostavlja in vzdržuje povezave s civilnimi zdravstvenimi in/ali

drugimi vojaškimi zdravstvenimi organizacijami. V sestavo lahko vključuje dodatno


18

kirurško ekipi, v kolikor ji je dodeljena ter se integrira v nacionalno in/ali večnacionalno

višjo, sosednjo in podpirajočo enoto. Sama ni sposobna samoobrambe pred

konvencionalnimi vojaškimi grožnjami ter se zaradi tega razmešča znotraj podpornega

območja varovanega s strani druge enote (Likar, 2009, str.74 - 85).

Enota ni logistično samozadostna temveč jo v ta namen podpirajo logistične enote

Slovenske vojske, ki podpirajo bataljonsko bojno skupino in so nameščene v zalednem

podpornem območju, ter ji zagotavljajo izvedbo premikov in transporta in oskrbovanja z

blagom. Pri vzdrževanju materialnih sredstev (razen medicinske opreme) ter zagotavljanju

servisnih uslug vključujoč pripravo hrane, se bo enota ROLE 2 naslanjala na logistično

podporno enoto. S svojimi zmogljivostmi bo sama vzdrževala skladišča in izdajala

medicinsko opremo, sanitetni material, zdravila in krvne derivate (Likar, 2009, str.74 - 85).

Običajno se zmogljivost ROLE 2 uporablja v začetnih krizah ali razporeditvi sil za

bojevanje. Dodeljuje se manjšim enotam (npr. bataljonski bojni skupini), ki so na

oddaljenosti večji od 100 km od razmeščenih višjih zdravstvenih zmogljivosti v območju

delovanja ROLE 2 E ali ROLE 3. Enota lahko poleg delovanja v okviru bataljonske bojne

skupine deluje tudi samostojno. Kot visoko mobilna enota, ki je sposobna hitre razmestitve

in premeščanja, je namenjena predvsem geografsko ločenim enotam nivoja brigade in

nižje. Zaradi premičnosti in omejenih hospitalnih zmogljivosti pa je vedno odvisna od

potreb po evakuaciji postoperativnih primerov (Likar, 2009, str.74 - 85).

ROLE 2 LM MTF izvaja evakuacijo poškodovanih in obolelih (po zemlji) iz ROLE 1 ali

neposredno iz bojišča (v izrednih primerih, ko je enota ROLE 1 preobremenjena) ter

razpolaga z omejenimi zmogljivostmi za nadaljnjo evakuacijo poškodovancev zaradi

stabilizacije in osnovnih kirurških posegov v ROLE 2 E ali ROLE 3. Dodatne zmogljivosti

za evakuacijo poškodovanih ali obolelih po zraku (AEROMEDEVAC) delno pa tudi po

zemlji (MEDEVAC) ji zagotavlja evakuacijska enota višje zdravstvene zmogljivosti

razporejene v območju delovanja (NATO, 2008a)

Struktura ROLE 2 LM MTF (Likar, 2009, str.74 - 85):


19

Poveljstvo: vodi in poveljuje enoti ter ostalim elementom, ki so mu pridodani. Enoto vodi

častnik, ki je odgovoren za taktično, logistično in administrativno vodenje enote, njegov

pomočnik – zdravnik pa je odgovoren za strokovno zdravstveno dejavnost. Poveljnik in

njegov pomočnik svetujeta poveljniku bataljonske bojne skupine ter sodelujeta s štabnimi

organi pri izdelavi načrtov zdravstvene zagotovitve delovanj. Poveljstvo skrbi za

koordinacijo in sinhronizacijo izvedbe načrta zdravstvene zagotovitve bataljonske bojne

skupine ter njeno logistično podporo. Preko oddelka za zveze iz poveljniško logistične

enote vzdržuje zveze s poveljstvom bataljonske bojne skupine, znotraj lastne enote ter s

sosednjimi enotami nižjega in višjega nivoja zdravstvene zagotovitve. Nadzoruje zahteve

za medicinsko evakuacijo ter aktivnosti podrejenih enot.

Enota za urgentno in kirurško dejavnost: izvaja oživljanje, stabilizacijo vitalnih funkcij,

nujne kirurške posege in pooperativno terapijo in nego sprejetih poškodovancev z

namenom reševanja njihovega življenja, ekstremitet ali funkcij posameznih organov. S

kirurško ekipo je sposobna oskrbeti do 8 poškodovancev v 24 urah v operacijah kriznega

odzivanja in do 12 poškodovancev v 24 urah v bojnih delovanjih velike intenzitete.

Enota za hospitalizacijo, diagnostiko in preventivo: izvaja sprejem in triažo poškodovanih

in obolelih, določa stopnjo nujnosti nudenja medicinske pomoči, upravlja s hospitalnim

delom postaje ter po potrebi nudi splošno medicinsko pomoč. Upravlja z laboratorijsko in

rentgensko opremo, ter s pomočjo le-te omogoča zdravnikom in kirurgom hitrejšo

diagnozo in oceno zdravstvenega stanja preiskovancev. Spremlja epidemiološko situacijo

ter izvaja ukrepe in postopke preventivnega zdravstvenega varstva z namenom

preprečevanja pojavljanja in širjenja nalezljivih bolezni, kot so kontrola oskrbe enot z

vodo, pripravo hrane, bivalnih pogojev in ravnanja z odpadki.

Enota za medicinsko evakuacijo: organizira in izvaja evakuacijo poškodovanih in obolelih

iz ROLE 1 ali neposredni iz bojišča ter razpolaga z omejenimi zmogljivostmi za nadaljnjo

evakuacijo poškodovancev zaradi stabilizacije in osnovnih kirurških posegov v ROLE 2E

ali ROLE 3. Sposobna je izvajati evakuacijo poškodovanih in obolelih 24 ur na dan ter

spremljati in zagotavljati nepretrgano zdravstveno zagotovitev v procesu evakuacije. Izvaja

oskrbo nižjih enot zdravstvene oskrbe z zdravili in sanitetnim materialom. Opremljena je s


20

komunikacijskimi sredstvi za komunikacijo med evakuacijskimi ekipami, podpirajočimi

enotami in lastno enoto.

Poveljniško logistična enota: s svojimi zmogljivostmi zagotavlja neposredno logistično

podporo poveljstvu in podenotam zdravstvene zmogljivosti ROLE 2 LM MTF.

Vzpostavlja in vzdržuje potrebne komunikacije znotraj enote ter s sosednjimi in

nadrejenimi enotami. Izvaja vzdrževanje zdravstvene opreme v enoti, sprejema, skladišči

in izdaja medicinsko opremo in sanitetni material ter razpolaga z zmogljivostmi za premik

moštva in dela sredstev.

4.3 TRETJA RAVEN OSKRBE ROLE 3

ROLE 3 se oblikuje za zagotavljanje sekundarne zdravstvene oskrbe v okviru bojišča.

Lahko se organizira po nacionalnem ali večnacionalnem principu, svoje usluge pa nudi

vsem državam, vključenim v operacijo. Predstavlja najvišji nivo zdravstvenega varstva v

operacijah (NATO, 2008a).

SV ne razvija lastne zmogljivosti ROLE 3.

ROLE 3 vključuje kirurško podporo na primarni ravni, intenzivno enoto, hospitalni del in

diagnostično podporo. Glede na naloge vključuje prilagojene vrste kliničnih specialnosti,

osredotočenih na zagotavljanje nujne zdravstvene oskrbe. Vključitev teh specialnosti

zmanjšuje napotitev v ROLE 4 in zagotavlja višjo možnost preživetja p/o med evakuacijo

med ROLE 3 in ROLE 4. Vključujejo lahko specialistično kirurgijo (nevrokirurgijo,

čeljustno in obrazno kirurgijo, plastično kirurgijo itd.), specialistične diagnostične

zmogljivosti (CT, artroskopijo, večji spekter laboratorijskih preiskav itd.) ter različne

oblike specialističnih dejavnosti (interno medicino, nevrologijo, intenzivno nego,

oftalmologijo) (NATO 2008a).


21

4.4 ČETRTA RAVEN OSKRBE ROLE 4

ROLE 4 zagotavlja celoten spekter končne zdravstvene oskrbe, ki je ni moč razporediti na

bojišče ali zahteva preveč časa, da bi se tam izvajala. ROLE 4 po navadi obsega postopke

dokončne specialistične in zdravstvene oskrbe, rekonstruktivno kirurgijo, rehabilitacijo.

Oskrba je zelo specializirana, dolgotrajna in načeloma poteka v matični državi ranjenca. V

mnogih državah članicah NATO se takšna oskrba izvaja v vojaških bolnišnicah, vendar

obstajajo tudi različni modeli znotraj nacionalnega (civilnega) sistema zdravstvenega

varstva (NATO, 2008a).

5 IZVAJALCI, NJIHOVA IZOBRAZBA IN RAZŠIRJENE

KOMPETENCE ZDRAVSTVENO NEGOVALNEGA KADRA V

SLOVENSKI VOJSKI

Natančneje so kompetence opredeljene v Seznamu poklicev v zdravstveni dejavnosti

(Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti, Uradni list republike Slovenije št. 82/2004,

110/2004, 40/2006), v katerem so navedeni zdravstveni delavci in sodelavci. Nacionalne

poklicne kompetence so bile usklajene z evropskimi predpisi.

Delo, ki ga opravljajo medicinske sestre, tehniki zdravstvene nege, vojaški bolničarji in

bojni reševalci je odgovorno in povezano z moralno-etičnimi načeli. Za izvajanje del in

nalog so zahtevane ustrezne psihofizične sposobnosti in osebnostne lastnosti, ki omogočajo

human in odgovoren odnos do posameznika, skupine in skupnosti. Strokovno znanje,

natančnost, sposobnost kritičnega presojanja in kreativnega reševanja problemov,

komunikativnost in pozitivna naravnanost so pogoji za uspešno opravljanje zdravstvene

nege. Zavedanje strokovnih pristojnosti, doslednost delovanja v negovalnem in

zdravstvenem timu so pogoji za uspešno opravljanje dela. Pri delu jih zavezuje Kodeks

etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije in Kodeks vojaške etike

Slovenske vojske ter spoštovanje določil Ženevskih konvencij o zaščiti žrtev vojne. (VZE,

2010).


22

Aktivnosti v zdravstveni negi in oskrbi za dejavnost zdravstvene nege v Slovenski vojski

izvajajo (VZE, 2010):

- magister zdravstvene nege / magistrica zdravstvene nege

- diplomirani zdravstvenik / diplomirana medicinska sestra (visokošolska strokovna

izobrazba ZN),

- višji zdravstveni tehnik / višji medicinski tehnik / višja medicinska sestra

(višješolska strokovna izobrazba ZN),

- diplomirani zdravstvenik specialist / diplomirana medicinska sestra specialistka

(visokošolska strokovna izobrazba ZN),

- višji zdravstveni tehnik specialist / višji medicinski tehnik specialist / višja

medicinska sestra specialistka (višješolska strokovna izobrazba ZN),

- tehnik / tehnica zdravstvene nege (srednješolski strokovni izobraževalni program

ZN),

- vojaški bolničar / bolničarka (program osnovnega vojaško strokovnega

usposabljanja vojakinj in vojakov za vojaško evidenčno dolžnost VED A12012),

- bojni reševalec / reševalka (program dopolnilnega funkcionalnega vojaško

strokovnega usposabljanja vojakinj in vojakov za bojnega reševalca).

5.1 BOJNI REŠEVALEC

Bojni reševalec je pripadnik »nezdravstvene« enote, ki poleg svoje formacijske dolžnosti

opravlja dodatne specifične naloge zdravstvene oskrbe, kadar je to potrebno (prva pomoč,

izvlečenje, prenos p/o…). Je usposobljen za izvajanje dodatnih nalog po posebnem

programu dopolnilnega funkcionalnega vojaško strokovnega izobraževanja in

usposabljanja (VSIU), s katerim pridobi tista specifična zdravstveno-strokovna znanja,

spretnosti in veščine, ki jih potrebuje za opravljanje specifičnih nalog na področju

zdravstvene oskrbe (VZE, 2010).

Kompetence bojnega reševalca / reševalke (VZE, 2010):

- pripravi in izvede lastno delo,

- varuje življenje, zdravje in okolje,


23

- komunicira s sodelavci in sodeluje v timih,

- pripravi medicinsko opremo in sredstva,

- ravna z osebnim orožjem in opremo ter ju vzdržuje,

- sodeluje v izvajanju mednarodnih vojaških operacij, nalogah zaščite in reševanja

ter izvaja varovanje,

- evakuira poškodovane ali obolele,

- izvaja prvo pomoč in sodeluje pri aktivnostih zdravstvene nege in oskrbe v okviru

svojih pristojnosti v miru in izrednih razmerah,

- izvaja preventivne aktivnosti,

- zagotavlja kakovost opravljenih storitev in dela ter je zanjo odgovoren;,

- vzdržuje sredstva in opremo, ki jih uporablja pri svojem delu.

