UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

E-BANČNIŠTVO

E-BANKING

Kandidatka: Natalija Grager Študentka rednega študija Številka indeksa: 81646177 Program: univerzitetni Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje Mentor: dr. Samo Bobek Študijsko leto: 2008/2009

Maribor, september, 2009

2

PREDGOVOR  Diplomski seminar je namenjen vsem, ki jih zanima elektronsko bančništvo in predvsem tistim katere zanima internetno bančništvo. V nalogi smo predstavili e-poslovanje kot takšno in na ožje predstavili e-bančništvo. Nato smo se posvetili predvsem ožjemu elektronskemu bančništvu torej internetnemu bančništvu. Del naloge je posvečen varovanju podatkov pri poslovanju preko ožjega e-bančništva, saj je varovanje podatkov in varno poslovanje eno izmed ključnih dejavnikov pri poslovanju z uporabo e-bančništva. Vsebina naloge nam predstavlja ugotovitve, zakaj banke uporabljajo e-bančništvo in kakšne prednosti predstavlja e-bančništvo za banke. Prav tako je prikazano, zakaj komitenti uporabljajo e-bančništvo in kakšne prednosti imajo komitenti pri uporabi e-bančništva. Naloga bo zanimiva tudi tistim, katere zanima ožje e-bančništvo treh največjih slovenskih bank. Tukaj je narejena predstavitev ožjega e-bančništva za fizične osebe in ponudba ožjega e-bančništva za pravne osebe. Naloga vsebuje prav tako primerjavo ožjega e-bančništva za fizične osebe.

3

Kazalo: 

1  UVOD............................................................................................................................ 5 

1.1  Opredelitev problema.............................................................................................. 5 

1.2  Namen, cilji in teze ................................................................................................. 6 

1.3  Predpostavke in omejitve........................................................................................ 6 

1.4  Predvidene metode dela .......................................................................................... 7 

2  ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ............................................................................... 8 

2.1  Elektronsko poslovanje........................................................................................... 8 

2.2  Elektronsko bančništvo......................................................................................... 10 

2.2.1  Delovanje in oblike e-bančništva .................................................................. 11 

2.2.2  Oblike računalniškega kriminala ................................................................... 14 

2.2.3  Varnost pri e-bančništvu................................................................................ 15 

3  PREDSTAVITEV OŽJEGA E-BANČNIŠTVA V TREH NAJVEČJIH BANKAH V SLOVENIJI ......................................................................................................................... 19 

3.1  Predstavitev NLB klik in NLB proklik................................................................. 21 

3.1.1  NLB klik ........................................................................................................ 21 

3.1.2  NLB proklik................................................................................................... 23 

3.2  Predstavitev Bank@neta in poslovnega Bank@neta............................................ 24 

3.2.1  Bank@net ...................................................................................................... 24 

3.2.2  Poslovni Bank@net ....................................................................................... 26 

3.3  Predstavitev Abaneta in Abacoma........................................................................ 27 

3.3.1  Predstavitev Abaneta ..................................................................................... 27 

3.3.2  Predstavitev Abacom..................................................................................... 29 

4  PRIMERJAVA OŽJEGA E-BANČNIŠTVA ZA FIZIČNE OSEBE V TREH NAJVEČJIH SLOVENSKIH BANKAH............................................................................ 31 

4.1  Primerjava cen ožjega e-bančništva...................................................................... 31 

4.2  Primerjava uporabnosti rešitev ............................................................................. 34 

5  ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 36 

6  POVZETEK ................................................................................................................ 38 

6.1  Abstract ................................................................................................................. 38 

4

6.2  Ključne besede / Key words ................................................................................. 39 

Kazalo slik:  Slika 1: Stroški izvajanja bančnih transakcij....................................................................... 11 Slika 2: Princip delovanja elektronskega bančništva .......................................................... 11 Slika 3: Princip delovanja elektronskega bančništva preko interneta ................................. 12 Slika 4: Oblike elektronskega bančništva............................................................................ 14 Slika 5: Potek preverjanja z elektronskim podpisom .......................................................... 16 Slika 6: Primer ključka SecurID.......................................................................................... 16 Slika 7: Primer pametne kartice .......................................................................................... 17 Slika 8: Začetna stran NLB klik .......................................................................................... 21 Slika 9: Prva stran za vnos osebnega gesla ob vstopu v poslovanje z NLB proklik – večtržna različica ................................................................................................................. 24 Slika 10: Zavihek Plačila/prenosi Bank@neta .................................................................... 25 Slika 11: Vstopna stran za internetno različico poslovnega Bank@neta ............................ 27 Slika 12: Abanet prikaz osebnih računov.............................................................................. 1 Slika 13: Abacom - spletna različica ................................................................................... 30 Slika 14: Prikaz NLB klik – naročila .................................................................................. 34  Kazalo tabel: Tabela 1: Primer komponent e-bančništva .......................................................................... 13 Tabela 2: Bilančne vsote in tržni deleži bank...................................................................... 20 Tabela 3: Primerjava cen pridobitve ožjega e-bančništva, mesečno nadomestilo uporabe ter zamenjava kod in identifikacijske kartice oziroma obnova kvalificiranega digitalnega potrdila................................................................................................................................. 31 Tabela 4: Plačevanje preko ožjega e-bančništva ................................................................. 32 

Kazalo grafov:  Graf 1: Prikaz mesečnih stroškov ob plačilu desetih položnic............................................ 33 

  

5

1 UVOD 

1.1 Opredelitev problema  V današnjem času, ob neprestanem tehnološkem napredku in neprestanem tekmovanju za uspeh na tržišču in zadovoljevanju potreb posameznih strank je postalo e-bančništvo nujnost. Slovenske banke so bile prisiljene ponuditi storitev kot je e-bančništvo zaradi vse večjega pritiska tujih bank in zaradi spremenjenih potrošniških navad. Seveda tu ne smemo zanemariti interneta, kateri je omogočil ožje e-bančništvo in se še vedno razvija ter odkriva nova področja komunikacijskih storitev. Konkurenca je prisilila banke zniževati stroške in ravno zaradi nižjih stroškov pri e-bančništvu banke nanj prisegajo. Banke, ki delujejo v Sloveniji, v večini ponujajo e-bančništvo, vendar imajo nekateri zastarelo tehnologijo, spet drugi neroden uporabniški vmesnik, ki odganja uporabnike. Vse banke se trudijo, da bi svojim uporabnikom ponudili več kot konkurenti, hkrati pa se ne zavedajo, da lahko z zelo enostavnimi koraki ter majhnimi stroški dosežejo izboljšave. Diplomski seminar bomo razdelili na dva dela. V prvem delu naloge bomo opisali teoretična ozadja e-bančništva. Najprej se bomo osredotočili na e-poslovanje. Nato bomo opisali e-bančništvo kot eno izmed storitev, katera je del e-poslovanja. Tukaj bomo predstavili pomen varovanja podatkov, opis ter pomen zmožnosti neprestanega poslovanja. Varovanje podatkov je eden izmed zelo občutljivih področij e-bančništva, zato bomo temu področju namenili posebno pozornost. Drugi del diplomskega seminarja bomo posvetili praktični plati e-bančništva, kjer bomo predstavili in opisali ožje e-bančništvo treh največjih slovenskih bank. To so Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor in Abanka Vipa. Vse tri banke ponujajo ožje e-bančništvo tako za fizične kot tudi pravne osebe. Predstaviti želimo predvsem uporabniško plat ožjega e-bančništva za fizične osebe in na kratko želimo tudi predstaviti kakšno ponudbo imajo banke za pravne osebe. Seveda bomo tudi tukaj veliko pozornosti namenili temi o varnosti podatkov in predstavili način varovanja, ki ga uporabljajo v teh treh bankah. Na koncu naloge želimo narediti primerjavo med ožjim e-bančništvom za fizične osebe v teh bankah. Primerjali bomo predvsem stroškovni vidik uporabe ožjega e-bančništva za fizične osebe s strani uporabnikov. Na kratko bomo primerjali tudi uporabnost ožjega e-bančništva treh največjih bank Slovenije z našega subjektivnega vidika in z našim znanjem, ki smo ga pridobili pri opravljanju študijske prakse na Sektorju sodobnih prodajnih poti Nove Kreditne banke Maribor.

6

1.2 Namen, cilji in teze Namen diplomskega seminarja je prikazati pomen e-bančništva, tako za banko kot tudi za uporabnika. Pokazati želimo, koliko lažje je poslovanje preko e-bančništva s strani uporabnika. Poslovanje preko e-bančništva je tudi stroškovno ugodnejše tako za uporabnika, kot za banko, ki storitev ponuja. Eden izmed ciljev naloge je prikazati eno izmed oblik e-poslovanja in sicer e-bančništvo. Cilj naloge je prikazati in predstaviti pomen varovanja podatkov pri e-bančništvu. Prikazati želimo uporabnost e-bančništva s strani potrošnikov in s strani banke. Naš cilj je prav tako predstaviti in opisati ožje e-bančništvo treh slovenskih bank in prikazati primerjavo njihovih rešitev za ožje e-bančništvo fizičnih oseb. Pri opisu teh rešitev je cilj, ki smo si ga zastavili, ugotoviti, kakšna je razlika med ponudbami teh treh bank. Osnovna teza, ki jo postavljamo v nalogi je, da vse več komitentov bank uporablja storitev e-bančništvo, saj je ta cenejša in lahko jo uporabljamo kadarkoli in kjerkoli. Eden izmed razlogov, da vse več potrošnikov uporablja e-bančništvo je, da imamo ljudje zaradi hitrega načina življenja vse manj časa. Druga teza je, da je varovanje podatkov pri e-bančništvu zelo pomembno. Varovanje podatkov za banko predstavlja strošek, saj morajo za ta namen imeti primerno programsko in strojno opremo.

