univerza v ljubljani filozofska fakulteta oddelek za … · grad snežnik je zares pravi biser...

UNIVERZA V LJUBLJANI

FILOZOFSKA FAKULTETA

ODDELEK ZA ZGODOVINO

Urša Lužar

Muzejsko delo za osnovnošolce na gradu Snežnik

Mentor: izr. prof. dr. Danijela Trškan

Cerknica, 2013

1

Zahvala

Hvala mentorici, izr. prof. dr. Danijeli Trškan, ki me je strokovno vodila in spodbujala tekom

pisanja diplomskega dela.

Hvala oskrbnici na gradu Snežnik, gospe Majdi Špeh Obreza, ter Narodnemu muzeju Slovenije za

vso pomoč in pripravljenost za sodelovanje. Hvala jim za fotografije ter ustno in pisno gradivo, s

pomočjo katerega sem še z večjim veseljem pisala o gradu Snežnik.

Iskrena hvala staršem in Klemnu, da so me podpirali, verjeli vame in mi pomagali kadarkoli sem

potrebovala.

2

Povzetek

Diplomsko delo z naslovom Muzejsko delo za osnovnošolce na gradu Snežnik je zasnovano z

namenom približati muzejsko izkušnjo v gradu Snežnik otrokom 3., 5. In 7. razredov osnovne šole.

S pomočjo teoretičnega znanja na področju muzejskega dela smo raziskali, kako lahko delo v

muzeju naredimo čim bolj smotrno ter zanimivo. Pomembno je, da se uporablja različne učne

oblike, metode in tehnike, da z njimi dosežemo čim več operativnih ciljev, ki pa niso samo

izobraževalni, ampak tudi funkcionalni in vzgojni.

V opisu zgodovinskega razvoja gradu Snežnik ter opisu notranje opreme smo navedli zanimivosti o

gradu, ki so nam bile potem iztočnica za sestavljanje učnih listov. Ugotovili smo, da grad in

njegova okolica ponujata snov za različne učne predmete in medpredmetne povezave, zlasti za

zgodovino (7. razred), družbo (5. razred) in spoznavanje okolja (3. razred) (spoznavanje kulturne

dediščine, življenja ljudi v preteklosti, časovnega poteka dogodkov, zgodovinskih virov ...), za

slovenščino (bralno, pisno in ustno izražanje), likovno vzgojo (skiciranje), glasbeno vzgojo

(spoznavanje starih inštrumentov), naravoslovje in tehniko (nagačene živali v gradu, električne,

vodovodne in centralne instalacije), gospodinjstvo (prehrana pred 100 leti).

S pisanjem učnih načrtov ter učnih listov za vodenje po gradu smo ugotovili, da lahko v gradu

uporabimo mnogo različnih nalog tako objektivnega tipa kot tipa prostih odgovorov. Višja kot je

starost otrok, bolj zahtevne naloge lahko postavljamo.

Pomen diplomske naloge je olajšati delo grajskih vodičev na gradu Snežnik, da bo njihovo delo še

bolj kvalitetno. Učitelje pa spodbuditi, da bodo v prihodnosti večkrat načrtovali ogled omenjenega

muzeja, ki je eden redkih slovenskih gradov, ki se ponaša z avtentično opremo zadnjih knežjih

lastnikov.

Ključne besede: grad Snežnik, muzejsko delo, zgodovina, osnovna šola, učni listi za 3., 5. in 7.

Razred.

3

Kazalo vsebine

1. Uvod ................................................................................................................................................. 6

2. Uvod v muzejsko delo...................................................................................................................... 9

2.1. Muzejsko delo ........................................................................................................................... 9

2.2. Muzejski pedagog ................................................................................................................... 10

2.3. Učitelj in muzej ....................................................................................................................... 10

2.4. Učenci in muzej ...................................................................................................................... 11

2.5. Načrtovanje ogleda muzeja ..................................................................................................... 12

2.6. Delo v muzeju ......................................................................................................................... 14

2.6.1. Učne metode pri delu v muzeju ....................................................................................... 14

2.6.1.1. Metoda ustne razlage ................................................................................................ 15

2.6.1.2. Metoda pogovora oziroma razgovora ....................................................................... 15

2.6.1.3. Metoda slikovne demonstracije ................................................................................ 15

2.6.1.4. Metoda besedne demonstracije ................................................................................. 15

2.6.1.5. Metoda grafičnih izdelkov ........................................................................................ 16

2.6.1.6. Metoda reševanja problemov .................................................................................... 16

2.6.1.7. Metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo ....................................... 16

2.6.1.8. Metoda izkustvenega učenja ..................................................................................... 17

2.6.1.9. Metoda dela s pisnim gradivom ................................................................................ 17

2.6.1.10. Metoda dela s slikovnim gradivom ......................................................................... 17

2.6.1.11. Metoda dela z ustnimi viri ...................................................................................... 18

2.6.2. Učne oblike ...................................................................................................................... 18

2.6.3. Delovni ali učni listi ......................................................................................................... 18

2.6.3.1. Naloge ....................................................................................................................... 19

2.6.3.2. Praktični nasveti za sestavljanje učnih listov ............................................................ 19

2.6.3.3. Tehnična pravila za sestavljanje delovnih listov ....................................................... 20

3. Predstavitev gradu Snežnik ............................................................................................................ 21

3.1. Gospodje Snežniški ................................................................................................................. 21

3.2. Rodbina Lambergov ................................................................................................................ 22

3.3. Rodbine Scheyer, Pranckh in Raumschissl ............................................................................. 23

4

3.4. Knezi Eggenbergi in Auerspergi ............................................................................................. 23

3.5 Grofje Lichtenbergi .................................................................................................................. 24

3.6 Rodbina Schönburg-Waldenburg ............................................................................................. 25

3.6.1. Jurij Schönburg-Waldenburg ........................................................................................... 26

3.6.2. Herman Schönburg-Waldenburg ..................................................................................... 29

3.6.3. Grad Snežnik med drugo svetovno vojno ........................................................................ 31

3.7. Grad Snežnik po drugi svetovni vojni ..................................................................................... 32

3.8. Grajska notranja oprema ......................................................................................................... 34

3.8.1. Pritličje ............................................................................................................................. 35

3.8.2. Visoko pritličje ................................................................................................................. 36

3.8.3. Poročna dvorana (prostor št. 8) ........................................................................................ 39

3.8.4. Knjižnica (prostor št. 9) ................................................................................................... 40

3.8.5. Obednica (prostor št. 14) .................................................................................................. 40

3.8.6. Shramba za perilo in likalnica (prostor št. 13) ................................................................. 42

3.8.7. Soba grajske vezilje (prostor št. 12) ................................................................................. 42

3.8.8. Stopniščni stolp z železnimi polžastimi stopnicami (v vsaki etaži; prostori št. 42, 43, 45

in 47) .......................................................................................................................................... 42

3.8.9. Grajska kuhinja (sedanja grajska trgovina) ...................................................................... 43

3.8.10. Prvo nadstropje .............................................................................................................. 44

3.8.11. Spalnica princa Hermana (prostor št. 20) ....................................................................... 44

3.8.12. Salon princa Hermana (prostor št. 19) ........................................................................... 45

3.8.13. Salon princese Ane (prostor št. 16) ................................................................................ 46

3.8.14. Spalnica princese Ane (prostor št. 17) ........................................................................... 47

3.8.15. Spalnica grajske spletične (prostor št. 18) ..................................................................... 47

3.8.16. Drugo ali Beneško nadstropje (prostor št. 21) ............................................................... 47

3.8.17. Sobe za člane Ulrikove družine ter spalnice za goste (prostori št. 22, 23, 24, 25 in 26) 48

3.8.18. Ulrikova spalnica (prostor št. 27) ................................................................................... 48

3.8.19. Tretje nadstropje ............................................................................................................ 49

3.8.20. Egipčanska soba (prostor št. 34) .................................................................................... 49

3.8.21. Črna jedilnica (prostor št. 33) ........................................................................................ 50

3.8.22. Gledališka soba (prostor št. 29) ...................................................................................... 50

3.9. Okolica gradu Snežnik ............................................................................................................ 51

5

4. Predstavitev delovnih listov ........................................................................................................... 53

5. Učna priprava za 3. razred osnovne šole........................................................................................ 55

5.1. Osnovni podatki ...................................................................................................................... 55

5.2. Potek........................................................................................................................................ 60

5.3. Neizpolnjen učni list za 3. razred osnovne šole ...................................................................... 84

5.4. Rešitve učnega lista za 3. razred osnovne šole ....................................................................... 92

6. Učna priprava za 5. razred osnovne šole........................................................................................ 94

6.1. Osnovni podatki ...................................................................................................................... 95

6.2. Potek........................................................................................................................................ 99

6.3. Neizpolnjeni učni list za 5. razred osnovne šole ................................................................... 120

6.4. Rešitve učnega lista za 5. razred osnovne šole ..................................................................... 130

7. Učna priprava za 7. razred osnovne šole...................................................................................... 134

7.1. Osnovni podatki .................................................................................................................... 134

7.2. Potek...................................................................................................................................... 138

7.3. Neizpolnjen učni list za 7. razred osnovne šole .................................................................... 167

7.4. Rešitve učnega lista za 7. razred osnovne šole ..................................................................... 179

8. Zaključek ...................................................................................................................................... 183

9. Seznam uporabljene literature in virov ........................................................................................ 185

10. Seznam virov za slikovno gradivo ............................................................................................. 188

6

1. Uvod

Grad Snežnik je zares pravi biser sredi čudovite narave. Okolica in sam pogled na prenovljeni grad

privabljata mnoge slikarje in različne umetnike, da posnemajo to zlitost narave in delo človeških

rok na slikarska platna, v verze ali na fotografije. Je tudi čudovita kulisa za mnoge mladoporočence,

ki si dahnejo »da« v grajski poročni dvorani.

Pa ni samo zunanjost tista, ki vzame dih vsakemu obiskovalcu. Notranjost gradu ponuja

neprecenjljivo bogastvo tako materialnega in estetskega kot izobraževalnega pomena.

V grad radi prihajajo ljudje, ki jih zanimajo različna področja. Grajska notranjost in zunanjost je vir

za raziskovanje za umetnostne zgodovinarje, slikarje, zgodovinarje, mizarje, novinarje, strojnike,

arhitekte, krajinske arhitekte, vrtnarje ... Prav radi prihajajo domačini ter potomci tistih, ki so si na

gradu služili kruh. Pripovedujejo lepe spomine na čase, ko so tu živeli grajski gospodje iz nemških

dežel. Čeprav so bili to tujci, so prinesli v Loško dolino napredek, izobrazbo ter službe.

Nekaj najlepšega pa je, ko v grad pridejo učenci. Njihova vedoželjnost, domišljija in veselje

naredijo grad zopet poln življenja. Z ogledom gradu lahko že majhni otroci pridobijo izkušnje,

kakšno je bilo življenje na gradu. Današnjim učencem je grad še bolj zanimiv kot včasih, saj je

razkorak med sodobnim načinom življenja in življenja pred stotimi leti zelo velik, lahko bi rekli

vedno večji. Prav posebej zanimiv pa je grad zato, ker prikazuje življenje višjega sloja ljudi. Učenci

se lahko prav hitro potopijo v domišljijski svet princev in princes, katerim služinčad prinaša sveža

oblačila, postreže hrano in češe lase. Učenci lahko v gradu Snežnik vonjajo, tipajo in opazujejo

različne materialne vire. Tako kot za vsakega odraslega obiskovalca gradu, se tudi za vsakega

otroka oziroma učenca na gradu najde nekaj zanimivega.

Glavni namen diplomske naloge je grad Snežnik približati učencem 3., 5. in 7. razredov, v katerih

se učijo o življenju na gradu. S prilagojenimi učnimi listi za posamezno starostno stopnjo in učno

pripravo za vodenje lahko učencem ponudimo zanimivo, prijetno in izredno poučno doživetje.

Zato bomo najprej ugotovili namen muzejskega dela in vlogo muzejskega pedagoga, vlogo in

pomen učne vsebine na gradu Snežnik in na koncu značilnosti ustreznega muzejskega dela (učne

oblike, metode, delovni list idr.). S pomočjo učnih listov lahko učenci z ogledom gradu urijo svoje

sposobnosti, kot so opazovanje, risanje, pisanje, poslušanje in sklepanje. Učenci se naučijo

7

spoštovati ostanke preteklosti in se disciplinirano vesti. Ko bodo ti učenci odrasli, bodo s temi

odlikami funkcionalno pismeni, razgledani in spoštljivi do kulturne dediščine.

Sledeče diplomsko delo smo razdelili v tri vsebinske enote.

Prvi del je teoretična predstavitev muzejskega dela. Najprej je pojasnjeno, kaj je muzej in muzejsko

delo, nato pa je obrazloženo delo in vloga kustosa, muzejskega pedagoga, učitelja in učenca.

Opisani so koraki, ki pomagajo učiteljem pri načrtovanju obiska muzeja in teoretična izhodišča za

delo v muzeju. Več besed je namenjenih sestavljanju učnih listov, s pomočjo katerih se bolj uspešno

izvede ogled muzeja. Opisano je, katere tipe nalog lahko uporabimo, našteti so tudi praktični

nasveti in tehnična pravila, ki so lahko v pomoč pri sestavljanju učnih listov.

Drugi del predstavlja grad Snežnik. Najprej je na kratko opisana zgodovina gradu od 11. do 19.

stoletja. V tem času se je na gradu zamenjalo kar nekaj lastnikov. Vsak od njih je gradu dal svoj

pečat, za sedanje stanje gradu pa je najpomembnejše lastništvo zadnje knežje družine Schönburg-

Waldenburg. O gradu za časa te zadnje družine je napisano več, obdobje je razdeljeno na lastništvo

princa Jurija in nato lastništvo njegovega sina Hermana. Opisano je stanje gradu od časa po drugi

svetovni vojni, ko je bil grad nemškim lastnikom odvzet in postal protokolarni objekt, do danes, ko

je v lasti Republike Slovenije in z njim upravlja Narodni muzej Slovenije.

Tretji del diplomskega dela pa obsega učne priprave in učne liste za izvedbo muzejskega dela z

učenci 3., 5. in 7. razredov na gradu Snežnik. Učne priprave z delovnimi listi vsebujejo različne

učne oblike, metode, tehnike in slikovni material, ki učence motivirajo k bolj učinkovitemu delu.

Izpolnjeni učni listi so hkrati tudi zapis snovi.

Na grad Snežnik pride v okviru šolskega pouka veliko učencev. Vodenje za učence je od leta 2008

naprej potekalo tako kot za vse obiskovalce. Od grajskega vodiča je bilo odvisno, kako se bo

prilagodil določeni starostni skupini otrok. Ker se je pokazala potreba po bolj didaktičnem vodenju

po gradu, so pedagoška služba v Narodnem muzeju Slovenije in oskrbnica gradu, gospa Majda

Špeh Obreza, pripravili učni list za 8. razred osnovne šole. Potreba pa je še po didaktičnem vodenju

za vsaj tri razrede osnove šole in predlog tega bo nastal v okviru sledeče diplomske naloge ter

prihodnjem sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije.

8

Ker sem bila gradu tudi sama vodička in ker me pedagoško delo izredno veseli, mi je v čast, da

lahko združim moje izobraževanje na Filozofski fakulteti z mojimi delovnimi izkušnjami in tako

pripomorem h kvalitetnejši izvedbi muzejskega dela učencev v gradu Snežnik.

9

2. Uvod v muzejsko delo

2.1. Muzejsko delo

Muzej je ustanova, v kateri so kulturni in zgodovinsko pomembni predmeti z različnih področij

življenja. Zato je vir za spoznavanje in preučevanje zgodovine.1

V Sloveniji muzeje delimo na državne, pokrajinske, medobčinske, mestne ter posebne muzeje.

Najpogostejše zbirke v kompleksnih muzejih so arheološka, etnološka, umetnostnozgodovinska,

zgodovinska, numizmatična zbirka, zbirka uporabnih umetnosti, orožja, uniform itd. Specialni

muzeji so otroški, tehnični, gospodarski, muzeji na prostem, arheološki parki, zbirke v grajskih

stavbah, spominske sobe, rojstne hiše itd. Muzeji v Sloveniji nudijo strokovna vodstva, oglede, ure

pravljic, učne ure, glasbene večere, avdio-video predstavitve, delovne liste, gledališke predstave,

kvize, delavnice itd.2

Pedagoška vloga muzejev postaja v Sloveniji vedno večja, saj številni muzeji ponujajo različne

pedagoške dejavnosti, ki so namenjene različnim starostnim skupinam otrok. Tako muzeji ohranjajo

in predstavljajo kulturno dediščino oz. preteklost.3

Pregled pedagoških programov v slovenskih muzejih in galerijah je Skupnost muzejev Slovenije

zbrala v knjižni zbirki. Najnovejša knjiga je bila izdana leta 2011 in je namenjena izključno šolajoči

mladini.4

1 Trampuš, C. (1998). Obiščimo muzej. Ljubljana: DZS, str. 10.

2 Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah 2011‒2013. (2011). Ljubljana: Pedagoška sekcija pri skupnosti

muzejev Slovenije, str. 1‒187.

3 Trškan, D. (2007). Lokalna zgodovina. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str. 62‒63.

4 Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah 2011‒2013. (2011). Ljubljana: Pedagoška sekcija pri skupnosti

muzejev Slovenije, str. 2‒3.

10

2.2. Muzejski pedagog

V nekaterih muzejih imajo poleg kustosov, ki so znastveni upravniki in delavci v muzeju, tudi

muzejske pedagoge. Muzejski pedagog je muzejski delavec s pedagoško izobrazbo in ima v muzeju

pomembno vlogo pri delu z mladimi. Skrbi za vodenje po zbirkah, primerno razvojni stopnji otrok,

vodenje muzejskih delavnic, pripravljanje delovnih listov in drugih dejavnosti, ki so namenjene

učencem. Njegovo delo je usklajeno z učnimi načrti in pedagoškimi načeli. Učiteljem tudi svetuje

glede načina ogleda muzeja, jih seznani z njegovo ponudbo ter navdušuje mlade za spoznavanje

kulturnih vrednot.5

2.3. Učitelj in muzej

Učitelju pomeni muzej dodatno možnost, s katero dopolnjuje in utemeljuje teoretična znanja s

praktičnimi. Da učitelj uspešno poveže dve različni instituciji – šolo in muzej, mora biti visoko

kvalificiran v znanju, metodični usposobljenosti in imeti organizacijske sposobnosti. Učitelj z

obiskovanjem različnih muzejskih zbirk dopolnjuje svoje lastno znanje in pouk izvaja bolj

dinamično. V muzeju učitelj lahko preveri svoje delo v šoli, pravilnost svojih učnih metod in oblik

ter osebno organiziranost.6

Med učitelji in muzeji so lahko različne povezave. Učitelji so lahko obiskovalci muzeja z učenci,

lahko so svetovalci pri postavitvah novih muzejskih razstav, da so usklajene z učnim načrtom, lahko

tudi pripravijo učno gradivo za delo v muzeju ali v razredu.7

Muzejski delavci lahko v muzeju ali razredu vodijo strokovno izpopolnjevanje za učitelje, tematska

predavanja, tematske razstave, delavnice, vodstva po zbirkah ali razstavah. Muzeji so učiteljem in

5 Trampuš, C. (1998). Obiščimo muzej. Ljubljana: DZS, str. 12‒14.

6 Prav tam.

7 Stradling, R. (2004). Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 166.

11

učencem lahko pri izdelavi seminarskih ali domačih nalog v veliko pomoč. Učitelji imajo možnost

skupaj z muzeji organizirati kulturne ali naravoslovne dneve.8

2.4. Učenci in muzej

Otroci se že zgodaj seznanijo z muzejem preko raznih delavnic za otroke zaradi večje osveščenosti

staršev in vzgojiteljev v vrtcih. Kadar je muzej zanimivo predstavljen, predvsem preko delavnic in

prireditev, se otroci na nevsiljiv način seznanijo in navdušijo nad dogajanji v preteklosti in

muzejem. Učitelji obiščejo muzej z učenci, kadar želijo učence seznaniti z vlogo in funkcijo

muzejev, zgodovinskimi viri iz različnih obdobij, delom z viri ter poglobiti ali ponoviti učno snov.

Učenci pri obisku v muzeju lahko preko reševanja delovnih listov ali drugače pridobijo

zgodovinske veščine.9 Delo v muzeju navaja učence na samostojno, parno ali skupinsko delo,

samoevalvacijo, samopreverjanje, postavljanje različnih vprašanj ter na upoštevanje ugotovitev in

mnenj sošolcev. Navadijo se tudi na muzejski red in disciplino.10

Učenci ustvarjajo do kulturne

dediščine pozitiven odnos in si izoblikujejo estetski čut.11

Večkratni obisk muzeja spodbudi učence

k individualnemu obisku muzejev v prihodnosti.12

Muzejske dejavnosti pri učencih spodbujajo samostojno raziskovanje, preučevanje, opazovanje,

pisno in ustno izražanje, vživljanje, sodelovalne veščine, sklepanje ter reševanje problemov.

Dejavnosti v muzeju lahko učence navdušijo, razveselijo in spodbudijo k večji radovednosti in

8 Rataj, J. (2002). Pedagoško delo in programi v slovenskih muzejih. V: Didakta. Letnik XI. Št. 64‒65, str. 11. V: Trškan,

D., 2007. Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str.

64.

9 Trampuš, C. (1998). Obiščimo muzej. Ljubljana: DZS, str. 13, 16, 29‒30, 43.

10 Prav tam, str. 43.

11 Rataj, J. (2002). Pedagoško delo in programi v slovenskih muzejih. V: Didakta. Letnik XI. Št. 64‒65, str. 11. V: Trškan,

D., 2007. Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str.

64.

12 Trampuš, C. (1998). Obiščimo muzej. Ljubljana: DZS, str. 16.

12

zanimanju za dogajanje v preteklosti.13

Ogled zgodovinskih virov v naravi ali muzeju vzbuja v

mladih ljudeh tudi spoštovanje do ohranjenih prič preteklosti kot takih.14

V nižjih razredih osnovne šole različne muzejske prireditve pri otroku spodbudijo samostojno

razmišljanje in sklepanje ter otrokovo domišljijo. Na višji stopnji osnovne šole je pomemben

problemski pristop k obravnavani snovi ter samostojno delo, ki se povezuje z analizo in sintezo

zgodovinskih dogajanj.15

2.5. Načrtovanje ogleda muzeja

Načrtovanje in obisk muzeja je zahtevno delo, zato morajo biti učitelji pozorni na kar nekaj vzrokov

za ponesrečeno delo izven razreda. Paziti morajo, da načrtujejo primerno število ogledov muzejev

na leto, da je ogled muzeja dobro načrtovan, da ni v skupini preveliko število učencev, da so učenci

glede na starost in učno vsebino pripravljeni na muzejsko delo. Pomembno je, da se učitelji

predhodno posvetujejo z muzejskim pedagogom, da je dolžina obiska in dejavnosti ustrezna ter da

se nameni dovolj prostega časa tako za učence kot za učitelje. Na obisk muzeja se morajo torej

učitelji in učenci dobro pripraviti in ga načrtovati, da se doseže zadovoljivo obnašanje in uspešno

učenje.16

Načrtovanje, izvedba in evalvacija dela v muzeju zahteva od učitelja načrtovanje, ki se ga loti po

korakih:

1. izbira muzeja v skladu z učno snovjo,

2. predhodni obisk muzeja in načrtovanje aktivnosti učencev v muzeju,

3. prijava obiska muzeja,

13

Wright, M. (1996). The really practical giude to Primary History. Second Edition. Cheltenham: Stanley Thornes Ltd,

str. 84. V: Trškan, D., 2007. Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni inštitut

Filozofske fakultete, str. 69.