Kandidati se usposobijo po programu in učnem načrtu DVSU (dodatnega vojaškega

strokovnega usposabljanja) funkcionalnega usposabljanja za bojnega reševalca za dodaten

VED (vojaško evidenčno dolžnost) A12013. Z izvedbo programa zagotovimo vojakinjam

in vojakom pridobivanje tistih specifičnih strokovnih znanj, spretnosti in veščin, ki jih

vojaki potrebujejo za opravljanje specifičnih nalog v enoti. Bojni reševalec je nemedicinski

vojak, ki nudi prvo pomoč kot sekundarno nalogo, če mu njegova primarna naloga,

bojevanje, to dovoljuje. Bojni reševalec lahko tudi pomaga vojaškemu bolničarju pri oskrbi

poškodovancev in njihovi pripravi za evakuacijo, če nima drugih bojnih nalog. Kot bojni

reševalec naj bi bil izurjen vsaj eden pripadnik vsakega oddelka, skupine ali posadke

(VZE, 2010).

Nosilec usposabljanja je VZE, ki je hkrati tudi izvajalec vsebin usposabljanja. Kot izvajalci

se v usposabljanje vključijo zdravstveni delavci VZE ter po potrebi strokovni zunanji

sodelavci. V spremembe programa in učnega načrta DVSU funkcionalnega usposabljanja

za bojnega reševalca se vključuje tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –

Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

Posamezna usposabljanja lahko VZE izvede tudi v sodelovanju z Zbornico zdravstvene in

babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in

zdravstvenih tehnikov Slovenije (VZE, 2010).


24

VZE vodi evidenco bojnih reševalcev, ki so uspešno končali DVSU.

Z razvojem doktrine se pojavljajo novosti v nudenju prve pomoči in oskrbe poškodovanih

in/ali obolelih, zato je potrebno utrjevanje in dopolnitev znanj iz vsebin, ki so jih osvojili

na DVSU. Znanja je treba sproti predajati bojnim reševalcem, zato so zanje organizirana

redna funkcionalna usposabljanja s poudarkom na:

- doktrini, posebnostih in novostih prve pomoči,

- podajanju znanj za samostojno izvedbo in sodelovanje pri izvedbi aktivnosti,

pomembnih za izvajanje intervencij na bojišču.

Pomembno je, da bojni reševalec v primeru bolezni ali nesrečnega dogodka obvlada

celotno optimalno ukrepanje, vključno z zagotavljanjem lastne varnosti, ter kakovostno

izvedbo prve pomoči ter aktivnosti nege in oskrbe (VZE, 2010).

Obvezne vsebine v enem licenčnem obdobju:

– temeljni postopki oživljanja;

– sodobne usmeritve v prvi pomoči;

– sodobne usmeritve na higiensko-epidemiološkem področju;

– biološka, kemična in jedrska zaščita (VZE, 2010).

Posebnosti taktične oskrbe vojaka na bojišču – vloga bojnega reševalca:

Ker je čas, ki poteče od nastanka poškodbe do ustrezne zdravstvene oskrbe, odločilni

dejavnik, ki odloča o preživetju in uspešnosti končnega zdravljenja, je prisotnost bojnega

reševalca pogosto odločilnega pomena na bojišču, saj je neposredno udeležen v ali ob enoti

na bojnem delovanju. Bojni reševalec je usposobljen in izurjen iz postopkov sanitetne

taktike in primarne zdravstvene oskrbe.

Zaradi specifičnosti mehanizmov poškodb na bojišču se je morala izpopolniti tudi oprema,

ki jo je bojni reševalec uporabljal za nudenje prve pomoči na terenu. Oblikovati se je

morala v tej smeri, da ima bojni reševalec pri sebi najnujnejše stvari za preprečitev treh


25

najpogostejših vzrokov smrti, ki se jih da hitro in učinkovito oskrbeti. Ti vzroki so: huda

krvavitev (nastavi C.A.T.( combat application tourniquet, nam znan kot enodelni

esmarch)), tenzijski pnevmotoraks (naredi igelno torakocintezo) in zaprta dihalna pot

(vstavitev nasopharyngealnega tubusa).

Zavedati se moramo, da se taktična terenska oskrba vojaka na bojišču bistveno razlikuje od

pristopa, ki nam ga narekuje Evropski svet za reanimacijo v civilni sferi. Posebnosti so

mehanizmi poškodb, okoliščine v katerih so te poškodbe nastale in čas evakuacije

poškodovanca, ki je bistveno daljši. Očitno je seveda tudi to, da se bojevanje ne bo

zaustavilo zato, ker imamo mi pred seboj ranjenega vojaka. Ravno zato so se razvile

različne tehnike reševanja, oskrbe in evakuacije ranjencev z bojišča z enim samim ciljem:

zmanjšati umrljivost. Oskrba ranjenca na bojišču predstavlja tako zdravstveni kot taktični

problem, saj so potrebne zelo hitre odločitve, ker je bojni reševalec tudi sam izpostavljen

življenjski nevarnosti (Kvržič, Maksimović, 2010, str. 354 – 356).

Sanitetna taktika se deli na tri nivoje: oskrba pod ognjem, taktična terenska oskrba in

medicinska evakuacija (Kvržič, Maksimović, 2010, str. 354 – 356).

Oskrba pod ognjem je najnevarnejša za bojnega reševalca in ranjenca. Bojni

reševalec mora obvladati vse možne načine izvleke in oskrbe arterijskih krvavitev

pri katerih se uporablja enodelni esmarch C.A.T. Ta nivo oskrbe nam dovoljuje

izredno omejene intervencije, saj je bojni reševalec omejen s časom in sanitetnim

materialom. V vojaški sferi oziroma na bojišču ima zaustavitev hude krvavitve

prednost pred zaporo dihalne poti. To je tudi edina dovoljena intervencija, ki se

lahko izvede pod sovražnikovim ognjem.

Taktična terenska oskrba se začne tisti trenutek, ko bojni reševalec in poškodovanec

nista več pod direktnim sovražnikovim ognjem in sta na varnem, v zaklonu. Ravno

ta sprememba dovoljuje več časa in varnosti, da se lahko izvede temeljita oskrba

poškodovanca, ki vključuje zaustavljanje hudih krvavitev, hitri travmatološki

pregled celotnega telesa, oskrba odprtega in zaprtega pnevmotoraksa,

nadomeščanje tekočin ter psihološko podporo. Izpolni se tudi medicinska karta za

poškodovanca. Bojni reševalec mora imeti tudi znanje s področja zdravstvene nege,

saj mora poleg oskrbe hudih poškodb, znati izvajati tudi osnovno zdravstveno nego


26

do prihoda medicinske evakuacije, kar lahko zaradi samih okoliščin na bojišču traja

tudi po več ur.

Zadnja faza je taktična evakuacija poškodovanca iz območja bojišča na višji nivo

zdravstvene oskrbe, kjer se začne definitivna oskrba. Evakuacijo delimo na:

CASEVAC (Casulty evacuation), ki predstavlja evakuacijo s transportnimi sredstvi,

ki niso medicinsko opremljena, MEDEVAC (Medical evacuation) kjer so v uporabi

medicinsko opremljena transportna sredstva ter TACEVAC (Tactical evacuation)

ki vključuje oba omenjena načina.

5.2 VOJAŠKI BOLNIČAR

Vojaški bolničar je oseba, ki je končala usposabljanje po programu in učnem načrtu

osnovno vojaško strokovnega usposabljanja vojakinj in vojakov za vojaško evidenčno

dolžnost VED A12012. Ima strokovna znanja, spretnosti in veščine, ki jih potrebuje za

izvajanje nalog bolničarja samostojno ali odvisno, v negovalnem in v zdravstvenem timu.

Usposobljen je za izvajanje nalog s funkcionalnega področja zdravstvene zagotovitve, s

poudarkom na bojišču, v miru ter v izrednih razmerah in operacijah kriznega odzivanja

(VZE, 2010).

Kompetence vojaškega bolničarja / bolničarke (VZE, 2010):

- načrtuje, pripravi, izvede in nadzira lastno delo in delo drugih,

- racionalno rabi energijo, material in čas,

- varuje življenje, zdravje in okolje,

- komunicira s sodelavci in vojaško-civilnimi strukturami ter sodeluje v timih,

- pripravi medicinsko opremo in sredstva,

- ravna z osebnim orožjem in opremo ter ju vzdržuje,

- sodeluje v izvajanju mednarodnih vojaških operacij, nalogah zaščite in reševanja

ter izvaja varovanje,

- uporablja informacijsko in komunikacijsko tehnologijo,

- evakuira poškodovane ali obolele,


27

- izvaja prvo pomoč in sodeluje pri nudenju nujne medicinske pomoči v okviru

svojih pristojnosti v miru in izrednih razmerah,

- sodeluje pri medicinsko-tehničnih posegih oziroma jih izvaja,

- izvaja aktivnosti zdravstvene nege,

- izvaja preventivne aktivnosti,

- skrbi za logistično zagotovitev zdravstvenih materialnih sredstev,

- vodi evidence in zdravstveno dokumentacijo,

- zagotavlja in odgovarja za kvaliteto opravljenih storitev in dela ter je zanjo

odgovoren,

- vzdržuje sredstva in opremo, ki jih uporablja pri svojem delu.

Kandidati, ki se usposabljajo po programu in učnem načrtu osnovnega vojaško

strokovnega usposabljanja vojakinj in vojakov za VED A12012, po uspešno končanem

usposabljanju dobijo naziv vojaški bolničar. Za organiziranje in izvedbo osnovnega

vojaško strokovnega usposabljanja vojakinj in vojakov za VED A12012 je zadolžena VZE.

Izvajalci usposabljanja in izobraževanja so pripadniki VZE – zdravniki, DZN/MS,

TZN/SMS dodano in zdravstveni sodelavci. Za specifična področja so izvajalci tudi

vojaški bolničarji, ki znanja in veščine pridobijo z urjenjem v tujini v okviru zavezništva

NATO (VZE, 2010).

Bolničar lahko samostojno opravljajo vsako delo za katero je ustrezno izobražen in zanj

usposobljen. Bolničar je usposobljen za negovalne intervencije, ki so navedene v

dokumentu Poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski

vojski, pridobljenih kompetenc pa ne more izvajati zunaj zdravstvene enote SV enot SV

(VZE, 2010).

V spremembe osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja vojakinj in vojakov za VED

A12012 se vključuje tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza

strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, ki

spremembe programa in učnega načrta pregleda in izda soglasje (VZE, 2010).


28

Obnovitveno vojaško strokovno usposabljanje za vojaške bolničarje (SV, 2010)

Usposabljanje je namenjeno vojaškim bolničarjem, ki so vpisani v register vojaških

bolničarjev in imajo licenco za opravljanje dolžnosti vojaškega bolničarja. Šteje kot

strokovno izpopolnjevanje in je podlaga za pridobitev licenčnih točk, ki jih vojaški

bolničar potrebuje za podaljšanje licence. V licenčnem obdobju se mora vojaški bolničar

udeležiti vsaj enega obnovitvenega vojaško-strokovnega usposabljanja.

Usposabljanje je izvedeno tako, da skupaj ne preseže 10 delovnih dni oziroma skupno dveh

tednov usposabljanja. Načrtovanje, organizacija in izvedba:

- usposabljanje se načrtuje in izvede ob delavnikih po 8 šolskih ur na dan oziroma

skupaj do 40 ur na teden;

- pri usposabljanju je poudarek na praktičnem delu; teoretične in praktične vsebine se

med seboj prepletajo;

- prvi del usposabljanja se organizira in izvede v intenzivni obliki v trajanju 40

šolskih ur oziroma 5 delovnih dni zaporedoma;

- po končanem 40-urnem usposabljanju se usposabljanje organizira in izvede

dnevno, ko je načrtovano tako, da je vsak dan izvedenih 8 ur. Dnevna urjenja so

izvedena na primarni in sekundarni zdravstveni ravni tako, da so zajete vsebine

programa.

V spremembo učnih programov in učnih načrtov obnovitvenega vojaško strokovno

usposabljanje za vojaške bolničarje se vključuje tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege

Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov

Slovenije, ki spremembe programa pregleda in izda soglasje.

Nosilec usposabljanja je VZE, ki je hkrati tudi izvajalec vsebin usposabljanja. Kot izvajalci

se v usposabljanje vključijo zdravstveni delavci VZE ter po potrebi strokovni zunanji

sodelavci. Posamezna usposabljanja lahko izvede VZE tudi v sodelovanju z Zbornico

zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester,

babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.