1.3 Predpostavke in omejitve  Predpostavljamo, da je e-bančništvo dandanes za vsako banko nujnost, saj banke v današnjem času morajo slediti tehnološkim trendom, da uspejo na tržišču. Še posebej pomembna je bančna ponudba v današnjih kriznih časih, saj si banke z dobrimi storitvami kot je e-bančništvo pridobivajo nazaj ugled in zaupanje komitentov. Ena izmed predpostavk je tudi, da število uporabnikov e-bančništva narašča. Prav tako predpostavljamo, da je varnost pri e-bančništvu ključnega pomena, saj uporabniki uporabljajo storitev le, če je le-ta varna. Pri diplomskem seminarju se bomo omejili samo na področje internetnega bančništva, saj je področje elektronskega bančništva ali celo širše elektronskega poslovanja precej obsežno in bi presegalo namene te naloge. Prav tako bomo omejeni na tri rešitve e-bančništva in sicer na rešitev Nove Ljubljanske banke, rešitev Nove Kreditne Banke Maribor in rešitev Abanke Vipa. Omejeni bomo tudi pri uporabi internega gradiva Nove Kreditne Banke Maribor, saj so določene informacije zaupne narave in jih v diplomskem seminarju ne bomo smeli uporabiti. Prav tako bomo omejeni pri zbiranju podatkov internetnega bančništva Nove Ljubljanske banke in Abanke, saj so določeni podatki zaupne narave in jih banke ne izdajo.

7

1.4 Predvidene metode dela  V nalogi bomo uporabili kombinacijo različnih metod, tako da bomo dosegli namen te naloge. Uporabili bomo teoretični pristop. Ta pristop se uporablja pri postopku opisovanja dejstev, procesov in pojavov. Teoretični pristop vsebuje metodo deskripcije, katero bomo uporabili predvsem pri prvem delu diplomskega seminarja. Pri tej metodi se bomo osredotočili na obstoječo literaturo, članke, internetne vire na temo e-bančništvo. V ta segment sodi tudi metoda kompilacije, s katero bomo iz člankov in internetnih virov povzemali opazovanje, stališča in sklepe. Še ena izmed metod, ki jih bomo uporabili je kavzalna metoda, kjer bomo s pomočjo Nove Kreditne Banke Maribor pridobili potrebne podatke. Drugi pristop, ki ga bomo delno uporabili v diplomskem seminarju je eksperimentalni pristop. Ta pristop pa temelji predvsem na opravljanju prakse v Sektorju sodobnih prodajnih poti Nove Kreditne Banke Maribor. Torej bomo pri tem pristopu uporabili lastna spoznanja in izkušnje.

8

2 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO 

2.1 Elektronsko poslovanje  Pojem elektronskega poslovanja izhaja iz angleškega izraza »electronic commerce«, ki je nastal v trgovini in industriji. V začetku se je nanašal na vsa gospodarska področja (Topinšek, 1998). Elektronsko poslovanje danes pomeni poslovati v elektronski obliki z uporabo komunikacijske in informacijske tehnologije (Kovačič, Groznik, & Ribič, 2005). Elektronsko poslovanje je torej vse, kar delamo s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij. Elektronsko poslovanje tako obsega: spletno trgovino, svetovanje na daljavo, elektronsko trženje, elektronsko bančništvo, računalniško podprto skupinsko delo, delo na daljavo, elektronsko zavarovalništvo itd. Vsem oblikam elektronskega poslovanja pa je skupno naslednje (Jerman-Blažič, Klobučar, Preše, & Nedeljkovič, 2001):

• način dela, kjer gre za računalniško izmenjavo podatkov ob uporabi interneta; • vsebina poslovanja je izjemno široka, saj lahko gre: za prodajo blaga ali storitev, za

plačevanje ali prodajo informacij, za izmenjavo dokumentov in listin, za razne storitve trženja in komuniciranja, za podporo poslovnemu informacijskemu sistemu podjetij, za razna dela na daljavo, za izvajanje pouka na daljavo, za razne storitve državne uprave na daljavo in še za marsikaj drugega;

• udeleženci poslovanja so lahko tako pravne kot tudi fizične osebe in poslujejo tako posamezniki znotraj posameznih skupin (npr. v podjetju) kot tudi skupine med seboj (npr. podjetje in posameznik).

Razen zgoraj naštetih značilnosti ima elektronsko poslovanje še nekaj drugih skupnih značilnosti (Topinšek, 1998):

• elektronsko sporočilo (usklajen format zapisa, identiteta uporabnika, podpisovanje), • odprta omrežja (nastavljanje, razmejevanje odgovornosti med udeleženci), • učinkovitost in škodljive posledice, • informacijska zasebnost, • država in navidezni prostor (zakonske ovire, nove vrst poslov in pogodb), • intelektualna lastnina (nova pravila za varovanje avtorstva), • potrošnik – uporabnik (dodatno varovanje potrošnikov), • demokratičnost informacijske družbe (dostop do javnih informacij zelo poceni in

hitro).

Glede na povezavo med subjekti elektronskega poslovanja ločimo elektronsko poslovanje (Kovačič, Groznik, & Ribič, 2005):

• med podjetji (angl. Business to Business B2B), • med podjetji in potrošniki (angl. Business to Consumer B2C), • med potrošniki (angl. Consumer to Consumer C2C),

9

• med podjetji in javno oziroma državno upravo (angl. Business to Goverment B2G),

• med državljani in javno oziroma državno upravo (angl. Consumer to Goverment C2G),

• znotraj javne oziroma državne uprave (angl. Goverment to Goverment G2G). Oblike elektronskega poslovanja pa so naslednje (Topinšek, 1998):

1. elektronsko trgovanje (v elektronski obliki je možno izvesti vse vrste trgovanj), 2. logistično obvladovanje tokov, 3. storitve na daljavo, 4. pred in poprodajne dejavnosti, 5. elektronsko bančništvo (finančni prenosi, plačilni promet, potrošniško plačevanje), 6. elektronsko borzništvo, 7. storitve na zahtevo (vse storitve pri katerih potrošnik določeno storitev prikliče iz

oddaljenega mesta), 8. elektronsko poslovanje na domu (poslovanje med stenami domačega stanovanja), 9. informacijski avtomati – kioski, 10. elektronsko založništvo, 11. elektronsko zavarovalništvo, 12. komunikacijsko – informacijske storitve, 13. delo na daljavo, 14. elektronsko poslovanje državnih in javnih služb, 15. sestavljene oblike elektronskega poslovanja (potekajo večinoma tako kot v

neelektronski obliki se pravi najprej naročilo nato dobava – plačilo…) in 16. splošne oblike elektronskega poslovanja (kot oblika del so te oblike uporabne na

katerem koli področju in so zato splošne). Elektronsko poslovanje pa lahko opredelimo tudi kot elektronsko poslovanje, katero je sestavljeno iz učenja, vadbe, zabave preko spleta, izgradnje in postavitve spletnih strani, izvajanja prodajnih in nabavnih aktivnosti preko spleta in še marsičesa, kar lahko izvedemo preko spleta. Elektronsko poslovanje obsega veliko več kot le navadno računalniško izmenjavo podatkov (Osojnik & Grčmar, 2002). Dinamičnost elektronskega poslovanja se kaže predvsem v vztrajni rasti storitev in blaga, decentraliziranem načinu poslovanja in spremenjenem načinu dela (Jerman-Blažič, Klobučar, Preše, & Nedeljkovič, 2001). Podjetja se odločijo za uvedbo elektronskega poslovanja, saj le to prinaša neposredne koristi v obliki stalnega (Kovačič, Groznik, & Ribič, 2005):

• zniževanja stroškov nakupa, • zniževanja obsega zalog, • skrajševanja poslovnega cikla,

10

• razvijanja učinkovitejše in uspešnejše pomoči in povezovanja z njihovimi odjemalci,

• zniževanja stroškov prodaje in trženja ter ustvarjanja novih tržnih priložnosti. Dinamika elektronskega poslovanja se torej kaže v vztrajni rasti storitev, v dematerializaciji poslovanja, vse večji rasti mobilnosti ljudi, storitev, izdelkov in seveda spremenjenem načinu dela (Jerman-Blažič, Klobučar, Preše, & Nedeljkovič, 2001).

2.2 Elektronsko bančništvo Elektronsko bančništvo predstavlja poslovanje z banko tako s pomočjo računalnika kot tudi telefona, mobilnega telefona in bankomata. Torej je elektronsko bančništvo poslovanje z banko na netradicionalen način. Elektronsko bančništvo spada med poslovanje med podjetji in potrošniki torej B2C, lahko ga pa opredelimo kot način poslovanja strank z banko, ki ni odvisen od poslovne enote banke in temelji na informacijski tehnologiji ter elektronskih medijih. Med elektronske medije pa uvrščamo: telefon, bankomat, osebni računalnik, internet in druge informacijske naprave kot so na primer pametne kartice, elektronska pošta, elektronske denarnice, informacijski terminali in podobno (Bračun, 1997). Tako tudi Nova Kreditna banka Maribor, druga največja slovenska banka, ponuja Bank@net, Poslovni Bank@net, mBank@net in TeleBanko (NKBM d.d., 2006). Lahko pa elektronsko bančništvo opredelimo na dva načina in sicer na širšo opredelitev elektronskega bančništva in ožjo opredelitev. Pri širši opredelitvi spada k elektronskemu bančništvu vse kar je povezano z elektronskim poslovanjem (torej vse prej našteto), medtem ko gre pri ožji opredelitvi zgolj za storitve, ki so vezane na virtualno bančništvo oziroma bančništvo, ki poteka s pomočjo interneta (Sjekoča, 1999). Elektronsko bančništvo torej v širšem smislu obsega vse bančne storitve, ki se opravljajo po elektronski poti. Del teh storitev je splošne narave oziroma informativnega značaja in ne potrebujejo posebnega varovanja, medtem ko pa je večina storitev takšnih, ki potrebujejo varovanje storitev s posamezno osebo (identifikacijo) (Topinšek, 1998). Elektronsko bančništvo sega še pred obdobje splošnega širjenja interneta, saj so banke že pred tem obdobjem ponujale možnost poslovanja preko telefona, bankomata torej sta to bili prvi obliki elektronskega bančništva. Prva banka, ki pa je ponudila svojim komitentom ožje elektronsko bančništvo pa je bila Security First Network Bank iz ZDA (Klajnščak, 1999). Prvi bankomat je bil na voljo uporabnikom leta 1968 in to je bilo leto začetka elektronskega bančništva (Kondabagil, 2007). Internetno bančništvo je bilo uporabnikom prvič na voljo oktobra 1995 ko je Security First National Bank javnosti prestavila prvo internetno bančništvo in po vrhu je bila to še prva popolnoma virtualna banka (banka, ki posluje izključno preko interneta) (Stcloudsrate, 2004). K večjemu vzponu je pripomogel razvoj tako imenovanega »online-depoja« maja 1996. Glavni cilj internetnega depoja je stranki ponuditi možnost izbire med vsemi ponudbami kot tudi vsemi možnimi produkti internetnih borznih posrednikov (Lange, 1998). Banke so tako nekje do leta 1998 svojim