14 Zgonik, M. (1968). Zgodovina v sodobni šoli. Ljubljana: DZS, str. 215.


16 Prav tam , str.12‒13, 42.

13

4. časovno načrtovanje dela učencev v muzeju, izdelovanje učnih listov ter navodil za delo,

5. obvestilo staršem, organizacija prevoza, varstva in zbiranje denarja,

6. obvestilo učencem in priprava učencev,

7. obvestilo sodelavcem na šoli,

8. predpriprava v razredu (obnašanje in prometna varnost ter razvijanje spretnosti, ki jih bodo

potrebovali v muzeju),

9. delo v muzeju,

10. učenci pošljejo izpolnjena anketna vprašanja muzeju,

11. evalvacija nalog in dela v šoli,

12. ocenjevanje izdelkov.17

Zelo pomembna in zahtevna je vsebinska priprava učitelja, ki obsega več elementov, ki se med

seboj prepletajo:

- Določiti je potrebno izobraževalne cilje, ki uresničujejo namen in izpeljavo predvidenega

obiska muzeja.

- Potrebno je podrobno izdelati načrt organizacijskih oziroma učnih oblik in metod učencev v

muzeju. Glede učnih oblik se odločimo, ali bodo učenci delali individualno, v dvojicah, v

manjših skupinah ali pa bo za vse učence enotni nivo, ki temelji na poslušanju.

- Glede na namen obiska v muzeju in izobraževalne cilje je potrebno določiti, kakšne in katere

naloge bodo učenci reševali. Izbiramo lahko med več tipi nalog: naloge objektivnega tipa,

obnova, esej, reševanje testov ali nalog, prektično izdelovanje predmetov in opis načina

izdelave, izdelava učne mape, izdelava plakata.

- Pred ogledom muzeja se je potrebno odločiti, kdo bo učence vodil po gradu. Lahko jih vodi

kustos, muzejski pedagog ali učitelj sam. Kadar vodi kustus, se je potrebno z njim

17

Wright, M. (1996). The really practical giude to Primary History. Second Edition. Cheltenham: Stanley Thornes Ltd,

str. 87. V: Trškan, D., 2007. Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni inštitut


14

predhodno pogovoriti, da vodenje prilagodi starostni stopnji učencev. Možno je

kombinirano vodenje, torej, da učitelj poseže v obravnavano snov in jo dopolni s tem, kar so

se učenci v šoli že učili. Kadar učitelj vodi po muzeju sam, ga mora dobro poznati in

prevzeti le majhno skupino, saj mora biti vodič in »miritelj« učencev v eni osebi.

- Ko imamo izdelan podroben načrt za ogled muzeja, lahko učence podrobno seznanimo s

potekom ogleda muzeja, našimi zahtevami ter jih motiviramo.

- Po pripravah, ki smo jih načrtovali in izvedli, poteka ogled muzeja po predvideni

organizaciji. Naloga učitelja je predvsem opazovanje, posredovanje, svetovanje, in

odgovarjanje na vprašanja učencev. Učitelj lahko vodi pogovor med učenci in kustosom ali

muzejskim pedagogom. Predvsem pa lahko opazuje učence pri delu v muzeju, in sicer

njihovo iznajdljivost, zanimanje za muzejsko dejavnost, sposodbnost njihovega lastnega

mišljenja, ugotavljanja zgodovinskih dejstev ter zmožnost povezovanja teorije s prakso.

- Po obisku muzeja je pomemben povzetek in zaključek dela, ki se ga lahko opravi v šoli. Za

učence je to priložnost, da ponovijo pridobljene informacije in da se izkažejo, za učitelja pa

merilo uspešnosti izvedenega programa. Možnosti, kako učenci predstavijo delo v muzeju,

je več. Najenostavnejše je ustno poročilo (posameznika, dvojice ali skupine učencev). Lahko

pa muzejsko delo predstavijo tudi s pisno nalogo ali projektnim delom. Celoten ogled

muzeja lahko predstavimo v obliki igranja vlog. Takšna predstavitev je priporočljiva na

predšolski stopnji in v nižjih razredih osnovne šole. Otroci se poistovetijo z osebami, ki so

jih spoznali v muzeju in jih predstavijo razredu. Ura je zanimiva, učenci pa si veliko bolje

zapomnijo, kar so videli.18

2.6. Delo v muzeju

2.6.1. Učne metode pri delu v muzeju

V predstavitvi učnih metod bomo pisali, kot da učitelj vodi po muzeju, čeprav smo že spoznali, da

lahko po muzeju vodi tudi muzejski pedagog ali kustos.

18

Vsi elementi vsebinske priprave so povzeti po: Trampuš, C. (1998). Obiščimo muzej. Ljubljana: DZS, str. 18‒21.

15

2.6.1.1. Metoda ustne razlage

Z metodo razlage učencem na enostaven in dinamičen način predstavimo muzej. Ta metoda je

primerna za predšolske otroke in učence na nižji stopnji osnovne šole. Starejšim otrokom samo

razlaga ne zadošča več.19

2.6.1.2. Metoda pogovora oziroma razgovora

Pri metodi razgovora so učenci učiteljevi sogovorniki. Učenci v pogovoru aktivno sodelujejo, saj

imajo o muzeju že nekaj predznanja. Učitelj mora smiselno porazdeliti pogovor na vprašanja, s

katerimi odpira probleme in jih skuša skupaj z učenci razrešiti. S pogovorom učitelj učence vodi k

novim spoznanjem in dejstvom.20

2.6.1.3. Metoda slikovne demonstracije

Uporabimo lahko metodo slikovne demonstracije za ilustracijo in poglobitev učne vsebine. V

muzeju se opazuje fotografije, plakate, karikature, časopisne izrezke, umetniške slike, karte ...21

2.6.1.4. Metoda besedne demonstracije

Za ilustracijo, motivacijo ali poglobitev vsebine lahko uporabimo metodo besedne demontracije.

Uporabimo lahko odlomke iz pričevanj ali sporočil, pravnih dokumentov, literatno-zgodovinskih

del ali znanstvenih monografij oz. strokovne literature.22

19

Trampuš, C. (1998). Obiščimo muzej. Ljubljana: DZS, str. 22.

20 Prav tam.

21 Trškan, D. (2008). Didaktika zgodovine. Prenovljeno gradivo za predavanja in vaje. Ljubljana: Oddelek za zgodovino,

Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, str. 71.

22 Prav tam.

16

2.6.1.5. Metoda grafičnih izdelkov

Metoda grafičnih izdelkov se deli na metodo pisno-grafičnih izdelkov in metodo slikovno-grafičnih

izdelkov. Metoda pisno-grafičnih izdelkov vključuje izdelavo ali uporabo pisnih izdelkov, kot so

zapiski, povzetki, opisi, miselni vzorci, besedno-grafični zapisi, pisma, poročila ... Metoda

slikovno-grafičnih izdelkov pa vključuje izdelavo ali uporabo grafičnih izdelkov, kot so skice,

plakati, časovne preglednice ...23

2.6.1.6. Metoda reševanja problemov

Pri metodi reševanja problemov je problem zastavljen kot naloga oziroma vprašanje. Ta problem

spodbudi učence, da produktivno razmišljajo, so ustvarjalni, iščejo vzroke, posledice in jih tudi

poglabljajo. Faze reševanja problemov so:

1. predstavitev problemske naloge ali situacije, ki sproži motivacijo in vedoželjnost učencev,

2. učenci predstavijo domneve oziroma hipoteze o rešitvi problemske naloge na podlagi predznanja,

3. učenci razčlenijo problem na delne probleme in vsakemu delnemu problemu poiščejo rešitev,

4. učenci zbirajo podatke, iščejo odgovore z branjem literature, opazovanjem ... z namenom, da

poiščejo rešitev problema, oziroma potrdijo postavljene hipoteze,

5. z ugotovitvami iz četrte faze učenci poskušajo rešiti osnovni problem,

6. učenci poskušajo uporabiti znanje, ki so si ga pridobili tekom reševanja problema, v novih

situacijah.24

2.6.1.7. Metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo

Metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo zajema delo z računalniškimi programi,

delo s CD-ROM-i in internetom, delo z zvočnimi posnetki in delo z gibljivimi slikami.25

23

Trškan, D. (2008). Didaktika zgodovine. Prenovljeno gradivo za predavanja in vaje. Ljubljana: Oddelek za zgodovino,


24 Prav tam.

17

2.6.1.8. Metoda izkustvenega učenja

Metodo izkustvenega učenja lahko uporabimo v igri vlog ali simulaciji. Pri igri vlog učenec

prevzame vlogo zgodovinske osebe in se vede ali govori, kot bi se ta oseba. Pri simulaciji učenec

igra vlogo, kot bi sam ravnal v določeni situaciji. Pri tem je potrebno paziti, da se zgodovinskih

podatkov ne spreminja.26

2.6.1.9. Metoda dela s pisnim gradivom

Metodo uporabimo za ilustracijo pri odgovarjanju na vprašanja in reševanju nalog, za ugotavljanje

sporočila iz pisnega vira, povezovanje vsebine virov z že pridobljenim znanjem ter za ugotavljanje

zanesljivosti virov.27

2.6.1.10. Metoda dela s slikovnim gradivom

Poznamo različno slikovno gradivo, kot so fotografije, umetniške slike, karikature, plakati, skice,

grafi, zgodovinske karte oziroma zemljevidi ... Slika je lahko vir znanja za razpoznavanje

določenega zgodovinskega pojava. Slikovno gradivo služi kot sredstvo za urjenje in ponavljanje. Pri

metodi dela s slikovnim gradivom so tri osnovne stopnje proučevanja. Prva je branje informacij

slikovnega materiala (o avtorju, naslovu, kraju, datumu izdaje ...), prepoznavanje vrste slikovnega

gradiva (skica, fotografija, umetniška slika ...) in prepoznavanje vrste vsebine, ki ga nudi slikovno

gradivo (gospodarska, družbena, politična, verska ...). Druga stopnja je podroben opis uporabljenih

barv, geometrije in ostalih elementov slikovnega gradiva. Tretja stopnja je razlaga gradiva, kjer se

poudari zgodovinski kontekst, zgodovinsko vrednost in vlogo avtorja. Pri metodi dela s slikovnim

materialom se učence navaja na natančno opazovanje, analiziranje in vrednotenje slikovnega

gradiva.28

25

Trškan, D. (2008). Didaktika zgodovine. Prenovljeno gradivo za predavanja in vaje. Ljubljana: Oddelek za zgodovino,

Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, str. 77‒79.

26 Prav tam, str. 73‒75.


28 Trškan, D. (2001). Metoda dela s slikovnim gradivom pri pouku zgodovine. V. Zgodovina v šoli. Letnik X. Št. 1, str. 3.

18

2.6.1.11. Metoda dela z ustnimi viri

Ustni zgodovinski viri so zgodovinski viri, ki zgodovino ohranjajo s pomočjo ustnega izročila.29

Razlikujemo zapisana ustna pričevanja, posnete radijske ali televizijske intervjuje ter pričevanja.30

Ustna zgodovina ima nalogo ohranjevanja osebne interpetacije intervjuvanca, misli, občutkov in

videnja, ki so obogatena z dodatnim gradivom. Za pravilno uporabo ustnih virov je potrebno

poznati vse njihove pomanjkljivosti. Paziti je potrebno na spoznanje, da ustna zgodovina niso

nepotrjene govorice oz. »čenče«, temveč potrjena in dokazana dejstva, ki jih mora tisti, ki opravlja

intervju, postaviti v pravilen zgodovinski kontekst.31

2.6.2. Učne oblike

Pri delu v muzeju lahko uporabimo različne učne oblike, kot so frontalno delo, individualno delo,

delo v dvojicah ali skupinsko delo. Za učence je zelo zanimivo zadnje, ko učence razdelimo glede

na interese in glede na to, kako se med seboj razumejo. Tako bodo bolj z veseljem delali in

predstavljali ugotovoljeno. Naloge naj bodo sestavljene tako, da ima vsaka skupina drugačno

nalogo, vse skupaj pa naj pokrivajo celotno temo. Vprašanj v vsaki skupini naj bo toliko oziroma

naj bodo skupine sestavljene tako, da lahko vsi v skupini poročajo posamezno. Tako bodo aktivni

vsi prisotni učenci.32

2.6.3. Delovni ali učni listi

Najpogosteje se v slovenskih muzejih uporabljajo delovni listi ali učni listi, ki se nanašajo na

vsebino muzejske zbirke.

29

Kukanja M. (2006). Ustna zgodovina v osnovni šoli. V: Zgodovinski časopis. Letnik 60. Št. 3‒4, str. 447‒448.

30 Trškan, D. (2007). Lokalna zgodovina. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str. 225.

31 Kukanja M. (2006). Ustna zgodovina v osnovni šoli. V: Zgodovinski časopis. Letnik 60. ŠT. 3‒4, str. 447‒448.


19

2.6.3.1. Naloge

Pri sestavljanju učnih listov je potrebno upoštevati raznovrstnost vprašanj (naloge objektivnega tipa,

naloge krajših in daljših prostih odgovorov, avtentične naloge), težavnost nalog (nižji ali višji nivo

po Bloomu, zaprta ali odprta vprašanja), učni načrt, tehnična pravila, povezanost vprašanj v celoto

in praktičnost.33

Med nalogami ponavadi prevladujejo naloge objektivnega tipa, in sicer:

- naloge s kratkimi odgovori,

- naloge z izbirnimi odgovori,

- naloge alternativne izbire,

- naloge povezovanja,

- naloge urejanja,

- naloge dopolnjevanja,

- naloge popravljanja ali odkrivanja napak in

- naloge pojasnjevanja ali interpretiranja (pisnih ali slikovnih virov).34

2.6.3.2. Praktični nasveti za sestavljanje učnih listov

Pri sestavljanju nalog na učnem listu je potrebno upoštevati praktične nasvete:

- Pri sestavljanju nalog je pomembno, da se sestavi take naloge, ki onemogočajo, da se okrog

majhnega muzejskega predmeta zbere preveliko število otrok naenkrat.

33

Durbin, G. (1999). Improving worksheets. V: The educational role of the museum, London, New York, str. 92‒96. Cv:

Stergar, M. (2003). S svinčnikom skozi muzej. Zbornik pokrajinskega muzeja Ptuj 1. Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, str.

210‒216. V: Trškan, D., 2007. Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni inštitut


34 Trškan, D. (2008). Didaktika zgodovine. Prenovljeno gradivo za predavanja in vaje. Ljubljana: Oddelek za zgodovino,


20

- Izogibati se je potrebno nalogam, ki zahtevajo ogledovanje muzejskega premeta, ki ga otroci težko

vidijo.

- V nalogah je potrebno določiti, kje v muzeju učenec lahko najde odgovor.

- Jasno mora biti določeno, kakšen odgovor zahtevamo (otrokom damo z dolžino in številom črt

namig, kako dolg odgovor od njih pričakujemo).

- Glede na starostno skupino otrok prilagodimo besedišče in dolžino stavkov. Če se ne moremo

izogniti uporabi tujk, jih pojasnimo.

- Ker imajo otroci težave pisati stoje, jim omogočimo pisanje na tleh ali jim ponudimo trde podloge

za pisanje.

- Nekatere naloge lahko učenci rešujejo na koncu obiska ali pa jih damo za domačo nalogo. S tem

se izognemo predolgim učnim listom v času obiska muzeja.35

2.6.3.3. Tehnična pravila za sestavljanje delovnih listov

- Pri mlajših otrocih, v fazi opismenjevanja, mora biti več ilustracij kot pa besedila. Vse črke

morajo biti večje za vse otroke do drugega ali tretjega razreda.

- Besedilo mora biti napisano s črkami, ki so najbolj čitljive. To so črke, ki imajo čimbolj ravne črte

in so brez okraskov. Oko se namreč mnogo manj časa zadržuje na ravnih črtah, kot pa na zavitih.

- Besede, ki so pomembne, naj bodo poudarjene z mastnim ali poševnim tiskom, lahko so napisane

podčrtano ali z velikimi tiskanimi črkami.

- Presledek med vrsticami naj bo dovolj velik, saj premajhen zmanjša berljivost besedila.36

35

Durbin, G. (1999). Improving worksheets. V: The educational role of the museum, London, New York, str. 92‒96. V:


214. V: Trškan, D., 2007. Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni inštitut


36 Jurman, B. (1999). Kako narediti dober učbenik na podlagi antropološke vzgoje. Ljubljana: Jutro, str. 95‒99. V:


216. V: Trškan, D., 2007. Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni inštitut


21

3. Predstavitev gradu Snežnik

Grad Snežnik stoji na nizki skalni vzpetini na skrajnem jugozahodu Loške doline. Loška dolina je

bila v davnih časih pomembno prometno vozlišče, saj so skoznjo vodile številne prometne poti iz

notranjosti dežele proti morju in Furlaniji. Od 11. stoletja so bili zemljiški gospodje v Loški dolini

oglejski patriarhi. Tu so združevali cerkveno, posvetno in deloma krajinsko oblast. Vladali so

neposredno, preko vojaških poveljnikov oziroma glavarjev s središčem na Loškem gradu. Zemljo so

podeljevali v fevd takratnim mogočnim plemiškim družinam, kot so grofje Vovbrško-Strmški,

Ortenburžani, Goriški in Celjski. Do konca 15. stoletja so vse te rodbine izumrle. Kranjsko in

Goriško so dobili Habsburžani in so na tem ozemlju vladali do leta 1918. Upravno in vojaško

službo na gradovih patriarha in drugih zemljiških gospodov so opravljali nižji fevdalci -

ministeriali. Ministeriali iz Loške doline so si pridobili posebne privilegije, kot sta prosta prodaja

posestev in zapuščanje dediščine po dednem pravu svojim sorodnikom. Še v 12. stoletju je bilo

gospostvo Lož enotno, kmalu pa se je zaradi privilegijev svobodnega dedovanja in prodaje posesti

razdelilo v več zemljiških enot, to je fevdov ali alodov. Te enote je v celoto povezovala le še sodna

oblast zemljiškega gospoda s sedežem na loškem gradu. Ena od zemljiških enot je bilo tudi

posestvo Snežnik, ki so ga kot prvi znani posestniki imeli gospodje Snežniški.37

3.1. Gospodje Snežniški

Snežniški (Snepergerji) so bili v 13. stoletju ministeriali oglejskih patriarhov. Leta 1269 sta kot prva

gospodarja omenjena na Snežniku Majnard in njegova sestra Ema. Snežniški so bili sorodniki z

Loškimi (Laaserji).38

Majnardovi nasledniki so se tako imenovali tudi Loški, Pudobski ali Breški –

po vaseh v bližini. Po Valvasorjevem opisu iz 17. stoletja je bil grad postavljen na visoki skali,

naravno obdani z globokim jarkom. Do obzidja in naprej v grad sta vodila lesena mostova. Preden

so zgradili lesene mostove, so v grad splezali po lestvah, kar simbolično prikazuje lestev v grbu

37

Bučić V., Dobrilovič M., Kajfež T. (2000). Grad Snežnik, 200. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki

SLovenije. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, str. 7‒8.

38 Prav tam.

22

Snežniških gospodov, ki je obešen v visokem pritličju gradu.39

V začetku 14. stoletja je posest

gospoda Snežniškega obsegala grad Snežnik, dva bližnja dvora, veliko kmetij, travnikov in

senožeti. Ob koncu stoletja pa je Snežniškim zaradi materialnega propadanja in drobljenja posesti

ostal le še eden od dvorov in nekaj kmetij. Grad je delno prešel v roke sorodnikov Lambergov.40

Grb gospodov Snežniških.41

3.2. Rodbina Lambergov

Lambergi so veljali kot ena najpomembnejših kranjskih plemiških rodbin. Na Kranjskem so si

pridobili veliko število gradov in posesti. Znani so bili po tem, da so mnogi člani družine Lamberg

čili in zdravi dočakali častitljivo starost okrog 90 let. V prvi polovici 16. stoletja so Lambergi

povečali dvor Snežnik, dodali dva obrambna stolpa in del obzidja. Nastala je za bivanje primerna

renesančna zgradba, ki jo lahko občudujemo v Valvasorjevevem delu Slava Vojvodine Kranjske.

Mnogi člani družine Lamberg so tudi stalno živeli v gradu. Izumrli so leta 1550.42

39

Kolenc, D. (2006). Dober dan, Krpanova dežela: sprehodi po notranjskih poteh. Postojna: Notranjsko-kraški

regionalni zavod za turizem, str. 123.

40 Bučić V., Dobrilovič M., Kajfež T. (2000). Grad Snežnik, 200. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki

SLovenije. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, str. 8.

41 Grb gospodov Snežniških. Digitalna fotografija. Arhih Muzeja Grad Snežnik.


SLovenije. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino str. 8‒9.