29

Register vojaških bolničarjev (VZE, 2008c)

V register vojaških bolničarjev morajo biti vpisani kandidati, ki uspešno končajo

usposabljanje po programu in učnem načrtu osnovnega vojaško strokovnega usposabljanja

vojakinj in vojakov za VED A12012. Register vodi VZE.

Vojaški bolničar sme samostojno opravljati intervencije v okviru svojih kompetenc v

Slovenski vojski, če je vpisan v register, ki ga vodi VZE in ga uporablja samo SV za svoje

potrebe.

Vpis v register je pogoj za podelitev licence vojaškim bolničarjem.

Licence vojaških bolničarjev (VZE, 2008d)

Licenca se podeli za obdobje 5 let – licenčno obdobje. Pogoji za podelitev so:

– opravljeno usposabljanje po programu in učnem načrtu osnovnega vojaško

strokovnega usposabljanja vojakinj in vojakov za VED A12012,

– vpis v register vojaških bolničarjev.

Odločbo o podelitvi licence vojaški bolničar predloži delodajalcu.

Osnova za podaljšanje licence so dokazila o strokovni usposobljenosti za delo na področju

vojaškega bolničarja. Preverjanje strokovne usposobljenosti se ugotavlja z licenčnimi

točkami, ki jih posameznik pridobi na obnovitvenem vojaško strokovnem usposabljanju za

vojaške bolničarje v VZE in s stalnim izpopolnjevanjem na seminarjih v javnem zdravstvu

in enotah SV.

Če ne pridobi potrebnega števila licenčnih točk, ne sme opravljati dolžnosti vojaškega

bolničarja.


30

Obvezne vsebine v enem licenčnem obdobju:

– temeljni postopki oživljanja,

– sodobne usmeritve v prvi pomoči,

– sodobne usmeritve na higiensko-epidemiološkem področju,

– biološka, kemična in jedrska zaščita,

– intervencije zdravstvene nege.

5.3 TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE / SREDNJA MEDICINSKA SESTRA

TZN/SMS je oseba, ki je zaključila srednješolski strokovni program zdravstvene nege in je

usposobljena za vrsto strokovnih del v okviru zdravstvene nege zdravih in bolnih ljudi v

vseh življenjskih obdobjih in okoljih, je vpisana v register izvajalcev zdravstvene nege in

ima veljavno licenco. Je član negovalnega tima in je po navodilu medicinske sestre

izvajalec postopkov in posegov v procesu zdravstvene nege (VZE, 2010).

Kompetence tehnika ZN, zdravstvenega tehnika in medicinske sestre (srednja stopnja

izobrazbe) (VZE, 2010):

- ZN posameznika v različnih stanjih zdravja in bolezni ter v različnih življenjskih

obdobjih,

- pomoč vojaku pri izvajanju dnevnih življenjskih dejavnosti,

- priprava na diagnostične in terapevtske posege in postopke,

- izvedba enostavnih diagnostičnih in terapevtskih posegov in postopkov,

- sodelovanje pri izvajanju intenzivne terapije in intenzivne nege,

- ukrepanje v nepričakovanih situacijah, nudenje nujne medicinske pomoči v okviru

pristojnosti,

- zdravstvena vzgoja vojaka v okviru tima.


31

5.4 DIPLOMIRANI ZDRAVSTVENIK / DIPLOMIRANA MEDICINSKA

SESTRA

DZN/MS je oseba, ki je zaključila najmanj dvanajstletno splošno in/ali strokovno

izobraževanje in končala visoko strokovno izobraževanje s področja zdravstvene nege ter ji

je ustrezen organ podelil pravico za samostojno delo v zdravstveni dejavnosti, je vpisana v

register izvajalcev zdravstvene nege in ima veljavno licenco. Samostojnost in celovitost

delovanja DZN / MS v zdravstveni negi zdravih ali bolnih je, da na osnovi ugotovljenih

dejstev s strokovnim znanjem, delovno kreativnostjo in kulturnim odnosom do vojaka

načrtuje, izvaja in vrednoti uspešnost zdravstvene nege (VZE, 2010).

Kompetence diplomiranega zdravstvenika in višjega zdravstvenega tehnika (VZE, 2010):

- promocija zdravja, zdravstvena vzgoja in učenje za razumevanje povezav med

načinom življenja in zdravja, za razumevanje zdravstvenih problemov in procesov

za krepitev, doseganje in ohranjanje zdravja,

- organiziranje, vodenje in nadziranje dejavnosti ter službe ZN,

- vodenje negovalnega tima,

- izvajanje ZN po procesni metodi dela,

- svetovanje v procesu zdravljenja v okviru zdravstvenega tima ter izvajanje

diagnostično-terapevtskih programov,

- spremljanje izidov in učinkov intervencij ZN in dokumentiranje,

- interdisciplinarno in multisektorsko povezovanje za zagotavljanje kakovostne

obravnave vojaka,

- ukrepanje v nepričakovanih situacijah, nudenje nujne medicinske pomoči v okviru

pristojnosti,

- pedagoško delo za obnavljanje lastnega kadra,

- raziskovalno delo v ZN in zagotavljanje kakovosti,

- ustrezno poznavanje ved, na katerih temelji splošna ZN,

- zadostno poznavanje narave in etike poklica ter splošnih načel zdravja in ZN,

- ustrezne klinične izkušnje,


32

- sposobnost za sodelovanje pri praktičnem usposabljanju zdravstvenega osebja in

izkušnje pri delu s tem osebjem,

- izkušnje pri delu z delavci drugih poklicev v zdravstvenem sektorju.


33

6 ZDRAVSTVENA OSKRBA V VOJNIH RAZMERAH

V vojnih razmerah se zdravstvena nega izvaja v težjih pogojih, kar še posebej velja za

težko poškodovane ali obolele vojake. Na splošno je v vojnem času in ob hujših nesrečah

življenje težje. Prisotno je pomanjkanje, negotovost, nestabilnost in različne nevarnosti.

Naloga zdravstvene nege je, da ublaži težave poškodovanih ali obolelih vojakov, da jih

spodbuja v težkih trenutkih in jim vliva upanje na ozdravitev. Kakovostne in pravilno

izvedene aktivnosti zdravstvene nege večajo obrambno moč organizma in posledično

zmanjšujejo možnosti za morebitne komplikacije..

Izvajanje zdravstvene pomoči in prevozov pacientov v vojnih razmerah zahteva

zagotovitev vseh nujnih pogojev za varno in strokovno opravljanje danih nalog. Ob vseh

danih pogojih je potrebo stalno prilagajanje in koordinacija dela za doseganje strokovnih

standardov ob izvajanju vojaške taktike. Izvajanje le tega je drugačno kot v miru in

predstavlja veliko nevarnost tako za paciente kot za reševalce. Izbiranje načina oskrbe in

vrste prevoznega sredstva se izvaja glede na dane pogoje. Na prvem mestu pa ostane

zagotavljanje varnosti (Marot, 2009, str. 378 – 382)

Izvajanje reševanja in prevoza pacientov iz mesta dogodka do ustrezne zdravstvene

institucije je velikega pomena v območjih kriznega odzivanja in vojnih razmerah

delovanja. Strokovno in hitro izvajanje le tega vpliva tako na motivacijo, psihološko

kondicijo, splošno stanje in uspešnost delovanja neke enote.

Zdravstvena oskrba v vojnih razmerah se izvaja kontinuirano na štirih nivojih (NATO

2008a). Cilj zagotavljanja zdravstvene oskrbe v vojnih razmerah je doseganje enakega

nivoja ali stanje, ki je čim bližje nivoju zagotavljanja zdravstvene oskrbe, ki jo imajo

državljani Republike Slovenije v domovini in v miru (Marot, 2006). Zagotavljanje

zdravstvene oskrbe se izvaja vsak dan, vse leto.


34

6.1 ORGANIZIRANJE ZDRAVSTVENE OSKRBE

Organizacija dela oskrbe je odvisna od bojne in zdravstvene situacije. Za uspešno

organizacijo dela je potrebno oceniti (NATO, 2008b):

- bojno in zdravstveno situacijo,

- število zdravstvenih izgub,

- odrediti mesto in naloge zdravstvenih enot,

- stalno izvajati triažo in evakuacijo poškodovanih ali obolelih v toku triaže, evakuacije

in zdravljenja,

- izvajati načela vojne medicinske doktrine,

- priskrbeti sanitetna materialna sredstva,

- voditi predpisano medicinsko dokumentacijo,

- organizirati sodelovanje z javno zdravstveno službo.

Ob izvajanju reševanja in transporta na območju vojnih razmer se srečujemo s posebnimi

pogoji, ki so sicer v določenih točkah identični stanju ob naravnih katastrofah, vendar so

bistveno bolj nevarni in zahtevni.

Pri delovnih pogojih v vojnih razmerah je prisotnih več posebnosti (Marot, 2009, str. 378 –

382):

- Tako posamezniki kot tudi celotna enota morajo imeti stalno pripravljeno vso svojo

opremo, ki jo potrebujejo za delovanje. To se nanaša tako na medicinsko opremo za

izvajanje postopkov nujne medicinske pomoči in evakuacije, kot tudi na vso vojaško

opremo. Ob vsaki vrnitvi nazaj v enoto je potrebno takojšnje kompletiranje vseh delov

opreme. Le to pa predstavlja dodatne obremenitve za pripadnike SV, saj morajo, ob

vseh operativnih in logističnih preprekah, najprej izvesti še to nalogo, preden se lahko

odpravijo na nujni počitek.

- Pri izvajanju nalog reševanja in transporta stalno preži na reševalce nevarnost vpletenosti

v bojne aktivnosti oziroma nevarnost, da bodo tarča napada tudi sami. Za

preprečevanje morebitnih lastnih izgub morajo neprestano skrbeti za lastno varnost z

ognjeno podporo, izvidovanjem in po potrebi tudi z odpiranjem povratnega ognja. Zato


35

morajo s seboj vedno imeti predpisano količino streliva, zaloge vode in hrane, sistem

zvez ter na sebi nositi zaščitno opremo.

- Za razliko od reševanja v miru morajo reševalci v vojnih razmerah nositi ob vsej

medicinski opremi potrebni za reševanje (npr. sanitetni podčastnik nosi 20 kg težek

medicinski nahrbtnik) na sebi še vojaško zaščitno opremo. Le ta je sestavljena iz

zaščitnega fragmentacijskega jopiča, zaščitne čelade, zaščitne maske, zaščitnih očal,

sistema zvez, nosilne opreme vojaka (oprtniki z ledvenim pasom) na kateri je

nameščen sanitetni komplet SK1A, plastenke z vodo, lopatke, bojnega nahrbtnika, noža

ter osebnega orožja s strelivom. Vse to pa predstavlja precej veliko dodatno

obremenitev, ki zahteva dobro fizično kondicijo, saj je ob nošnji vse te opreme

potrebno izvajati tudi postopke reševanja in evakuacije.

- Posebej je potrebno biti pozoren na nevarnosti prežečih min. Le te so skrite in se lahko

nahajajo povsod. Postopki delovanja na takem območju upočasnijo gibanje, kar pa

predstavlja izgubljanje dragocenega časa, ki ga pacienti žal nimajo. Tudi pri pristopu k

poškodovancu (ali mrtvemu) je potrebno pristopati pravilno, saj so lahko okrog njega

postavljena eksplozivna telesa. Celo pod telo poškodovanca so že bile podstavljene

ročne bombe in eksploziv, ki se aktivira ob obračanju poškodovanca.

- Pripadniki zdravstvenih enot so sicer označeni s predpisanimi oznakami Rdečega križa po

Ženevskih konvencijah, vendar pa izkušnje v zadnjih vojnah kažejo, da se vedno manj

upošteva pravila omenjenih konvencij. Žal so pogosto zdravstvene enote celo

načrtovani cilj napada, saj predstavljajo lahko tarčo z malo ognjene moči. Poudariti je

treba tudi, da znak Rdečega križa predstavlja humanitarni znak predvsem na področjih,

kjer prevladuje krščanska vera. Na področjih, kjer prevladuje muslimanska vera,

slednje predstavlja simbol rdečega polmeseca. Zaradi tega npr. v Afganistanu brez

pomislekov napadajo tudi zdravstvene enote, saj zaradi simbola rdečega križa vedo, da

to niso njihove enote. Predpisi Ženevskih konvencij prav tako ne predstavljajo nobene

vrednote v njihovem boju. Zaradi tega morajo biti vsi pripadniki zdravstvenih enot

usposobljeni, opremljeni in pripravljeni za takojšnje »odpiranje ognja« in

samoobrambo. Prav tako ne smejo zapustiti varnega območja brez težko oboroženega

spremstva in odobritve nadrejenega poveljstva.


36

- Dodatno nevarnost v zadnjem času predstavlja izpostavljenost »prijateljskemu ognju«.