11

uporabnikom elektronskega bančništva ponujale spreminjanje stanja na računu, naročanje čekov in spreminjanje osnovnih finančnih podatkov (Stcloudsrate, 2004). Kasneje so banke ponudile preko spleta vse več storitev in tudi sam internet se je zelo razširil, tako da je elektronsko bančništvo danes nuja za vsako banko. Večina bank je uvedla elektronsko bančništvo zaradi bistveno nižjih operativnih stroškov same banke in seveda zaradi večje konkurenčnosti med bankami, saj se tako poslovanje širi brez dodatnih vlaganj v nove poslovalnice in zaposlene. Slika 1 prikazuje, da imajo banke bistveno manj stroškov na transakcijo z elektronskim poslovanjem kot s tradicionalno obliko poslovanja s stranko na bančnem okencu.

ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

Slika 1: Stroški izvajanja bančnih transakcij

Vir: Kovačič, Groznik, & Ribič, 2005

Seveda so pa tudi sami komitenti bank internetno bančništvo zelo dobro sprejeli, saj se tako tudi sami izognejo nepotrebnim stroškom in izgubi časa, kateri nastanejo predvsem zaradi poti do najbližje banke (Kovačič, Groznik, & Ribič, 2005).

2.2.1 Delovanje in oblike e­bančništva Standardno elektronsko bančništvo poteka tako, da komitent opravi storitev preko posebnega vmesnika kateri je največkrat priključen na javno telefonsko ali kabelsko omrežje, preko katerega tečejo informacije o želeni storitvi do banke (glej sliko 2), ki je priključena na komunikacijsko omrežje s svojim vmesnikom (Borak, 1997).

Slika 2: Princip delovanja elektronskega bančništva

Vir: Borak, 1997

12

Banka opravi storitev v svojem informacijskem sistemu in nato pošlje potrdilo komitentu. Vmesniki za prenos podatkov so bili pred uporabo interneta po navadi nestandardizirani in dragi ter so zahtevali šolanje uporabnikov (Borak, 1997).

Slika 3: Princip delovanja elektronskega bančništva preko interneta

Vir: Borak, 1997

Elektronsko bančništvo preko interneta pa ima nekaj pomembnih prednosti pred standardnimi oblikami elektronskega bančništva, saj temelji na javnem, standardiziranem načinu prenosa komunikacijskega omrežja, vsi vmesniki so standardizirani, za uporabo komitenti potrebujejo le osebni računalnik z modemom, vmesniki nekaterih proizvajalcev so brezplačni. Vmesniki ponujajo varen prenos podatkov in komitent ter banka se lahko prepričata o medsebojni identiteti na standardiziran način. Nov element pri komunikaciji preko interneta, kot je prikazano na sliki 3, je elektronski notar, ki omogoča preverjanje istovetnosti komitenta oziroma banke (Borak, 1997). Seveda pa je potrebno za nemoteno delovanje elektronskega bančništva v banki namestiti kar nekaj komponent. Banke večinoma konfigurirajo svoj sistem e-bančništva tako, da le tega vzpostavijo z kombinacijo lastnega, internega znanja in outsourcanih rešitev. Komponente in pa procesi, ki so potrebni za nemoteno delovanje e-bančništva vidimo v tabeli 1 (Kondabagil, 2007).

13

Tabela 1: Primer komponent e-bančništva

Procesi delovanja Za različne izdelke in storitve, ki jih podjetje ponuja

ICT infrastruktura Strežniki za net-banking, e-mail, interna omrežja Komunikacijski sistemi Diskovno omrežje SAN Operacijski sistemi ATM in POS omrežja

Programi oz. moduli Glavni bančni sistem E-bančni sistem – na primer plačilo računa Sistemi za računalniško podprto odločanje Sistemi za optimalno delovanje sistema Obveščanje pri poskusu vdorov

Nastavitve za delovanje Pomoč pri programiranju Administracija omrežja Nastavitve varnosti Nastavitve požarnega zida Nastavitve konfiguracije

Ponudniki storitev Izdelava spletnih strani in gostovanje Izdelava varnostnih kopij

Vir: Kondabagil, 2007

Moderno elektronsko bančništvo (internetno elektronsko bančništvo) se od standardnega elektronskega bančništva loči po tem, da mora le to zadoščati naslednjim kriterijem (Borak, 1997):

• dosegljivo mora biti 24 ur na dan, 7 dni v tednu, • dosegljivo mora biti od kjerkoli, • biti mora popolnoma avtomatizirano, • opravljanje storitev mora biti varno.

Storitve elektronskega bančništva delimo na transakcijske in informacijske. K transakcijskim storitvam uvrščamo vse storitve, katere vključujejo plačilne instrumente (elektronski denar, plačilne kartice,..). Med informacijske rešitve uvrščamo razne informacije: o stanju na transakcijskem računu, obrestnih merah, tečajih in podobno. Elektronsko bančništvo lahko razdelimo na tri segmente in sicer podobno kot elektronsko poslovanje na (Miš Svoljšak, 1999):

• Elektronsko bančništvo med organizacijami oziroma bankami (B2B) • Elektronsko bančništvo znotraj bank • Elektronsko bančništvo med bankami in strankami (B2C)

14

Slika 4: Oblike elektronskega bančništva

Vir: Halcom, 2007

2.2.2 Oblike računalniškega kriminala Računalniški kriminal je splošen izraz za katerokoli uporabo računalniških sistemov pri nezakonitih dejanjih. Oblike računalniškega kriminala lahko razdelimo na dve glavni področji (Lamberger, 2003):

• tatvina s pomočjo informacijskega sistema, o tatvina z vnosom napačnih podatkov (vnos napačnih podatkov o poslovnih

dogodkih), o tatvina s spremembo računalniškega programa (najpogostejši način je

akumulacija pozitivnih ostankov pri zaokroževanju velikega števila denarnih zneskov in preknjiževanje le teh na določen bančni konto),

o tatvina podatkov iz informacijskega sistema (kraja podatkov iz računalniške zbirke),

• sabotaža in vandalizem – značilnost te oblike kriminala je, da storilci po navadi nimajo neposredne koristi,

o skrivna vrata (skrivna vrata preskočijo standardni varnostni sistem računalnika),

o trojanski konj (program, ki se sproži ob določenih pogojih), o časovna bomba (oblika trojanskega konja, ki se sproži ob določenem času

ali na določen datum), o logična bomba (prav tako oblika trojanskega konja, ki se sproži ob

izpolnitvi nekega logičnega pogoja), o virus (posebna oblika trojanskega konja, ki še lahko širi podobno kot

biološki virus).

15

2.2.3 Varnost pri e­bančništvu  »Dobra in zaupanja vredna zaščita podatkov je nujna osnova elektronskega bančništva. Zato ni dovolj, da je rešitev e-banke preprosta, dobro oblikovana in odzivna, temveč mora zagotavljati tudi veliko varnost.« je bilo napisano v Halcomu (2002) in je popolnoma pravilno, saj nihče ne bo uporabljal e-bančništva, če le-to ne bo varno in če nam kdo naša sredstva na računu lahko odvzame. Pri varnosti e-bančništva je zelo pomembno, da se že pri načrtovanju informacijskega sistema pomisli tudi na zaščito informacijskega sistema pred vstopom nepooblaščenih oseb (Lamberger, 2003). Varnost je za banke zelo pomembna, saj pri vdoru v sistem banka poleg materialne škode občuti tudi nematerialno škodo v obliki izgube komitentov zaradi nezaupanja (Lamberger, 2003). Glavni varnostni problemi pri elektronskem bančništvu preko interneta so: prisluškovanje prenosom podatkov med banko in komitentom (elektronsko vohunstvo), spreminjanje podatkov med prenosom (elektronsko vandalstvo) in preverjanje istovetnosti (avtenikacija) komitenta in banke (Borak, 1997). Podatkom, ki se prenašajo preko interneta je mogoče relativno lahko prisluškovati, zato je treba podatke pred pošiljanjem šifrirati. Metoda šifriranja, ki je nam kot uporabnikom nevidna, saj vse poteka v ozadju – avtomatizirano, temelji na tem, da se podatki pred prenosom med banko in komitentom spremenijo in to tako, da s prisluškovanjem telefonskih linij ni mogoče izvedeti vsebine podatkov. Za šifriranje in dešifriranje podatkov ima vsak komitent posebej in banka dva ključa: javni ključ in privatni ključ. Javni ključ (šifriranje podatkov) je dostopen vsem, privatnega (dešifriranje podatkov) pa je potrebno varovati. Torej če je izpolnjen pogoj, da sta privatna ključa komitenta in banke ostalim nepoznana, smo lahko prepričani, da razen komitenta in banke sporočila ni mogel prebrati nihče drug (Borak, 1997). Varovalni ukrep proti spreminjanju podatkov med prenosom je ta, da se vsakemu sporočilu doda poseben izračunan povzetek, ki je šifriran s komitentovim privatnim ključem, kar drugače imenujemo digitalni podpis. Na koncu je potrebno še, da banka preveri istovetnost komitenta, komitent pa istovetnost banke. Obe preverjanji se opravljata na enak način, zato bomo opisali le preverjanje istovetnosti komitenta. Za preverjanje istovetnosti sta na voljo dva tipa rešitev. Identiteto komitenta in banke lahko zagotavlja elektronski notar (certificate agency), kateri poskrbi, da se komitenti fizično identificirajo in tam shranijo javne ključe. Druga možnost pa je uporaba enkratnih gesel. Banka lahko za komitente opravlja elektronski notariat sama ali to prepusti specializiranemu podjetju (Borak, 1997).