23

3.3. Rodbine Scheyer, Pranckh in Raumschissl

Po izmrtju snežniške linije Lambergov so grad in pripadajoče posesti za njimi podedovali Lambergi

iz Ortneka. Leta 1580 je Snežnik podedovali sin Felicite iz Ortneka - Pavel Scheyer iz Stare

Soseske pri Novem mestu. Graščino in posestvo Snežnik je po Pavlovi smrti leta 1589 podedovala

njegova hčerka Barbara, poročena Pranckh. Njen sin Adam Pranckh je leta 1630 prodal posestvo in

graščino svojemu bratrancu Boltežarju Raumschisslu z Belneka, ta pa knezom Eggenbergom.43

3.4. Knezi Eggenbergi in Auerspergi

S prihodom knezov Eggenbergov se je po skoraj štiristo letih končala dedna linija med lastniki

posestva Snežnik. Kranjski deželni glavar, knez Janez Anton I. Eggenberg (1610‒1649), je leta

1635 kupil graščino in gospostvo Snežnik, hkrati pa tudi od baronov Coraduzzijev kupil gospostvo

Lož. Upravno središče loškega sodnega ozemlja je leta 1635 prenesel iz Loža na Snežnik. Sestaviti

je dal tudi nov urbar, v katerem so bile loškemu in snežniškemu posestvu določene nove

deželnosodne meje. Deželsko sodišče je bilo v Planini in tako sta bila združena postojnski in loški

del cerkniške doline. Snežniško posestvo je veljalo kot posebna enota in je leta 1669 obsegalo 21

kmetij.44

Naslednji lastnik Janez Sigfrid Eggenberg (1615‒1677) je leta 1669 prodal gospostvo Lož in

posestvo Snežnik knezu Janezu Vajkardu Auerspergu iz legendarne družine Turjaških. Ta je bil

dolga leta vpliven minister na cesarskem dvoru, vendar so ga zaradi političnih razlogov predčasno

upokojili. Tako se je nekoliko zagrenjen vrnil na rodno Kranjsko. Njegov sin Ferdinand je leta 1707

celotno posest prodal Marku Oblaku pl. Wolkensbergu, bogatemu trgovcu iz Škofje Loke, ki si je

43




24

leta 1688 kupil plemiški naslov. Marko Oblak je posest še istega leta prodal baronu Janezu Danijelu

Erbergu, ta pa ga je kmalu odstopil grofu Juriju Gotfidu Lichtenbergu.45

3.5 Grofje Lichtenbergi

Grof Jurij Gotfrid Lichtenberg (1655‒1720) je dokončno spojil snežniško zemljiško posest z

gospostvom Lož. Že leta 1690 je kupil graščino in gospostvo Koča vas (Hallerstein) blizu Starega

trga, zato je bil praktično lastnik celotne Loške doline. Nekaj posesti je bilo še v cerkveni lasti

(župnišča, cerkve, beneficiji in stiški samostan) in v lasti deželnoknežjega mesta Lož.46

S prihodom Lichtenbergov se je končalo burno menjavanje lastnikov, saj so bili lastniki gradu

skoraj 140 let. Lichtenbergi so bili na Kranjskem zelo razvejani, znani po izredno velikem številu

potomcev in tragedij. Zaradi utrjevanja absolutistične cesarske oblasti v 18. stoletju so Lichtenbergi

občutili usihanje gospodarske in politične moči plemstva. V 19. stoletju so davki pod francosko

oblastjo povzročili zaostrene razmere, čemur pa Lichtenbergi niso bili več kos. Nujno so morali

odstopati gozdove državi, kljub temu, da je ta zamujala s plačilom po več let. Z gozdnim bogastvom

tudi sicer niso znali gospodariti, to nam priča tudi dejstvo, da na celotnem gozdnem območju nosi

zaposlili niti enega gozdarskega strokovnjaka. Prekomerno so se zadolževali, poskusili so celo z

loterijskim posojilom, vendar zaman.47

Leta 1847 sta loško-snežniško gospostvo kupila zakonca Karis iz Dunaja, a sta že naslednje leto

objavila stečaj in septembra leta 1848 je bilo posestvo pod sekvestrom ter sodno ocenjeno. Dve leti

pozneje, leta 1850, je država zajela gospostvo v svoj načrt za razvoj gozdnega gospodarstva in

obnovo kraških območij. Grozila je namreč resna nevarnost, da bi se zaradi nenadzorovane sečnje

45





25

gozda začel kras neovirano širiti. Graščina in posestvo sta še tri leta samevala zapuščena in

zanemarjena do leta 1853.48

3.6 Rodbina Schönburg-Waldenburg

14. julija 1853 je bila v Novicah med oznanilom, da se je v Vinici na Dolenjskem »zemlja hudo

tresla«, in med novico, da se da v Piemontu »iz šote lep papir delati«, natisnjena nevsiljiva novica:

»Šneperško graščino na Notranjskem je te dni za 499.600 fl. sr. knez Schönburg-Waldenburg iz

Nemškega kupil«. Ta novica je pomenila ponovno rojstvo za snežniško graščino in posesti.49

Rodbina Schönburg izhaja iz najstarejšega saškega plemstva in njene korenine segajo do križarskih

vojn. Oton Viktor (1785‒1859), ki je bil poročen s Theklo iz knežje rodbine Schwarzburg-

Rudolstadt, je po nasvetu brata Edvarda kupil grad in posestvo Snežnik, vendar ga za časa svojega

življenja ni nikoli videl. Šele ob branju oporoke leta 1859 je njegov tretji sin Jurij izvedel, da je

lastnik ogromnega posestva. Prejel ga je kot dedno, neobremenljivo in neprodajno posestvo –

fidejkomis.50

48




50 Prav tam.

26

Grb družine Schönburg-Waldenburg.51

3.6.1. Jurij Schönburg-Waldenburg

Jurij Schönburg-Waldenburg je bil star 30 let in po poklicu že izkušen častnik v avstrijski vojski.

Ko je prišel na ogled gradu, je bil ta v slabem, razpadajočem stanju. Urejeno gospodarjenje z

gozdom ni bilo mogoče zaradi služnostnih pravic bližnjih kmetov. Da bi Jurij obnovil grad, je

izstopil iz vojaške službe v avstrijski armadi in nato v desetletjih trdega dela iz razpadajočega

poslopja in zanemarjenega okoliškega posestva napravil eno najlepših posestev na Kranjskem z

gradom kot iz pravljice. Leta 1862 se je poročil s princeso Luizo Bentheim-Tecklenburg in se z njo

za dve leti preselil na Snežnik.52

Med leti 1860‒1864 je povišal grad za eno nadstropje, dozidal

okrogli obrambni stolpič z železnimi polžastimi stopnicami za služinčad ter na vzhodni strani k

dvorcu prizidal teraso z romantičnim okroglim stolpičem. Nekdanje škodle na grajski strehi je dal

zamenjati z bobrovcem.53

Obnovljen grad je potreboval služabnike, ki so prihajali večinoma iz okolice gradu. Gospodarja sta

od njih zahtevala veliko, vendar sta jih tudi pošteno plačala. Ker so bile zdravstvene razmere v

Loški dolini zelo slabe, si je princesa Luiza priskrbela razna naravna zdravila in zdravniške knjige.

Najprej je zdravila grajsko osebje, nato pa tudi ostale ljudi iz okolice. V ordinaciji v grajskem

51

Grb družine Schönburg-Waldenburg. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.



53 Stopar, I. (2000). Snežnik – skica stavbnega razvoja. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine

snežniške zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 18.

27

rastlinjaku je bilo vedno polno ljudi. Princ Jurij je imel neverjeten smisel za humor in do svojih

zaposlenih ni kazal ošabnosti.54

Kasneje sta zakonca kupila dvorec Hermsdorf blizu Dresdna na nemškem, grad Snežnik pa

uporabljala za poletno in lovsko rezidenco. Leta 1865 se jima je rodil prvi sin Herman, leta 1869

drugi sin Ulrik in leta 1871 še hčerka Ana. Herman je bil po poklicu diplomat, princ Ulrik vojak,

Ana pa se je poročila z bratrancem Gunterjem in postala vladajoča kneginja Schwarzburg-

Rudolstadt.55

Z leti, ko je družina prihajala na grad, je ta postajal udobno bivališče, opremljeno s pečmi po vseh

sobah, udobnim pohištvom in okrašeno s slikami. Okolica gradu se je spreminjala v sanjav angleški

park. Najljubše razvedrilo družine in gostov je bila ježa, zato sta knez Jurij in njegova soproga

imela pri graščini lastno kobilarno. Imela sta tudi veliko število ponijev z otoka Krk. Knez Jurij je

svoj rojstni dan na prvi avgust vedno praznoval na gradu Snežnik.56

Takrat je bilo v gradu

slavnostno kosilo, na katerega so bili običajno povabljeni vsi uslužbenci. Popoldne so imeli včasih

kegljaško tekmo, zvečer pa so Juriju v čast starotrški gasilci pripravili program. Prišli so v sprevodu

z baklami, zakurili kres pod gradom in mu zapeli podoknico.57

Knez Jurij je za skrbno gospodarjenje z gozdovi najel najboljše strokovnjake. Dal je zgraditi

številne gozdne ceste in jih poimenoval po članih svoje družine.58

Od uporabnikov cest so pobirali

cestnino, ki je bila odvisna od dolžine uporabljene trase. Ničelna točka poti je bila označena z

ničelnim kamnom in se končala v štirih gozdarskih naselbinah: Leskova dolina, Mašun, Jurijeva

54

Slana, L., 2000. Iz zgodovine gradu in gospodastva Snežnik na Notranjskem. Kronika, časopis za slovensko krajevno

zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 35.




57 Hribar, A. (2000). Gozdarski direktor posestva Snežnik Jožef Obereigner in njegova rodbina. Kronika, časopis za

slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za

zgodovino, str. 50.



28

dolina in Gomance.59

Leta 1910 je ničelni kamen, poligonalno izklesani steber, podarila kneginja

Luiza svojemu sinu Hermanu. Osnutek zanj je naredil münchenski akademski slikar Heinrich

Schönchen, izklesal pa ga je domači starotrški kamnosek Janez Lekan. Danes v parku stoji kopija,

pravi ničelni kamen pa stoji na balkonu zraven grajske trgovine.60

Leta 1867 je kranjski deželni

zbor v Novicah dal oglas za pokroviteljstvo nad prvo slovensko gozdarsko šolo. Knez Jurij je bil

edini resni ponudnik in je dal šoli na razpolago hišo nad gradom. V gozdarski šoli so se šolale tri

generacije slovenskih fantov v slovenskem jeziku, nato pa je bila zaradi nemškega pritiska ukinjena

leta 1875.61

Gozd je pomenil tudi zaslužek, na primer prodaja jelovine je od leta 1880 najbolj donosna

gospodarska dejavnost snežniškega posestva. Neuspešen je bil poskus uporabe bukovega lesa za

pridobivanje oglja, katrana, lesnega kisa, apna in metilnega alkohola v Leskovi dolini. Tovarna je

delovala od leta 1873 do 1888.62

Tako knez Jurij kot njegov naslednik Herman sta imela izostren čut za nameščanje pravih ljudi na

prava mesta. To so bili oskrbniki gradu Jožef von Obereigner iz Češke, Henrik Schollmayer-

Lichtenberg ter Leon Schauta, ki se je za gospodarjenje izučil na gradu Turjak.63

Jožef von Obereigner je imel gozdrasko izobrazbo in je leta 1872 prevzel gozdarsko-upravno službo

na Snežniku ter vodstvo slovenske gozdarske šole. S sodelovanjem svojega zeta Henrika

Schollmayerja je trasiral večino gozdnih cest na snežniškem posestvu, poučeval in urejal graščinske

gozdove. Pod njegovo upravo so bile služnostne pravice, ki so prej ovirale upravljanje posesti,

dokončno urejene.64

59

Kolenc, D. (2006). Dober dan, Krpanova dežela: sprehodi po notranjskih poteh. Postojna: Notranjsko-kraški


60 Bučić, V. (2000). Grad Snežnik po drugi svetovni vojni. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz

zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 79.

61 Slana, L., 2000. Iz zgodovine gradu in gospostva Snežnik na Notranjskem. Kronika, časopis za slovensko krajevno



63 Prav tam.


29

Hernrik Schollmayer (1860‒1930) je bil sin Franca Schollmayerja, uglednega kmetijskega

svetovalca in Kornelije Costa, sestre znanega slovenskega politika in ljubljanskega župana dr.

Etbina Coste. Končal je študij agronomije in gozdarstva ter opravil izpit za samostojno vodenje

večjih posestev in se leta 1884 zaposlil na posestvu Snežnik. Leta 1887 se je poročil z Marijo,

hčerko dotedanjega gozdnega direktorja Jožefa Obereignerja. Leta 1903 je nasledil tasta kot gozdni

direktor celotnega posestva. Živel je v graščini Koča vas v bližini gradu Snežnik. Ves čas

službovanja na Snežniku ter do konca svojega življenja je pisal dnevnik, proučeval zgodovino Loža,

Snežnika in okolice in se tudi zanimal za kraške pojave.65

3.6.2. Herman Schönburg-Waldenburg

Princ Jurij je umrl leta 1900. Nasledil ga je prvorojenec Herman, ki je bil tako kot njegov oče dober

gospodar. Herman se je poročil zelo pozno, ko je bil star 47 let. Njegova mladostna ljubezen Tekla

mu ni bila primerna soproga, zato so jo leta 1888 poročili z drugim mladeničem, ki je po spletu

okoliščin podedoval naslov. Kneginja Tekla je soprogu rodila sina in mu 21 let stala zvesto ob

strani. Ko je leta 1909 je ovdovela, jo je Herman takoj zasnubil in leta 1912 sta se v Berlinu

poročila. Tako sta še 29 let srečno živela skupno življenje.66

Leta 1905 je Herman napisal navodilo za uslužbence, ki bi bilo lahko zgled vsakemu delodajalcu,

čeprav so nekatera določila na prvi pogled precej stroga. Natančno so bili določeni pogoji dela,

dopust in bolniška odsotnost. Brez možnosti ugovora je bil odpuščen vsak, ki je neopravičeno

izostal z dela več kot osem dni. Zaposleni so se lahko poročili le s posebnim prinčevim

dovoljenjem, ta pa jim je v zameno nudil vdovske pokojnine in skrb za osirotele otroke. Zaposlenim

je omogočal pokojnine, dodatke za otroke ter podeljeval štipendije. Princ Herman se je naučil

slovenščine, da bi lažje vzpostavil stik z ljudmi v okolici Snežnika in ublažil prepad med tujci in

domačini.67

65



66 Slana, L., 2000. Iz zgodovine gradu in gospodastva Snežnik na Notranjskem. Kronika, časopis za slovensko krajevno


67 Prav tam.

30

Na posestvu Snežnik je bilo zaposlenih tudi do 60 ljudi. V času malo več kot 90 let so se zamenjali

trije zelo sposobni upravniki posesti: Obereigner, Schollmayer in Schauta. Pomembno vlogo so

imeli tudi grajski uradniki, ki so izplačevali plače uslužbencem graščine in vodili evidence o prirasti

drevja. Tudi grajski uradniki so bili trije: Fischer, Drasser in Hutter.68

Službe, ki so jih opravljali zaposleni na posestvu Snežnik, so bile še: gozdarji, ki so skrbeli za

drevje in divjad na svojem območju, pobiralci takse za uporabo cest v snežniških gozdovih, vrtnarji,

kočijaži, konjarji, furmani, osebni strežaji gospode, kuharica, grajski čuvaj ...69

Uslužbenci so prejemali redno mesečno plačo, bili so zdravstveno, pokojninsko in invalidsko

zavarovani, imeli so brezplačno stanovanje, par čevljev, električno razsvetljavo, njive, gnoj, drva,

dobili so 2,5 l mleka dnevno, praznično obleko na dve leti ali več ... Honorarni delavci so dobili

tedensko izplačilo plače. Redni poklici pri graščini so se pogosto prenašali iz očeta na sina. Veljalo

je, da je sin vrtnarja lahko prevzel mesto vrtnarja, sin kočijaža delo kočijaža ali gozdarjev sin

gozdarski poklic.70

Princ Herman in princ Ulrik sta imela vsak svojega pedentarja ali osebna strežaja, ki sta bila

domačina in sta v času, ko so bili gospodje prisotni, na gradu tudi prenočevala. Njuna opravila so

bila: bujenje princa, serviranje zajtrka, čiščenje obleke in čevljev, pomivanje kozarcev po kosilu,

odnašanje nočne posode, pomoč pri umivanju, spremljanje pri ježi ...71

Po prvi svetovni vojni je bilo po Rapalski mirovni pogodbi leta 1920 posestvo razdeljeno na dva

dela: graščina z nekaj posestva je pripadla Kraljevini SHS, večina gozdov pa Italiji. Na italijanskem

delu posestva se italijansko upravljanje ni nikoli izvajalo, na jugoslovanski strani pa je bilo drugače.

Ker je bil lastnik posestva Nemec, so leta 1922 princa Hermana razlastili. Herman si je zelo

prizadeval, da mu posestvo vrnejo, in so mu tudi ga leta 1924.72

68

Obreza Špeh, M. (2000). Knežja družina Schönburg-Waldenburg in njeni uslužbenci. Kronika, časopis za slovensko

krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 153.

69 Prav tam, str. 151‒160.

70 Prav tam, str. 153, 157.


72 Slana, L. (2000). Iz zgodovine gradu in gospodastva Snežnik na Notranjskem. Kronika, časopis za slovensko krajevno

zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 38‒39.

31

Po tem, ko sta dobila posestvo nazaj, sta princ Herman in njegova soproga Tekla vzorno upravljala

z njim. Princ Herman je bil zelo ponosen na to, da je povsem zaščitil medveda. Za časa lastništva

družine Schönburg so člani rodbine ustrelili le štiri medvede: dva je ustrelil princ Herman, enega

njegov brat Ulrik in enega leta 1900 njun nečak v drugem kolenu. Medved, ki ga princ Herman

ustrelil leta 1893, je razstavljen v visokem pritličju na gradu Snežnik. Zaradi neprestanega pokanja

med prvo svetovno vojno je iz snežniških gozdov skoraj izginila jelenjad. Zaradi tega je Herman

jelenjad zaščitil in v nekaj letih se je zopet razmnožila.73

3.6.3. Grad Snežnik med drugo svetovno vojno

Ko je leta 1943 Herman umrl, je naslednik posestva postal Ulrikov sin in Hermanov nečak Volk

Schönburg-Waldenbürg, ki je živel v Italiji.74

V Sloveniji je malo gradov preživelo drugo svetovno vojno. Mnogi so bili porušeni, drugi so

izgubili svojo nekdanjo opremo ali pa so bili oropani v času nemirnih povojnih let. Grad Snežnik je

bil eden redkih, ki je brez večje škode preživel vihre vojnih časov druge svetovne vojne in to

predvsem zaradi tretjega oskrbnika na gradu za časa družine Schönburg ‒ Leona Schauta.75

Gozdarski inženir Leon Schauta je postal oskrbnik graščine leta 1920. Ta je v odsotnosti lastnikov

med drugo svetovno vojno spretno krmaril med okupatorskimi vojskami in partizanskimi enotami.

Italijane in Nemce je prepričeval, da gre za nemško lastnino, partizane pa je na skrivaj podpiral.76

Po kapitulaciji Italije 9. septembra 1943 so bile v gradu občasno partizanske bojne enote in

poveljstva. Leta 1943 je imel v gradu odbor Osvobodilne fronte eno od sej77

, konec septembra in v

73

Slana, L. (2000). Iz zgodovine gradu in gospodastva Snežnik na Notranjskem. Kronika, časopis za slovensko krajevno

zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 39.

74 Prav tam.



76 Kolenc, D. (2006). Dober dan, Krpanova dežela: sprehodi po notranjskih poteh. Postojna: Notranjsko-kraški


77 Šušteršič, F. (1977). Val, ki se vrača močnejši, Notranjski listi I.; V: Bučić V. (2000). Grad Snežnik po drugi svetovni

vojni. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana: Filozofska

fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 75.

32

oktobru je v gradu bivala kulturniška divizija 14. divizije, v kateri je bil tudi znan partizanski pesnik

Karel Destovnik Kajuh.78

Februarja 1944 je v grajskem stolpu delovala partizanska lekarna

Planjava, ki sta jo vodila mag. Ph. Boris Andrijanič in njegova namestnica ing. Tatjana Sernec.79

Septembra 1944 pa se je v stolp preselila okrožna tiskarna.80

Leta 1944 je bilo menda začasno

nastanjeno osebje letalske baze, ko so leta 1944 v Nadlesku pristajala zavezniška letala.81

Zaslužni

upravnik Leon Schauta je Snežnik zapustil leta 1945 in odšel v Avstrijo.82

Tako je grad skoraj nedotaknjen dočakal konec vojne, ne da bi bil oropan ali požgan.

3.7. Grad Snežnik po drugi svetovni vojni

Dediči snežniškega posestva, ki sedaj živjo v Italiji, so bili po drugi svetovni vojni razlastninjeni in

kasneje dobili mednarodno vojno odškodnino, zato do posestva niso več upravičeni. Grad in

posestvo je postalo last jugoslovanske in kasneje slovenske države. Po vojni je grad postal

protokolarni objekt zaprtega tipa. Tedaj je grad obiskal tudi jugoslovanski predsednik maršal Tito.

Po pripovedovanjih se je pripeljal z džipom, prespal je v stari spalnici kneza Hermana v prvem

nadstropju, zajtrkoval preprost zajtrk z mlekom in domačo hrano ter ob odhodu osebju poklonil po

78

Pavlin, B., M. (1981). Kulturniška skupina 14. Divizije NOV in POS med prebivalci Notranjske, n.d. II 1981, str.

297/298. V: Bučić V. (2000). Grad Snežnik po drugi svetovni vojni. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz


79 Šumrada, J. (1977). Iz kronike snežniških partizanskih bolnišnic, Notranjski listi I, str. 150-154. V: Bučić V. (2000).

Grad Snežnik po drugi svetovni vojni. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške

zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 76.

80 Tršan, L. (1986). Partizanske tehnike na Notranjskem 1941‒1945, n.d. III, 1986, str. 390. V: Bučić V., 2000. Grad

Snežnik po drugi svetovni vojni. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine.

Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 76.



82 Kočar, T. (1999). Propad turjaške graščine : gozdarstvo turjaške graščine od prehoda v 20. stoletje do 2. svetovne

vojne. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, str. 124‒144.

33

sto dinarjev, kar je bilo za tiste čase veliko.83

Kasneje je bil na gradu pogosto tudi predsednik

slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič.84

V obdobju, ki je sledilo po vojni in ko je grad služil kot protokolarni, lovski in počitniški objekt

zaprtega tipa za visoke politične goste, so brez posvetovanja s stroko in brez posluha za ohranitev

historične pričevalnosti začeli spreminjati notranjost in opremo. Od nekdanje knežje opreme se je

mariskaj porazgubilo, predvsem jedilni pribor, okrasno posodje, preproge ... Veliko predmetov je

šlo v druge vladne objekte, največ na grad Brdo pri Kranju, ki je po letu 1945 služil kot občasna

rezidenca predsednika SFR Jugoslavije. V arhivu vlade je ohranjenih nekaj potrdil o prenosu

pohištva in drobnega inventarja, vendar je identifikacija teh predmetov težavna. Inventarne številke

so s predmetov odpadle, popisani pa so le kot »starinska omara, tapecirani fotelji, čajniki, stoli

starinski ...«.85

Do konca 60 let 20. stoletja so se v gradu, ko ni bilo protokolarnih obiskov,

zadrževale skupinice, ki so igrale bilijard in se sproščeno zabavale po njegovi notranjosti. Konec

šestdestih let so se začela obnovitvena dela gradu in v sedemdesetih letih so se grajska vrata

postopoma začela odpirati zunanjim obiskovalcem.86

Leta 1981 se je dogajanje na gradu bistveno spremenilo z novo upravnico gospo Vesno Berce. V

grajske prostore je vpeljala muzejsko in galerijsko dejavnost, grad pa oživela s kulturnimi

prireditvami, ki so se pod naslovom Snežniški večeri vrstili vse do njene smrti leta 1996. Upravnici

Vesni Berce je uspelo snežniško grajsko notranjost spremeniti v prijazno in prijetno okolje, s

katerim se je nekoč dičilo plemstvo.87

Okrog leta 1980, ko se je grad odprlo za obiskovalce, se je skušalo s smiselno razporeditvijo

pohištva in druge grajske opreme pričarati podobo knežjega življenja iz prehoda iz 19. v 20.

83

Bučić, V. (2000). Grad Snežnik po drugi svetovni vojni. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz







87 Prav tam.

34

stoletje. Leta 1998 so izboljšali grajsko notranjost s premiki pohištva in tako uskladili stilne

ambiente. Dotrajane zavese so zamenjali z novimi, izboljšali so tudi razsvetljavo.88

Grad Snežnik je skupaj z grajsko pristavo razglašen za spomenik državnega pomena. Zaradi težav z

nosilnostjo stropov in drugih dotrajanih instalacij je bila potreba prenova gradu, ki ga je vodilo

Ministrstvo za kulturo s pomočjo evropskih sredstev od leta 2005 do 2008. Vrednost obnove je

znašala 1,7 milijona €. Danes z gradom upravlja Narodni muzej Slovenije in je za oglede odprt

vsakodnevno. Grad Snežnik je eden redkih slovenskih gradov, ki se ponaša z originalno opremo

zadnjih knežjih lastnikov, ki večina izvira iz druge polovice 19. stoletja.

Pred obnovitvenimi deli so odkrili podatke o tem, da je knez Jurij do njegove smrti leta 1900

zahteval, da se vsak kos pohištva oštevilči in vodi evidenco o tem, kje se posamezen kos nahaja. Na

podlagi tega so sedaj prostori v gradu opremljeni tako, kot so bili, ko so na grad prihajali princi in

princese s Saške.89

Nova upravnica gradu, gospa Majda Obreza Špeh, in tehnični vzdrževalec gospod Janez Špeh,

vzorno skrbita za grajski inventar ter imata dobro organizirana vodstva po grajskih prostorih.