Pripadniki zdravstvenih enot, ki izvajajo reševanje neposredno na bojišču, so v

direktnem kontaktu z nasprotnikovim območjem. Tako se dogaja, da lastne sile, z

namenom ognjene podpore ali napada, spregledajo oz. napačno identificirajo lastne

zdravstvene enote, ki nato postanejo žrtve lastnih sil.

Z upoštevanjem večinoma vseh teh nevarnosti se lahko odgovorni odloči kakšen način

reševanja in evakuacij bo uporabljen. Pomemben faktor so tudi vremenske razmere,

razdalja, vrsta enot in razpoložljivost različnih zvrsti reševalnih vozil/plovil. Omenjene

spremenljivke dajejo osnovo za pripravo delovnih pogojev izvajanja zdravstvene oskrbe.

6.2 PRINCIPI REŠEVANJA

Vojaško zdravstveno osebje je sicer primarno zadolženo za podporo enot v področjih

delovanja. Ker pa še v nobeni vojni ni bilo samo vojaških izgub in ker zaradi vojnih razmer

civilni zdravstveni sistem ne more sam vsega izvesti, tudi vojaško zdravstvo prevzema

dodatno skrb za civilno prebivalstvo v skladu z zmožnostmi. Sami postopki in načini

izvajanja reševanja so odvisni od »Pravil spopadov«, ki jih imajo enote in predstavljajo

smernice delovanju enote na vojnem območju. Oblikovane so tako, da zagotovijo največ

možne varnosti ob izvajanju reševalnih akcij, ne da bi ob tem ovirali lastnih enot. Glavna

vodila pri reševanju na območju vojnih razmer so:

- angažiranje samo nujno potrebnega števila zdravstvenega osebje in opreme za določeno

nalogo,

- spremstvo in podpora zadostno velike enote, ki lahko zagotovi ognjeno premoč,

- stalno vzdrževanje komunikacijskih zvez med enotami in z nadrejenimi,

- reševanje poškodovancev po principu »pick up and go« ter čim krajše zadrževanje na

območju,

- stalno nadziranje dogajanja v okolici, previdnost glede minskih bojnih sredstev,

- nadzorovan in ognjeno podprt umik nazaj na varno območje. (Marot, 2009, str. 378 –

382).


37

6.3 TRIAŽA

V okviru triaže razvrščamo poškodovance po skupinah glede na nujnost ukrepanja, vrsto

poškodb, način zdravljenja, časa ter vrsto evakuacije. Namen triaže je doseči največjo

učinkovitost zdravstvene oskrbe tako, da je interes posameznika podrejen interesu celotne

skupine poškodovancev. V normalnih razmerah je treba narediti vse, kar je mogoče za

slehernega poškodovanca ali bolnika, praviloma brez izbiranja. Prednost imajo le tisti

katerih življenje je ogroženo. V izrednih razmerah je drugače, saj moramo, ob relativnem

pomanjkanju osebja in materiala, oskrbeti čim večje število poškodovancev s predvidenim

dobrim izidom zdravljenja. Zato mora marsikateri poškodovani pri kateremu bi v

normalnih razmerah opravili številne dolgotrajne operacije, v izrednih razmerah dobiti le

protibolečinska sredstva (Komadina et al 2009, str. 71-74). Za zdravstveno oskrbo na

bojišču pa niso značilne le specifične poškodbe in navadno veliko število ranjencev ampak

na potek triaže in oskrbe v veliki meri vplivajo tudi pogoji oziroma okoliščine v katerih ju

izvajamo. Le te so v marsičem drugačne od okoliščin v normalnih razmerah, pogoji oskrbe

in triaže so bistveno težji. Okoliščine pogostokrat otežuje tudi dejstvo, da lahko potekajo

triaža, primarna oskrba in evakuacija na samem bojišču, kjer so tako tisti, ki so že

poškodovani, kakor tudi zdravstveno osebje, ki jim nudi pomoč, še dodatno izpostavljeni

sovražnikovem ognju in morebitnim nevarnostim eksplozivnih sredstev, kot je bilo že

opisano v prejšnjem poglavju.

Če povzamemo je glavni cilj triaže smotrna izraba kritičnega časa v katerem lahko rešimo

življenje čim več poškodovanim in obolelim.

V okviru delovanja v operacijah, predvsem pri izvajanju bojnega delovanja (oboroženi

spopadi) je medicinska triaža ena od nalog vojaškega zdravstva v okviru zavezništva, ki se

primarno izvaja na prvem nivoju ROLE 1. VZE pri svojem delu, tako kot enote drugih

držav zavezništva, sledi NATO Stanagom.

Temeljne zahteve za triažo so (Turnšek, Brecelj, 2010, str. 9 – 13):

- strokovnost: triažo opravlja strokovno najbolj usposobljena oseba z največ

strokovnimi in praktičnimi izkušnjami glede na kraj in čas izvajanja triaže,


38

- neprekinjenost: triaža je stalen proces, saj se ves čas spreminja število

poškodovancev, njihovo stanje, lahko pa se spreminja tudi število zdravstvenega

osebja in stanje zalog materialnih sredstev,

- elastičnost: prilagajanje konkretnim razmeram ter potrebam kraja in časa v katerem

se triaža izvaja.

Vrste triaže glede na namen (Turnšek, Brecelj, 2010, str. 9 – 13)::

- diagnostična triaža: razvrščanje v skupine glede na vrsto poškodbe, način na

katerega je poškodba nastala, njenega povzročitelja oziroma razvrstitev po

posameznih diagnostičnih skupinah,

- terapevtska triaža: določanje stopnje nujnosti in vrste medicinske pomoči,

- prognostična triaža: določanje izida in časa zdravljenja ter na podlagi tega tudi

določanje kraja in nivoja zdravstvene oskrbe za zdravljenje,

- evakuacijska (transportna) triaža: določanje vrstnega reda in vrste transporta na

višji nivo zdravstvene oskrbe, ki je lahko drugačen od vrstnega reda nudenja

pomoči. Po dokončni oskrbi določimo kraj transporta in stopnjo nujnosti

evakuacije,

- triaža poškodovancev ali obolelih glede na nevarnost in posledice za okolje: bolniki

z nalezljivo boleznijo, kontaminirani in psihotravmatizirani bolniki.

Odločilni dejavnik za preživetje je čas od trenutka poškodbe do začetka nudenja prve

pomoči oziroma zdravljenja. V izrednih razmerah moramo, ob relativnem pomanjkanju

osebja in materiala, oskrbeti čim večje število poškodovanih/obolelih s predvidenim

dobrim izidom zdravljenja Tudi intenzivne vojaške operacije (oboroženi spopadi) spadajo

v to kategorijo.

V triaži se lahko uporabljajo različni tipi triaž. Pri nas sta znani predvsem Simple Triage

and Rapid Treatment (S.T.A.R.T.) in SIEVE (sito) metoda. Tudi v tujini se uporabljajo

različne metode in različni tipi kategorizacije poškodovancev pri triaži. Ameriška vojska

uporablja v vojnih razmerah razvrščanje po stopnji nujnosti v:

- takojšnje zdravljenje (Immediate Treatment) - skupina T1 – rdeča barva,

- odloženo zdravljenje (Delayed Treatment) - skupina T2 – rumena barva,


39

- minimalno zdravljenje (Minimal Treatment) - skupina - T3 – zelena barva,

- moribundni/simpomatsko zdravljenje (Expectant Treatment) skupina T4 – črna

barva (Turnšek, Brecelj, 2010, str. 9 – 13).

Isti sistem uporabljajo tudi v Veliki Britaniji in na Finskem, v Izraelu in na Japonskem.

Francozi poznajo prav tako 4 triažne skupine, vendar so drugače poimenovane. Nemci

imajo 5 triažnih skupin, dodana je modra barva za tiste poškodovane, ki imajo zelo malo

možnosti za preživetje, črna (5. skupina) pa je za mrtve.

Po končani primarni triaži se naredi retriaža in evakuacijska triaža. V evakuacijski triaži se

določi prioriteto izvedbe medicinske evakuacije in stopnjo medicinskega nadzora med

medicinsko evakuacijo.

Razdelitev poškodovancev v množični nesreči/vojni v skladu s standardi NATO (Turnšek,

Brecelj, 2010, str. 9 – 13):

a. Takojšnje zdravljenje (Immediate Treatment) - skupina T1 – rdeča barva. Predvidena

je za zdravljenje tistih ljudi, ki potrebujejo nujno oskrbo in življenjsko nujne kirurške

posege ter mora zajemati le tiste bolnike, ki imajo veliko možnosti za preživetje.

Primeri: zapora dihalnih poti, hujše krvavitve, nujne amputacije itd.;

b. Odloženo zdravljenje (Delayed Treatment) - skupina T2 – rumena barva. V njo

razporedimo paciente, ki potrebujejo kirurški poseg, vendar njihovo splošno stanje

dovoljuje odlog kirurške obravnave brez ogrožanja življenja. Za ublažitev posledic

odloga kirurškega posega je potrebno podporno zdravljenje (na primer stabilizacijske

intravenozne tekočine, imobilizacija udov z opornicami, dajanje antibiotikov,

kateterizacija, nazogastrična sonda in lajšanje bolečin). Primeri: hujše poškodbe mišic,

zlomi večjih kosti, notranje poškodbe trebuha in/ali poškodbe prsnega koša, glave,

hrbtenice ter nekomplicirane večje opekline.

c. Minimalno zdravljenje (Minimal Treatment) - skupina - T3 – zelena barva. Omenjena

skupina je predvidena za zdravljenje poškodovanih z relativno majhnimi poškodbami

in lažjimi obolenji, ki lahko poskrbijo sami zase, oziroma tistih, ki jim lahko pomaga

neusposobljeno osebje. Primeri: manjše rane, odrgnine, zlomi manjših kosti in manjše

opekline.

d. Moribundni/simptomatsko zdravljenje (Expectant Treatment) - skupina T4 – črna

barva. Ta skupina obsega bolnike s hudimi in pogosto mnogovrstnimi poškodbami.


40

Njihovo zdravljenje bi bilo časovno zamudno in komplicirano z majhnimi možnostmi

za preživetje. Dokler ni stanje množične nesreče/vojne pod nadzorom, so deležni

ustreznega podpornega zdravljenja, ki je odvisno od stanja razpoložljivih zalog in

moštva ter lahko vključuje uporabo velikih odmerkov narkotičnih analgetikov. Primeri:

hude mnogovrstne poškodbe, hude poškodbe glave ali hrbtenice, veliki odmerki

sevanja, obsežne in hude opekline.

6.4 IZVAJANJE TRANSPORTA PACIENTOV

Pomemben element ki vpliva na izid reševanja zdravja in življenja pacientov na območju

vojaškega delovanja je ustrezna in hitra izvedba medicinske evakuacije. Načini evakuacije

in vrsta prevoznih sredstev so načeloma v naprej odrejena, razen v nenačrtovanih situacijah

(masovne izgube), ko je potrebno hitro ukrepanje in prilagajanje. Odločitev o tem sprejema

odgovorna zdravstvena oseba, ki je tudi svetovalec poveljnika enote. O tem ali se izvede

medicinski prevoz pacientov po tleh ali zraku ter s katerimi sredstvi in osebjem, se odloča

neposredno pred začetkom izvedbe reševalne akcije. Potrebno je upoštevati vremenske

pogoje, varnostno situacijo, potrebe in zmožnosti ter razpoložljivost medicinskih enot.

Poleg tega moramo biti pozorni tudi na to kakšne taktične sposobnosti ima enota in na

balistično zaščito vozil. Za izvedbo medicinskih prevozov po tleh uporabljamo različna

reševalna vozila. Transport poškodovanega ali obolelega predstavlja tveganje za

poslabšanje poškodbe ali bolezenskega stanja. Zato se ponesrečenega ne premika, razen če

je v neposredni nevarnosti (PDRIU, 2007). Za dodatno varnost se med poškodovanega in

nasprotnika postavi oklepno vozilo ali pa enota, ki nam zagotavlja ognjeno podporo. Lahko

se tudi izvede premik na varno mesto, kjer je možno nuditi nadaljnjo oskrbo brez

ogrožanja lastne varnosti (Marot, 2009, str. 378 – 382).

Prijem, prenos in prevoz poškodovanca so odvisni od:

- vrste poškodbe,

- splošnega stanja, pri čemer je potrebno upoštevati stanje zavesti, motnje dihanja, šok,

krvavitve,

- števila reševalcev in drugih vojakov, ki lahko pomagajo,


41

- razpoložljivih transportnih sredstev,

- razdalje do varnega mesta ali primernega mesta, kjer bo poškodovani počakal na prevoz

ali nudenje nujne medicinske pomoči,

- prostora in poti za prenos (Marot, 2009, str. 378 – 382).