16

Slika 5: Potek preverjanja z elektronskim podpisom

Vir: LTFE, 2009

Za varnost pri internetnem bančništvu se danes uporabljajo predvsem naslednji elementi (Borak, 1997):

• kriptografska orodja in protokoli (certifikati na strežniku banke), • identifikacija (identifikacijska kartica ali ključek in PIN ali certifikat na

komitentovem računalniku in PIN), • protipožarni zid (varovanje omrežja pred vdori), • kontrola dostopa oziroma avtorizacija (kaj lahko stranka počne in kaj ne).

Slika 6: Primer ključka SecurID

Vir: Wikipedia, 2009

Pri nas sta trenutno na tržišču dva možna načina za varovanje poslovanja preko internetnega bančništva (Lamberger, 2003):

• Prvi način je tak, da se za dostop uporabljajo posebne kartice, ki ustvarjajo enkratna gesla. Te kartice imenuje tudi »token kartice« in ena izmed takšnih kartic je SecurID ključek. Pri tem načinu vsaka kartica generira enkratno geslo na podlagi vpisane PIN številke ali pa samodejno. To geslo se vpiše v polje v internetnem brskalniku in vzpostavi se zaščitena komunikacija, ki praviloma poteka preko protokola SSL (Secure Socket Layer), kateri preprečuje prisluškovanje komunikaciji, saj je zaščiten z 128-bitnim digitalnim ključem. Strežnik v banki po vzpostavljeni komunikaciji na podlagi vpisanega gesla omogoči ali zavrne dostop

17

uporabniku. Vsaka kartica ima svojo serijsko številko na podlagi katere strežnik razbere ali gre za pravega uporabnika. Vsi nadaljnji postopki so še vedno zaščiteni z SSL protokolom. Po končani uporabi mora komitent komunikacijo prekiniti ali pa jo strežnik prekine sam po preteku določenega časovnega obdobja.

• Drugi način se pri nas še ne uporablja za fizične osebe, ampak zgolj za poslovanje z banko in pravnimi osebami. Namesto uporabe kartic pri prvem načinu varovanja se tukaj uporabljajo tako imenovane pametne kartice, na katerih je shranjen osebni ključ uporabnika. Za branje potrebujemo poseben čitalnik, ki je povezan z računalnikom. Na pametne kartice je mogoče shraniti tudi druga gesla in ključe, ki jih potrebuje uporabnik. Prav tako pa so uporabne tudi za prepoznavanje, šifriranje sporočil in digitalno podpisovanje dokumentov.

Slika 7: Primer pametne kartice

Vir: Ministrstvo za javno upravo, 2009

Seveda je za tako občutljivo področje kot je elektronsko bančništvo predpisan tudi zakon in sicer je to zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). Zakon zajema poslovanje v elektronski obliki na daljavo z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu. Zakon je sestavljen iz petih poglavij in sicer (Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, 2004):

1. Splošne določbe 2. Elektronsko poslovanje

1) Elektronsko sporočilo 2) Podatki v elektronski obliki

3. Elektronski podpis 1) Splošne določbe 2) Potrdila in overitelji, ki jih izdajajo 3) Kvalificirana potrdila in overitelji, ki jih izdajajo 4) Tehnične zahteve za varno elektronsko podpisovanje 5) Odgovornost overiteljev 6) Nadzor 7) Prostovoljna akreditacija

18

8) Veljavnost tujih potrdil 4. Kazenske določbe 5. Predhodne in končne določbe

Pri storitvah elektronskega poslovanja prav tako urejajo varstvo osebnih podatkov splošni in posebni predpisi. Splošni predpisi urejajo najsodobnejše načine elektronskega poslovanja in tukaj je omembe vreden nemški Zakon o varstvu podatkov pri elektronskih storitvah. Vsebina tega zakona vpliva na urejanje varstva osebnih podatkov po vsem svetu. Zanimiva je na primer obveznost iz tega zakona, ki obvezuje ponudnika, da zagotovi anonimno plačevanje, v primeru kadar je to tehnično izvedljivo. K posebnim varstvenim predpisom štejemo predpise o zaupnosti finančnega poslovanja (torej tudi e-bančništva). Zaupnost podatkov v bančnem poslovanju je eno izmed področij, ki je po vsem svetu eno izmed najbolj urejenih področij. Za elektronsko bančništvo veljajo splošna pravila kar se tiče varnosti osebnih podatkov, vendar je na področju potrošniškega plačevanja nekaj odstopanj, ki so (Topinšek, 1998):

• Problemi pri shranjevanju podatkov plačnika (vsebinsko in časovno drastična omejitev shranjevanja plačilnih podatkov);

• Uveljavljajo se anonimizirane oblike plačevanja (a večina elektronskih oblik plačevanja ne more potekati brez osebnih podatkov);

• Banke morajo poleg pravil o varovanju osebnih podatkov upoštevati tudi pravila bančne tajnosti.

Vsi varnostni ukrepi v bankah kot tudi organizacijah pa morajo prav tako ustrezat standardu ISO 17799, ki je bil sprejet 15. Junija 2005. Standard je razdeljen na 11 delov in sicer (Kondabagil, 2007):

1. varnostne politike, 2. organiziranosti informacijske varnosti, 3. managementa premoženja, 4. varnosti zaposlenih, 5. fizične in okoljske varnosti, 6. managementa komunikacij in operacij, 7. kontrole dostopa, 8. informacijskega sistema pridobivanja, razvoja in vzdrževanja, 9. informacijske varnosti slučajnega managementa, 10. managementa stalnega dela, 11. sporazuma.

Pri elektronskem bančništvu smo našteli marsikatere mehanizme, ki jih je mogoče uporabiti kot zaščito pred vdori. Vendar še vedno obstaja možnost vdora, kljub uporabi najboljših možnih zaščitnih sistemov, saj je vzrok vdora v sistem največkrat človeška napaka.

19

3 PREDSTAVITEV  OŽJEGA  E­BANČNIŠTVA  V  TREH  NAJVEČJIH BANKAH V SLOVENIJI 

Predstavili bomo ožje elektronsko bančništvo v treh največjih bankah v Sloveniji. Vse to so poslovne banke, zato bomo najprej opredelili kaj sploh poslovne banke so. Pri tradicionalni opredelitvi poslovnih bank, gre za to da so banke institucije, ki sprejemajo vloge na vpogled in odobravajo posojila. Banke kot institucije skupaj s centralno banko tvorijo denarni sistem in so zaradi tega pod nadzorom centralne banke. Državno jamstvo za depozite v poslovnih bankah, nadzor centralne banke in funkcija poslovnih bank v opravljanju plačilnega prometa loči poslovne banke od ostalih finančnih posrednikov (Dimovski & Gragorič, 2000). Poslovne banke izpolnjujejo naslednje funkcije (Markovič Hribernik, 2004):

• zamenjava likvidnostnih sredstev, • deponiranje likvidnostnih sredstev, • prenos denarja, • financiranje.

Seveda današnje banke ponujajo še veliko več kot le tradicionalne kreditne bančne posle in sicer so to netipični bančni posli, kjer banka nastopa v vlogi svetovalca (Markovič Hribernik, 2004). Sedaj moramo še ugotoviti, katere so tri največje banke v Sloveniji. Najlažje smo to preverili na spletni strani Združenja bank Slovenije. Kot vidimo na tabeli 2, je največja banka v Sloveniji Nova Ljubljanska banka, druga največja banka je Nova Kreditna banka Maribor in na tretjem mestu je Abanka. Torej bomo v nadaljevanju predstavili internetno bančništvo Nove Ljubljanske banke, Nove Kreditne banke Maribor in Abanke.

20

Tabela 2: Bilančne vsote in tržni deleži bank

Bilančna vsotav tisoč EUR / Total

Assets in EUR thousand

Nominalna rast

2008/2007 v % / Growth

in %

Tržni delež / Market share in

%31. 12. 2008

v %Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 14.346.977 1,28 30,2

Nova Kreditna banka Maribor d.d., Maribor 4.564.756 8,20 9,6

Abanka Vipa d.d. Ljubljana 3.823.337 11,18 8,0

UniCredit Banka Slovenija d.d. Ljubljana 2.891.241 35,57 6,1

SKB banka d.d. Ljubljana 2.600.224 13,27 5,5Banka Koper d.d. Koper 2.501.864 11,73 5,3Banka Celje d.d. Celje 2.413.474 4,69 5,1Hypo Alpe-Adria-Bank d.d. Ljubljana 2.268.317 19,00 4,8

SID banka d.d. Ljubljana 2.087.717 67,19 4,4Gorenjska banka d.d. Kranj 1.825.836 5,36 3,8

Vir: Združenje bank Slovenije, 2008

Vse te tri banke imajo internetno bančništvo ločeno na tak način, da imajo posebej internetno bančništvo za pravne osebe in internetno bančništvo za fizične osebe. Tako imajo te tri banke na voljo:

• Nova Ljubljanska banka o Za fizične osebe: NLB klik o Za pravne osebe: NLB proklik

• Nova Kreditna banka Maribor o Za fizične osebe: Bank@net o Za pravne osebe: Poslovni Bank@net

• Abanka Vipa o Za fizične osebe: Abanet o Za pravne osebe: Abacom

21

3.1 Predstavitev NLB klik in NLB proklik 

3.1.1 NLB klik  NLB klik je spletna poslovalnica za fizične osebe od Nove Ljubljanske banke. Kot je napisano v splošnih pogojih poslovanja Nove Ljubljanske banke (2009) je NLB klik: »način opravljanja bančnih storitev prek interneta, ki imetniku, pooblaščencu in zakonitemu zastopniku osebnega računa omogoča vpogled v stanje na osebnem računu, naročila plačil obveznosti, prenosov sredstev med računi v banki ter druge storitve«. NLB klik lahko pridobijo komitenti banke, kateri imajo pri banki osebni račun in doma primerno računalniško opremo. Nato morajo le ti izpolniti vlogo za NLB klik in po odobritvi vloge komitenti prejmejo priročnik za prevzem kvalificiranega digitalnega potrdila (KDP). Nato pridobijo referenčno številko za prevzem KDP po elektronski pošti ter geslo za prevzem KDP po splošni pošti s povratnico. Uporabnik nato sam izvede prevzem KDP v skladu s prejetimi navodili in lahko takoj po opravljenem prevzemu prične z uporabo NLB klik (NLB, 2009). Uporabnik NLB klika po začetni namestitvi KDP vnese geslo, katerega je predhodno nastavil ob prevzemu KDP. Pri vnosu gesla se lahko zmoti petkrat nato se vnos gesla blokira (NLB, 2009).