Obiskovalci si lahko grad ogledajo vsak dan (pozimi samo ob ponedeljkih ne) z vodnikom v skupini

do največ 30 oseb.90

Oskrbnika nadaljujeta z galerijskimi razstavami, glasbenimi in literarnimi

večeri ter lutkovnimi predstavami za otroke.91

3.8. Grajska notranja oprema

Avtorica članka Grad Snežnik po drugi svetovni vojni navaja kot vire za opisovanje notranje

opreme ustna izročila potomcev okoliških vaščanov ter nemški rokopis zgodovine gospostva

88



89 Obreza Špeh, M. (2008). Interni vodnik po gradu Snežnik, str. 3, 4.

90 Narodni muzej Slovenije, 2013, URL:

http://www.nms.si/index.php?option=com_content&view=article&id=325&Itemid=56&lang=sl (citirano 20. 5. 2013).



http://www.nms.si/index.php?option=com_content&view=article&id=325&Itemid=56&lang=sl

35

Snežnik na Kranjskem. Omenjeni rokopis je bil napisan po nareku dolgoletnega snežniškega

direktorja Henrika pl. Schollmayer Lichtenberga hčerki Margareti. Njegovo kroniko imamo delno

že v slovenskem jeziku.92

3.8.1. Pritličje

V grad pridemo skozi polkrožni portal, ki so mu v novejšem času dodali nadstrešek. Na vhodnih

vratih z železnimi ploščami so vidne zareze in udrtine. To naj bi bili sledovi nezadovoljnih

okoliških kmetov, ki so leta 1848 z orodjem udarjali po graščakovih vratih.93

Po vstopu v grad na nivoju kamnitega mostu je na desni strani vhod v nekdanje kletne prostore, ki

so od leta 1983 od prve razstave domačinke, akademske slikarke Stanislave S. Pudobske, namenjeni

galerijski dejavnosti.

Grajska klet.94

Na levi strani vhodne veže je v steno vzidan rimski nagrobnik, ob njem pa je vhod v prostor, ki je

bil za časa knežjih gospodarjev tako imenovana »pedenterska soba«. V tej sobi sta namreč prebivala

»pedentarja« (osebna strežaja) Hermana in Wolfa Scönburg-Waldenburg. Na obeh stenah pri vhodu

v prostor je še vedno ohranjen sistem, s katerim so gospodje klicali svojo služinčad. Na levi steni so

ohranjeni ostanki štirih govorilnih cevi, povezanih s sobami v višjih nadstropjih. Na desni steni pa

92




94 Grajska klet. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

36

je ohranjena elektromagnetna naprava s številkami grajskih prostorov. V vsaki sobi je bil nameščen

gumb, ki je sprožil, da se je na napravi v pedenterski sobi spustila številka določene sobe.95

3.8.2. Visoko pritličje

Iz male spodnje vhodne veže vodi nekaj stopnic v visoko pritličje, kjer je knez Jurij okrog leta 1860

začel urejati zanemarjeno grajsko notranjost. Dolgoletni upravitelj snežniškega posestva Shollmayer

omenja v svoji grajski kroniki, da je princ Jurij namenil pritlične prostore za dnevne potrebe in

družbenem življenju, v prvem in drugem nadstropju pa naj bi po izročilu okoličanov prebivala

knežja družina. Po Jurijevi smrti leta 1900 pa do prve svetovne vojne je prenove v visokem pritličju

nadaljeval njegov sin Herman, fidejkomisni naslednik posestva.96

Da bi v hladni veži princ ustvaril prijetnejše vzdušje, je princ Jurij dal visoke oboke zakriti z

lesenim kasetiranim stropom, stara opečnata tla pa zamenjati z vzorčastimi šamotnimi ploščami.

Leseno stopniščno ograjo je zamenjala nova iz ornamentalno skovanega železa.97

Princ Jurij je dal v vežo postaviti kamin iz nabrežinskega marmorja z vklesanim grbom knezov

Schönburg Waldenburg z njihovo plemiško devizo IM TRAV FAST (v zvestobi neomajen). Soba

za kaminom, kjer je bilo kurišče za kamin, je bila shramba grajske posteljnine in likalnica perila. V

teh prostorih je stanovala grajska kuharica.98

V veži je poleg različnih lovskih trofej zelo opazen velik nagačen medved, ki je tudi

najdominantnejša razstavljena trofeja v gradu. Medveda je uplenil princ Herman leta 1893 in je

tehtal 220 kilogramov.99

95


zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 79.

96 Prav tam.


98 Prav tam.

99 Prav tam.

37

Trofeja rjavega medveda v visokem pritličju.100

Za dekoracijo in ustvarjanje viteškega vzdušja po vežah in hodnikih so v 19. stoletju graščaki dali

narediti kopije orožja po vzorih iz 17. stoletja. Nekaj kosov orožja in pehotna oklepa si lahko

ogledamo v visokem pritličju. Svojevrsten pomen ima kirarski prsni oklep iz časa pred letom 1868.

Po zapisu v Hermanovem dnevniku lahko sklepamo, da je to verjetno oklep, ki ga je kot šestletni

deček dobil za božično darilo od svojega očeta Jurija, takrat že upokojenega konjeniškega generala.

Po pripovedovanju domačinov, katerih starši so bili grajski uslužbenci in služabniki, je bilo v gradu

veliko lovskega orožja, predvsem dragocenih lovskih pušk. Iz Hermanovega dnevnika in

Schollmayerjevih zapisov je razbrati, da so graščinska lovišča gostila vplivne ljudi tudi izven meja

Avstro-Ogrske monarhije. Lov je bil namreč zelo priljubljeno razvedrilo aristokracije. Za puškami

se je po drugi svetovni vojni izgubila vsaka sled.101

100

Trofeja rjavega medveda v visokem pritličju. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.



38

Lovske trofeje.102

Pod stropom nas na snežniške graščake opomni devet lesenih grbov (49 cm x 43 cm) s heraldičnimi

liki družin, ki so v preteklosti živele na tem gradu. Po naročilu princa Hermana jih je okrog leta

1924 izdelal Lojze Perko, slikar iz Dolenje vasi ob Cerkniškem jezeru.103

V steno visokega pritličja so vzidani trije nagrobniki, verjetno iz prvega stoletja našega štetja (četrti

je vzidan v mali vhodni veži v pritličju). Našli so jih po naključju leta 1887 pri cerkvi sv. Marjete v

sosednji vasi Šmarata, ko so spodkopali staro češnjo, izpod korenin pa so pogledali štirje omenjeni

nagrobniki.104

Dokazujejo, da je na tem območju živela manjša venetska plemenska skupnost, ki je

bila že pod močnim vplivom rimske kulture.105

V zastekljeni vitrini je prvi natis velikega Florjančičevega »Prvega zemljevida Kranjske« iz leta

1744 s sliko in načrtom Ljubljane. Zemljevid je bil leta 1984 restavriran v laboratoriju Arhiva

102

Lovske trofeje. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.



104 Prav tam.

105 Slana, L., 2000. Iz zgodovine gradu in gospodastva Snežnik na Notranjskem. Kronika, časopis za slovensko krajevno


39

Slovenije.106

Zemljevid je imenovan po njegovem avtorju Janezu Dizmi Florjančiču, takratnemu

duhovniku v Šentvidu pri Stični, ki naj bi za pripravo zemljevida potreboval 10 let.107

Ohranjeno pohištvo in spomini potomcev pričajo, da so bili knezi kljub premožnosti zelo skromni.

3.8.3. Poročna dvorana (prostor št. 8)

Sedanja poročna dvorana je bila v času bivanja zadnje knežje družine na gradu imenovana

»bilijardna soba« oziroma soba za družabnost.108

V sredini prostora je bila miza za bilijard, okrog

nje pa so bile razporejene mize za igranje družabnih iger, kot so šah, karte ... Danes se ti eksponati

nahajajo v gledališki sobi v III. nadstropju.109

Ko je po drugi svetovni vojni grad postal protokolarni objekt Izvršnega sveta in lovska postojanka

vodilnih tovarišev, je ta soba služila kot lovska soba, leta 1984 pa so jo spremenili v poročno sobo

in takrat iz Hermanove spalnice v prvem nadstropju prenesli veliko oljno sliko münchenskega

slikarja Manuela Wielanda (1863‒1922) »Leda v kopeli«.110

Na stenah sobe visi trinajst akvarelnih podob 11 gradov iz avstrijskih in nemških dežel, ki so bili v

lasti sorodstva zadnje knežje družine. V poročni sobi, ki sprejme okrog 80 obiskovalcev, poleg

porok prirejajo tudi male komorne koncerte, bralne večere in recitale. V njej sta še iz schönburških

časov ohranjeni glasbili harmonij iz poznega 19. stoletja in klavir dunajske znamke Bösendorfer, ki

je iz časa okrog leta 1860.111

Iz poročne dvorane je izhod na veliko, romantično zasnovano teraso z zobčastimi nadzidki in s

slikovitim stožčastim stolpičem.

106



107 Obreza Špeh, M. (2008). Interni vodnik po gradu Snežnik, str. 4.






111 Prav tam.

40

3.8.4. Knjižnica (prostor št. 9)

Iz poročne dvorane si lahko skozi steklo ogledamo knjižnico, kjer so stene skoraj v celoti prekrite s

knjižnimi policami in vmesnimi omaricami. Na nasprotni strani steklene stene visita na steni velika

oljna portreta Otona Viktorja in njegove žene Tekle, prvih lastnikov Snežnika.112

Avtor slik

zakonskega para je münchenski slikar Heinrich Schönchen, ki je bil družinski slikar, arhitekt in na

gradu pogost gost.113

Mizarska dela za opremo knjižnice so opravili domačini. Najstarejša med

knjigami v gradu je Luthrova biblija iz leta 1735, ki je razstavljena na mizi na sredini prostora.

Knjiga je vezana v reliefno okrašeno usnje z medeninastim okovjem, žal pa knjigi manjka naslovna

stran. Družina Schönburgov je bila namreč protestanstske vere.114

Ostale knjige se vsebinsko večinoma navezujejo na poklice in zanimanja zadnjih fevdalnih

lastnikov. Knez Jurij je bil vojak, sin Herman pa diplomat, zato prevladujejo gospodarske, pravne

in vojaške vsebine pa tudi lovski in pomorski spisi in potopisi.115

V knjižnici lahko vidimo tudi enega izmed prvih invalidskih vozičkov, ki so res redki muzejski

eksponati.

3.8.5. Obednica (prostor št. 14)

Na drugi strani visokega pritličja je vhod v obednico, nižjo za dve stopnici. Pritlični prostori imajo

namreč različne nivoje zaradi dvigajočega se skalnatega hribčka, na katerem stoji grajska stavba.

Schönburgi so oboke obložili z lesenim kasetiranim stropom in stene obložili z lesenim opažem.

Notranjost so opremili s pohištvom v staronemškem slogu (altdeutsch). Na vratcih kredence je

izrezljan schönburški grb z njihovo devizo IM TRAV FAST, ki nam dokazuje, da gre za avtentične

kose pohištva. V povojnem obdobju je izginilo veliko kositrnega posodja, keramničnih vrčev,

112





114 Kačičnik Gabrič, A. (2000). Arhivsko gradivo graščine Snežnik. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz




41

porcelanastih krožnikov in dekorativne steklovine ter srebrnine, ki je krasilo obednico. Nekaj

okrasnega inventarja so pozneje prenesli v protokolarno rezidenco Brdo. V predalih kredence so še

vedno spravljeni deli velike garniture srebrnega jedilnega pribora za 24 oseb z vgraviranimi

monogrami GS (Georg Schönburg) in knežjimi kronami. Ohranjene so še manjše srebrne in

posrebrene garniture z monogramom HS (Herman Schönburg) in desertni pribori. Na policah

kredence in etažere je še nekaj čajnikov, skledic in svečnikov, večinoma iz neplemenitih kovin.116

Posebnost grajske kuhinje je bila ta, da so bili v času prisotnosti princev in princes sestavljeni

tedenski jedilniki za gospodo in ostale, za kosilo in večerjo. To lahko vidimo na primeru jedilnika

izpred več kot 100 let.117

Na steni, v jedilnici so štirje veliki oljni portreti. Prvi portretiranec pri vratih naj bi predstavljal

Johana Weinharda Auersperga (Turjaški), ki je bil lastnik gradu v drugi polovici 17. stoletja, drugi

trije so osebnosti v noši in s pričeskami iz 17. stoletja.118

Na steni visi tudi usnjen antependij iz 17. stoletja s podobo svete Marjete, ki je bil prvotno del

oltarne menze v cerkvi sv. Marjete v Šmarati.119

Med izredne redkosti se uvršča zato, ker je

sestavljen iz koščkov usnja, ki so obarvani in še dodatno ožigosani.120

Na steni, levo od antependija visi turško streme s komaj še vidnimi ostanki pozlate. Dolžina

stremena je 36 cm, našli pa so ga pri grajskem ribniku v letu 1882 ali 1883. Verjetno je to ostanek iz

časa turških vpadov v Loško dolino.121

Iz tega obdobja izvira tudi nož.122

116





zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 82‒83.






42

Turški nož in streme.123

3.8.6. Shramba za perilo in likalnica (prostor št. 13)

Pred obnovo leta 2005 je bil ta prostor namenjen občasnim likovnim razstavam. Po ustnem izročilu

pa naj bi ga grajski gospodje uporabljali za shranjevanje kuhinjskega in posteljnega perila.124

3.8.7. Soba grajske vezilje (prostor št. 12)

Tu je imela svoj prostor grajska kuharica, ki je bila obenem tudi vezilja. Kljub temu, da je bila

doma iz bližnje vasi, je bila v času prisotnosti članov knežje družine na gradu prisotna podnevi in

ponoči. Tudi ta prostor je pred obnovo služil kot galerija.125

3.8.8. Stopniščni stolp z železnimi polžastimi stopnicami (v vsaki etaži; prostori

št. 42, 43, 45 in 47)

Poleg jedilnice je v podaljšku izhod v stopniščni stolp z železnimi polžastimi stopnicami, ki so

povezovale grajske etaže. Prizidal ga je Jurij v času obnove v drugi polovici 19. stoletja na zahodni

steni grajske stavbe. Stolp je bil zgrajen z namenom, da se pridobi stranski vhod ter kot stopnišče za

služinčad. V notranjosti stolpa pa so bile pozneje napeljane vodovodne cevi, ki so s pomočjo

»ovnov« črpale vodo pod jezerom grajskega ribnika in jo pošiljale v rezervoarje na vrhu stolpa. Od

123

Turški nož in streme. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.


125 Prav tam.

43

tam je voda po principu prostega pada tekla v nova grajska stranišča in lijake. Da pozimi voda ni

zamrznila, so pod železnimi stopnicami zakurili pečico. Leta 1924 so v grajsko poslopje napeljali

elektriko iz graščinske žage na Marofu pri Starem trgu in »ovne« je zamenjala električna črpalka.126

Vodovodne cevi.127

Stopnišče za služinčad.128

3.8.9. Grajska kuhinja (sedanja grajska trgovina)

V letih 1885/86 je knez Jurij v severozahodnem delu grajskega poslopja dogradil del obzidja z

obsežno teraso na vrhu in prostor pred njim uporabil za grajsko klet. V povezavi med starim in

novim delom je nastal nov trikotni prostor, ki so ga uredili v grajsko kuhinjo. Menda so kuhinjo

preselili ven iz grajskega jedra, da se ne bi kuhinjske vonjave širile po gradu. Po drugi svetovni

vojni so kuhinjo preselili v pritličje grajske stavbe, v tako imenovano »pedentersko sobo«.129

126



127 Vodovodne cevi. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

128 Stopnišče za služinčad. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.



44

3.8.10. Prvo nadstropje

V prvo nadstropje se povzpnemo po stopnicah mimo velikih oljnih kopij Dürjevih svetnikov

Huberta in Jurija. Prvo nadstropje velja za piano nobile (gosposko nadstropje) z veliko predsobo in

osebnimi prostori princa Hermana in njegove sestre, princese Ane. V času obnovitvenih del so

nekdaj opečnate tlakovce nadomestili z vzorčastimi šamotnimi tlakovci, v sobah pa je ob koncu 19.

stoletja pode iz mehkega lesa zamenjal zvezdasto položen hrastov parket. Novejši parket iz 20.

stoletja pa je položen na ribjo kost.130

Zaradi grajske lege sredi vlažnih gozdov in mrzlega podnebja pod snežniškim gorovjem je bilo

potrebno grajske prostore ogrevati tudi spomladi, jeseni in včasih tudi v poletnih dneh.131

Večino

grajskih prostorov so ogrevali z lončenimi pečmi, ki so največkrat oblikovane v staronemškem

slogu in so iz druge polovice 19. stoletja. Izdelali so jih češki lončarski mojstri. Nekatere spalnične

peči v prvem, drugem in tretjem nadstropju so kurili iz predsob. Zato so na hodniku na vsaki strani

mala lesena vratca. To spominja na nekakšno etažno centralno. Tekom obnovitvenih del so bile vse

peči razstavljene, očiščene, restavrirane in znova postavljene na staro mesto. Tri se pozimi tudi

kurijo in sicer klasično na drva (v jedilnici, poročni sobi in predsobi I. nadstropja), ostale imajo

toplovodno navitje za temperiranje kot dodatna grelna telesa. V ogrevalni sezoni se grad temperira s

pomočjo konvektorjev, energent za ogrevanje je plin.132

V Hermanovem in Aninem salonu

pritegneta pozornost prelepi, atektonsko oblikovani neorokokojski peči iz belo glaziranih pečnic,

oplemenitenih z reliefnim školjčevjem, schönburškimi grbi in sedečimi puti.133

3.8.11. Spalnica princa Hermana (prostor št. 20)

Hermanova spalnica je opremljena s pohištvom, ki je del spalnice njegove sestre princese Ane.

Poleg spalnice se nahaja stranišče, ki je vključeno v zunanjo grajsko steno. V tem prostorčku velja

omeniti prenosno sobno stranišče z ročno črpalko za vodno izpiranje porcelanaste posode. V tem

130







45

času po gradu ni bilo stranišč, uporabljale so se nočne posode, ki so sedaj razstavljene pod

posteljami. V oglatem stolpu je bilo skupno stranišče na »štrbunk«. Na zunanji strani obzidja so še

vedno železna vratca in za njimi je bila nekoč zapeljana samokolnica za odvoz fekalij.

Na levi strani, poleg peči, visi portret princa Hermana v zrelih letih. Po izobrazbi je bil diplomat.

V tej spalnici naj bi po pripovedovanju domačinov prespal eno noč tudi nekdanji predsednik

Jugoslavije tovariš Tito.134

Spalnica princa Hermana.135

3.8.12. Salon princa Hermana (prostor št. 19)

Salon princa Hermana je verjetno služil obenem tudi kot delovni prostor, opremljen pa je zlasti s

sedežnimi garniturami.136

Iz salona se ponuja razgled na grajski ribnik, park in veliko pristavo.V

salonu visita portreta princese Luise in princa Jurija. Ob eni od sten dominira bidermajerska stoječa

ura, ki kaže datume v mesecu in lunine mene.137

Lestenec v tem prostoru je kvaliteten izdelek

muranske manufakture Salviati, izdelan po vzoru iz 18. stoletja.138

134

Obreza Špeh, M. (2008). Interni vodnik po gradu Snežnik, str. 7.

135 Spalnica princa Hermana. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.





46

3.8.13. Salon princese Ane (prostor št. 16)

Salon princese Ane je opremljen z najbolj udobno opremo. Imel je tudi reprezentančno funkcijo.

Oljne podobe portretirancev, pohištvo in drobni inventar nazorno ponazarjajo visoko stanovanjsko

kulturo zadnje četrtine 19. stoletja. V njem je več v staronemškem slogu oblikovanih kosov

sedežnega pohištva ter pisalna, šivalna in konzolna miza z velikim ogledalom. V salonu si lahko

ogledamo zelo visoko neobaročno porcelanasto uro, bogato okrašeno z ženskimi figurami, puti in

školčevljem. Po pripovedovanjih domačinov je bilo v gradu okrog deset velikih porcelanastih ur, za

katerimi se je po nacionalizaciji izgubila vsaka sled.139

Neobaročna porcelanasta ura.140

Na steni so tudi tri pomembne portretne fotografije otrok kneza Jurija in kneginje Luize: (od peči

proti spalničnim vratom) princa Ulrika (roj. 1869 – umrl 1939), princa Hermana (roj. 1865 – umrl

1943) in princese Ane (roj. 1871 – umrla 1951).

V salonu so po stenah nalepljene papirnate tapete s cvetličnimi motivi, ki jih v različnih vzorcih

srečujemo tudi po nekaterih preostalih prostorih. Prve tapete so uvozili iz Anglije v drugi polovici

19. stoletja, nato pa so jih dopolnjevali s tapetami nemških tovarn.141

139



140 Neobaročna porcelanasta ura. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.


47

3.8.14. Spalnica princese Ane (prostor št. 17)

Iz Aninega salona je vhod v njeno spalnico z opremo, ki je del kompleta Hermanove spalnice. Gre

za bogato členjeno in okrašeno pohištvo, ki izvira verjetno iz Saške, kar velja za večino grajske

opreme. 142

Princesa Ana se je poročila pri 19 letih z 19 let starejšim bratrancem. Zaradi zapletov pri prvem

porodu, ko je rodila mrtvega otroka, sama ni nikoli imela otrok. Otroci so bili njeno veselje in po

pripovedovanju domačinov je imela zelo rada otroke grajskih uslužbencev. Zanimivo je tudi to, da

je domača dekleta in žene učila šivanja. Prve kroje ženskih hlač je v Loško dolino prinesla ravno

ona. Njen priljubljeni konjiček je bila fotografija in v tem času je bila tudi v Nemčiji znana kot

amaterska fotografinja aristokratskih krogov.143

3.8.15. Spalnica grajske spletične (prostor št. 18)

V povojnem času so ta prostor pregradili na polovico in v njem uredili kopalnico za tovariše

Izvršnega sveta. Ker je v tem delu, kjer je bila kopalnica, intarzijski parket popolnoma propadel, ga

je bilo potrebno med obnovitvenimi deli od leta 2005 do 2008 nadomestiti z novim. Odkrita je bila

stenska poslikava 19. stoletja, identificirali pa so se tudi posamezni kosi originalne opreme, kot jo je

imela nemška družabnica (služabnica, strežnica) princese Ane, ki se je imenovala spletična.144

3.8.16. Drugo ali Beneško nadstropje (prostor št. 21)

Drugo nadstropje krasijo slike z izbranimi vedutami Benetk, ki so bile natisnjene in kasneje

barvane.145

Gre torej za sedem fotografij, ki prikazujejo lepote Benetk: Doževo palačo, Arzenal-

glavni vhod, Ponte Rialto, Canal grande s cerkvijo S. Marija della Salute, Dvorišče Doževe palače,

Trg. sv. Marka in fasado cerkve sv. Marka.

142



143 Obreza Špeh, M. (2008). Interni vodnik po gradu Snežnik, str. 7‒8.




48

Na hodniku stoji velika garderobna omara, ki po starosti izstopa od drugih kosov pohištva na gradu.

Na njeni sprednji strani je razvidna letnica 1798 in zato ni jasno, ali je ta kos opreme del interierja

prejšnjih lastnikov grofov Lichtenbergov ali pa so ga kasneje, po drugi svetovni vojni, pridobili od

drugod.146

3.8.17. Sobe za člane Ulrikove družine ter spalnice za goste (prostori št. 22, 23,

24, 25 in 26)

V tem nadstropju je bival Ulrik s svojo ženo in petimi otroci.147

Po prostorih tega nadstropja pa so

bile urejene otroške sobe in spalnice.