Postopek transporta poškodovancev se izvaja kontinuirano od mesta poškodbe do mesta

definitivne oskrbe. Na samem bojišču in v njegovi neposredni bližini se izvaja transport

poškodovancev po izvedenih postopkih neodložljive prve medicinske pomoči z:

- izvlačenjem,

- prenosom na rokah, preko ramen, improviziranimi sredstvi…,

- na nosilih,

- v oklepnih reševalnih vozilih ali z drugimi vozili,

- do varnega mesta oz zbirnega mesta, kjer se izvajajo dodatni postopki zdravstvene oskrbe

(Marot, 2009, str. 378 – 382).

Nadalje se poškodovance transportira z reševalnimi vozili različnega tipa ali celo s plovili,

ki so ustrezno opremljeni za izvajanje medicinske evakuacije. Vojaško zdravstvo

Slovenske vojske uporablja sledeča vozila za izvajanje prevoza poškodovancev in obolelih:

- reševalno vozilo Puch GE,

- nujno reševalno vozilo s kontejnersko nadgradnjo Puch 230 GEK in 270 CDI,

- lahko kolesno oklepno reševalno vozilo Valuk 6x6.

Ostala reševalna vozila in plovila

Za prevoz pacientov se uporabljajo tudi druga prevozna sredstva, predvsem reševalna

tovorna vozila in kombinirana vozila za prevoz sedečih pacientov. Nekatere vojske

uporabljajo tudi predelane avtobuse za medicinske prevoze večjega števila pacientov.

Kadar pa razmere dovoljujejo in narekujejo zahtevnejše izvajanje transporta pacientov, pa

se poslužujemo tudi transporta po zraku. Pri transportu iz mesta poškodovanja do

zdravstvene enote, ali pa med dvema zdravstvenima enotama v območju delovanja,

uporabljamo za to opremljene helikopterje. Slovenska vojska tako uporablja helikopter

Bell 412, ki lahko sprejme do 2 ležeča pacienta in helikopter Cougar, ki lahko sprejme do

šest ležečih poškodovancev. Pri potrebi transporta pacienta na daljši relaciji ali pa celo


42

nazaj v domovino, pa se uporablja strateški medicinski transport v obliki letala, ki je

ustrezno opremljeno. Pri samemu izvajanju reševanja in transporta pacientov v vojnih

razmerah sledimo principu, da pacienta, ki leži na nosilih (po NATO standardu)

oskrbujemo in transportiramo na njih do dokončnega mesta oskrbe. Zato so vsa vozila,

plovila in zdravstvene enote opremljene tako, da sprejmejo ta tip nosil. Ob tem izvajamo

dve nalogi istočasno. V eno smer transportiramo paciente, v drugo pa sanitetni material in

ostalo medicinsko opremo. Tako izkoristimo čas in možnost za izvajanje medicinske

logistike in se izogibamo dodatnemu izpostavljanju nevarnim situacijam (Marot, 2009, str.

378 – 382).

7 ZDRAVSTVENA NEGA NA BOJIŠČU

Zdravstveno nego ranjenih se začne izvajati že na samem bojišču v obliki samopomoči in

vzajemne pomoči. Lažje poškodovani vojaki si sami pomagajo v smislu prve pomoči z

uporabo osebnega kompleta in se izvlečejo do zaklona. Kadar si poškodovanec ne more

pomagati sam, mu prvo pomoč nudi najbližji vojak in bojni reševalec, ki ga izvleče do

najbližjega zaklona. Vojaški bolničarji nudijo zdravstveno oskrbo predvsem težje

poškodovanim in po potrebi dopolnjujejo prvo pomoč dano v okviru samopomoči in

vzajemne pomoči (VZE, 2009).

Zdravstvena nega se nadaljuje v zaklonu za ranjence. To je naravno ali umetno narejeno

mesto na zemljišču, ki omogoča zaščito poškodovanih pred ognjem sovražnika. Do mesta

za evakuacijo poškodovane in obolele izvlečejo bojni reševalci in vojaški bolničarji.

Načeloma evakuacijo poškodovanih zagotavljajo bojni reševalci in reševalna vozila in to

čim bližje poškodovanim (10. MOTB, 2006).

Zdravstvena nega se opravlja v povsem nevsakdanjih razmerah, v nenehni nevarnosti pred

novimi napadi, v pričakovanju evakuacije, skrivanja po zakloniščih, lahko tudi iskanja

zatočišč v gozdovih in grapah. Pogosto ni sodobne razsvetljave, elektrike, niti ne tekoče

vode. Pričakovati je tudi pomanjkanje hrane, zdravil, obvezilnega in drugega materiala, ki

ga potrebujemo za negovanje in oskrbo bolnih ali ranjenih, primanjkljaj strokovnega kadra.


43

Potrebno je prilagajanje in to vsestransko. Znati moramo hitro ukrepati tudi v nenormalnih

pogojih in si pomagati z najrazličnejšimi improvizacijami. Vojakom ne smemo dajati vtisa,

da smo negotovi. Zaradi velikega števila ranjenih in poškodovanih na kraju, kjer jih

negujemo in zanje skrbimo, spreminjamo obseg naše pomoči. Izvedemo tisto, kar je

ranjenemu vojaku tedaj najbolj potrebno (VZE, 2009).

Aktivnosti zdravstvene nege pri poškodovanih ali obolelih (VZE, 2009):

- kontrola splošnega stanja;

- ustvarjanje udobnih pogojev: dovolj čistega zraka, odgovarjajoča sobna temperatura,

ventilacija, primerna osvetlitev prostora, udobna postelja s čisto posteljnino, izvajanje

osebne higiene;

- izvajanje naročenih postopkov in posegov po naročilu zdravnika, kolikor jih vojne

razmere dopuščajo.

7.1 INTERVENCIJE ZDRAVSTVENE NEGE

V preglednicah 1 - 3 so predstavljene določene poklicne aktivnosti zdravstvene nege in

oskrbe v Slovenski vojski ter prikazane določene razlike med vojaškimi kompetencami v

primerjavi s civilnimi kompetencami (VZE SV, 2010).

Preglednice 1 - 3. Poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v

Slovenski vojski (VZE SV, 2010).

Legenda

- DZN diplomirani zdravstvenik / diplomirana medicinska sestra

- TZN tehnik / tehnica zdravstvene nege

- VB vojaški bolničar / bolničarka

- BR bojni reševalec / reševalka

* Za izvajanje navedenih aktivnosti so potrebna dodatna znanja, ki jih posameznik pridobi

med izobraževanjem in usposabljanjem, po katerem je bilo to znanje preverjeno ter jih

izkazuje z veljavno listino referenčne ustanove.


44

* Za izvajanje navedenih aktivnosti so potrebna znanja in veščine, ki jih je posameznik

pridobil med izobraževanjem in usposabljanjem, po katerem je bilo to znanje preverjeno,

kar posameznik izkazuje z veljavno listino referenčne ustanove in jih lahko samostojno

izvaja v primeru izrednih razmer in na MOM.

Preglednica 1. Poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski vojski (VZE, 2010) Dihanje-aktivnost, intervencija, sodelovanje DZN * TZN * VB * BR *

1. Aplikacije inhalacije da Da

2. Aplikacija kisika-Venturi maska da Da

3. Aplikacija kisika-binazalni (očalni) kisikov kateter

da Da

4. Aplikacija kisika-Endotrahealni tubus da *

5. Aplikacija kisika-inkubator da Da *

6. Aplikacija kisika-kanila da Da *

7. Aplikacija kisika-Kisikova maska da Da

8. Aplikacija kisika-Ohio maska da Da

9. Aplikacija kisika-Nosni kateter da Da

10. Aplikacija kisika-šotor da Da

11. Aspiracija dihalnih poti skozi kanilo da Da *

12. Aspiracija dihalnih poti skozi nos da Da

13. Aspiracija dihalnih poti skozi tubus da *

14. Aspiracija dihalnih poti skozi usta da Da

15. Aspiracija dihalnih poti skozi usta z ročnim aspiratorjem

da Da da *

16. Aspiracija dihalnih poti skozi usta-kanilo na umetni ventilaciji-odprt sistem

da * Da *

17. Aspiracija dihalnih poti skozi kanilo na umetni ventilaciji – zaprt sistem

da * Da *

18. Aspiracija dihalnih poti skozi tubus na umetni ventilaciji – odprt sistem

da * Da *

19. Dokumentiranje intervencij v zvezi z dihanjem da Da da *

20. Dokumentiranje odstopanj v zvezi z dihanjem da Da da *

21. Dokumentiranje opazovanj v zvezi z dihanjem da Da da *

22. Higiensko vzdrževanje pripomočkov za pomoč pri dihanju

da Da da *

23. Izvajanje postopkov za sprostitev dihalnih poti da Da da Da

24. Izvajanje umetnega dihanja brez pripomočkov da Da da Da


45

25. Izvajanje umetnega dihanja prek tubusa z ročnim dihalnim balonom

da Da

26. Izvajanje umetnega dihanja z obrazno masko da Da da * Da *

27. Izvajanje umetnega dihanja z obrazno masko in ročnim dihalnim balonom

da Da da * Da *

28. Izvajanje umetnega dihanja prek tubusa (S-tubus) z obrazno masko in ročnim dihalnim balonom

da Da da * Da *

29. Kontrola tesnilnega balončka na tubusu da Da *

30. Menjava dihalnih cevi na ventilatorju da Da *

31. Menjava dihalne kanile da * Da

32. Menjava dihalne kanile pri formirani oz. dolgotrajni stomi

da Da *

33. Menjava kisikove jeklenke da Da * da *

34. Menjava reducirnega ventila na kisikovi jeklenki da Da da *

35. Menjava ugrizne zapore da Da *

36. Menjava zapornega sistema za vlaženje kisika da Da *

37. Merjenje spirometrije da Da *

38. Merjenje CO2 v izdihanem zraku – kapnometrija da Da *

39. Merjenje dihanja z aparaturami da Da *

40. Merjenje frekvence dihanja da Da da * da *

41. Merjenje SpO2 (pulzna oksimetrija ) da Da da * da *

42. Nadzor v zvezi z dihanjem da Da

43. Nadzor pacienta med inhalatorno terapijo da Da *

44. Namestitev in čiščenje govorne kanile da Da *

45. Namestitev pacienta v položaj za izkašljevanje da Da da

46. Namestitev pacienta v položaj za laţje dihanje da Da da da *

47. Namestitev pacienta v položaj za preprečevanje aspiracije

48. Namestitev vlažilca za kisik da Da

49. Ocena barve sputuma da Da

50.

51. Ocena količine sputuma da Da

52. Ocena samooskrbe v zvezi z dihanjem da Da

53. Odstranitev dihalne kanile da * Da

54. Odvzem sputuma za preiskave da Da

55. Odvzem aspirata iz traheje da Da *

56. Odvzem brisa iz dihalnih poti da Da

57. Odvzem induciranega sputuma da Da

58. Odvzem krvi za plinsko analizo da Da

59. Opazovanje dihanja da Da da

60. Pomoč pri preiskavah v zvezi z dihanjem da Da * da *


46

61. Pomoč pri alternativni dihalni poti – kombi tubus da Da * da *

62. Pomoč pri alternativni dihalni poti – laringealna maska

da Da * da *

63. Pomoč pri alternativni dihalni poti –laringealna maska

da Da * da *

64. Pomoč pri alternativni dihalni poti – trachlight da Da * da *

65. Pomoč pri endotrahealni intubaciji da Da da *

66. Pomoč pri menjavi dihalnih cevi na ventilatorju da Da *

67. Poročanje o odstopanjih v zvezi z dihanjem da Da da

68. Poučevanje v zvezi z dihanjem da Da

69. Preveza endotrahealnega tubusa da Da *

70. Preveza trahealne kanile da Da *

71. Priprava inhalacije da Da

72. Priprava pacienta na preiskave v zvezi z dihanjem da Da

73. Priprava aparature na umetno ventilacijo da Da

74. Priprava in menjava pripomočkov/sistema za kisikovo terapijo (kisikova cev in bučka)

da Da *

75. Priprava in menjava sistema za aktivno vlaženje kisika

da Da *

76. Priprava pacienta na odvzem induciranega sputuma

da Da *

77. Priprava pacienta za namestitev v položaj za izkašljevanje

da Da * da

78. Priprava pacienta za namestitev v položaj za lažje dihanje

da Da * da

79. Pritrditev dihalne kanile da Da *

80. Pritrditev endotrahealnega tubusa da Da *

81. Sodelovanje pri respiratorni fizioterapiji da Da *

82. Sodelovanje pri aplikaciji kisika – kisikova maska

da Da da * da *

83. Sodelovanje pri aplikaciji kisika – Ohio maska da Da da * da *

84. Sodelovanje pri aspiraciji dihalnih poti skozi nos da Da * da *

85. Sodelovanje pri aspiraciji dihalnih poti skozi usta da Da * da *

86. Sodelovanje pri aspiraciji dihalnih poti skozi usta z ročnim aspiratorjem

da da da *

87. Sodelovanje pri vstavitvi torakalnega drena da da *

88. Sporazumevanje s pacientom s kanilo – uporaba različnih tehnik

da da

89. Ukrepanje pri odstopanjih od normalnega dihanja v skladu s poklicnimi kompetencami

da da da


47

90. Vključevanje svojcev in za pacienta pomembnih oseb pri intervencijah v zvezi z dihanjem

da da

91. Vključevanje za pacienta pomembnih oseb pri intervencija v zvezi z dihanjem

da da da *

92. Vzdrževanje mikroklime da Da da

93. Zdravstvena vzgoja v zvezi z dihanjem da

94. Uravnavanje hitrosti pretoka intravenoznih (i.v.) infuzijskih raztopin

da Da * da * da *

95. Priprava in nastavljanje intravenozne (i.v.) infuzijske raztopine

da Da da * da *

Preglednica 2. Poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v Slovenski vojski (VZE, 2010)