Slika 8: Začetna stran NLB klik

Vir: NLB, 2009

22

Po vstopu se nam odpre osnovna stran oziroma prva stran, kjer imamo na levi strani navigacijsko področje katero vsebuje povezave do:

• Prve strani – tukaj so prikazana obvestila banke, stanje na računih in prikaz prve strani si lahko prilagajamo pod nastavitvami.

• Stanja – prikazana stanja na vseh naših računih in tukaj lahko podrobneje pogledamo tudi promet in podrobnosti računov.

• Prometa – se nam odpre okno kjer lahko izberemo za kateri račun in v kateri valuti ter za katero obdobje želimo videti promet.

• E-izpiskov – podobno kot prej lahko izberemo za kateri račun in za kateri mesec želimo videti izpisek (identičen izpisku, ki ga prejmemo po pošti). Lahko pa tukaj tudi naročimo poštni oziroma papirnati izpisek.

• Kartic – prikaže se nam pregled nad našimi karticami, kjer imamo ponovno možnost pogledati podrobnosti kartice in promet na kartici ter arhiv izpiskov iz določene kartice.

• Plačil – pri plačilih imamo možnost izbrati različne načine plačila (hitro plačilo, posebna položnica, plačilni nalog BN02, prenos med računi, humanitarni računi).

• Naročil – lahko naročimo različne plačilne storitve (trajne naloge, kartice, povečanje limita, čekovne blankete, depozite, naročilo čezmejnega plačila, posojilo, naročilo dviga gotovine, blokado poslovanja ob izgubi kartice, naročilo dodatnih imetniških osebnih računov).

• GSM – kjer gre za mobilno banko NLB Moba in pa možnosti prejemanja informacij o stanju preko sms sporočil.

• Pošte – navaden poštni predal za prejemanje in pošiljanje sporočil banki. • Novosti – tukaj najdemo sporočila in novosti za javnost. • Arhiva – pod to bližnjico najdemo arhiv plačil in naročil. • Nastavitev – tukaj si lahko prilagodimo pogled prve strani, lahko si naročimo

dodatno geslo, kot potrdimo prejemanje e-pošte, lahko si spremenimo kontaktne podatke, stalni naslov in osebno geslo za vstop v NLB klik.

• Izgubljenega – lahko izvedemo blokado poslovanja preko NLB klik. • Pomoči – tukaj uporabnik najde pomoč in razne nasvete za uporabo NLB klik.

Nato najdemo na koncu navigacijskega področja še gumb Nazaj, kateri nas vrne na prejšnjo stran in gumb Izhod. Za varnost je pri NLB kliku poskrbljeno s pomočjo kvalificiranega digitalnega potrdila in osebnim geslom, katerega pozna samo uporabnik. Kvalificirano digitalno potrdilo lahko uporabnik hrani na disku računalnika, USB ključku ali pametni kartici. Prav tako je možno za določena plačila in naročila narediti dodatno geslo, kar še poveča varnost poslovanja (NLB, 2009).

23

3.1.2 NLB proklik NLB proklik je podobno kot NLB klik le, da je ta namenjen izključno pravnim osebam. NLB proklik ponuja zraven opravljanja domačega in deviznega plačilnega prometa, upravljanja z denarnimi sredstvi in prejemanja in izdajanja e-računov tudi izmenjavanje datotek s podatki o direktnih obremenitvah in direktnih odobritvah z Zbirnim centrom (NLB, 2009). NLB proklik ponuja za podjetja različne različice. Vsaka od teh različic je namenjena določeni skupini uporabnikov ( v podjetju) in sicer so to naslednje različice (NLB, 2009):

• NLB proklik – enouporabniška je osnovna različica, ki je primerna za večino podjetij in samostojnih podjetnikov. Enouporabniška različica je namenjena poslovanju na eni ali na več delovnih postajah, kjer pa ima vsaka od delovnih postaj svojo lokalno bazo podatkov in baze niso med seboj povezane. Vsak uporabnik se identificira z svojo pametno kartico tako lahko na eni postaji dela več pooblaščencev.

• NLB proklik – mreža je namenjena podjetjem, ki želijo imeti več delovnih postaj opremljenih z elektronsko banko. Ta verzija uporablja osrednjo relacijsko podatkovno zbirko za elektronsko banko podjetja, do katere imajo dostop vsa delovna mesta. Vsi pooblaščenci uporabljajo skupen imenik računov prejemnikov in se tako kot pri prejšnji različici identificirajo z uporabo pametne kartice.

• NLB proklik – WEB je dopolnitev namestitveni verziji in omogoča podpisovanje plačilnih nalogov, ki so bili pripravljeni v katerikoli različici NLB proklika in poslani v oddaljeno podpisovanje preko interneta. Prav tako omogoča pregled stanja in prometa na NLB poslovnem računu. WEB različica pa ni namenjena samostojni pripravi plačilnih nalogov.

• NLB proklik – B2B je primeren za podjetja katera imajo velik obseg plačilnih nalogov in želijo avtomatsko izmenjavo med računovodskim programom podjetja in banko. Tako kot pri prvih dveh različicah se tudi pri tej vsak uporabnik identificira s pametno kartico.

• NLB proklik – večtržna lahko uporabniki dobijo v enouporabniški ali mrežni različici. Znotraj namestitve na računalnik, lahko uporabniki z vklopom večtržnosti nemoteno poslujejo z vsemi računi vključenimi v posamezne e-bančne rešitve in v okviru zgleda posamezne rešitve. V primeru da izberemo odprti račun na drugem trgu je uporaba prilagojena pravilom izvajanja plačilnega prometa in zakonodaji države, v kateri je odprt izbrani račun. Ob izbiri računa odprtega na slovenskem trgu pa ponovno veljajo pravila slovenskega plačilnega prometa. Pooblaščenci lahko na vsaki od bančnih rešitev v okviru pooblastil izvajajo vse aktivnosti na posameznem računu.

24

Slika 9: Prva stran za vnos osebnega gesla ob vstopu v poslovanje z NLB proklik – večtržna različica

Vir: NLB, 2009

Za varnost je pri NLB prokliku dobro poskrbljeno, saj je poslovanje varno, ker poteka povezava med uporabnikom in banko preko šifriranih podatkov in s pomočjo elektronskega podpisovanja. Banka kot tudi uporabnik za šifriranje in elektronsko podpisovanje uporabljata metodologijo dvojnih ključev in metodologijo tajnega kriptografskega zapisa. Za varovanje omrežja v banki se uporablja požarna pregrada. Uporabnik za poslovanje z banko uporablja pametno kartico, katera danes v svetu prestavlja najvišjo stopnjo zaščite.

3.2 Predstavitev Bank@neta in poslovnega Bank@neta 

3.2.1 Bank@net Bank@net je ožja oblika elektronskega poslovanja za fizične osebe Nove Kreditne banke Maribor. Na internetni strani Nove Kreditne banke Maribor (2006) piše, da je Bank@Net: »način opravljanja bančnih storitev Nove KBM preko interneta. Uporabniku ponuja hiter in varen način poslovanja z banko, saj lahko bančne storitve opravlja vedno in povsod, kjer ima na voljo računalnik z dostopom do interneta«. Bank@net lahko pridobijo komitenti NKBM z izpolnitvijo vloge. Banka nato komitentom izroči v njegovi matični poslovalnici uporabniško ime in geslo za vstop v Bank@net in geslo ter SecurID ključek (generira

25

enkratne kode) za plačevanje in poslovanje preko Bank@neta. Seveda vsak nov uporabnik prav tako prejme navodila za uporabo Bank@neta. Bank@net lahko uporabnik nato začne uporabljati tako, da vpiše v vstopno okno Bank@neta svoje uporabniško ime in geslo. Ob vstopu v Bank@net se nam odpre okno osnova stran, kjer si lahko preberemo vse novosti in sporočila od banke. Navigacijsko področje je v primeru Bank@neta zgoraj in vsebuje naslednja področja:

• Osnovno stran – tukaj se nahajajo novosti in informacije, ki nam jih posreduje banka,

• Uporabnik – tukaj lahko spreminjamo osebne podatke in geslo, • Razpoložljivo stanje/promet - tukaj vidimo vse naše račune in lahko pregledamo

promet na njih, prav tako lahko tukaj pregledamo naše plačilne kartice, kredite, depozite in vrednostne papirje.

• Plačila/prenosi – tukaj imamo možnost plačevanja položnic in sicer si lahko naredimo vzorce prejemnikov in plačnikov (primerno za plačevanje vodovoda, elektrike,…), na tem zavihku se prav tako nahaja menjalnica in prenos med lastnimi Bank@net računi ter možnost uvažanja plačil (to možnost uporabimo, kadar si plačilo ne pripravimo preko spleta).

Slika 10: Zavihek Plačila/prenosi Bank@neta

• Naročila – tukaj si lahko uporabnik naroči čeke, zahtevek za limit, kartice, izpiske prometa, kredita, doda račune, napove dvig gotovine. Lahko si tudi zviša dnevni limit preko Bank@neta in pregleda vsa naročila, ki jih je že opravil.