Ker v tem času ni bilo v gradu kopalnice, so imeli v vseh sobah umivalne kotičke (v glavnem v

neposredni bližini peči), kjer so imeli postavljeno umivalno mizo ali omaro s porcelanastimi

umivalnimi garniturami (umivalnik ‒ lavor, vrč za vodo, posodice za milo, umivalno gobico, ščetko

za zobe, vedro-pljuvalnik) ter bide.148

3.8.18. Ulrikova spalnica (prostor št. 27)

V prvi sobi na desni strani je Ulrikova spalnica s stilnimi karakteristikami poznobidermajskega

obdobja. V njej je bidermajska zakonska postelja z nočnima omaricama ter garderobna omara iz

istega obdobja. Iz postbidermajskega časa je še veliko stoječe ogledalo.149

146







49

Ulrikova spalnica.150

Velika otroška soba je opremljena s spalničnim pohištvom v slogu drugega rokokoja iz 19. stoletja.

V mali posteljni sobi je bidermajska oprema in zanimiva miniaturna garderobna omarica.151

3.8.19. Tretje nadstropje

Tretje nadstropje je bilo dozidano med letoma 1860 in 1864 za spremljevalce imenitnih gostov, zato

je bilo opremljeno z manj kvalitetnim pohištvom.152

3.8.20. Egipčanska soba (prostor št. 34)

Egipčanska soba je odličen primer pojava egiptomanije oziroma prisotnosti staroegipčanske kulture

v umetnosti Zahoda med letoma 1730 in 1930. Egipčansko pohištvo zajema mizo s štirimi stoli,

trosed, pisalno mizo s stolčkom, vitrino, kredenco, mizico s skrinjico za dragocenosti, stojalo z

bronasto glavo faraona, lestenec in zavese. Pohištvo je okrašeno z lesenimi plastikami in bronastimi

aplikami v obliki egipčanskih božanstev, sfing in faraonov. Med rastlinskimi in živalskimi okrasi so

tudi hieroglifski napisi, ki so zgolj za okras in ne predstavljajo zapisov. Razen na vitrini je dvakrat v

hieroglifskih številkah zapisano število 1906, kar verjetno pomeni letnico izdelave pohištva.

Zavese in blago na stolih in trosedu so okrašeni z izvezenimi motivi iz staroegipčanske mitologije.

150

Ulrikova spalnica. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.




50

Kredenco, mizo in mizico za skrinjico pokrivajo plošče iz rdečega asuanskega granita. Posebno lep

predmet v sobi je skrinjica za dragocenosti. Na pokrovu je 36 cm dolg bronast kipec, ki predstavlja

golo plavalko, ki v iztegnjenih rokah drži posodo v obliki race.153

Za osebje je bila predvsem

zanimiva omarica, iz katere so izplačevali grajske plače. Rekli so ji Hutterjeva blagajna, po

snežniškem računovodju. 154

Pohištvo Egipčanske sobe je visoko kakovosten izdelek umetne obrti, ki kaže na izdelovalčevo

dobro poznavanje staroegipčanske kulture. Po izročilu naj bi ga dobil v dar zadnji lastnik posestva

Snežnik princ Herman Schönburg-Waldenburg okoli leta 1926.155

3.8.21. Črna jedilnica (prostor št. 33)

V tretjem nadstropju je zanimivo pohištvo v t. i. črni jedilnici. Oprema v njej je zelo dobro

ohranjena. Na secesijsko oblikovano pohištvo so vrezani cvetlični šopki v stiliziranih vazah in

spominjajo na plitvo rezljane motive, upodobljene na skrinjah iz južnih predelov Balkana. Tudi

tkane prevleke na sedežih v jedilnici spominjajo na balkanske preproge, znane kot »pirotski

ćilimi«.156

3.8.22. Gledališka soba (prostor št. 29)

Največji prostor v nadstropju je služil kot gledališka soba, v kateri je bil tudi oder in povišan prostor

za gledalce. Oder so leta 1906 podrli zaradi slabe nosilnosti tal. Gledališke predstave so graščaki

režirali in igrali sami. V tej sobi so prirejali tudi predavanja, koncerte in družabne igre, katerim so

sledili plesi pozno v noč.

153

Kajfež, T. (2000). Egipčanska soba na gradu Snežnik. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine

snežniške zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 112‒113.


zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 88‒89.

155 Kajfež, T. (2000). Egipčanska soba na gradu Snežnik. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine

snežniške zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 113.



51

Na podstrešju je ohranjeno telovadno orodje princa Hermana, in sicer drog in bradlja.157

3.9. Okolica gradu Snežnik

Princ Jurij je s prihodom na grad ostranil vse propadajoče zgradbe okoli gradu in sezidal nove

upravne stavbe s stanovanji za vodje gozdarskih uradov, skladišča za les in bukovo kresilno gobo,

nove prostore za gradbene materiale, vozove in drugo. Zgraditi je dal veliko konjušnico in hleve.158

Schönburgi so nad izvirom Malega obrha pozidali romantičen gradič, v katerem je bila skrita vodna

črpalka, ki je polnila vodni rezervoar. Le ta je postopoma oskrbel s pitno vodo vse grajske stavbe.

Blizu izvira so izkopali ledenico. Na novo so uredili grajski ribnik in park v slogu angleških parkov.

Sredi smrekovega gozdička za gradom še vedno stoji kip rimske boginje lova Diane s košuto, ki so

ga leta 1913 kupili na umetniški razstavi v Salzburgu.159

V grajskem zvingerju je skoraj devet

metrov dolg in meter širok čoln iz smerkovih rezanih desk iz leta 1910. Domačini pravijo, da se po

obliki in načinu izdelave ne razlikuje od nekdanjih grajskih čolnov. Čolne so graščaki in domačini

okoli gradu Snežnik potrebovali zaradi skoraj rednih poplav. Leta 1851 je voda dosegla raven

grajskega mostu, kar je tudi obeleženo na spominskem kamnu na obrambnem zidu.160

Ko je Jurija nasledil princ Herman, je stavbe v okolici gradu še dopolnjeval in posodabljal v duhu

časa. Leta 1914 je dal zgraditi novo avtomobilsko garažo, saj se je kmalu potem pripeljal iz

Ljubljane z novo kupljenim avtomobilom.161

Med drugo svetovno vojno, za časa italijanske okupacije, je bila v pristavi nastanjena italijanska

posadka divizije Ravenna, venda se ni vmešavala v grajska opravila. Leta 1944 je bilo za nekaj časa

157




159 Stopar, I., 2000. Snežnik – skica stavbnega razvoja. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine

snežniške zgodovine. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 18.



161 Prav tam.

52

v enem od poslopij zavetišče za otroke, ki so imeli starše v partizanih. Po nacionalizaciji leta 1945

pa so stavbe začele izgubljati svojo funkcijo in začele počasi propadati. Od šestdesetih do konca 80

let 20. stoletja sta v enem delu pristave domačina Jože in Nežka Mlakar vodila dobro gostišče, ki je

v Loško dolino s svojo ponudbo privabljalo številne obiskovalce. V enem od delov pristave je od

leta 1982 pa do danes urejena lovska in polharska zbirka.162

162



53

4. Predstavitev delovnih listov

Preden smo se lotili sestavljanja učnih listov in pisanja učnih priprav za vodenje po gradu, smo

preučili učne načrte Ministrstva za šolstvo in šport za posamezne predmete, v okviru katerih si bodo

učenci ogledali grad. Učne načrte smo uporabili kot vodnik, kaj je smiselno učencem določene

starosti povedati, kakšne naloge, miselne in gibalne procese od njih zahtevati. Cilj ogleda gradu ni

namreč samo spoznavanje vsebine, ampak pridobivanje kompetenc za vseživljenjsko učenje.

Za učence 3. razredov smo uporabili učni načrt za predmet »Spoznavanje okolja« in tematski sklop

z naslovom »Čas«.163

Za učence 5. razredov smo uporabili učni načrt za predmet »Družba« in

tematski sklop z naslovom » Ljudje v času«.164

Za učence 7. razredov smo uporabili učni načrt za

predmet »Zgodovina« in tematski sklop z naslovom »Plemiči in kmetje«.165

V pripravi in učnih listih za tri razrede osnovne šole smo uporabili vse štiri učne oblike, in sicer

individualno in frontalno delo, ki prevladujeta, ter skupinsko delo in delo v dvojicah. Skupinsko

delo smo uporabili pri učni metodi igranja vlog za 3. razrede in pri spoznavanju visokega pritličja

za 7. razrede. Kot smo v teoretičnem uvodu zapisali, smo sestavili za vsako skupino drugačno

nalogo, ki skupaj pokrivajo celoto. Delo v dvojicah smo uporabili za zaključno ponavljanje za 3.

razrede, ko si učenca med seboj delita vtise o obisku gradu. Skupinsko delo in delo v dvojicah

spodbudi učence k aktivnemu sodelovanju in razvijanju sposobnosti samostojnega razmišljanja in

raziskovanja.

S pomočjo nalog različnih tipov smo poskušali izvesti različne učne metode. Prevladujeta učni

metodi razgovora in razlage. Metodo dela s slikovnim gradivom smo uporabili pri opazovanju

163

Učni načrt. Spoznavanje okolja (2013)

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_po

p.pdf (citirano 16. 7. 2013).

164 Učni načrt. Družba (2013)

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_druzba_OS.pdf (citirano

16. 7. 2013).

165 Učni načrt. Zgodovina (2013).

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_zgodovina.pdf (citirano

16. 7. 2013).

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf


http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_druzba_OS.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_zgodovina.pdf

54

družinskih grbov lastnikov gradu ter portretov zadnje knežje družine, ki je prihajala na grad

Snežnik. Gledališke kulise, ki so polepljene s časopisnimi izrezki, so vir znanja za razpoznavanje

zgodovinskega obdobja, v katerem so živeli zadnji knežji lastniki gradu. Zato smo za učence 7.

razredov pripravili nalogo, pri kateri preučujejo kulise in poskušajo iz njih čim več razbrati.

Z metodo dela z grafičnimi izdelki bomo učence pripravili k bolj podrobnemu razumevanju snovi,

opazovanju in urjenju v skiciranju. Učenci 3. razredov bodo vpisovali pretekle dogodke v časovni

trak, učenci 3., 5. in 7. razredov bodo skicirali družinske grbe prvih in zadnjih knežjih lastnikov

gradu. Učenci 5. razredov bodo skicirali tako imenovan hladilnik in za ponavljanje oblikovali

miselni vzorec o tem, kar so si najbolj zapomnili med ogledom gradu.

Metodo izkustvenega učenja smo uporabili za učence 3. razredov. Med igro vlog se bodo učenci

urili v svojih miselnih in gibalnih veščinah, sodelovanju z ostalimi učenci in v vživljanje v življenje

v preteklosti. Učenci bodo zaigrali prizor izpred več kot 100 let in medtem spoznali življenje princa

in princese, poklic osebnega služabnika ter ostale gradove v Sloveniji.

Metodo dela s predmeti smo uporabili zelo pogosto pri vseh treh razrednih stopnjah, saj nam sama

notranjost gradu ponuja mnogo objektov, ki jih lahko opazujemo in spoznavamo.

Metodo dela s pisnim gradivom smo uporabili pri branju primera jedilnika v grajski jedilnici. S

spoznanjem, kakšne jedi so jedli, bodo učenci lažje spoznali, kako so živeli grajski gospodje in

njihovi zaposleni pred več kot 100 leti.

Med učnimi tehnikami smo uporabili risanje za vse tri različne razrede ter besedno mrežo za 7.

razrede osnovne šole. Pri besedni mreži smo z metodo dela s pisnim gradivom uporabili odlomke iz

strokovne literature, ki opisuje poklice, ki so jih opravljali zaposleni na posestvu Snežnik pred

približno 100 leti. Uporabili smo resnična imena in priimke zaposlenih in s tem preteklo

zgodovinsko obdobje približali učencem.

55

5. Učna priprava za 3. razred osnovne šole

5.1. Osnovni podatki

Šola: Osnovna šola

Razred: 3.

Predmet: Spoznavanje okolja

Učna tema:

Tematski sklop: ČAS (učni načrt: Spoznavanje okolja)

Učna enota:

Grad Snežnik

Učne oblike:

- individualna učna oblika ali individualno delo,

- delo v dvojicah ali parno delo,

- skupinska učna oblika ali skupinsko delo,

- frontalna učna oblika ali frontalno delo.

Učne metode:

- metoda razlage,

- metoda razgovora ali pogovora,

- metoda slikovne demonstracije,

- metoda izkustvenega učenja (igra vlog, simulacija),

- metoda dela s slikovnim gradivom,

56

- metoda dela z grafičnimi izdelki (metoda slikovno-grafičnih izdelkov),

- metoda dela s pisnim gradivom,

- metoda dela s predmeti.

Učne tehnike: risanje

Operativni učni cilji:

Izobraževalni učni cilji

Ob koncu učne ure učenec zna:

- pojasniti, zakaj ime Snežnik,

- prepoznati živali, ki živijo v naših gozdovih,

- poiskati ustrezno razlago za določene prostore,

- primerjati časovni razkorak med sedanjostjo in časom, ko so zadnji graščaki prihajali na grad,

- opisati zgodovinski vir izpred 100 let,

- kronološko prikazati dogodke iz preteklosti na preprostem časovnem traku.

Funkcionalni učni cilji


- pisno, ustno in grafično se izražati,

- poiskati pravilne rešitve,

- reševati naloge objektivnega tipa,

57

- reševati avtentične naloge,

- se vživeti v zgodovinsko osebo.

Vzgojni učni cilji


- sodelovati v skupini,

- pokazati pozitiven odnos do kulturne in tehnične dediščine,

- upoštevati red in diciplino v muzeju,

- postavljati vprašanja,

- odgovarjati na vprašanja.

Učna sredstva:

- učila: zgodovinski viri: vsa grajska oprema, učni list.

Didaktične etape učnega procesa:

Uvajanje

Obravnavanje učne snovi:

SPOZNAVANJE GRADU SNEŽNIK v šestih sklopih:

I. Zgodovina gradu Snežnik

II. Visoko pritličje

III. Prvo nadstropje

IV. Drugo nadstropje

V. Tretje nadstropje

58

VI. Pritličje in grajska klet

Ponavljanje

Medpredmetne povezave:

Osnovna šola: spoznavanje okolja (v okviru predmeta), slovenščina (ustno, pisno in bralno

sporazumevanje), likovna vzgoja (skiciranje).

Novi pojmi:

- princesa – članica zelo premožne, vladarske družine,

- princ – član zelo premožne, vladarske družine,

- služabnik – stalno najet moški za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo,

- knez – plemič, ki je imel v lasti veliko površino ozemlja,

- spletična - služabnica za osebno strežbo plemkinji,

- država Jugoslavija – nekdanja državo, v katero smo spadali tudi Slovenci,

- biblija - temeljna knjiga krščanske vere.

Literatura:

1. Trškan, D., 2007. Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Ljubljana,

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 346 str.

2. Trampuš, C. (1998). Obiščimo muzej. Ljubljana: DZS, 44 str.

3. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine.

Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 192 str.

4. Obreza Špeh, M. (2008). Interni vodnik po gradu Snežnik

59

Seznam slikovnega gradiva na učnih listih za 3. razred osnovne šole

1. Grad Snežnik (2013). http://zlataleta.com/wp-content/uploads/2013/03/grad-sneznik-1.jpg

(citirano 11. 7. 2013).

2. Družinsko drevo (2013).

http://nms.si/images/stories/NMS/PDF/Sole/Sneznik_DelovniListi_8R_splet.5-8.pdf (citirano 11. 7.

2013).

3. Stranišče princa Hermana. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

4. Salon princa Hermana. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

5. Salon princese Ane. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

6. Sodobna otroška soba (2013). http://hit-decor.net/decorate/page/62/ (citirano 11. 7. 2013).

7. Sodobna kopalnica (2013). http://www.a-v-designs.com/bathroom-decorating-ideas/ (citirano 11.

7. 2013).

8. Naprava na elektromamgnet, za klicanje služinčadi. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

8. Cevi za klicanje služinčadi. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

9. Hladilnik. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

http://zlataleta.com/wp-content/uploads/2013/03/grad-sneznik-1.jpg

http://nms.si/images/stories/NMS/PDF/Sole/Sneznik_DelovniListi_8R_splet.5-8.pdf

http://hit-decor.net/decorate/page/62/

http://www.a-v-designs.com/bathroom-decorating-ideas/

60

5.2. Potek

VSEBINSKI

POUDARKI

UČITELJ UČENEC UČNE

OBLIKE,

METODE,

TEHNIKE,

UČILA/UČNI

PRIPOMOČKI

Uvajanje Pozdravljeni na gradu Snežnik!

Ali ste bili že kdaj na kakšnem gradu?

Na katerem gradu ste bili?

Ali ste bili že na gradu Snežnik oziroma

po čem ga poznate?

Kaj pričakujete, da boste videli v gradu?

Danes si boste s pomočjo učnih listov

ogledali notranjost gradu in spoznali,

zakaj in kdaj je bil grad zgrajen, čemu je

bil namenjen v preteklosti in je namenjen

v sedanjosti, predvsem pa boste spoznali,

Dober dan.

Da/ne

Ljubljanski grad,

Ptujski grad,

Predjamski …

Smo že bili/nismo

še bili na gradu

Snežnik.

Poznamo ga po

medvedu/zaradi

porok …

Ječo, orožje …

Učenci poslušajo.

Frontalno delo.

Razgovor.

Razlaga.

61

kako so živeli premožni graščaki v

preteklosti.

Razdelim učne liste.

I. ZGO-

DOVINA

GRADU

SNEŽNIK

Na kaj vas spominja ime Snežnik?

Pripeljali sta se v Loško dolino iN na poti

do gradu lahko opazili visok vrh, ki se

dviguje nad gozdnatim pogorjem. Vrh

vzpetine je ponavadi do zgodnjega

poletja prekrit s snegom in ima temu tudi

ustrezno ime – Snežnik. Po gori Snežnik

je ime dobil tudi grad, v katerem se sedaj

nahajamo.

Nastanek gradu verjetno sega 1000 let

nazaj.

Lastniki ozemlja so dali zgraditi na

majhni skalni vzpetini trdnajvo, ki je

služila kot postojanka za popotnike in

trgovce. Ti so prihajali po trgovski poti iz

notranjosti dežele in prečkali nepregledne

snežniške gozdove proti morju. Vmes pa

so se lahko ustavili na tem gradu. Grad

jim je tedaj nudil vojaško spremstvo,

spočite konje in prenočišče.

Grad se v listinah prvič omenja 700 let

nazaj v povezavi z gospodi Snežiškimi ali

Na sneg.

Učenci poslušajo.

Učenci

odgovarjajo na

vprašanje na

učnem listu (1.

naloga)

Učenci poslušajo.

Frontalno delo.

Razgovor.

Razlaga.

Učni list.

Razlaga.

62

Schnebergi. Njihov družinski grb lahko

vidimo na steni v visokem pritličju. Kaj

menite, da prikazuje grb gospodov

Snežniških in zakaj?

Včasih ni bilo mostu, kot je sedaj. Morali

so uporabiti lestev in se povzpeti na vhod

gradu.

Od tistega časa pa do konca druge

svetovne vojne se je v gradu zamenjalo

več lastnikov, ki so si sledili tako, kot si

sledijo njihovi družinski grbi v tej sobi.

Z leti so različni gospodarji grad

dograjevali in polepševali, vmes je tudi

že propadal. Nemški knez Oton Viktor

Schönburg-Waldenburg je grad kupil

pred 160 leti, njegovi potomci pa so ga

dogradili v skoraj takšno podobo, kot ga

vidimo danes.

2. naloga na učnem listu:

Med devetimi imeni lastnikov obkroži

prve in zadnje lastnike gradu ter jih

poveži z grboma, ki jih boš skiciral.

Lestev.

Ker so uporabljali

lestev za

plezanje...

Učenci rešujejo

učni list.

Razgovor.

Metoda dela s

slikovnim

gradivom

(družinski grb

goposodov

Snežniških).

Razlaga.

Metoda dela z

grafičnimi

izdelki.

Risanje.

Učni list.

63

Kateri so bili prvi lastniki gradu Snežnik?

Kateri so bili zadnji lastniki gradu

Snežnik?

Vmes preverim, če skicirajo pravi grb.


Da si boste lažje predstavljali, koliko let

nazaj so živeli v tem gradu zadnji princi

in princese, izpolnite časovni trak na

vaših učnih listih.

Če imate težave s tem, kdaj so se rodili

vaši starši in stari starši, izpolnite časovni

trak doma.


Zadnjo družino bomo tekom ogleda

gradu bolje spoznali. V grajskih sobah

boste videli tudi njihove porterete. V

družinsko drevo ob razlagi in ogledu

gradu vpisujte družinske člane, ki so

živeli na gradu.

Schneebergi, ki

so živeli na gradu

pred pribižno 700

leti.

Družina

Schönburg-

Waldenburgi, ki

je živela na gradu

približno 100 let

nazaj.

Učenci rešujejo

učni list.

Učenci poslušajo

in rešujejo učni

list.

Razgovor.

Individualno

delo.

Metoda dela z

grafičnimi

izdelki.

Učni list.

Frontalno delo.

Razlaga.

Učni list.

64

Oton Viktor gradu za časa svojega

življenja ni videl. Za njim ga je

podedoval njegov sin, Jurij, ki je kmalu

po očetovi smrti prišel na grad in se lotil

obnove gradu in okolice.

Graščino je uporabljal kot poletno in

lovsko rezidenco, v katero je prihajal s

svojo družino: ženo Luizo in otroki:

Hermanom, Ulrikom in Ano.

V goste so vabili številne sorodnike in

prijatelje, zato boste na gradu videli tudi

veliko sob za goste.

Po smrti kneza Jurija je posestvo nasledil

njegov sin, princ Herman, ki je nadaljeval

očetovo skrbno delo.

Ker sam ni imel potomcev, je po

Hermanovi smrti grad samo za tri leta

podedoval njegov nečak Volf.

Nato je bil grad po drugi svetovni vojni

družini Schonburg-Waldenburg odvzet in

postal last jugoslovanske države, v katero

smo spadali tudi vsi Slovenci.

Grad je postal objekt za druženje visokih

politikov, zaprt za javnost.

Po 25 letih se je grad začelo odpirati

javnosti za kulturne prireditve, oglede in

poroke.

Pred osmimi leti so ga temeljito prenovili

in je sedaj za oglede odprt vsakodnevno.

Učenci poslušajo.

65

V gradu je originalna oprema zadnjih

grajskih lastnikov in večina izvira izpred

100 do 150 let nazaj.

Pred obnovo so odkrili podatke o tem, da

je knez Jurij do njegove smrti zahteval,

da se vsak kos pohištva oštevilči in vodi

evidenco o tem, kje se posamezen kos

nahaja. Na podlagi tega so sedaj prostori

v gradu opremljeni tako, kot so bili, ko so

na grad prihajali princi in princese.

Sedaj bomo pregledali naloge na učnih

listih o zgodovini gradu:

1. Po čem je dobil grad Snežnik ime?

2. Kateri so bili prvi lastniki in kateri

zadnji lastniki gradu?

3. Koliko let je minilo, odkar ste se

rodili?

Koliko let je minilo, odkar so se vaši

starši rodili?

Koliko let je minilo, odkar so se vaši stari

starši rodili?