DIAGNOSTIČNO TERAPEVTSKI POSEGI – aktivnost, intervencija, sodelovanje

DZN * TZN * VB * BR *

1 Aplikacija kontrastnega sredstva v epiduralni kateter da *2 Dokumentiranje stopnje bolečine da da3 Določanje orientacijske krvne skupine ABO na

ploščici (obposteljni test)da *

4 Imobilizacija poškodovane hrbtenice otroka z uporabo pripomočka

da * da *

5 Imobilizacija poškodovane hrbtenice s steznikom za imobilizacijo sedečega poškodovanca

da * da * da *

6 Imobilizacija poškodovane hrbtenice z vakuumsko blazino

da * da * da *

7 Imobilizacija poškodovane hrbtenice z zajemalnimi nosili

da * da * da *

8 Imobilizacija poškodovane okončine – ročna da da da *9 Imobilizacija poškodovane okončine s trdo opornico

(kovinska ali žičnata)da da da *

10 Imobilizacija poškodovane okončine z vakuumskimi opornicami za okončine

da * da * da *

11 Imobilizacija poškodovane vratne hrbtenice z vratno opornico

da da da *

12 Imobilizacija poškodovanega prsta z žično opornico da da da *13 Imobilizacija vratne hrbtenice – ročna da da da *14 Izvajanje defibrilacije z avtomatskim defibrilatorjem da da da *15 Izvajanje dodatnih postopkov oživljanja da da *16 Izvajanje fototerapije da * da *17 Izvajanje kemoterapije da * da *18 Izvajanje obremenitvenega testa s hojo da *19 Izvajanje oscilometrije da *20 Izvajanje perfuzije kosti da *21 Izvajanje perfuzije ran da *22 Izvajanje spirometrije da *23 Kontrola urodinamskih preiskav da *24 Kontrola delovanja vseh vrst črpalk da * da *25 Kontrola prehodnosti perifernega venskega katetra da da *26 Kontrola vbodnega mesta centralnega venskega

katetra (CVK)da da *

27 Kontrola vbodnega mesta perifernega venskega da da *


48

katetra28 Kontrola vbodnega oz. izhodnega mesta spinalnih

katetrovda da *

29 Menjava infuzijskih sistemov da da30 Menjava infuzijskih steklenic, vrečk, kaset pri

črpalkahda da

31 Menjava obturatorjev pri intravenozni kanili da da32 Menjava pleurovac-a da da *33 Menjava filtra pri epiduralnih in spinalnih katetrih da * da *34 Merjenje centralnega venskega pritiska (CVP) da da *35 Merjenje in evidentiranje obsega drugih delov telesa da da36 Merjenje in evidentiranje obsega okončin da da37 Merjenje in evidentiranje obsega prsnega koša da da38 Merjenje in evidentiranje obsega trebuha da da39 Merjenje in evidentiranje pulza da da da40 Merjenje in evidentiranje telesne teže da da da41 Merjenje in evidentiranje višine da da da42 Nadzor nad potekom perfuzije kosti da43 Nadzor nad potekom perfuzije ran da44 Nadzor vitalnih funkcij z monitorjem da da45 Namestitev pacienta na ekstenzijo - obližno da * da *46 Namestitev pacienta na ekstenzijo – žično da * da *47 namestitev elektrod za izvajanje protibolečinskega

TENS-ada * da

48 Ocenjevanje dejavnikov tveganja za nastanek razjede zaradi pritiska

da da

49 Ocenjevanje stopnje bolečine da da50 Odpiranje sterilnih setov da da51 Odstranitev akupunkturnih igel da * da *52 Odstranitev arterijskih kanil da * da *53 Odstranitev centralnih venskih katetrov da * da *54 Odstranitev abdominalnih drenov da *55 Odstranitev epiduralnih in drugih katetrov da * da *56 Odstranitev infuzijske steklenice in sistema da da da * da *57 Odstranitev intravenske kanile da da * da * da *58 Odstranitev intravenske subkutane kanile da da59 Odstranitev perifernih venskih katetrov da da60 Odstranitev sponke pri črevesni stomi da *61 Odstranitev šivov in sponk da da *62 Odvzem brisa da da *63 Odvzem drenažne vsebine da da *64 Odvzem induciranega sputuma da da *65 Odvzem izbruhane mase da da66 Odvzem konic katetrov za preiskave da67 Odvzem krvi iz arterije da *68 Odvzem krvi iz arterijske kanile da da *69 Odvzem krvi iz centralnega venskega katetra da * da *70 Odvzem krvi iz perifernega venskega katetra da da *71 Odvzem krvi iz pete da da *72 Odvzem krvi iz uhlja da da *73 Odvzem krvi iz vene da da *74 Odvzem krvi iz venske valvule da *75 Odvzem krvi iz prsta da da76 Odvzem urina – enkratna kateterizacija da * da *77 Odvzem urina iz nefrostome da * da *78 Odvzem urina iz urinskega katetra – brezigelni da da


49

pristop79 Odvzem urina iz urinskega katetra – igelni pristop da da80 Odvzem urina po metodi čistega mokrenja da da81 Odvzem vzorca blata da da82 Odvzem vzorca sputuma da da83 Opazovanje in evidentiranje stanja zavesti da da84 Opazovanje in evidentiranje stanja zenic da da85 Označitev mesta stome da *86 Pomoč pri nastavitvi atraumatske igle v vensko

valvuloda da *

87 Pomoč pri prevezi epiduralnega aktetra da da88 Pomoč pri prevezi subarahnoidalnega katetra da da89 Prebrizgavanje intravenske kanile da da *90 Prebrizgavanje perifernega venskega katetra da da *91 Preveza arterijske kanile da92 Preveza centralenga venskega katetra da93 Preveza čiste rane da da da *94 Preveza drena da da *95 Preveza epiduralnega in drugih katetrov da *96 Preveza fistule da da *97 Preveza kronične rane, izbira ustrezne obloge da * da *98 Preveza nečiste rane da da99 Preveza opeklinske rane da da da *

100 Preveza kože z radiodermatitisom da * da *102 Preveza perifernega žilnega katetra da103 Preveza popka da da104 Preveza razjede zaradi pritiska da da105 Priključitev pacienta na monitor da da106 Priprava in menjava sistemov za invazivno merjenje

tlakada

107 Priprava in namestitev intravenoznih raztopin na infuzijsko črpalko

da da *

108 Priprava pleurovac-a da *109 Snemanje elektrokardiograma (EKG) da da *110 Snemanje elektrokardiograma (EKG) z

obremenitvijoda *

111 Sodelovanje pri perfuziji kosti da *112 Sodelovanje pri odvzemu konic katetrov da da *113 Sodelovanje pri odvzemu krvi iz vene da *114 Sodelovanje pri alkoholni ablaciji koronarnih arterij da *115 Sodelovanje pri balonskem širjenju koronarnih

arterij (PTCA- perkutana transluminalna koronarna angioplastika; novejši izraz za PTCA je PCI –percutaneous coronary intervention)

da *

116 Sodelovanje pri biopsiji miokarda da *117 Sodelovanje pri CT preiskavah da118 Sodelovanje pri dodatnih postopkih oživljanja da da *119 Sodelovanje pri določanju krvne skupine na ploščici da120 Sodelovanje pri ekstubaciji da da121 Sodelovanje pri elektro-konverziji da * da *122 Sodelovanje pri elektrofiziološki preiskavi motenj

srčnega ritmada *

123 Sodelovanje pri hepatalni punkciji in biopsiji da * da *124 Sodelovanje pri intrakoronarnem ultrazvoku da *125 Sodelovanje pri intubaciji da da *126 Sodelovanje pri izotopskih preiskavah da *


50

127 Sodelovanje pri izpiranju kolena da da *128 Sodelovanje pri izpiranju ušes da da *129 Sodelovanje pri izpiranju želodca da da *130 Sodelovanje pri kateterizaciji srca otroka s prirojeno

srčno napakoda *

131 Sodelovanje pri kontrastnem slikanju koronarnih arterij (koronarografija)

da *

132 Sodelovanje pri lumbalni punkciji in biopsiji da da *133 Sodelovanje pri merjenju tlakov v »desnem« srcu

(desni atrij, desni ventrikel, pulmonalna arterija, zagozditveni tlak v pljučnih arterijah)

da *

134 Sodelovanje pri merjenju tlakov v »levem« srcu (levi ventrikel) in ascendentni aorti

da *

135 Sodelovanje pri preiskavah MR (magnetna resonanca)

da da *

136 Sodelovanje pri odklapljanju pacienta z respiratorja da da *137 Sodelovanje pri odvzemu brisov, tkiv in organov da da138 Sodelovanje pri pri PCI (percutaneous coronary

intervention) in stentiranju koronarnih arterijda *

139 Sodelovanje pri perkutani konikotomiji da * da *140 Sodelovanje pri perfuziji ran da da *141 Sodelovanje pri perkutanem zapiranju VSD

(ventrikularni septum defekt), ASD (atrijski septum defekt) in PFD (perforirani foramen ovale)

da * da

142 Sodelovanje pri pleuralni punkciji da da *143 Sodelovanje pri preiskavah ožilja da144 Sodelovanje pri prevezi rane da da da * da *145 Sodelovanje pri punkciji in biopsiji ledvic da da *146 Sodelovanje pri punkciji kolena da da *147 Sodelovanje pri radiofrekvenčni ablaciji motenj

srčnega ritmada

148 Sodelovanje pri radioloških preiskavah da da149 Sodelovanje pri sternalni punkciji in biopsiji da da *150 Sodelovanje pri transportu vitalno ogroženega

pacientada da da *

151 Sodelovanje pri uvajanju centralnega venskega katetra

da da *

152 Sodelovanje pri uvajanju tuneliranih spinalnih katetrov

da

153 Sodelovanje pri uvajanju intraortnih balonskih črpalk

da

154 Sodelovanje pri uvajanju nazogastrične sonde da da155 Sodelovanje pri uvajanju sklepnih katetrov da156 Sodelovanje pri UZ preiskavah da da *157 Sodelovanje pri ustavitvi i.v. portov da158 Sodelovanje pri vstavitvi in menjavi ušesnega traku da da159 Sodelovanje pri vstavitvi trajnega srčnega

spodbujevalnika za biventrikularni pacingda *

160 Sodelovanje pri vstavljanju elektrode za merjenje ICP (intracranialni pritisk)

da da *

161 Sodelovanje pri vstavitvi začasne elektrode za srčno spodbujanje (pace maker)

da * da *

162 Uvajanje perifernih venskih katetrov da * da163 Vstavitev intravenske kanile da164 Vstavljanje atraumatske igle v vensko valvulo da *


51

Preglednica 3: aktivnosti na področju jedrske, raidiološke, kemične in biološke obrambe AKTIVNOSTI NA PODROČJU JEDRSKE, RADIOLOŠKE, KEMIČNE IN BIOLOŠKE OBRAMBE

DZN * TZN * VB * BR *

1 Izvajanje osnovnih načel dekontaminacije da * da * da * da *2 Izvajanje postopkov samodekontaminacije in

medsebojne dekontaminacijeda * da * da * da *

3 Izvajanje ukrepov dekontaminacije, ki zmanjšujejo nevarnost vdora BKJ agensov v notranjost organizma – notranja dekontaminacija

da * da * da * da *

4 Namestitev kontaminiranega poškodovanega/obolelega v pravilni položaj

da * da * da * da *

5 Odstranitev zastrupljenega z območja kontaminacije da * da * da * da *6 Sodelovanje pri evakuaciji da * da * da * da *7 Sodelovanje pri izvajanju preventivnih ukrepov da * da * da * da *8 Triaža p/o v kategorije za dekontaminacijo da *9 Sodelovanje pri triaži da *