26

• Varčevanje/depoziti – tukaj lahko uporabnik sklene varčevanje ali depozit in lahko to tudi ukini ter prenaša sredstva iz transakcijskega računa na varčevalni ali depozitni račun. Na tem mestu se lahko tudi napove dvig iz varčevalnega računa in možno je prav tako pregledati že vse opravljene zahteve.

• Navodila – s klikom na ta zavihek se nam odpre nova stran kjer imamo navodila o Bank@netu razdeljena po poglavjih.

• Izhod – z klikom na ta zavihek pa zaključimo z poslovanjem preko Bank@neta in se izpišemo.

Za varnost pri poslovanju preko Bank@neta je poskrbljeno s pomočjo uporabniškega imena in gesla za vstop, katere pozna le uporabnik. Dodatno zaščito pa še predstavlja geslo in SecurID ključek, katerega mora uporabnik uporabiti vedno kadar želi preko Bank@neta plačevati, naročevati,… Prednost SecurID ključka je v tem, da nam na računalnik ni potrebno namestiti nobenega certifikata in lahko tako plačujemo kjerkoli in kadarkoli brez predhodnega nameščanja tako kot pri NLB kliku.

3.2.2 Poslovni Bank@net Poslovni Bank@net je namenjen pravnim osebam, drugače je podoben Bank@netu, ki ga uporabljajo fizične osebe. Poslovni Bank@net je po besedah napisanih na internetni strani Nove Kreditne banke Maribor (2006): »poslovno bančno okence, ki preko svetovnega spleta omogoča enostavno, hitro, varno in gospodarno poslovanje z banko«. Poslovni Bank@net je na voljo v dveh različnih različicah in sicer (NKBM d.d., 2006):

• Internetna različica omogoča mobilnost uporabnika, saj se lahko le ta z bančnim strežnikom poveže kadarkoli in povsod tam kjer ima na osebnem računalniku omogočen dostop do interneta in nameščen ustrezen spletni brskalnik. Uporabnik se pri tej različici identificira s kartico za določanje enkratnega gesla (SecurID) in PIN kodo. Baza podatkov se pri tej različici oblikuje na bančnem strežniku in zanjo skrbi banka. Različica je še posebej primerna za vsa podjetja, ki imajo v svojem informacijskem sistemu možnost medsebojnega paketnega obdelovanja podatkov.

27

Slika 11: Vstopna stran za internetno različico poslovnega Bank@neta

• Namestitvena različica omogoča opravljanje funkcij brez stalne internetne povezave. Pri tej različici je aplikacija nameščena na osebnem računalniku uporabnika. Uporabnik lahko pregleda račune in pripravi vsa plačila brez povezave interneta, tega potrebuje le pri pošiljanju in sprejemanju podatkov. Pri tej različici se baza podatkov oblikuje pri uporabniku, ki zanjo tudi skrbi. Ta različica je primerna za srednje velika in velika podjetja.

Za varnost pri poslovanju s poslovnim Bank@netom uporabniki tako kot pri Bank@netu prejmejo SecurID kartice, katere je potrebno uporabiti s PIN kodo. Brez PIN kode, ki je znana samo uporabniku, je enkratna koda SecurID neuporabna, saj je za poslovanje potrebno vnesti oboje: tako PIN kodo, kot tudi enkratno kodo iz kartice SecurID. In tako, kot pri Bank@netu prejme vsak uporabnik tudi uporabniško ime in geslo za vstop.

3.3 Predstavitev Abaneta in Abacoma 

3.3.1 Predstavitev Abaneta Abanet je poslovanje s pomočjo interneta z Abanko Vipa d.d.. Abanet je preprosto, hitro ter učinkovito finančno poslovanje z banko. Tako kot piše na internetni strani Abanke (2009) lahko s spletno banko Abanet preprosto in učinkovito finančno poslujete od doma 24 ur na dan, vse dni v letu. Za uporabo Abaneta mora komitent izpolniti vlogo v poslovalnici Abanke, nato komitent od banke prejme digitalno potrdilo Abanke ali pa uporabi katero koli kvalificirano digitalno potrdilo javnih overiteljev za fizične osebe.

28

Uporabnik prav tako prejme navodila za namestitev in osebno geslo za vstop v Abanet (Abanka, 2009). Do spletnega poslovanja preko Abaneta lahko uporabniki dostopajo preko prve strani spletnega mesta Abanke ali neposredno preko spletnega naslova epoti.abanka.si/abanet. Ob vstopu v Abanet se nam odprejo osebne finance, kjer so prikazani vsi uporabnikovi računi. Navigacijsko področje se v primeru Abaneta nahaja na levi strani in ponuja naslednje povezave oziroma storitve:

• Osebne finance – na desni strani se nahajajo podatki o aktualnih novicah in dogodkih, osrednji del pa je namenjen prikazu stanja na uporabnikovih računih.

• Osebni računi – pod osebnimi računi imamo možnost izbrati pregled računov (vsi

računi, ki jih uporabnik prijavi za poslovanje preko Abaneta), pregled prometa, posebno položnico, interni prenos, plačilni nalog BN 01, čakalnico plačil, izvršena plačila ali zavrnjena plačila.

• Kartice – tukaj je možno izbrati pregled kartic, pregled prometa in čakalnico (tukaj vidimo stanje kartice, ki pa še ni bremenila našega osebnega računa).

Slika 12: Abanet prikaz osebnih računov

Vir: Abanka, 2009

29

• Krediti – lahko izbiramo med pregledom kreditov in pregledom prometa (izbranega kredita).

• Varčevanja – podobno kot pri kreditih lahko tudi tukaj izbiramo med pregledom varčevanja in pregledom prometa.

• Naložbe – pri naložbah je podobno kot pri kreditih in varčevanju, saj lahko tudi tukaj pregledujemo naložbe in promet, ki se dogaja v povezavi z naložbami.

• Razne bližnjice do storitev, ki jih uporabnik najpogosteje uporablja. Eno navigacijsko območje se torej nahaja na levi strani, drugo pa je zgoraj in vsebuje naslednje povezave:

• Novice in obvestila • O Abanetu – tukaj najdemo informacije o spletni banki Abanet in sicer se nahajajo

tukaj informacije o varnosti, cenah poslovanja in splošni pogoji. • Moj Abanet – tukaj lahko spremenimo osebno geslo za prijavo v Abanet, prijavimo

ali odjavimo ogled posamezne storitve, spremenimo e-mail za obvestila in začasno ali trajno blokiramo uporabo Abaneta.

• Kontakt – pod to povezavo najdemo vse možne stike kontakta z Abanko (po e-mailu, telefonu ali pa kje so poslovalnice)

• Pomoč – tukaj najdemo napotke za delo z Abanetom kot tudi pogosto postavljena vprašanja

Na kateri koli strani Abaneta se nahajamo najdemo v osrednjem delu zgoraj desno gumb Odjava s katerim končamo s poslovanjem preko Abaneta in nas vrne na spletno mesto Abanke. Za varnost pri Abanetu je poskrbljeno s kvalificiranim digitalnim potrdilom, ki ga je pred uporabo potrebno namesti na računalnik. Brez tega potrdila sicer uporabnik prav tako lahko vstopi v Abanet vendar lahko pregleda le njegovo stanje in promet, ne more pa karkoli plačevati ali sklepati kakršnihkoli drugih poslov. Z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila uporabnik za vstop potrebuje le še geslo in lahko posluje preko Abaneta.

3.3.2 Predstavitev Abacom Abacom je internetno bančništvo Abanke za pravne osebe. Na spletni strani Abanke (2009) piše, da je spletna banka Abacom: »sklop storitev elektronskega poslovanja, ki se uporabljajo s samostojnim programom za osebne računalnike.« Prav tako kot imata NLB in NKBM različne različice, katere lahko pravne osebe izberejo za poslovanje z banko preko interneta, ima tudi Abanka več različic Abacoma (Abanka, 2009):

• enouporabniška (namenjena enemu uporabniku na računalnik), • večuporabniška (tukaj lahko program uporablja več uporabnikov hkrati) in

30

• popolnoma avtomatizirana B2B različica. Abacom ima tudi tako imenovano spletno različico, katera omogoča podpisovanje plačilnih nalogov, kateri so bili predhodno pripravljeni v osnovni enouporabniški ali večuporabniški različici in nato poslani v oddaljeno podpisovanje preko spleta.

Slika 13: Abacom - spletna različica

Vir: Abanka, 2009

Kot NLB tudi Abanka za varnost Abacoma uporablja kvalificirano digitalno potrdilo, le da mora biti to potrdilo od javnega overitelja Halcom CA. Kvalificirano digitalno potrdilo je na zaščitni kartici in ga je potrebno podobno kot pri Abanetu predhodno namestiti na računalnik.

31

4 PRIMERJAVA OŽJEGA E­BANČNIŠTVA ZA FIZIČNE OSEBE V TREH NAJVEČJIH SLOVENSKIH BANKAH  

4.1 Primerjava cen ožjega e­bančništva Najprej bomo primerjali ceno pridobitve ožjega e-bančništva v Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor in Abanki.