Koliko let je minilo, odkar so zadnji

princi in princese prihajali na grad?

4. in 5. nalogo boste reševali tekom

Po gori Snežnik.

Prvi: Schneeberg

Zadnji:

Schonburg-

Waldenburg.

8/9.

npr. 35,40 ...

npr. 50,60 ...

100 let.

Učenci poslušajo.

Razgovor.

Razlaga.

66

ogleda gradu in ju bomo pregledali na

koncu.


Okoli gradu je veliko gozdov, ki so nudili

grajski gospodi obilo lovskih užitkov in v

gradu je nastala lepa zbirka lovskih

trofej.

Tekom ogleda gradu si izberite eno žival,

ki jo boste videli, in jo na kratko opišite.

II. VISOKO

PRITLIČJE

Predsoba

Poročna

dvorana

Naloga na učnem listu:

S pomočjo številk poveži prostore, ki jih

boš spoznal, z ustrezno razlago.

Tukaj, v predsobi, lahko vidimo rjavega

medveda, ki ga je uplenil princ Herman

in je tehtal 220 kg. Na steni je tudi

rogovje snežniškega jelena.

Razstavljeni kosi hladnega orožja in

oklepa so bili izdelani pred 150 leti.

Graščaki so jih dali delati po originalih iz

17. stoletja (400 let nazaj). V gradu so

služili zgolj za okras in za ustvarjanje

viteškega razpoloženja.

Poročna dvorana

Sedaj se nahajamo v sedanji poročni sobi.

Ko je zadnja grajska družina prihajala na

grad, pa je bila ta soba družabni salon,

Učenci rešujejo

učni list.

Učenci poslušajo

in rešujejo učni

list.

Učni list

Metoda dela s

predmeti.

Razgovor.

Frontalno delo.

Razlaga.

67

Knjižnica

Jedilnica

središče družabnega življenja na gradu. V

sredini prostora je stala miza za bilijard,

okrog nje pa mizice za igranje družabnih

iger, šah, karte ... Danes se ti eksponati

nahajajo v gledališki sobi, v tretjem

nadstropju, ki si jo bomo ogledali

kasneje.

Knjižnica

Skozi steklo lahko vidimo v knjižnico.

Nasproti nas na steni visita portreta

Ottona Vikotorja in njegove žene Tekle.

Kdo je bil Otton Viktor Schonburg

Waldenburg?

Dopolnite družinsko drevo.

V gradu je okoli 1000 knjig. Knjiga na

sredini mize je skoraj 280 let stara

Biblija.

Na desni strani ob oknu lahko vidimo

invalidski voziček, ki ga je najverjetneje

uporabljala Hermanova žena Tekla.

Jedilnica

Sedaj smo v jedilnici. Ali se vam zdi, da

Prvi, ki je grad od

zadnje grajske

družine kupil.

Učenci rešujejo

učni list.

Razgovor.

Metoda dela s

slikovnim

gradivom.

Učni list.

Razlaga

68

je vonj v tem prostoru kaj drugačen, kot

je bil na hodniku?

Vonj je drugačen in to zato, ker je bila

včasih tukaj črna kuhinja.

Ali veste, kaj je to črna kuhinja?

V črni kuhinji je bilo odprto ognjišče

brez dimnika, zaradi česar so bile stene in

strop črne barve.

Ko je Jurij obnavljal grad, je potem

kuhinjo preselil na rob obzidja, tja, kjer je

sedaj grajska trgovina in si jo bomo

ogledali kasneje. V tem prostoru pa je dal

urediti jedilnico.

Oglejte si jedilnico in si v svoji domišljiji

predstavljajte, kako je bilo pred stotimi

leti na grajski gostiji.

Koliko ljudi je lahko sedelo za mizo na

gostiji?

Da, 10. Vendar se ta jedilna miza lahko

raztegne in se za njo lahko usede veliko

gostujočih.

Kaj menite, je bila hrana kaj drugačna,

kot sedaj?

Da.

Ne.

10.

Ne/da.

Razgovor

Razlaga.

Razgovor.

Razlaga.

Razgovor.

Metoda dela s

predmeti

(jedilna miza).

69

Oglejmo si primer tedenskega jedilnika.

Vidite kakšno posebnost?

Tako je, jedilniki so bili sestavljeni

posebej za gospodo in ostale uslužbence

gradu.

Preberimo jedilnik za en dan, katerega si

boste zbrali.

Preberemo jedilnik za en dan v tednu.

Dokončajte nalogo, ki pokriva prvo

nadstropje.

6. naloga na učnem listu – preverimo:

Kaj se nahaja v predsobi?

Kaj se nahaja v knjižnici?

Jedilnik je

napisan posebej

za gospodo in

ostale.

Učenci izberejo

en dan v tednu in

poslušajo.

Učenci rešujejo

učni list.

V njej se nahajajo

rjavi medved,

kosi hladnega

orožja, dva

oklepa, jelenovo

rogovje …

V njej se nahajajo

invalidski

voziček, knjige,

portret Otona

Viktorja in žene

Tekle …

Razlaga.

Metoda dela s

pisnim

gradivom.

Učni list.

Razlaga.

Razgovor.

Učni list.

70

Kako se je nekoč imenovala sedanja

poročna soba?

Kaj se nahaja v jedilnici?

Knez Jurij je prizidal gradu tudi stolpič,

ki je služil kot stopnišče za služinčad. V

njem so bile tudi vodovodne cevi, ki so

dovajale vodo v vsako nadstropje.

Nekdanja soba za

družabnost, kjer

je bila miza za

biljard, šah, karte

…

V njej se nahajajo

jedilnik, jedilna

miza, okrasni vrči

…

Razlaga.

III. PRVO

NAD-

STROPJE

Hermanova

spalnica

V prvem nadstropju si boste lahko

ogledali sobe princa Hermana na levi

strani in princese Ane na desni.

Skupaj si bomo ogledali prostore. Sproti

boste lahko na vsako črto pod fotografijo

pri 7. nalogi pripisali, kateri prostor

predstavlja.

Hermanova spalnica

Na steni v Hermanovi spalnici na levi, za

vrati, visi njegov portet in tako lahko

vidite, kako je izgledal Herman v svojih

zrelih letih.

Učenci poslušajo.

Učenci poslušajo.

Učenci rešujejo

Frontalno delo.

Razlaga.

Razlaga.

Metoda dela s

71

Salon princa

Hermana


V tem času po gradu ni bilo stranišč.

Kakšna stranišča so imeli na gradu po

vašem mnenju?

Nočne posode so uporabljali v vsaki sobi

in skupno stranišče na štrbunk tam, kjer

so tudi sedaj sodobna stranišča. A ker je

bil Herman lastnik gradu, je imel

privilegij in sicer sobno stranišče z ročno

črpalko za vodno izpiranje porcelanaste

posode. Njegovo stranišče si lahko

ogledate na desni strani sobe ter na vaših

učnih listih. Dopolnite nalogo.

Fotografija na učnem listu: Stranišče

princa Hermana.

Salon princa Hermana

Salon princa Hermana je služil tudi kot

delovni prostor, opremljen pa je zlasti s

sedežnimi garniturami.

V salonu princa Hermana lahko vidimo:

- stoječo ura, ki poleg časa kaže

tudi datume v mesecu in lunine

mene,

- belo peč s schönburškim grbom,

- lestenec iz stekla,

- portret kneza Jurija,

učni list.

Na štrbunk, kahle.

Učenci rešujejo

učni list.

Učenci poslušajo

in opazujejo.

slikovnimi viri.

Učni list.

Razgovor.

Razlaga.

Metoda dela s

predmeti.

Razlaga.

72

Salon

princese Ane

- portret kneginje Luize na gradu

Snežnik.


Fotografija na učnem listu: Salon princa

Hermana

Salon princese Ane

Salon princese Ane je veljal za najlepšo

sobo na gradu in je opremljen z

razkošnimi sedežnimi garniturami na

koleščkih.

Tu lahko vidimo zelo podobno peč, kot je

v Hermanovem salonu, največjo

porcelanasto uro v Sloveniji, Anin šivalni

kotiček ter portrete vseh treh Jurijevih

otrok: Princa Ulrika, princa Hermana in

princese Ane.


Fotografija na učnem listu: Salon

princese Ane.

Tukaj vam lahko tudi pokažemo, kako je

deloval sistem za klicanje služinčadi.

Najprej so bile v gradu nameščene štiri

cevi, ki so vodile v sobo za služinčad v

Učenci rešujejo

učni list.

Učenci poslušajo.

Učenci rešujejo

učni list.

Učenci rešujejo

učni list.

Učenci poslušajo.

Metoda dela s

slikovnimi viri.

Učni list.

Metoda dela s

predmeti (peč,

ura, šivalni

kotiček,

portreti).

Razlaga.

Metoda dela s

slikovnimi viri.

Učni list.

Metoda dela z

materialnimi

viri (salon

princese Ane).

Razlaga.

73

Spalnica

princese Ane

pritličju. Po njih so z nameščeno piščalko

zažvižgali. Ko pa so imeli na gradu že

elektriko, so v vsako sobo namestili

gumb, ki je sprožil, da se je na napravi v

sobi za služinčad spustila številka

določene sobe. Sistem si bomo od blizu

pogledali še v sobi za služinčad.

Spalnica princese Ane

Oglejmo si spalnico princese Ane.

Hodnik prvega nadstropja

Kaj se skriva za majhnimi lesenimi

vratci?

Tukaj je bilo kurišče, s katerega se je po

ceveh ogrevalo notranje peči v spalnicah.

Spalnica grajske spletične

Tu je bila spalnica Anine spletične. To je

bila njena osebna služkinja, ki je skrbela

zanjo.

Dokončajte nalogo, ki pokriva prvo

nadstropje.”

Preverimo:

Kaj predstavlja prva fotografija?

Dvigalo …

Učenci poslušajo.

Učenci rešujejo

učni list.

Stranišče princa

Metoda dela s

predmeti

(majhna lesena

vrata).

Razgovor.

Razlaga.

Razgovor.

74

Kaj predstavlje druga fotografija?

Kaj predstavlja tretje fotografija?

Hermana.

Salon princa

Hermana.

Salon princese

Ane.

IV. DRUGO

NAD-

STROPJE

V celem drugem nadstropju je imel svoje

prostore princ Ulrik, ki je imel pet

potomcev. In sicer tri sinove, Volfa,

Jurija in Viljema, ter dve hčerki Loti in

Dorotejo. Pri prvem vhodu je imel

spalnico, po preostalih prostorih pa so


Razglejte se prostorih drugega nadstropja

in rešite 8. in 9. nalogo na učnih listih.

Učence pustimo, da se sami razgledajo

po prostorih drugega nadstropja in jim

pomagamo, sugeriramo …

Ko končajo obe nalogi v tem nadstropju,

ustno preverimo, kako so rešili nalogi:

Naštejte tri značilnosti otroških sob na

gradu, v primerjavi s sodobnimi.

Učenci poslušajo.

Učenci opazujejo

in rešujejo učni

list.

Drugačne barve.

V gradu je veliko

več knjig v

Frontalno delo

Razlaga.

Metoda dela s

predmeti

(prostori

drugega

nadstropja).

Metoda

slikovne

demonstracije.

Učni list.

Razgovor.

75

Naštejte tri značilnosti kopalniške

opreme na gradu v primerjavi s

sodobnimi.

Katere pripomočke za osebno higieno ste

opazili?

V tem času v gradu ni bilo kopalnice, a

so imeli v vseh sobah umivalne kotičke,

kjer so imeli postavljeno umivalni mizo s

porcelanastimi umivalnimi predmeti

(lavor, vrč za vodo, posodice za milo,

umivalno gobico, ščetko za zobe, vedro –

pluvalnik ter bide).

Imeli so nočne posode pod posteljami,

skupno stranišče na štrbunk (kjer so sedaj

sodobna stranišča), le Herman je imel

svoje sobno stranišče z ročno črpalko.

otroških sobah,

kot sedaj.

Drugačno

pohištvo.

Niso imeli tuš

kabine ali kadi.

Niso imeli wc

školjke,

umivalnika.

Kopalnica ni bil

poseben prostor,

ampak v okviru

spalnice.

Vedro –

pljuvalnik, bide,

vrč za vodo …

Učenci poslušajo.

Razlaga.

76

V. TRETJE

NAD-

STROPJE

Egipčanska

soba

Gledališka

soba

Tretje nadstropje je princ Jurij dozidal za

služabnike, svoje sorodnike in manj

zahtevne goste.

Po čem lahko sklepamo, da so tu

prebivali manj zahtevni gosti ali

služabniki?

Egipčanska soba

Princ Herman je bil po izobrazbi

diplomat in je nakaj časa preživel tudi v

Egiptu. Menda je pohištvo v Egipčanski

sobi darilo Egipčanskega princa princu

Hermanu. Vsi kosi so bogato okrašeni z

motivi egipčanskih božanstev, sfing in

faraonov.

Črna jedilnica (prostor št. 33) ter sobi za

goste (30, 32).

Gledališka soba

Tukaj je bila urejena gledališka soba, kjer

so Herman, Ulrik in Ana še kot otroci

uprizarjali gledališke predstave.Včasih je

bil tu postavljen tudi oder, vendar so ga

Učenci poslušajo.

Po klasičnem,

kmečkem podu,

zabitem z

navadnimi žeblji

ter klasičnimi

omarami. V

nadstropju je

veliko manj

opreme.

Učenci poslušajo.

Učenci poslušajo.

Frontalno delo.

Razlaga

Razgovor.

Metoda dela s

predmeti

(predsoba

tretjega

nadstropja).

Razlaga.

Razlaga.

77

zaradi teže odstranili. Ostale so

gledališke kulise, ki so polepljene s

časopisnimi izrezki iz tednjega časa.

Gledališka soba: Prizor iz življenja na

gradu Snežnik: »Gostje prihajajo.«

Zaigrali boste dva prizora. Enega dečki in

drugega dekleta z naslovom “Gostje

prihajajo

- Vloge imate napisane na učnih

listih (z učitejem, ki jih spremlja

določiva princa Hermana,

njegovega služabnika ter princeso

Ano in njeno služabnico, vsi

ostali so graščaki iz slovenskih

gradov).

- Pri vlogah so še lastnosti ali

delovne obveznosti, ki vam bodo

pomagale pri pogovoru.

- Služabnik ali služabnica mora

princa ali princeso pripraviti na

obisk visokih gostov.

- Nato bodo prišli iz znanih

slovenskih gradov (lahko tudi po

dva ali trije iz enega gradu).

Katere znane slovenske gradove poznate?

V primeru, da sami ne poznajo veliko

gradov, jim po razgovoru razdelim listke

z imeni znanih slovenskih gradov

Predjamski grad,

Blejski grad,

Ptujski grad,

Turjaški ...«

Razgovor.

Učni list.

78

- Vsak graščak, ki pride na obisk,

se predstavi.

- Uporabljajte vjudnostni pogovor

(z nazivi).

- Uporabljajte rekvizite (razdelim

glavnik, pentlje, moški klobuk in

ogrinjalo).

- Pri pogovoru uporabite znanje, ki

ste ga pridobili med ogledom

gradu.

Učenci zaigrajo prizora, učitelj posluša.

Učenci rešujejo

učni list.

Učenci zaigrajo

prizora.

Metoda

izkustvenega

učenja.

Učni list.

VI. Pritličje

Soba za

služinčad

Soba za služinčad

V tej sobi sta imela svojo sobo grajska

služabnika. Na stenah pri vhodu sta

ohranjena sistema, kako so gospodje

klicali svojo služinčad.


Zakaj sta se v sobi za služinčad

uporabljali napravi, ki jih vidite pred

seboj?

Tako je, za klicanje služinčadi. Z druge

Učenci poslušajo.

Za klicanje

služinčadi.

Učenci rešujejo

učni list.

Frontalno delo.

Razlaga.

Razgovor.

Učni list.

Razlaga.

79

Grajska klet

strani smo jih že spoznali v salonu

princese Ane.

Odgovorite na vprašanje na vaših učnih

listih.

Grajska klet

V grajski kleti je bila shramba za pijačo

in hrano. Sedaj se uporablja za prirejanje

kulturnih prireditev, umetniških razstav,

in pogostitve ob slovesnih dogodkih.

12. naloga na učnem listu: Hladilnik

Ste poiskali predmeti na fotografiji na

učnem listu?

Za kaj menite, da se je uporabljal?

To je hladilnik, kakršnega so uporabljali

pred približno 100 leti. V grajski kleti

lahko vidimo dva hladilnika, narejena iz

lesa. Ta, ki ga opazujemo, ima v sredini

prostor za led in spodaj pipo, skozi katero

je odtekla voda, ko se je led stopil. Na

vsaki strani sta dva prekata za

shranjevanje hrane in pijače.

Kaj menite, kje so graščaki dobili led?

Učenci rešujejo

učni list.

Da.

Sod za vino,

shramba,

hladilnik …

V ribniku okoli

gradu,...

Učni list.

Razgovor.

Učni list.

Razlaga.

Razgovor.

80

Led so grajski gospodje obdržali v

ledenici za gradom. Ledenica je v živo

skalo vklesana jama,v kateri je stalna

temperatura in tako so pozimi sekali led

iz grajskega ribnika in ga hranili v

ledenici.

Odgovorite na vprašanje na vaših učnih

listih.

Preverimo nalogi, ki pokrivata pritličje in

grajsko klet:

11. naloga:

Zakaj sta se v sobi za služinčad

uporabljali napravi na spodnjih

fotografijah?

Učenci poslušajo.

Učenci rešujejo

učni list.

Na steni pri

vhodu v sobo je

na desni strani

ohranjena

govorilna naprava

z vgrajenimi

elektromagneti in

številkami sob iz

katerih je grajska

gospoda klicala

svoje pedentarje.

Na nasprotni

strani so

ohranjeni ostanki

štirih govorilnih

cevi, ki so

Razlaga.

Individualna

oblika.

Učni list.

Razgovor.

81

12.naloga:

V grajski kleti poišči predmet na

fotografiji in napiši, zakaj se je

uporabljal.

Kako ste tekom ogleda rešili 4. in 5.

nalogo?


Kako si sledijo imena družinskih članov

družine Schönburg-Waldenburg od

spodaj levo?

Njegova žena je bila?

Kako je bilo njunemu sinu, ki je

povezane z

»domofonoma« v

Hermanovem in

Aninem salonu

(prvo nadstropje),

tretja vodi do

drugega

nadstropja in

četrta do tretjega

nadstropja.

Predmet so

uporabljali kot

hladilnik. Hrano

in pijačo so si

hladili s pomočjo

ledu, ki so ga

sekali iz

grajskega ribnika,

hranili pa v

ledenici (skalnati

jami) za gradom.

Oton Viktor.

Tekla.

82

podedoval grad?

Kako je bilo ime Jurijevi ženi?

Jurij in Luiza sta imela tri otroke.

Kako jim je bilo ime?


Katero žival ste si izbrali pri peti nalogi?

Kako ste jo opisali?

Jurij.

Luiza.

Ana, Herman in

Ulrik.

Lisico, medveda,

volka ...

...

Ponavljanje Smo skoraj na koncu našega ogleda

notranjosti gradu. Sedaj se razdelite v

pare in si med seboj izmenjajte vtise o

ogledu gradu.

Drug drugemu povejte:

- Kakšen je občutek biti v gradu

Snežnik?

- Kaj vse ste videli in spoznali na

gradu?

- Kaj vam je bilo najbolj zanimivo?

Nato bom izbrala štiri učence, da bodo

predstavili vsem, kaj jim je povedal

njihov sogovornik.

Ohranjam red in disciplino in ponovim

vprašanja, na katera morajo v dvojicah

odgovoriti.

Izberem štiri učence, ki predstavijo vtise

svojega sošolca ali sošolke. Pomagam

jim z vprašanji.

Učenci poslušajo.

Učenci se

razdelijo v pare

in si delijo vtise o

ogledu gradu.

4 učenci

predstavijo vtise,

Frontalna

oblika.

Razlaga.

Delo v

dvojicah.

Frontalna

oblika.

83

Sedaj bomo odšli iz gradu skozi nekdanjo

grajsko kuhinjo, ki pa je sedaj preurejena

v grajsko trgovino, kjer se lahko kupi

vstopnice in spominke.

Najlepša hvala za pozornost in vabljeni,

da nas obiščete na gradu še ob kakšni

drugi priložnosti.

ostali poslušajo.

Učenci poslušajo.

Razgovor.

Razlaga.

84

5.3. Neizpolnjen učni list za 3. razred osnovne šole

»Stoji, stoji tam beli …«

GRAD SNEŽNIK

Učni listi za 3. razred osnovne šole

Čisto pravi grad na Notranjskem ob robu Loške doline stoji obdan z gozdovi, potokom in ribnikom,

v katerem se namakajo race mlakarice. Grad privablja mnogo slovenskih in tujih obiskovalcev. V

njem sicer ne živi princ na belem konju, temveč poleg muzejske dejavnosti živijo kulturne

prireditve in poročne slovesnosti.

Ime in priimek: __________________________

Razred: __________________________

Datum: __________________________

85

ZGODOVINA GRADU SNEŽNIK

1. Kratko odgovori na zastavljeno vprašanje.

Po čem je grad Snežnik dobil ime? ____________________

V gradu Snežnik se je v tisočletni zgodovini zamenjalo več lastnikov.

2. Med devetimi imeni lastnikov obkroži prve in zadnje lastnike gradu ter jih poveži z

grboma, ki ju boš skiciral.

RAUBER م SCHNEEBERG م PRANCK م RAUMSCHISSL م EGGENBERG م

LAMBERG م SCHÖNBURG-WALDENBURG م LICHTENBERG م AUERSPERG

Na gradu so živeli pred približno 700 leti. Na gradu so živeli pred približno 100 leti.

86

3. V časovni trak označi:

- Koliko let je minilo, odkar si se rodil ti?

- Koliko let je minilo, odkar so se rodili tvoji starši?

- Koliko let je minilo, odkar so se rodili tvoji stari starši?

- Koliko let je minilo, odkar so zadnji princi in princese družine Schönburg-Waldenburg

prihajali na grad Snežnik?

Zadnji pečat je gradu dala nemška družina Schönburg-Waldenburg.

4. V družinsko drevo vpiši družinske člane, ki so živeli na gradu.

Vse njihove portrete boš videl tudi

tekom ogleda.

HERMAN

LUIZA

OTON VIKTOR

JURIJ

TEKLA

ULRIK

ANA

87

Okoli gradu je veliko gozdov, ki so nudili grajski gospodi obilo lovskih užitkov in v gradu je

nastala lepa zbirka lovskih trofej.

5. Tekom ogleda gradu si izberi eno žival, ki si jo videl in jo v dveh stavkih opiši.

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

VISOKO PRITLIČJE: poročna soba, knjižnica in jedilnica

6. S pomočjo številk poveži prostore, ki jih boš spoznal, z ustrezno razlago.

1 Predsoba V njej se nahajajo jedilnik, jedilna

miza, okrasni vrči …

2 Knjižnica Nekdanja soba za družabnost, kjer je

bila miza za biljard, šah, karte …

3 Poročna soba V njej se nahajajo invalidski voziček,

knjige, portret Otona Viktorja in žene

Tekle …

4 Jedilnica V njej se nahajajo rjavi medved, kosi

hladnega orožja, dva oklepa, jelenovo

rogovje …

88

PRVO NADSTROPJE: Hermanova spalnica, stranišče in salon, Anina spalnica in salon ter

spalnica Anine spletične

7. Oglej si Hermanove in Anine prostore ter na vsako črto pod fotografijami pripiši, kateri

prostor predstavljajo.