10 Uporaba osebnih zaščitnih sredstev da * da * da * da *11

Vključevanje pomembnih drugih v zvezi z JRKBOda * da * da * da *

12Zdravstvena vzgoja v zvezi z JRKBO

da *

JEDRSKO OROŽJE13 Čiščenje zunanje površine maske da * da * da * da *14 Dekontaminacija odkritih delov kože da * da * da * da *15 Izpiranje ran da * da *16 Izvajanje osebne higiene vojaka da * da * da * da *17 Izvajanje higiene okolice vojaka da * da * da * da *18 Izvajanje ukrepov delne dekontaminacije

radioaktivnih snovida * da * da * da *

19 Izvajanje ukrepov na kontaminiranem območju da * da * da * da *20 Izvajanje ukrepov pred vstopom na kontaminirano

območjeda * da * da * da *

21 Izvajanje ukrepov zaščite dihal in prebavil da *22 Izvajanje ukrepov zunaj kontaminiranega območja v

zbirališču za kontaminirane p/o da * da * da * da *

23 Kontrola vitalnih funkcij da * da * da * da *24 Namestitev maske p/o vojaku da * da * da * da *25 Oblačenje rokavic za zaščito rok vojaka da * da * da * da *26 Odstranitev čistilnih krp po vsakem umivanju in

preverjanje očiščenosti z dozimetromda * da * da * da *

27 Odstranitev maske p/o vojaku da * da * da * da *28 Odstranitev obleke, obutve da * da * da * da *29 Odstranitev radioaktivnega prahu da * da * da * da *30 Osušitev vojaka po umivanju da * da * da * da *31 Označitev radiološko kontaminirane rane da * da * da * da *32 Povzročitev bruhanja, izpiranje želodca, spodbujanje

diureze pri zaužitju radioaktivne snovida * da * da *

33 Sterilna preveza ran da * da * da * da *34 Umivanje kontaminiranih delov kože z vodo in

milomda * da * da * da *


52

35 Umivanje kontaminiranega vojaka da * da * da * da *36 Vlaženje ustnic nezavestnemu vojaku da * da * da * da *

KEMIČNA BOJNA SREDSTVA37

Aplikacija kisikada * da *

38Dekontaminacijski postopki pomičnih zastrupljenih

da * da * da * da *

39Dekontaminacijski postopki nepomičnih zastrupljenih

da * da * da * da *

40Dekontaminacija predmetov s sprejanjem s hipokloritom

da * da * da * da *

41Fizikalne metode dekontaminacije - fizično odstranjevanje strupov s kontaminirane osebe ali opreme

da * da * da * da *

42Hranjenje po nosni sondi

da * da *

43Inhalacije

da * da *

44Izpiranje oči z vodo po odstranitvi očal ali kontaktnih leč

da * da * da * da *

45Izvajanje kemijske metode dekontaminacije opreme ter površin

da * da * da * da *

46Menjava zaščitnih pregrinjal na nosilih

da * da * da * da *

47Namestitev zastrupljenega v ustrezen položaj

da * da * da * da *

48Nega ustne votline

da * da * da * da *

49 Oblačenje zastrupljenega v čisto obleko po dekontaminaciji

da * da * da * da *

50 Odstranitev predmetov, ki se dotikajo kože (očala, ure, nakit...)

da * da * da * da *

51 Odstranitev strupa z zastrupljenega da * da * da * da *52 Odstranitev zastrupljenega iz zastrupljenega

področjada * da * da * da *

53Označitev posameznega zastrupljenega z imenom in priimkom za identifikacijo

da * da * da * da *

54Pomoč pri aplikaciji kisika

da * da *

55Pomoč pri izkašljevanju

da * da * da * da *

56 Slačenje zastrupljenega da * da * da * da *57 Sodelovanje pri zaščiti in nadzoru nad viri pitne vode da * da * da * da *58 Sodelovanje pri zaščiti in nadzoru nad zalogami

hrane da * da * da * da *


53

59 Sodelovanje pri vzpostavitvi dekontaminacijskega območja in postaje

da * da * da * da *

60 Umivanje in izpiranje kože z vodo da * da * da * da *61

Uporaba zaščitne maske s filtromda * da * da * da *

62Uporaba zaščitne obleke iz izolirnih in filtrirnih zaščitnih materialov glede na stopnjo ogroženosti

da * da * da * da *

63Zagotavljanje primerne vlažnosti zraka v prostoru, kjer je zastrupljeni, s sredstvi za vlaženje

da * da * da * da *

64Zagotovitev tekoče hrane za hranjenje pri poškodbah v ustih

da * da * da * da *

65 Zdravstveno vzgojne aktivnosti v zvezi z kemičnimi bojnimi sredstvi

da * da * da * da *

Živčni bojni strupi66 Aplikacija kisika da * da *67 Aplikacija protistrupa iz sirete ali avtoinjektorja da * da * da * da *68 Aplikacija zdravil i.v. da *69 Delna dekontaminacija kože s priborom za osebno

dekontaminacijoda * da * da * da *

70 Fizikalna metoda dekontaminacije da * da * da * da *71 Kemijska metoda dekontaminacije da * da * da * da *72 Namestitev zaščitne maske vojaku pri zastrupitvah z

živčnimi bojnimi strupida * da * da * da *

73 Pomoč pri aplikaciji kisika da * da *74 Uporaba specialne zaščitne obleke - RKB da * da * da * da *

Mehurjevci 75 Dekontaminacija kože – odstranitev kapljic strupa da * da * da * da *76 Imobilizacija udov da * da * da * da *77 Neutralizacija z materialom iz pribora za osebno

dekontaminacijoda * da * da * da *

78 Sterilna preveza poškodovane kože (razen na obrazu) da * da * da *79 Uporaba obrazne maske pri izvajanju umetnega

dihanjada * da * da * da *

80 Uporaba specialne zaščitne obleke - RKB da * da * da * da *

Dušljivci 81 Aplikacija kisika da * da *82 Namestitev v ležeč položaj z dvignjenim prsnim

košemda * da * da * da *

83 Namestitev zaščitne maske zastrupljenemu vojaku da * da * da * da *84 Pomoč pri aplikaciji kisika da * da *85 Vzdrževanje prostih dihalnih poti da * da * da * da *

Dražljivci 86 Aplikacija sredstva za neutralizacijo strupa da * da * da * da *87 Izpiranje poškodovančevih oči, ust in nosnic z čisto

vododa * da * da * da *

88 Namestitev zaščitne maske zastrupljenemu vojaku da * da * da * da *89 Oskrba poškodb da * da * da * da *90 Prezračevanje obleke da * da * da * da *


54

Solzivci 91 Izpiranje oči z mlačno vodo da * da * da * da *92 Zagotovitev pregleda pri okulistu, če je potrebno (če

po 15 minutah izpiranja draženje oči ne preneha)da * da * da * da *

Psihološki strupi93 Dajanje velike količine tekočine zastrupljenemu da * da * da * da *94 Dekontaminacija kože in sluznic da * da * da * da *95 Namestitev zaščitne maske da * da * da * da *96 Odvzem nevarnih predmetov in orožja zastrupljenim da * da * da * da *

BIOLOŠKO OROŽJE97 Dekontaminacija da * da * da * da *98 Dnevna menjava osebnega in posteljnega perila

vojakada * da * da * da *

99 Higiena zaklonišča da * da * da * da *100 Izolacija obolelih z nalezljivo boleznijo da * da * da *101 Izvajanje anogenitalne nege nepomičnemu vojaku da * da * da *102 Izvajanje higienskih ukrepov za preskrbo z vodo in

hranoda * da * da *

103 Izvajanje postopkov cepljenja da * da *104 Pomoč pri izvajanju postopkov cepljenja da * da *105 Izvajanje standardnih ukrepov preprečevanja

prenosa okužbda * da * da * da *

106 Kloriranje pitne vode da * da *107 Merjenje telesne temperature da * da * da * da *108 Karantena obolelih z nalezljivo boleznijo da * da *109 Komunikacija z vojakom da * da * da * da *110 Opazovanje in beleženje blata in urina da * da * da * da *111 Odstranjevanje odpadnih snovi da * da * da *112 Osebna higiena da * da * da * da *113 Označitev zbiralnikov nevarnih kužnin za transport v

laboratorijda * da *

114 Razkuževanje vojakove okolice da * da * da * da *115 Redno izvajanje osebne higiene vojaka da * da * da * da *116 Spodbujanje vojaka k pitju da * da * da * da *117 Spodbujanje vojaka k primerni prehrani da * da * da * da *118 Spremljanje vojakovega odziva na biološke agense

med evakuacijo da * da * da * da *

119 Sodelovanje pri odvzemu nevarnih kužnin da * da * da *120 Sodelovanje pri dezinfekciji, dezinsekciji, deratizaciji da * da * da * da *121 Spremstvo ob zapustitvi izolacijskih prostorov zaradi

preiskavda * da * da *

122 Uporaba osebne varovalne opreme pri delu da * da * da * da *123 Zdravstveno vzgojne aktivnosti v zvezi z nalezljivimi

boleznimida * da *

Diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik, vojaški bolničar in bojni reševalec

lahko samostojno opravljajo vsako delo za katero so ustrezno izobraženi in zanj

usposobljeni. Diplomirana medicinska sestra je usposobljena za vse v dokumentu


55

navedene aktivnosti, zdravstveni tehnik, vojaški bolničar ter bojni reševalec pa so navedeni

v tistih, za katere so izobraženi in usposobljeni (VZE, 2010).


56

8 RAZPRAVA

Kateri kadri zagotavljajo zdravstveno oskrbo in nego v Slovenski vojski?

Nosilec zdravstvenega varstva v Slovenski vojski (SV) je Vojaška zdravstvena enota

(VZE). Sedež enote je lociran v Zdravstvenem centru Štula, Ljubljana – Šentvid.

Njene snovne naloge so zagotavljanje zdravstvene podpore enotam Slovenske vojske v

mednarodnih vojaških operacijah in misijah ter sodelovanje in pomoč civilnemu zdravstvu

v primeru naravnih in drugih nesreč v Republiki Sloveniji. V okviru njene kadrovske

sestave so nosilci zdravstvene nege in oskrbe: diplomirana medicinska sestra/diplomirani

zdravstvenik, srednja medicinska sestra/ zdravstveni tehnik/ tehnik zdravstvene nege in

vojaški bolničar. Poleg omenjenih zdravstvenih kadrov pa izvajajo pomembno vlogo pri

zagotavljanju oskrbe tudi bojni reševalci, ki ne spadajo med medicinski kader. Bojni

reševalci so pripadniki ostalih bojnih enot, ki poleg svojih osnovnih vojaških nalog, v

vojnih razmerah opravljajo tudi dela zdravstvene oskrbe. Za izvajanje intervencij imajo

določena predpisana usposabljanja, izobraževanja in pooblastila. Pogosto so bojni reševalci

pripadniki SV, ki so zaradi sodelovanja v bojnih nalogah, prisotni na bojišču in so zaradi

tega prvi, ki lahko priskočijo na pomoč ranjenemu in mu nudijo osnovno zdravstveno

oskrbo.

Kakšne so razširjene poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in oskrbe v

Slovenski vojski?

Zaradi posebnih okoliščin, ki so prisotne v vojnih razmerah, še posebej na bojišču ter v

primeru naravnih nesreč, imajo določeni kadri SV, ki sodelujejo pri zdravstveni oskrbi,

podeljene posebne kompetence. Le te so podrobneje opisane v posebnih razpredelnicah, ki

so del temu namenjenemu poglavju. Njihove kompetence se razlikujejo od kompetenc

istega kadra v civilnem zdravstvu predvsem po večjem obsegu. Pri tem lahko na prvem

mestu izpostavimo nastavitev C.A.T. v primeru hudih krvavitev, izvedbo torakocinteze v

primeru pnevmotoraksa in vstavitev nazopharyngealnega tubusa v primerih zapore

dihalnih poti, kar so intervencije, ki jih lahko opravi tudi bojni reševalec (kljub temu, da je

v osnovi vojak in ne spada med zdravstveno osebje). Potrebno je poudariti, da lahko

zdravstveni kader in bojni reševalci omenjene razširjene kompetence uporabljajo le v


57

primeru izrednih razmer in na operacijah kriznega odzivanja. V mirnodobni situaciji pa so

njihove kompetence identične tistim, ki jih imajo njihovi kolegi v civilnem zdravstvu.

Kakšne so specifike zdravstvene oskrbe na bojišču in v vojnih razmerah?

Poleg že omenjenih specifičnih razširjenih kompetenc zdravstvenega osebja in bojnih

reševalcev, lahko posebnosti zdravstvene oskrbe na bojišču in v vojnih razmerah

predstavimo v treh točkah: posebne okoliščine in pogoji za zagotavljanje zdravstvene

oskrbe, specifične poškodbe, obolenja in okužbe, ki jih redko srečamo v mirodobni

situaciji in v določenih situacijah (na bojišču) spremenjeni vrstni red nudenja zdravstvene

pomoči.