Tabela 3: Primerjava cen pridobitve ožjega e-bančništva, mesečno nadomestilo uporabe ter zamenjava

kod in identifikacijske kartice oziroma obnova kvalificiranega digitalnega potrdila

Nova Ljubljanska banka (NLB klik)

Nova Kreditna banka Maribor (Bank@net)

Abanka (Abanet)

Pristojbina ob prijavi

25,50€ 31,30€ 20€ (na zaščitni kartici brez čitalnika

60€, na kartici s čitalnikom 80€, brez

kvalificiranega digitalnega potrdila

5€) Pristojbina ob prijavi za študente in dijake

10,43€ 12,52€ /

Zamenjava identifikacijske kartice/obnova kvalificiranega digitalnega potrdila

6,26€ (izredna obnova potrdila 10€)

31,30€ (za izgubljene ali poškodovane

identifikacijske kartice 104,32€)

15€ (na zaščitni kartici brez čitalnika

60€, na kartici s čitalnikom 80€)

Zamenjava identifikacijskih kod

(izredna zamenjava kod 10€)

2,50€ /

Mesečno nadomestilo uporabe

0,65€ / 0,42€

Kot je razvidno iz zgornje tabele pri Novi Ljubljanski banki odštejemo za pridobitev storitve NLB klik 25,50 evrov, pri Novi Kreditni banki Maribor za Bank@net 31,30€ in pri Abanki za Abanet 20€. Torej je za samo pridobitev ožjega e-bančništva najugodnejša Abanka, če si kvalificirano digitalno potrdilo namestimo na računalnik. Študenti in dijaki imajo pri dveh bankah večje ugodnosti, saj za pridobitev storitve ožjega e-bančništva pri Novi Ljubljanski banki odštejemo 10,43€ in pri Novi Kreditni banki Maribor 12,52€. Abanka za študente in dijake ne ponuja nobenih ugodnosti, saj je tam potrebno odšteti enako kot ostalim komitentom banke. Torej je za študente in dijake najugodnejša pristojbina Nove Ljubljanske banke. Obnova digitalnega kvalificiranega potrdila pri Novi Ljubljanski banki stane 6,26€, pri Abanki 15€ ter zamenjava kartice pri Novi Kreditni

32

banki Maribor 31,30€. V tem primeru je najugodnejša Nova Ljubljanska banka in najdražja Nova Kreditna banka Maribor, saj je tam potrebno zamenjati identifikacijsko kartico. Za izredno obnovo potrdila pri NLB kliku odštejemo 10€ medtem, ko pri Bank@netu za izgubo ali poškodbo identifikacijske kartice plačamo 104,32€. Abanka nima cene za izredno obnovo potrdila. Zamenjava identifikacijskih kod je pri Bank@netu 2,50€, medtem ko Abanka in Nova Ljubljanska banka tega ne zaračunavata. Nova Ljubljanska banka zaračuna le izredno zamenjavo kod kar znaša 10€. Mesečna uporaba ožjega e-bančništva je pri NLB kliku 0,65€, pri Abanetu 0,42€, Bank@net mesečnega nadomestila ne zaračunava. Dolgoročno gledano je torej najugodnejše uporabljati rešitev Nove Kreditne banke Maribor, saj le ta ne zaračunava mesečnega nadomestila za uporabo. Medtem ko sta Nova Ljubljanska banka in Abanka glede začetne pristojbine in obnove kvalificiranega digitalnega potrdila oziroma identifikacijske kartice ugodnejši od Nove Kreditne banke Maribor. Če pa primerjamo samo Novo Ljubljansko banko in Abanko je dolgoročno ugodnejša Abanka, saj je tam mesečno nadomestilo bistveno ugodnejše. Glede začetne pristojbine in zamenjave kvalificiranega digitalnega potrdila pa je razlika pri Novi Ljubljanski banki in Abanki zanemarljiva. Velika prednost Bank@neta je seveda, da lahko poslujemo na katerem koli računalniku, saj ni potrebna predhodna namestitev kvalificiranega digitalnega potrdila, tako kot pri Novi Ljubljanski banki in Abanki. Abanka ima sicer možnost, da to potrdilo prav tako pridobimo na pametni kartici kar pa je bistveno dražje od same namestitve le-tega na računalnik. Pri Novi Ljubljanski banki kot kaže ni možno prejeti potrdila na pametni kartici, kar tudi onemogoči uporabo na kateremkoli računalniku, ki ima dostop do interneta.

Tabela 4: Plačevanje preko ožjega e-bančništva

NLB klik Bank@net Abanet Provizija za plačilo računov/plačila s posebno položnico.

0,33€ 0,32€ 0,35€/0,31€

Regulirano čezmejno plačila (plačila v EU in druge slovenske banke)

0,33€ 0,69€ 0,31€

Kot vidimo je najugodnejše plačevanje preko Abaneta, saj je tukaj provizija tako za plačevanje posebne položnice kot tudi čezmejna plačila najnižja in znaša le 0,31€. Vendar pa je pri Abanetu nekoliko dražje plačevanje računov, saj je tam provizije 0,35€ in sta tako Bank@net kot NLB klik v tem primeru ugodnejša. Najdražjo provizijo za plačevanje računov in posebne položnice ima NLB klik, medtem ko je pri čezmejnem plačevanju najdražji Bank@net. Za neregulirano čezmejno plačilo pa smo odkrili podatke le za

33

plačevanje z NLB klikom in Bank@netom. Pri NLB kliku znaša provizija za takšna plačila 10,31€, pri Bank@netu pa 5,06€. Naredili smo primer, koliko provizije bi pri posamezni banki plačali v enem mesecu, če bi vsak mesec plačali preko ožjega e-bančništva 10 položnic. Preko NLB klik bi uporabnik z uporabo plačil preko posebne položnice mesečno plačal:

Preko Bank@neta bi uporabnik z uporabo plačil preko posebne položnice mesečno plačal:

Preko Abaneta bi uporabnik z uporabo plačil preko posebne položnice mesečno plačal:

Graf 1: Prikaz mesečnih stroškov ob plačilu desetih položnic

Kot vidimo je najcenejši Bank@net, saj mesečno banki odštejemo le provizijo v vrednosti 3,2€ in ni potrebno plačevati nadomestila uporabe e-bančništva. V tem primeru se je kot najdražji izkazal NLB klik, saj ima najvišjo provizijo za plačevanje posebnih položnic, kot tudi najvišjo mesečno nadomestilo za uporabo e-bančništva.

34

4.2 Primerjava uporabnosti rešitev  Pri vseh treh bankah je uporabniku na voljo veliko možnosti za poslovanje z banko. NLB klik za razliko od drugih dveh bank nima na voljo možnosti pregleda in naročila nakupa ali prodaje vrednostih papirjev preko e-bančništva. Pri vseh treh ponudnikih je mogoče skleniti varčevanje. Rešitve se razlikujejo večinoma v zgledu in razporeditvi navigacijskega področja. Abanet in Bank@net sta za razliko od NLB klika dosti bolj pregledna, saj vidimo vse potrebno na ekranu in se nam ni potrebno premikati nižje. Če pri NLB kliku kliknemo na naročila se nam prikaže drsnik, kjer se je potrebno premikati do želenega cilja in ne vidimo vsega takoj na ekranu. Tudi druge podstrani so narejene na podoben način, torej s kazalom, kjer je potrebno najprej poiskati cilj.

Slika 14: Prikaz NLB klik – naročila

Vir: NLB, 2009

Prednost Abaneta pred NLB klikom in Bank@netom je ta, da ima ta na sami spletni strani Abanke dosti obširnejši opis rešitve, medtem ko je pri Bank@netu in NLB kliku opis bolj okrnjen. Prednost, ki jo ima Bank@net in NLB klik pred Abanetom je ta, da oba ponujata možnost sklenitve depozitov preko ožjega e-bančništva. Pri Abanetu za enkrat uporabnik še ne more skleniti depozita. Spet prednost, ki pa jo ima Abanet pred Bank@netom in NLB klikom pa je ta, da ima zelo dober način tiskanja plačanih položnic, saj jih natisne točno v takšni obliki kot je položnica. Medtem pa se pri Bank@netu in NLB kliku izpišejo vsi podatki, kot bi bili napisani v Wordovem dokumentu. Res je, da naj bi z poslovanjem preko ožjega e-bančništva zmanjšali standardno poslovanje s papirjem in torej ni namenjeno tiskanju plačanih položnic, saj imamo pri vseh treh rešitvah možnost iskati po arhivu plačil.

35

Pri odločitvi uporabnikov za določeno banko in s tem tudi uporabo njihovega e-bančništva seveda niso ključnega pomena samo prednosti in slabosti njihovih rešitev za e-bančništvo. Velik vpliv na njihovo odločitev predstavljajo druge karakteristike posamezne banke, kot na primer število bankomatov po Sloveniji ali razne ugodnosti pri sklepanju kreditov ali številu poslovalnic po Sloveniji ipd. Torej se vsak posameznik odloči za poslovanje s posamezno rešitvijo določene banke tudi zaradi drugih pogojev poslovanja.

36

5 ZAKLJUČEK  

Zaradi vse večje konkurence na tržišču in novih navad uporabnikov so banke prisiljene iskati nove storitve, ki bistveno zmanjšajo stroške poslovanja in so zelo udobne za uporabo. Zato se je tudi pri nas utrdilo elektronsko bančništvo. Elektronsko bančništvo so banke ponudile kot splet storitev, ki so uporabniku na voljo 24 ur na dan in so varne, hitre ter predvsem cenovno ugodne rešitve. Internetno bančništvo omogoča dostop do informacij, opravljanja storitev in izvajanja večine bančnih transakcij, edini pogoj je, da imamo na voljo primerno računalniško opremo in povezavo do svetovnega spleta. Opravljanje bančnih storitev preko interneta je omogočilo komitentom izogniti se dolgim čakalnim vrstam v bankah in jim s tem olajšalo poslovanje z banko ter prihranilo čas in denar. Prav tako je takšno poslovanje velika prednost za banke, saj so stroški poslovanja s komitenti preko interneta bistveno nižji kot stroški klasičnega poslovanja preko bančnega okenca. Torej temelječ na diplomskem seminarju lahko trdimo, da se elektronski mediji vse bolj pojavljajo v našem življenju. Vodilni med temi mediji je seveda internet. Danes, ko imamo že skoraj v vsakem gospodinjstvu računalnik in priklop do interneta je tako tudi možno ožje elektronsko bančništvo. Zanimanje za elektronsko bančništvo raste tako s strani uporabnikov kot s strani bank. Razvijajo se tudi že takšne banke, ki nimajo svojih podružnic in poslujejo s svojimi komitenti izključno preko elektronskih poti. Kot smo videli, je zelo pomembna tema pri internetnem bančništvu varovanje podatkov in pretoka informacij. Komitenti morajo zaupati banki in njenim varnostnim sistemom, da sploh začnejo uporabljati elektronsko bančništvo. Torej bodo banke tudi naprej morale vlagati v nadgradnjo svojih zaščitnih sistemov, saj bodo le tako lahko obdržale in pridobile komitente. V Sloveniji je varnost elektronskega bančništva zagotovljena tudi s pravnega vidika in ne le s tehnološkega. V Sloveniji smo s sprejetjem Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu postali ena izmed prvih evropskih držav, ki ima urejeno zakonodajo na tem področju. Seveda je dobro vedeti, da banke zelo dobro skrbijo za varovanje svojih sistemov, saj je vdorov v te sisteme relativno malo in še ti se običajno odkrijejo. Največjo šibko točko za zlorabo predstavlja uporabnik in njegov osebni računalnik, saj je le ta najmanj varovan. Videli smo tudi, da tri največje banke v Sloveniji prav tako dajejo velik pomen na varovanje podatkov. Dve izmed njih uporabniku izdajo kvalificirano digitalno potrdilo (certifikat) za vzpostavitev varne povezave med banko in uporabnikom, medtem ko ena izmed teh bank uporabniku izda varnosti ključek oziroma SecurID. Tako tudi predstavljene banke vedo, da je pri elektronskem bančništvu zelo pomembna varnost.