____________________________ ____________________________

_____________________________

89

DRUGO NADSTROPJE: prostori princa Ulrika in njegove družine

Razglej se po prostorih drugega nadstropja.

8. Naštej tri značilnosti otroških sob na gradu, v primerjavi s sodobnimi (v pomoč naj ti bo

spodnja fotografija).

-

-

-

Sodobna otroška soba

9. Naštej tri značilnosti kopalniške opreme na gradu v primerjavi s sodobnimi (v pomoč naj ti

bo spodnja fotografija).

-

-

-

Sodobna kopalnica

90

TRETJE NADSTROPJE: za služabnike, sorodnike in manj zahtevne goste

Gledališka soba: Prizor iz življenja na gradu Snežnik: »Gostje prihajajo«

10. Zaigrajte prizor, kako osebni služabnik oskrbi princa Hermana, preden pridejo gostje, in

nato sprejem gostov.

Vloge:

Princ Herman

Lastnosti: lastnik gradu, po poklicu diplomat, poročil se je pri 47 letih, ni

imel otrok, prijazen je bil do zaposlenih, sporazumeval se je tudi v

slovenščini …

Hermanov osebni

služabnik

Opravila: bujenje princa, serviranje zajtrka, čiščenje obleke in čevljev,

pomivanje kozarcev po kosilu, odnašanje nočne posode, pomoč pri

umivanju in oblačenju, spremljanje pri ježi.

Graščaki iz različnih

slovenskih gradov

Vsak se predstavi, iz katerega gradu prihaja. Gradovi na slovenskem

(dopolni):

Zaigrajte prizor, kako spletična oskrbi princeso Ano, preden pridejo gostje in nato sprejem

gostov.

Vloge:

Princesa Ana

Lastnosti: rada se je pogovarjala z grajskimi uslužbenci, bila je radovedna,

prijazna, rada je imela majhne otroke, ki jih je pogosto fotografirala.

Domača dekleta je naučila krojenja hlač.

Anina spletična Opravila: pomoč princesi pri osebni negi, oblačenju, česanju, princesina

zaupnica …

Soproge graščakov iz

slovenskih gradov

Vsak se predstavi iz katerega gradu prihaja. Gradovi na slovenskem

(dopolni):

91

PRITLIČJE IN GRAJSKA KLET

11. Zakaj sta se v sobi za služinčad uporabljali napravi na spodnjih fotografijah?

___________________________________________________________________

12. V grajski kleti poišči predmet na fotografiji in napiši, zakaj se je uporabljal.

___________________________________________________________________

92

5.4. Rešitve učnega lista za 3. razred osnovne šole

1. Po čem je grad Snežnik dobil ime? Po gori Snežnik.

2. Prvi lastniki gradu: Schneeberg.

Zadnji lastniki gradu: Schönburg-Waldenburg.

3. V časovni trak označi:

- Koliko let je minilo, odkar si se rodil ti rodil? 8/9

- Koliko let je minilo, odkar se je rodil eden od tvojih staršev?

- Koliko let je minilo, odkar se je rodil eden od tvojih starih staršev?

- Koliko let je minilo, odkar so zadnji princi in princese družine Schönburg-Waldenburg

prihajali na grad Snežnik? 100 let.


93

1. vrsta (spodaj): levo: Oton Viktor, desno: Tekla.

2. vrsta: levo: Jurij, desno: Luiza.

3. vrsta (zgoraj): levo: Ana, na sredini: Herman, desno: Ulrik.

5. Tekom ogleda gradu si izberi eno žival, ki si jo videl, in jo v dveh stavkih opiši.

Živali na gradu: zlatovranka, rjavi medved, divja mačka, rogovje jelena, labod, divji petelin, dihur,

kuna, lisica, jazbec, vidra, planinski orel, divji prašič, volk, gos …

Primer: medved, ki nagačen stoji v predsobi visokega pritličja na gradu Snežnik, je tehtal 220 kg,

ko so ga ustrelili. Visok je skoraj 2 metra, ima rjavo gosto dlako ter dolge kremplje. Ustrelil ga je

predzadnji lastnik gradu, princ Herman.

6. S pomočjo številk poveži prostore, ki jih boš spoznal, z ustrezno razlago.

1. Predsoba: v njej se nahajajo rjavi medved, kosi hladnega orožja, dva oklepa, jelenovo rogovje …

2. Knjižnica: v njej se nahajajo invalidski voziček, knjige, portret Otona Viktorja in žene Tekle …

3. Poročna soba: nekdanja soba za družabnost, kjer je bila miza za biljard, šah, karte …

4. Jedilnica: v njej se nahajajo jedilnik, jedilna miza, okrasni vrči …

7. Oglej si Hermanove in Anine prostore ter na vsako črto pod fotografijo pripiši, kateri prostor

predstavlja.

1. fotografija: stranišče princa Hermana.

2. fotografija: salon princa Hermana.

3. fotografija: salon princese Ane.

94

8. Naštej tri značilnosti otroških sob na gradu v primerjavi s sodobnimi.

- Drugačne barve pohištva, sten, dodatkov,

- veliko več knjig v otroških sobah, kot sedaj,

- drugačno pohištvo, izrezljano (sedaj ravne linije).

9. Naštej tri značilnosti kopalniške opreme na gradu v primerjavi s sodobnimi.

- Niso imeli tuš kabine ali kadi,

- niso imeli wc školjke, umivalnika,

- kopalnica ni bil poseben prostor, ampak v spalnici.

10. Gradovi na slovenskem: odvisno, od kje otroci prihajajo!

Npr. Grad na Bledu, Bogenšperk, grad Rajhenburg v Brestanici, grad v Brežicah, Celjski grad, Grad

na Goričkem, Krumperk, grad v Lendavi, grad v Podčetrtku, grad v Podsredi, Ptujski grad, Strmol

pri Rogatcu, Loški grad v Škofji Loki, Velenjski grad …

11. Zakaj sta se v sobi za služinčad uporabljali napravi na spodnjih fotografijah?

Na steni pri vhodu v sobo je na desni strani ohranjena govorilna naprava z vgrajenimi

elektromagneti in številkami sob iz katerih je grajska gospoda klicala svoje pedentarje.

Na nasprotni strani so ohranjeni ostanki štirih govorilnih cevi, ki so povezane z »domofonoma« v

Hermanovem in Aninem salonu (prvo nadstropje), tretja vodi do drugega nadstropja in četrta do

tretjega nadstropja.

12. V grajski kleti poišči predmet na fotografiji in napiši, zakaj se je uporabljal.

Predmet so uporabljali kot hladilnik. Hrano in pijačo so si hladili s pomočjo ledu, ki so ga sekali iz

grajskega ribnika, hranili pa v ledenici (skalnati jami) za gradom.


95


Šola: Osnovna

Razred: 5.

Predmet: Družba

Učna tema:

Tematski sklop: LJUDJE V ČASU (učni načrt: Družba)

Učna enota:

Grad Snežnik

Učne oblike:

- individualna učna oblika ali individualno delo,

- frontalna učna oblika ali frontalno delo,

- skupinska učna oblika ali skupinsko delo.

Učne metode:

- metoda razlage,


- metoda demonstracije: metoda slikovne demonstracije, metoda demonstracije materialnih

virov,

- metoda dela s slikovnim gradivom,

- metoda dela z materialnimi viri,

- metoda dela z grafičnimi izdelki (metoda slikovno-grafičnih izdelkov).

Učne tehnike: risanje

96





- prepoznati živali, ki živijo v naših gozdovih,


- opisati življenje ljudi v preteklosti (pred 100 leti) in ga primerjati z današnjim življenjem,

- opisati zgodovinske vire izpred 100 let,

- našteti različne poklice v preteklosti,

- razlikovati preteklost in sedanjost in to, da je bilo življenje v preteklosti drugačno,

- opisati vidike življenja ljudi na gradu Snežnik v drugi polovici 19. stoletja (bivališče,

prehrano, obleko, prevoz)

- našteti časovni potek dogodkov,

- oceniti pomen dediščine.






- presoditi, kako tehnološki in družbeni razvoj vpliva na kakovost življenja ljudi,

- raziskovati preteklost z uporabo različnih virov in dejavnosti.

97

Vzgojni učni cilji







Učna sredstva:



Uvajanje

Obravnavanje nove učne snovi:

SPOZNAVANJE GRADU SNEŽNIK v šestih sklopih:







98

Ponavljanje


Osnovna šola: družba (v okviru predmeta), slovenščina (ustno, pisno in bralno

sporazumevanje), likovna vzgoja (skiciranje), glasbena vzgoja (harmonij, klavir),

naravoslovje in tehnika (živali, električne, vodovodne in centralne instalacije) ter

gospodinjstvo (prehrana 100 let nazaj).

Novi pojmi:






- harmonij - orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali,

- muransko steklo - pihani, ročno oblikovani stekleni izdelek iz Murana,

- diplomat - višji uslužbenec, ki zastopa koristi svoje države v mednarodnih odnosih.

Literatura:



5. 2. Trampuš, C. (1998). Obiščimo muzej. Ljubljana: DZS, 44 str.

6. 3. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine.


7. 4. Obreza Špeh, M. (2008). Interni vodnik po gradu Snežnik, 12 str.

Seznam slikovnega gradiva na učnih listih za 5. razrede osnovne šole


(citirano 11. 7. 2013).

2. Družinsko drevo (2013).


99

http://nms.si/images/stories/NMS/PDF/Sole/Sneznik_DelovniListi_8R_splet.5-8.pdf (citirano

11. 7. 2013).

3. Sodobna kopalnica (2013). http://www.a-v-designs.com/bathroom-decorating-ideas/

(citirano 11. 7. 2013).

4. Egipčanska soba. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

5. Gledališka soba. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.


7. Črna jedilnica. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

8. Naprava na elektromamgnet, za klicanje služinčadi. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad

Snežnik.


6.2. Potek



100

VSEBINSKI

POUDARKI

UČITELJ UČENEC UČNE

OBLIKE,

METODE,

TEHNIKE,

UČILA/UČNI

PRIPOMOČKI

Uvajanje

Pozdravljeni na gradu Snežnik!

Na kaj pomislite ob pojmu grad?

Ali ste bili že kdaj na kakšnem gradu?

Na katerem gradu ste bili?

Ali ste bili že na gradu Snežnik oziroma,

po čem ga poznate?

Kaj pričakujete, da boste videli v gradu?

Danes si boste s pomočjo učnih listov

ogledali notranjost gradu in spoznali,

zakaj in kdaj je bil grad zgrajen, čemu je

Dober dan.

Na obzidje,

viteze, prince,

princese …

Da/ne.

Ljubljanski grad,

Ptujski grad,

Predjamski …

Smo že bili/nismo

še bili na gradu

Snežnik.

Poznamo ga po

medvedu/zaradi

porok …

Ječo, orožje ...

Učenci poslušajo.

Frontalno delo.

Razgovor.

Razlaga.

101

bil namenjen v preteklosti in je namenjen

v sedanjosti, predvsem pa boste spoznali,

kako so živeli premožni graščaki v

preteklosti.


I. ZGO-

DOVINA

GRADU

SNEŽNIK

Pripeljali sta se v Loško dolino in lahko

na poti do gradu opazili visok vrh, ki se

dviguje nad gozdnatim pogorjem. Vrh

vzpetine je ponavadi do zgodnjega

poletja prekrit s snegom in ima temu tudi

ustrezno ime – Snežnik. Po gori Snežnik

je ime dobil tudi grad, v katerem se sedaj

nahajamo.

Nastanek gradu verjetno sega v 11.

stoletje. Koliko stoletij nazaj je to?

Sedaj živimo v 21. stoletju. Od 21.

odštejte 11.

Koliko let je to?

1. nalogo ste lahko že rešili. Kako ste

odgovorili na prvo vprašanje?

Koliko stoletij nazaj je nastal grad

Snežnik?

Lastniki ozemlja so dali zgraditi na

majhni skalni vzpetini trdnajvo, ki je

služila kot postojanka za popotnike in

Učenci poslušajo.

Učenci

odgovarjajo na

vprašanje na

učnem listu.

10.

1000.

Grad Snežnik je

ime dobil po gori

Snežnik.

Grad je nastal 10.

stoletij nazaj.

Učenci poslušajo.

Frontalno delo.

Individualno

delo.

Razlaga.

Učni list.

Razgovor.

Razlaga.

102

trgovce. Ti so prihajali po trgovski poti iz

notranjosti dežele in prečkali nepregledne

snežniške gozdove proti morju. Vmes pa

so se lahko ustavili na tem gradu. Grad

jim je tedaj nudil vojaško spremstvo,

spočite konje in prenočišče.

Grad se v listinah prvič omenja 700 let

nazaj v povezavi z gospodi Snežiškimi ali

Schnebergi. Njihov družinski grb lahko

vidimo na steni v visokem pritličju. Kaj

menite, da prikazuje grb gospodov

Snežniških in zakaj?

Včasih ni bilo mostu, kot je sedaj. Morali

so uporabiti lestev in se povzpeti na vhod

gradu.

Od njih pa do konca druge svetovne

vojne se je v gradu zamenjalo več

lastnikov, ki so si sledili tako, kot si

sledijo njihovi družinski grbi v tej sobi.

Z leti so različni gospodarji grad

dograjevali in polepševali, vmes je tudi

že propadal. Nemški knez Oton Viktor

Schönburg-Waldenburg je grad kupil

pred 160 leti, njegovi potomci pa so ga

dogradili v skoraj takšno podobo, kot ga

vidimo danes.

Lestev«

»Ker so

uporabljali lestev

za plezanje …

Učenci poslušajo.

Razgovor.

Metoda

slikovne

demonstracije

(družinski grb).

Razlaga.

103


Med devetimi imeni lastnikov obkroži

prve in zadnje lastnike gradu ter jih

poveži z grboma, ki ju boš skiciral.

Prvi so bili Schneebergi, ki so živeli na

gradu pred pribižno 700 leti (v 13.

stoletju), zadnji pa Schönburg-

Waldenburgi, ki so živeli na gradu

približno 100 let nazaj (v drugi polovici

19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja).


Zadnjo družino bomo tekom ogleda

gradu bolje spoznali. V grajskih sobah

boste videli tudi njihove porterete. V

družinsko drevo ob razlagi in ogledu

gradu vpisujte družinske člane, ki so

živeli na gradu.

Oton Viktor gradu za časa svojega

življenja ni videl. Za njim ga je

podedoval njegov sin, Jurij, ki je kmalu

po očetovi smrti prišel na grad in se lotil

obnove gradu in okolice.

Graščino je uporabljal kot poletno in

lovsko rezidenco, v katero je prihajal s

svojo družino: ženo Luizo in otroki:

Hermanom, Ulrikom in Ano.

Učenci rešujejo

učni list.

Učenci poslušajo

in preverjajo

rezultate.

Učenci rešujejo

učni list.

Učenci poslušajo

in rešujejo učni

list.

Metoda dela z

grafičnimi

izdelki.

Risanje.

Učni list.

Razlaga.

Učni list.

Razlaga.

Učni list.

104

V goste so vabili tudi številne sorodnike

in prijatelje, zato boste na gradu videli

tudi veliko sob za goste.

Po smrti kneza Jurija, je posestvo nasledil

njegov sin, princ Herman, ki je nadaljeval

očetovo skrbno delo.

Ker sam ni imel potomcev, je za tri leta

po Hermanovi smrti grad samo za tri leta

podedoval njegov nečak Volf.

Nato je bil grad po drugi svetovni vojni

družini Schonburg-Waldenburg odvzet in

postal last jugoslovanske države, v katero

smo spadali tudi vsi Slovenci.

Grad je postal protokolarni objekt za

druženje visokih politikov, zaprt za

javnost.

Po 25 letih se je grad začelo odpirati

javnosti, in sicer za kulturne prireditve,

oglede in poroke.

Pred osmimi leti so ga temeljito prenovili

in je sedaj odprt za oglede kot muzej. Z

njim upravlja Narodni muzej Slovenije.

V gradu je originalna oprema zadnjih

grajskih lastnikov in večina izvira izpred

100 do 150 let nazaj.

Pred obnovo so odkrili podatke o tem, da

je knez Jurij do njegove smrti zahteval,

da se vsak kos pohištva oštevilči in vodi

evidenco o tem, kje se posamezen kos

105

nahaja. Na podlagi tega so sedaj prostori

v gradu opremljeni tako, kot so bili, ko so

na grad prihajali princi in princese.

Na podlagi povedanega, rešite 4. nalogo

v vaših učnih listih.

Katere tri pravilne trditve ste izbrali?

Okoli gradu je veliko gozdov, ki so nudili

grajski gospodi obilo lovskih užitkov, in

v gradu je nastala lepa zbirka lovskih

trofej.

Tekom ogleda gradu navedi vsaj pet

živali, ki jih prepoznaš.

Učenci rešujejo

učni list.

A, c, e.

Učenci poslušajo.

Učenci rešujejo

učni list.

Razgovor.

Učni list.

Razlaga.

Učni list.

II. VISOKO

PRITLIČJE

Predsoba

V vaših učnih listih pri 6. nalogi s

pomočjo številk povežite pojme, ki jih

boste spoznali, z ustrezno razlago.

Tukaj, v predsobi visokega pritličja,

lahko vidimo rjavega medveda, ki ga je

uplenil princ Herman in je tehtal 220 kg.

Na steni je tudi rogovje snežniškega

jelena.

Razstavljeni kosi hladnega orožja in

oklepa so bili izdelani pred 150 leti.

Graščaki so jih dali delati po originalih iz

17. stol. (400 let nazaj). V gradu so

služili zgolj za okras in za ustvarjanje

viteškega razpoloženja.

Učenci poslušajo

in rešujejo učne

liste.

Metoda dela z

materialnimi

viri (prostori).

Frontalno delo.

Razlaga.

Učni list.

106

Poročna

dvorana

Knjižnica

Jedilnica

Poročna dvorana

Sedaj se nahajamo v sedanji poročni sobi.

Ko je zadnja grajska družina prihajala na

gradu, pa je bila ta soba družabni salon,

središče družabnega življenja na gradu. V

sredini prostora je stala miza za bilijard,

okrog nje pa mizice za igranje družabnih

iger, šah, karte ... Danes se ti eksponati

nahajajo v gledališki sobi v tretjem

nadstropju, ki si jo bomo ogledali

kasneje.

Knjižnica

Skozi steklo lahko vidimo v knjižnico.

Nasproti nas sta portreta Ottona

Vikotorja in njegove žene Tekle.

Kdo je bil Otton Viktor Schonburg

Waldenburg? Dopolnite družinsko drevo.

V gradu je okoli 1000 knjig. Knjiga na

sredini mize je skoraj 280 let stara

Biblija.

Na desni strani ob oknu lahko vidimo

invalidski voziček, ki ga je najverjetneje

uporabljala Hermanova žena Tekla.

Jedilnica

Prvi, ki je grad od

zadnje grajske

družine kupil.

Učenci rešujejo

učni list.

Metoda dela s

slikovnim

gradivom.

Učni list

Razlaga.

107

Sedaj smo v jedilnici. Ali se vam zdi, da

je vonj v tem prostoru kaj drugačen, kot

je bil na hodniku?

Vonj je drugačen in to zato, ker je bila

včasih tukaj črna kuhinja.

Ali veste, kaj je to črna kuhinja?

V črni kuhinji je odprto ognjišče brez

dimnika.

Ko je Jurij obnavljal grad, je potem

kuhinjo preselil na rob obzidja, tja, kjer je

sedaj grajska trgovina in si jo bomo

ogledali kasneje, v tem prostoru pa dal

urediti jedilnico.

Kaj menite, je bila hrana kaj drugačna,

kot sedaj?

Oglejmo si primer tedenskega jedilnika.

Vidite kakšno posebnost?

Jedilniki so bili sestavljeni posebej za

gospodo in ostale uslužbence gradu.

Preberimo jedilnik za en dan, katerega si

boste zbrali.

V 15. in 16. stoletju so na slovensko

upadali Turki, tudi Loško dolino so

trikrat opustošili, oblegali grad, vedar ga

niso nikoli zajeli. Dokaz za to, da so bili

tukaj Turki sta turško streme in nož, ki

visita na steni.

Poznate izraz streme?

Da.

Ne.

Ne/da.

Ne/da.

Učenci izberejo

en dan v tednu in

poslušajo.

Da/ne, opora za

noge pri ježi

Razgovor.

Razlaga.

Razgovor.

Metoda dela s

pisnim

gradivom

(jedilnik).

Razlaga.

Razgovor.

Metoda dela s

108

Dokončajte nalogo, ki pokriva visoko

pritličje.

Kako si sledijo številke v drugem

stolpcu, kamor ste vpisovali številke?

Knez Jurij je prizidal gradu tudi stolpič,

ki je služil kot stopnišče za služinčad. V

njem so bile tudi vodovodne cevi, ki so

dovajale vodo v vsako nadstropje.

konja.

Učenci rešujejo

učni list.

5, 3, 6, 1, 2, 4.

predmeti

(streme).

Učni list.

Razgovor.

Učni list.

Razlaga.

III. PRVO

NAD-

STROPJE

Hermanova

spalnica

V prvem nadstropju si boste lahko

ogledali sobe princa Hermana na levi

strani in princese Ana na desni.

Skupaj si bomo ogledali prostore. Sproti

boste lahko reševali 7. nalogo na vašem

učnem listu. Pred posameznim kosom

pohištva pripišite, ali spada v Hermanove

(H) ali v Anine (A) prostore, lahko tudi v

prostore od obeh.

Hermanova spalnica

Na steni v Hermanovi spalnici na levi, za

vrati, visi njegov portet in tako lahko

vidite, kako je izgledal Herman v svojih

zrelih letih.


V tem času po gradu ni bilo stranišč.

Učenci poslušajo.

Učenci rešujejo

učni list

Frontalno delo.

Razlaga.

Metoda dela s

slikovnim

gradivom.

Učni list.

109

Salon princa

Hermana

Salon

princese Ane

Kakšna stranišča so imeli na gradu po

vašem mnenju?

Nočne posode so uporabljali v vsaki sobi

in skupno stranišče na štrbunk tam, kjer

so tudi sedaj sodobna stranišča. A ker je

bil Herman lastnik gradu, je imel

privilegij in sicer sobno stranišče z ročno

črpalko za vodno izpiranje porcelanaste

posode.


Salon princa Hermana je služil tudi kot

delovni prostor, opremljen pa je zlasti s

sedežnimi garniturami.

V salonu princa Hermana lahko vidimo:

- stoječo uro, ki poleg časa kaže

tudi datume v mesecu in lunine

mene,

- belo peč s schönburškim grbom,

- lestenec iz muranskega stekla

(muransko steklo delajo na otoku Murano

pri Benetkah v Italiji),

- portret kneza Jurija,

- portret kneginje Luize na gradu

Snežnik.


Salon princese Ane

Salon princese Ane je veljal za najlepšo

Na štrbunk, kahle.

Učenci poslušajo

in rešujejo učni

list.

Učenci rešujejo

učni list

Učenci poslušajo

Razgovor.

Razlaga.

Metoda dela z

slikovnim

gradivom.

Učni list.

Razlaga.

110

Spalnica

princese Ane

sobo na gradu in je opremljen z

razkošnimi sedežnimi garniturami na

koleščkih.

Tu lahko vidimo zelo podobno peč, kot je

v Hermanovem salonu, največjo

porcelanasto uro v Sloveniji, Anin šivalni

kotiček ter portrete vseh treh Jurijevih

otrok: princa Ulrika, princa Hermana in

princese Ane.