V vojnih razmerah, še posebej na samem bojišču, so okoliščine v katerih se nudi predvsem

prva zdravstvena oskrba navadno bistveno težje kot pa so okoliščine, s katerimi se sreča

zdravstveno osebje v civilnem zdravstvu. Vojaško zdravstveno osebje je v prvi vrsti

fizično precej bolj obremenjeno, saj so pripadniki opremljeni z vso potrebno bojno opremo

in ne le s pripomočki za zdravstveno oskrbo. To terja od njih bistveno boljšo fizično

pripravljenost in vzdržljivost. Med samim nudenjem zdravstvene oskrbe so lahko sami

izpostavljeni sovražnikovemu ognju ter morajo poskrbeti tudi za lastno varnost ter biti pri

tem tudi bojno aktivni. Njihovo delo lahko poteka v okoliščinah hudega kaosa in

življenjske ogroženosti, kjer so neugodne higienske razmere, ni preskrbe z vodo ali

elektrike.

Zdravstveno osebje in bojni reševalci se srečujejo po eni strani z zelo specifičnimi, v

civilnem zdravstvu redkimi poškodbami ali obolenji, kot so strelne rane, odtrganine,

poškodbe po udaru eksplozivnih sredstev, posledice izpostavljenosti biološkemu,

kemičnemu in jedrskemu orožju, kakor tudi za bojno območje specifičnim boleznim, kot

so razni paraziti in različna druga virusna in nalezljiva obolenja. Po drugi strani je na

bojišču navadno zelo veliko število ranjenih in poškodovanih, ki potrebujejo pomoč

strokovno usposobljenega kadra, zato je hitrost in organizacija dela bistvenega pomena pri

zagotavljanju čim večjih možnosti za preživetje in uspešno rehabilitacijo poškodovanih.


58

V civilnem zdravstvu se pri nudenju zdravstvene oskrbe navadno držimo standardnega

A,B,C protokola (dihalna pot, dihanje, cirkulacija), kar pa na bojišču ne zdrži. Prednost pri

oskrbi ima v tem primeru samo C, kar je tudi edina dovoljena intervencija pod direktnim

sovražnikovim ognjem. S hitrim zaustavljanjem velikih krvavitev omogočimo zadostno

cirkulacijo krvi v telesu poškodovanega, kar je seveda predpogoj za oskrbo telesa s

kisikom, ko so dihalne poti sproščene.

Kakšne so zmogljivosti in sestava Vojaške zdravstvene enote za delovanje v civilnem

okolju?

Zmogljivost strokovno vojaškega kadra in ostalega kadra z dodatnimi znanji iz zdravstvene

oskrbe SV je ustrezno usklajena z morebitnimi potrebami po pomoči civilnemu

zdravstvenemu sektorju v primeru večjih naravnih nesreč in izrednih razmer. Ne le, da je

sama strokovna usposobljenost zdravstvenega kadra Slovenske vojske ustrezna, njeni

pripadniki so zaradi stalnih vojaških usposabljanj tudi dobro fizično pripravljeni in imajo

dodatne izkušnje, ki so jih pridobili na vajah in na usposabljanjih doma in v tujini. Pri tem

je potrebno še posebej omeniti praktične izkušnje naših pripadnikov, ki so jih pridobili pri

sodelovanju na različnih operacijah kriznega odzivanja v tujini, ko so bile na primer

mirovne misije v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu in v Afganistanu. Dejanske

praktične izkušnje z zdravstveno oskrbo specifičnih poškodb in obolenj pri pogosto

velikemu številu ranjencev pa lahko predstavlja še dodatno prednost pri vključenosti

zdravstvenega kadra SV v pomoč civilni zdravstveni sferi v primeru naravnih nesreč in

drugih izrednih razmer.


59

9 SKLEP

Z diplomskim delom smo prikazali organizacijo, strokovno sestavo in usposobljenost

Vojaške zdravstvene enote, ki predstavlja nosilko zdravstvenega varstva v Slovenski

vojski.

Ugotavljamo, da je kader v njeni sestavi za svoje delo primerno usposobljen, za razliko od

kolegov v civilnem zdravstvu, pa ima zdravstveni kader SV še dodatne, razširjene

kompetence. Le te lahko uporabljajo le v vojnih razmerah, na bojiščih. V omenjenih

razmerah so pogoji za nudenje zdravstvene oskrbe pogostokrat bistveno težji kot pa v

civilni sferi. Pripadniki SV se pri zdravstveni oskrbi na bojišču srečujejo z velikim

številom pomoči potrebnih, zato je pri zdravstvei oskrbi bistvenega pomena ustrezna

triaža, ki je usklajena z vnaprej določenimi pravili. Pogoji za delo so na bojišču težji,

fizična obremenjenost pripadnikov, zaradi nošenja vojaške opreme, večja, pogosto so

lahko pri svojem delu tudi sami izpostavljeni sovražnikovemu ognju in s tem v življenjski

nevarnosti. Po ustrezni evakuaciji ranjencev se zdravstvena zagotovitev nadaljuje na višjih

nivojih zdravstvene oskrbe.

Usposobljenost vojaškega zdravstvenega kadra je usklajena s standardi NATA, izkušnje

naših pripadnikov na operacijah kriznega odziva pa potrjujejo, da se lahko s svojim

znanjem, opremljenostjo in organizacijo postavimo tik ob bok tudi drugim vojskam

članicam NATA.

Slovenska vojska lahko s svojim primerno strokovno usposobljenim in izkušenim kadrom

učinkovito sodeluje pri pomoči poškodovanim v primeru naravnih nesreč in v drugih

izrednih razmerah.


60

LITERATURA IN PRILOGE

10 MOTB – 10. motorizirani bataljon. SOP 8803. Standardni operativni postopek za

evakuacijo od mesta poškodbe do zdravstvene postaje. 10. MOTB, 2006

Carotta, R, Likar, A. Predstavitev Vojaške zdravstvene enote Slovenske vojske. V:

Komadina, R. (ur.). Medicina v izrednih razmerah.. Celje: Splošna in učna bolnišnica,

2010: 84

Carotta, R, Strahovnik, A, Likar, A. Predstavitev ROLE 2 LM. V: Komadina, R. (ur.).

Medicina v izrednih razmerah.. Celje: Splošna in učna bolnišnica, 2010: 84

GŠSV - Generalštab Slovenske vojske. Direktiva za zdravstveno oskrbo Slovenske vojske.

Ljubljana: GŠSV, 2011.

Klesmann, R, Riemann, H. Handbuch Snitaetsmaterial der Bundeswehr, 7. folge. Bonn:

Beta Verlag, 1989

Klesmann, R, Riemann, H. Handbuch Snitaetsmaterial der Bundeswehr, Teil 2. Bonn: Beta

Verlag, 1990

Komadina, R, Smrkolj, V, Tomazin, I. Triaža. V: Komadina, R, Smrkolj, V, Tomazin, I,

(ur.). Osnove medicine v izrednih razmerah s kirurškega vidika. Celje: Splošna bolnišnica,

2009; 71 - 74

Kvržič, Z, Maksimovič, D. Posebnosti taktične oskrbe vojaka na bojišču. V: Gričar, M,

Vajd, R, (ur.). Urgentna medicina: izbrana poglavja 2010: zbornik. Ljubljana: Slovensko

združenje za urgentno medicino, 2010; 354 - 356

Likar, A. Nelektorirano gradivo predavanj. Šola za častnike, Sanitetni pouk, Ljubljana,

2011


61

Likar , A. Kratka predstavitev organizacije sanitetne službe v NATU in Slovenski vojski.

V: Komadina, R, Smrkolj, V, Tomazin, I, (ur.). Osnove medicine v izrednih razmerah s

kirurškega vidika. Celje: Splošna bolnišnica, 2009; 74 - 85

USMC - United States Marine Corps. Marine Corps Combat Development Command.

Combat-Related Injuries. V: Student Handout, Basic Officer Course, The Basic School,

Quantico, VA, 2009

Marot,C. Izvajanje pomoči in prevoza pacientov v vojnih razmerah. V: Gričar, M, Vajd, R,

(ur.). Urgentna medicina: izbrana poglavja 2009: zbornik. Ljubljana: Slovensko združenje

za urgentno medicino, 2009; 378 - 382

Marot, C. Model organiziranosti vojaške zdravstvene službe Slovenske vojske (Diplomsko

delo). Koper: Fakulteta za management Koper, Univerza na Primorskem, 2006.

NATO - North Atlantic Treaty Organization. STANAG 2126, First-Aid Kits and

Emergency Medical Care Kits; 2009;

NATO - North Atlantic Treaty Organization. STANAG 2228. Allied Joint Medical

Support Doctrine. AJP 4.10(A), 2008a.

NATO - North Atlantic Treaty Organization. Allied Joint Doctrine for Medical evacuation.

AJP 4.10.2, 2008b.

NATO - North Atlantic Treaty Organization. STANAG 2249, Training Requirements for

Health Care Personnel in International Missions - AMEDP–17, 2007.

NATO - North Atlantic Treaty Organization. Principles and Policies of Operational

Medical Support, 2004 .

NATO - North Atlantic Treaty Organization. AJP-4 - Allied Joint Logistic Doctrine, 1998.


62

Opačić, S. Zdravstveno varstvo v hudih naravnih in drugih nesrečah ter vojni. Ljubljana:

Partizanska knjiga, 1988

PDRIU - Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. Učni načrt

osnovnega vojaškostrokovnega usposabljanja vojakinj in vojakov za bojnega reševalca.

Maribor: PDRIU, 2010.

PDRIU - Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. Navodilo

Zdravstveni vod. Ljubljana: PDRIU, 2007.

Sautter, H. Kompendium des Sanitaetsdienstes. Taschenbuch fur das Sanitaets und

Gesundheitswesen der Bundeswehr. Bonn: Beta Verlag, 1992

Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti, Uradni list republike Slovenije št. 82/2004,

110/2004, 40/2006.

Taseski D. Zagotavljanje zdravstvene oskrbe v terenskih pogojih. V: Kersnik J, ur.

Poškodbe v osnovnem zdravstvu: zbornik predavanj / II. spominsko srečanje dr. Janija

Kokalja, Kranjska Gora, 10.-12. 4. 2003, Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske

medicine, SZD, 2003; 27 – 30.

Turnšek, S, Brecelj, R. O začetku triaže in triaži v vojnih razmerah. V: Strokovni seminar:

Urgentni pacient - novosti v obravnavi: zbornik predavanj. Rogaška Slatina 2010,

Ljubljana: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v urgenci, 2010; 9 - 13.

VZE – Vojaška zdravstvena enota, ZZBNS-ZSDMSBZTS - Zbornica zdravstvene in

babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in

zdravstvenih tehnikov Slovenije. Poklicne aktivnosti in kompetence zdravstvene nege in

oskrbe v Slovenski vojski. Ljubljana: VZE, 2010.


63

VZE – Vojaška zdravstvena enota. Standardni operativni postopek (SOP) 1700.

Zdravstveni vod Role-1 stalne sestave. Ljubljana: VZE, 2009.

VZE – Vojaška zdravstvena enota. Standardni operativni postopek (SOP) 1020,

Organizacija, delovanje in vodenje zdravstvene nege, ter umeščenost zdravstvene nege v

vojaškem zdravstvu in SV. Ljubljana: VZE, 2008a.

VZE – Vojaška zdravstvena enota. Standardni operativni postopek (SOP) 1023, Pregledi

medicinske opreme in pripomočkov. Ljubljana: VZE, 2008b.

VZE – Vojaška zdravstvena enota. Standardni operativni postopek (SOP) 1025. Register

vojaških bolničarjev. Ljubljana: VZE, 2008c.

VZE – Vojaška zdravstvena enota. Standardni operativni postopek (SOP) 1026, Licence

vojaških bolničarjev. Ljubljana: VZE, 2008d.

VZE – Vojaška zdravstvena enota. Historiat VZE. Ljubljana: VZE, 2007.


64

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju predavatelju Antonu Koželju, univ. dipl. org. za sodelovanje,

podporo in strokovno pomoč pri nastajanju diplomskega dela.

Za pomoč in nasvete ter koristne strokovne pripombe se zahvaljujem strokovnemu vodji

VZE VVU XIV. r. Andreju Likarju, dr. med, spec. spl. med., majorki Zlatki Knez,

namestnici poveljnika VZE ter glavni medicinski sestri VZE VVU XII. r. Dragici

Milavec.

Posebna zahvala gre moji partnerki Kseniji Petek, ki me je ves čas študija bodrila, mi

vlivala energijo in mi prisluhnila, ko je bilo najtežje.

Zahvala gre tudi sodelavcu Gregorju Simončiču za tehnično pomoč pri izdelavi diplome.

univerza v mariboru fakulteta za zdravstvene vedebtls basic trauma life support ct computed...

Documents