37

Dandanes na razvoj bančnega poslovanja vpliva sodoben stil življenja in tehnološki razvoj. Zato postaja dostopnost raznolikih in cenovno konkurenčnih storitev za vsako banko nujnost. Internet je odpravil tako geografsko kot tudi časovno omejitev in tako vsaki banki omogočil vstop na svetovno tržišče in s tem povečal možnost pridobivanja novih komitentov. Mobilnost in globalizacija je torej tudi posledica poslovanja preko interneta, saj je le ta svet nekoliko »zmanjšal«. Danes je najpomembnejša dobrina na tržišču informacija in še bolj pomembno je kako hitro lahko dostopimo do te informacije. Tudi zato predstavlja za komitente internetno bančništvo prednost. V nalogi smo predstavili ožje e-bančništvo treh največjih bank v Sloveniji. Tukaj smo videli, da so banke pri nas glede poslovanja s svojimi komitenti preko interneta na nivoju tujih bank. Opazili smo tudi, da večjih razlik med ponudbo elektronskega bančništva med bankami ni, saj si vse tri banke prizadevajo ponuditi najboljše storitve za svoje komitente. Banke se dobro zavedajo, da morajo biti prisotne na internetnem omrežju, saj le ta predstavlja njihovo in našo prihodnost. Možno je, da bo v prihodnosti klasičen način poslovanja za bančnimi okenci popolnoma izumrl, saj se internetno bančništvo vse bolj širi. Kot že rečeno pa je le to dosti ceneje tako s strani banke kot uporabnika, zato lahko pričakujemo v prihodnje le še poslovanje preko elektronskih medijev.

38

6 POVZETEK 

Sodoben čas zahteva, da se oblikujejo vse novejše poti po katerih poteka poslovanje. Tako se je tudi razvilo e-poslovanje in ožje e-bančništvo. E-bančništvo je zelo pomembno tako za banke kot tudi njihove komitente, saj prihranimo pri poslovanju na takšen način veliko denarja in časa. E-bančništvo se je začelo razvijati že pred samim razvojem interneta in se je kasneje z razvojem interneta le začelo širiti hitreje. Pomemben del e-bančništva predstavlja varovanje podatkov in varno povezavo med banko in uporabnikom. Banke namenijo veliko pozornost tej temi, saj bi ob vdoru imele slabo ime in seveda stroške. Zato so v Sloveniji tudi sprejeli Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. Ožje oziroma internetno bančništvo je v Sloveniji že zelo razširjeno, saj si banke ne morejo privoščiti zaostanka za tujo konkurenco. Ožje e-bančništvo treh največjih bank v Sloveniji, to so Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor in Abanka Vipa, je razdeljeno na poslovanje s fizičnimi in na poslovanje s pravnimi osebami. Tako ponuja NLB NLB klik za fizične osebe in NLB proklik za pravne, NKBM Bank@net za fizične osebe in poslovni Bank@net za pravne in Abanka Abanet za fizične osebe ter Abacom za pravne osebe. Komitenti se odločajo katera banka jim bolj ustreza glede rešitve, ki jo ponuja predvsem na podlagi cene, ki jo banka zahteva za uporabo rešitve in provizije, ki jo moramo plačati pri plačevanju. Komitenti se nato odločijo za posamezno banko tudi iz drugih razlogov, kot so ostale storitve banke, ki jih le ta ponuja.

6.1 Abstract The modern world requires development of new ways by which transactions are made. That is how e-commerce and e-banking was developed. E-banking is very important for both, banks and their customers, because they save a lot of money and time. E-banking has begun to develop even before the development of the Internet and later with the development of the Internet only started to spread faster. An important part of e-banking is data protection and a secure connection between the bank and customer. Banks pay much attention to this subject, because of the bad image and the costs that they had by hacking their systems. Therefore Slovenia also adopted the Law on Electronic Commerce and Electronic Signature. Narrow internet banking is already widely spreaded in Slovenia, because the banks cannot afford to be behind the foreign competition. Narrow e-banking of the three largest banks in Slovenia, which are Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor and Abanka Vipa, is divided into business with individuals and business with legal persons. NLB provides both NLB klik for individuals and NLB proklik for legal persons, NKBM provide Bank@net for individuals and business Bank@net for legal persons and Abanka provides Abanet for individuals and Abacom for legal persons. The customers decide which bank they prefer on the solutions they offered and on the basis of price for using the solution and the price of the commissions for the payments. Customers decide for the bank for other reasons too, such as other services that they offer.

39

6.2 Ključne besede / Key words E-poslovanje / E-commerce E-bančništvo / E-banking Internetno bančništvo / Internet banking Varnost e-bančništva / Security in e-banking Primerjava internetnega bančništva / Comparison of Internet banking

40

LITERATURA

Abanka. (2009). Abanka. Prevzeto 8. Julij 2009 iz www.abanka.si. Borak, N. (1997). 3. strokovno posvetovanje o bančništvu: Banke in tveganja. V F. Bračun, Praktične izkušnje pri uvajanju elektronskega bančništva (str. 149-154). Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije. Borak, N. (1997). 3. Strokovno posvetovanje o bankah: Banke in tveganja. V M. Kovačič, Storitve elektronskega bančništva (str. 131-141). Ljubljana: Zveza ekonomistov Svlovenije. Bračun, F. (1997). Praktične izkušnje pri uvajanju elektronskega bančništva. Ljubljana: Zveza ekonomistov Slovenije. Dimovski, V., & Gragorič, A. (2000). Temelji bančništva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Halcom. (28. Avgust 2002). E-banka za boljše obračanje sredstev . Prevzeto 11. Julij 2009 iz http://web.archive.org/web/20030305212453/www.halcom.si/slo/o_podjetju/iks.htm. Internet World Stats. (31. Marec 2009). INTERNET USAGE STATISTICS. Prevzeto 2. Maj 2009 iz World Internet Users and Population Stats: http://www.internetworldstats.com/stats.htm. Jerman-Blažič, B. (1996). Internet. Ljubljana: Novi Forum. Jerman-Blažič, B., Klobučar, T., Preše, Z., & Nedeljkovič, D. (2001). Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Klajnščak, B. (1999). Elektronsko bančništvo v Sloveniji, 2. del. Finance , 6. Kondabagil, J. (2007). Risk Management in Electronic Banking: Concepts and Best Pratices. Singapore: John Wiley & Sons. Kovačič, A., Groznik, A., & Ribič, M. (2005). Temelji elektornskega poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Lamberger, I. (2003). Gospodarska kriminaliteta na področju elektronskega bančništva. Dnevi varstvoslovja . Lamberger, I. (okt-dec 2003). Varnost poslovanja na področju elektronskega bančništva. Revija za kriminalistiko in kriminologijo , 54 (4), str. 406-411. Lange, T. A. (1998). Internet Banking. Wisbaden : Gabler. LTFE. (2009). Ltfe. Prevzeto 13. Julij 2009 iz Varen elektronski podpis: http://www.ltfe.org/wp-content/images/lectures/Varen_el_podpis.png. Markovič Hribernik, T. (2004). Osnove financ. Maribor: Ekonomsko - poslovna fakulteta v Mariboru. Ministerstvo za javno upravo. (2009). Overitev digitalni potrdil. Prevzeto 13. Julij 2009 iz http://www.sigov-ca.si/images/kartica.jpg. Miš Svoljšak, I. (1999). E - črka, ki spreminja svet. Bančnik , 4-5. NKBM d.d. (2006). Nova Kreditna Banka Maribor d.d. Prevzeto 6. Julij 2009 iz http://www.nkbm.si/. NLB. (2009). Demo verzija NLB klik. Prevzeto 23. Julij 2009 iz http://www.nlb.si/klik/demo.htm.

41

NLB. (2009). Nova Ljubljanka banka . Prevzeto 8. Julij 2009 iz www.nlb.si. NLB. (Maj 2009). Splošni pogoji poslovanja z NLB osebnimi računi. Prevzeto 23. Julij 2009 iz http://www.nlb.si/or-splosni-pogoji. Osojnik, M., & Grčmar, A. (2002). Skrivnosti Elektrosnkega poslovanja: priročnik za mala in srednje velika podjetja. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije. Sjekoča, M. (1999). Elektronsko bančništvo. Ljubljana: Bančni vestnik. Stcloudsrate. (2004). E-banking. Prevzeto 10. Julij 2009 iz http://www.stcloudstrate.edu/~dchon/e-banking.html. Topinšek, J. (1998). Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Atlantis. Vidmar, T. (1997). Računalniška omrežja in storitve. Ljubljana - Koper: Atlantis. Wikipedia. (2009). Wikipedia. Prevzeto 13. Julij 2009 iz http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8f/SecureID_token_new.JPG. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. (2004). Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. Združenje bank Slovenije. (2008). Prevzeto 17. Julij 2009 iz Bilančne vsote in tržni delež bank : http://www.zbs-giz.si/zdruzenje-bank.asp?StructureId=480. Zrcalo računalniške storitve d.o.o. (2005). E-banka. Prevzeto 20. Marec 2009 iz http://www.e-banka.si/.