Tukaj vam lahko tudi pokažemo, kako je

deloval sistem za klicanje služinčadi.

Najprej so bile v gradu nameščene štiri

cevi, ki so vodile v sobo za služinčad v

pritličju. Po njih so z nameščeno piščalko

zažvižgali. Ko pa so imeli na gradu že

elektriko, so v vsako sobo namestili

gumb, ki je sprožil, da se je na napravi v

sobi za služinčad spustila številka

določene sobe. Sistem si bomo od blizu

pogledali še v sobi za služinčad.


Oglejmo si spalnico princese Ane.

Hodnik 1. nadstropja

Kaj se skriva za majhnimi lesenimi

vratci?

in rešujejo učni

list

Učenci rešujejo

učni list.

Učenci poslušajo.

Dvigalo …

Metoda dela s

slikovnimi viri.

Učni list.

Razlaga.

Metoda dela s

111

Tukaj je bilo kurišče, s katerega se je po

ceveh ogrevalo notranje peči v spalnicah.

Spalnica grajske spletične

Tu je bila spalnica Anine spletične. To je

bila njena osebna služkinja, ki je skrbela

zanjo.

Dokončajte nalogo, ki pokriva 1.

nadstropje.

Kako si sledijo črke, ki ste jih zapisali

pred posameznimi kosi pohištva?

Razglejte se po predsobi prvega

nadstropja in dopolnite nalogo, ki vas

sprašuje po živalih v gradu.

Učenci poslušajo.

Učenci rešujejo

učni list.

A, H, H, A in H,

A.

Učenci rešujejo

učni list.

predmeti

(prostor).

Razgovor.

Razlaga.

Učni list.

IV. DRUGO

NAD-

STROPJE

V celem drugem nadstropju je imel svoje

prostore princ Ulrik, ki je imel pet

potomcev. In sicer tri sinove, Volfa,

Jurija in Viljema, ter dve hčerki, Loti in

Dorotejo. Pri prvem vhodu je imel

spalnico, po preostalih prostorih pa so


Razglejte se prostorih drugega nadstropja

in rešite 8. in 9. nalogo na učnih listih.

Učenci poslušajo.

Učenci si

ogledajo prostore

Frontalno delo.

Razlaga.

Metoda dela s

predmeti

112

Ko končajo obe nalogi v tem nadstropju,

ustno preverimo:

Katerim dejavnosti so bili namenjeni

prostori?

Naštejte tri značilnosti kopalniške

opreme na gradu v primerjavi s

sodobnimi.

Katere pripomočke za osebno higieno ste

opazili?

in rešujejo učni

list.

Delovni kotiček,

spalni del,

prostor za

umivanje,

prostor za

počitek,

več miz za

posedanje.

Niso imeli tuš

kabine ali kadi,

niso imeli wc

školjke in

umivalnika,

kopalnica ni bil

poseben prostor,

ampak v okviru

spalnice.

Vedro –

pljuvalnik, bide,

(prostori)

Metoda

slikovne

demonstracije.

Učni list.

Razgovor.

113

V tem času v gradu ni bilo kopalnice, a

so imeli v vseh sobah umivalne kotičke,

kjer so imeli postavljeno umivalni mizo s

porcelanastimi umivalnimi predmeti

(lavor, vrč za vodo, posodice za milo,

umivalno gobico, ščetko za zobe, vedro –

pluvalnik ter bide).

Imeli so nočne posode pod posteljami,

skupno stranišče na štrbunk (kjer so sedaj

sodobna stranišča), le Herman je imel

svoje sobno stranišče z ročno črpalko.

Razglejte se po predsobi prvega

nadstropja in dopolnite nalogo, ki vas

sprašuje po živalih v gradu.

vrč za vodo …

Učenci poslušajo.

Učenci rešujejo

učni list.

Razlaga.

Metoda dela s

predmeti

(živali).

Učni list.

V. TRETJE

NAD-

STROPJE

Tretje nadstropje je princ Jurij dozidal za

služabnike, svoje sorodnike in manj

zahtevne goste.

Po čem lahko sklepamo, da so tu

prebivali manj zahtevni gosti ali

služabniki?

Učenci poslušajo.

Po klasičnem,

kmečkem podu,

zabitem z

navadnimi žeblji

ter klasičnimi

omarami. V

nadstropju je

Razlaga.

Razgovor.

Metoda dela z

materialnimi

viri (prostor).

114

Egipčanska

soba

Med ogledom tretjega nadstropja boste

videli prizore, ki so tudi na fotografijah v

vaših učnih listih v 10. nalogi. Pod

fotografije pripišite, kateri prostor

predstavljajo.

Egipčanska soba (prostor št. 34)

Princ Herman je bil po izobrazbi

diplomat in je nakaj časa preživel tudi v

Egiptu. Menda je pohištvo v Egipčanski

sobi darilo egipčanskega princa princu

Hermanu. Vsi kosi so bogato okrašeni z

motivi egipčanskih božanstev, sfing in

faraonov.

Poznate poklic diplomata? Opišite ga.

(Diplomacija je veščina vodenja pogajanj

med predstavniki različnih skupin oz.

držav.)

Črna jedilnica (prostor št. 33)

V tem nadstropju je jedilnica iz črne

barve lesa. Predvideva se, da je bila

oprema pripeljana z Balkana.

Kje se nahaja Balkanski polotok?

Katere države poznamo iz tega polotoka?

veliko manj

opreme.

Učenci poslušajo

in rešujejo učni

list.

Da/ne.

Učenci poslušajo.

Učenci poslušajo.

Južno od

Slovenije.

Hrvaška, Srbija,

Razlaga.

Razgovor.

Razlaga.

Razlaga.

Razgovor.

115

Gledališka

soba

Gledališka soba

Tukaj so imeli urejeno gledališko sobo,

kjer so Herman, Ulrik in Ana še kot

otroci uprizarjali za rojstni dan svojega

očeta Jurija (1. avgusta) gledališke

predstave. Sicer pa so člani knežje

družine zelo radi praznovali osebne

praznike z uslužbenci in okoliškimi

prebivalci v neposredni bližini gradu. Ob

takšnih priložnostih so pripravili vrtne

zabave z glasbo (orkester tamburašev) in

plesom.

V gledališki sobi so imeli postavljen

gledališki oder, vendar so ga odstranili,

ker je obstajala nevarnost zrušitve stropa

zaradi prevelike teže

Oprema za igranje družabnih iger (mize

za bilijard, šah, karte) se je še do konca

druge svetovne vojne nahajala v sobi za

družabnost (v današnji poročni sobi).

Sobi številka 30 in 32 sta sobi za goste.

Dokončajte 10. nalogo, ki pokriva tretje

nadstropje.

Ustno preverimo rezultate.

Kaj predstavlja:

- fotografija št.1 na učnem listu?

Makedonija …

Učenci poslušajo.

Učenci rešujejo

učni list.

Egipčansko sobo.

Razlaga.

Razgovor.

116



- Fotografija št.4 na učnem listu?

Gledališko sobo.

Gledališko sobo.

Jedilnico.

VI. Pritličje

Soba za

služinčad

V času zadnje knežje družine sta v tem

prostoru imela svoji sobi grajska

služabnika princa Hermana in princa

Ulirka, ki sta bila v času prisotnosti

princev enako kot kuharica prisotna na

gradu tudi v nočnem času. Na steni pri

vhodu v kuhinjo je ohranjena govorilna

naprava z vgrajenimi elektromagneti in

številkami sob iz katerih je grajska

gospoda klicala svoje pedentarje. Na

nasprotni strani so ohranjeni ostanki

štirih govorilnih cevi, ki so povezane z

»domofonoma« v Hermanovem in

Aninem salonu (v prvem nadstropju),

tretja vodi do drugega nadstropja in četrta

do tretjega nadstropja.

Na učnih listih pri 11. nalogi s ključnimi

besedami opišite sistema, s katerima so

gospodje klicali svojo služinčad.

Izberem enega učenca, da s ključnimi

besedami predstavi prvo sliko.

Izberem drugega učenca, da s ključnimi

Učenci poslušajo.

Učenci rešujejo

učni list.

Cevi,

Zvok,

piščal.

Razlaga.

Učni list.

Razgovor.

117

Grajska klet

besedami predstavi drugo sliko.

Grajska klet

V grajski kleti je bila shramba za pijačo

in hrano. Sedaj se uporablja za prirejanje

kulturnih prireditev, umetniških razstav,

in pogostitve ob slovesnih dogodkih.

Hladilnik

- Skicirajte predmet, ki ga vidite

pred seboj, in nato odgovorite na

spodnja vprašanja.

Ko rešijo vprašanja, preverimo odgovore:

- Iz katerih materialov je narejen?

- Za kaj domnevate, da se je

predmet uporabljal?

- Kako bi ga danes imenovali?

- Kaj bi radi še izvedeli o tem

predmetu? (Ni bilo elektrike, kje

so dobili led?)

Led so grajski gospodje obdržali v

ledenici za gradom. Ledenica je v živo

skalo vklesana jama,v kateri je stalna

temperatura in tako so pozimi sekali led

iz grajskega ribnika in ga hranili v

Elektrika,

številke,

gumbi.

Učenci skicirajo

in odgovarjajo na

vprašanja.

Les, pločevina.

Sod za vino …

Hladilnik.

S čim se je

hladilo/ kje so

dobili led …

Učenci poslušajo.

Metoda dela s

predmeti.

Skiciranje.

Učni list.

Razgovor.

Razlaga.

118

ledenici.

Ponavljanje Smo skoraj na koncu našega ogleda

notranjosti gradu.

Imate izpolnjene vse naloge na svojih

učnih listih?

Kako ste tekom ogleda rešili 3. in 5.

nalogo?


Kako si sledijo imena družinskih članov

družine Schönburg-Waldenburg od

spodaj levo?

Njegova žena je bila?

Kako je bilo njunemu sinu, ki je

podedoval grad?

Kako je bilo ime Jurijevi ženi?

Jurij in Luiza sta imela tri otroke.

Kako jim je bilo ime?


Katere živali ste opazili na gradu?

Katera naloga vam je bila najbolj všeč?

Naloga št.1:

(izberem eno ali drugo nalogo za

ponavljanje)

Na zadnjo stran vaših učnih listov narišite

miselni vzorec z desetimi pojmi, ki se

navezujejo na grad Snežnik.

Učenci poslušajo.

Knez Oton

Viktor.

Kneginja Tekla.

Knez Jurij.

Kneginja Luiza.

Princesa Ana,

princ Herman in

princ Ulrik.

Medved, volk,

jazbec, vidra,...

Učenci

odgovorijo na

vprašanje.

Učenci rišejo

miselni vzorec.

Frontalna

oblika.

Razlaga.

Razgovor.

Individualno

delo.

Metoda z

119

Izberem štiri učence, da predstavijo svoje

miselne vzorce.

Naloga št. 2:

Razdelite se v dve skupni. Ena gre v

spodnjo klet, druga pa ostane v prostoru,

kjer je hladilnik.

Pripravite tri vprašanja o gradu Snežnik,

na katera bo morala druga skupina

odgovoriti. V vsaki skupini določite

enega učenca, ki bo spraševal in enega

učenca, ki bo odgovarjal v imenu cele

skupine. Po vsakem zastavljenem

vprašanju nasprotne skupine boste imeli

dve minuti časa, da se pripravite za

odgovor.

Delo po skupinah.

Kviz.

Sedaj bomo odšli iz gradu skozi nekdanjo

Učenci poslušajo.

Učenci v skupini

izoblikujejo tri

vprašanja.

Izmenično ena

skupina sprašuje,

druga odgovarja.

Učenci poslušajo.

grafičnimi

izdelki.

Učni list.

Frontalna

oblika.

Razgovor.

Frontalna

oblika.

Razlaga.

Delo v skupini.

Razgovor.

Razlaga.

120

grajsko kuhinjo, ki pa je sedaj preurejena

v grajsko trgovino, kjer se lahko kupi

vstopnice in spominke.

Najlepša hvala za pozornost in vabljeni,

da nas obiščete na gradu še ob kakšni

drugi priložnosti.

6.3. Neizpolnjeni učni list za 5. razred osnovne šole

121


GRAD SNEŽNIK

Učni listi za 5. razrede osnovne šole

Čisto pravi grad na Notranjskem ob robu Loške doline stoji obdan z gozdovi, potokom in ribnikom,

v katerem se namakajo race mlakarice. Grad privablja mnogo slovenskih in tujih obiskovalcev. V

njem sicer ne živi princ na belem konju, temveč poleg muzejske dejavnosti živijo kulturne

prireditve in poročne slovesnosti.

Ime in priimek: __________________________

Razred: __________________________

Datum: __________________________


122

1. Kratko odgovori na zastavljeni vprašanji.


Nastanek gradu verjetno sega v 11. stoletje. Koliko stoletij nazaj je to?

____________________.





LAMBERG م SCHÖNBURG-WALDENBURG م LICHTENBERG م AUERSPERG

13. stoletje 19. in 20. stoletje

123

Zadnji pečat je gradu dala nemška družina Schönburg-Waldenburg.


Vse njihove portrete boš videl tekom

ogleda in lahko sproti vpisoval

njihova imena.

princ Herman

kneginja Luiza

Knez Oton Viktor

Knez Jurij

Kneginja Tekla

Princ Ulrik

Princesa Ana

Člani zadnje nemške družine Schönburg-Waldenburg so bili lastniki gradu do konca druge

svetovne vojne. Potem je grad postal last jugoslovanske in nato slovenske države.

4. Obkroži tri pravilne trditve, ki opisujejo bližnjo zgodovino gradu.

a) Grad je postal po 2. svetovni vojni protokolarni objekt, zaprt za javnost za 25 let.

b) V Gradu Snežnik sedaj prebivata dve družini.

c) Sedaj z gradom Snežnik upravlja Narodni muzej Slovenije.

d) Med obnovo gradu so v grad namestili popolnoma novo pohištvo.

e) V gradu Snežnik je originalna oprema zadnjih knežjih lastnikov.

124

Okoli gradu je veliko gozdov, ki so nudili grajski gospodi obilo lovskih užitkov in v gradu je

nastala lepa zbirka lovskih trofej.

5. Tekom ogleda gradu navedi vsaj pet živali, ki jih prepoznaš.

-

-

-

-

-

VISOKO PRITLIČJE: poročna soba, knjižnica in jedilnica

6. S pomočjo številk poveži pojme z ustrezno razlago.

1 Rjavi medved Napisan je bil posebej za gospodo in

za ostale uslužbence.

2 Kosi hladnega orožja in dva oklepa Nekdanja soba za družabnost, kjer je

bila miza za biljard, šah, karte ...

3 Poročna soba Dokaz, da so bili v Loški dolini Turki.

4 Invalidski voziček Ob uplenitvi je tehtal 220 kg.

5 Jedilnik Za okras in vzbujanje viteškega

vzdušja na gradu.

6 Turški nož in streme Nahaja se v knjižnici. Uporabljala naj

bi ga žena princa Hermana.

125

PRVO NADSTROPJE: Hermanova spalnica, stranišče in salon,

Anina spalnica in salon ter spalnica Anine spletične

7. Oglej si Hermanove in Anine prostore ter na vsako črto pred posameznim kosom

pohištva pripiši, ali spada v Hermanove (H) ali v Anine (A) prostore, lahko tudi v

prostore od obeh.

____ Razkošna sedežna garnitura na koleščkih.

____ Lestenec iz muranskega stekla.

____ Portret kneza Jurija in njegove žene Luize.

____ Okrašena bela peč z grbom družine Schönburg-Waldenburg.

____ Portreti vseh treh Jurijevih otrok: princa Ulrika, princa Hermana in princese

Ane.

____ Sobno stranišče z ročno črpalko.

126


8. Oglej si nadstropje, kjer je prebival princ Ulrik z družino, in ugotovi, katerim

dejavnosti so bili namenjeni prostori. V enem prostoru se je lahko vršilo tudi več

dejavnosti.

Primer: delovni kotiček

__________________________________

__________________________________

__________________________________

__________________________________

__________________________________

9. Naštej tri značilnosti kopalniške opreme na gradu v primerjavi s sodobnimi (v pomoč

naj ti bo spodnja fotografija).

-

-

-

Sodobna kopalnica.166

166

Vir: http://www.a-v-designs.com/bathroom-decorating-ideas/ (citirano 11. 7. 2013)


127


10. Po ogledu tretjega nadstropja na črto pod vsako fotografijo dopiši, kateri prostor

predstavlja.

___________________________ __________________________

___________________________ __________________________

128


Soba za služinčad

11. S ključnimi besedami opiši sistema, s katerima so gospodje klicali svojo služinčad.

___________________________ __________________________

___________________________ __________________________

___________________________ __________________________

129

Grajska klet

12. Opazovanje predmeta

- Skiciraj predmet, ki ga vidiš pred seboj.

- Iz katerih materialov je narejen? ____________________________________

- Za kaj domnevaš, da se je predmet uporabljal? ________________________

- Kako bi ga danes imenovali? _______________________________________

- Kaj bi rad še izvedel o tem predmetu?

_____________________________________________________________________

_______________________________________________________

130



Nastanek gradu verjetno sega v 11. stoletje. Koliko stoletij nazaj je to? 10. stoletij.

2. Prvi lastniki gradu: Schneeberg.

Zadnji lastniki gradu: Schönburg-Waldenburg.


1. vrsta (spodaj): levo: knez Oton Viktor, desno: kneginja Tekla.

2. vrsta: levo: knez Jurij, desno: kneginja Luiza.

3. vrsta (zgoraj): levo: princesa Ana, na sredini: princ Herman, desno: princ Ulrik.

131

4. Obkroži 3 pravilne trditve, ki opisujejo bližnjo zgodovino gradu.

A, c, e.

5. Tekom ogleda gradu navedi vsaj pet živali, ki jih prepoznaš.

Živali na gradu: Zlatovranka, rjavi medved, divja mačka, rogovje jelena, labod, divji petelin,

dihur, kuna, lisica, jazbec, vidra, planinski orel, divji prašič, volk, gos ...

6. S pomočjo številk poveži pojme z ustrezno razlago.

1. Rjavi medved: Ob uplenitvi je tehtal 220 kg.

2. Kosi hladnega orožja in dva oklepa: Za okras in vzbujanje viteškega vzdušja na gradu.

3. Poročna soba: Nekdanja soba za družabnost, kjer je bila miza za biljard, šah, karte ...

4. Invalidski voziček: Nahaja se v knjižnici. Uporabljala naj bi ga žena princa Hermana.

5. Jedilnik: Napisan je bil posebej za gospodo in za ostale uslužbence.

6. Turški nož in streme: Dokaz, da so bili v Loški dolini Turki.

7. Oglej si Hermanove in Anine prostore ter na vsako črto pred posameznim kosom pohištva

pripišite, ali spada v Hermanove (H) ali v Anine (A) prostore, lahko tudi v prostore od obeh.

A, H, H, A in H, A, H.

8. Oglej si nadstropje, kjer je prebival princ Ulrik z družino, in ugotovi, katerim dejavnosti so

bili namenjeni prostori. V enem prostoru se je lahko vršilo tudi več dejavnosti.

- Spalni del,

- prostor za umivanje,

132

- prostor za počitek,

- več miz za posedanje.

9. Naštej tri značilnosti kopalniške opreme na gradu v primerjavi s sodobnimi.

- Niso imeli tuš kabine ali kadi,

- niso imeli wc školjke, umivalnika,

- kopalnica ni bil poseben prostor, ampak v okviru spalnice.

10. Po ogledu tretjega nadstropja na črto pod vsako fotografijo dopiši, kateri prostor

predstavlja.

1. fotografija: egipčanska soba,

2. fotografija: gledališka soba,

3. fotografija: gledališka soba,

4. fotografija: jedilnica.

11. S ključnimi besedami opiši sistema, s katerima so gospodje klicali svojo služinčad.

1. fotografija: cevi, zvok, piščal,

2. fotografija: elektrika, številke, gumbi.

133

12.

- Skiciraj predmet, ki ga vidiš pred seboj.

- Iz katerih materialov je narejen? Les, pločevina.

- Za kaj domnevaš, da se je predmet uporabljal? Sod za vino, hladilnik ...

- Kako bi ga danes imenovali? Hladilnik.

- Kaj bi rad še izvedel o tem predmetu? S čim se je hladilo/kje so dobili led?

134



Šola: Osnovna

Razred: 7.

Predmet: Zgodovina

Učna tema:

Plemiči in kmetje

Učna enota:

Grad Snežnik

Učne oblike:

- individualna učna oblika ali individualno delo

- frontalna učna oblika ali frontalno delo

- skupinska učna oblika ali skupinsko delo.

Učne metode:

- metoda razlage,


- metoda demonstracije: metoda slikovne demonstracije, metoda demonstracije materialnih

virov,

- metoda dela s slikovnim gradivom ,

- metoda dela s predmeti,

- metoda dela z grafičnimi izdelki (metoda slikovno-grafičnih izdelkov).

Učne tehnike: mreža, risanje





- navesti, kdaj je grad nastal,

- pojasniti besedo fevdalizem,

135

- skicirati preprosto grafiko,


- opisati življenje ljudi v preteklosti (pred 100 leti) in ga primerjati z današnjim življenjem,

- opisati zgodovinske vire izpred 100 let,

- našteti različne poklice v preteklosti,

- razlikovati preteklost in sedanjost in vedo, da je bilo življenje v preteklosti drugačno,

- opisati vidike življenja ljudi na gradu Snežnik v drugi polovici 19. stoletja (bivališče,

prehrano, obleko, prevoz),

- navesti časovni potek dogodkov,

- oceniti pomen dediščine.






- presoditi, kako tehnološki in družbeni razvoj vpliva na kakovost življenja ljudi,

- raziskovati preteklost z uporabo različnih virov in dejavnosti.

Vzgojni učni cilji





- uporabiti domišljijo za rekonstrukcijo dogodkov v preteklosti,



Učna sredstva:



Uvajanje

136

Obravnavanje nove učne snovi:

SPOZNAVANJE GRADU SNEŽNIK v šestih. sklopih:







Ponavljanje


zgodovina (v okviru predmeta), slovenščina (ustno, pisno in bralno sporazumevanje), likovna

vzgoja (skiciranje), glasbena vzgoja (harmonij, klavir), naravoslovje in tehnika (živali,

električne, vodovodne in centralne instalacije), gospodinjstvo (prehrana 100 let nazaj).

Novi pojmi:






- harmonij - orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali,

- muransko steklo - pihani, ročno oblikovani stekleni izdelek iz Murana,

- diplomat - višji uslužbenec, ki zastopa koristi svoje države v mednarodnih odnosih.

Literatura:




3. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine.


4. Obreza Špeh, M. (2008). Interni vodnik po gradu Snežnik, 12 str.

Seznam slikovnega gradiva na učnih listih za 7. razrede osnovne šole

137


(citirano 11. 7. 2013).

3. Črna jedilnica. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.


5. Egipčanska soba Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

6. Naprava na elektromamgnet, za klicanje služinčadi. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad

Snežnik.



138

7.2. Potek

VSEBINSKI

POUDARKI

UČITELJ UČENEC UČNE OBLIKE,

METODE,

TEHNIKE

UČILA/UČNI

PRIPOMOČKI

Uvajanje Pozdravljeni na gradu

Snežnik!

Na kaj pomislite ob

pojmu grad?

Ali ste bili že kdaj na

kakšnem gradu?

Na katerem gradu ste

bili?

Ali ste bili že na gradu

Snežnik oziroma, po čem

ga poznate?

Kaj pričakujete, da boste

videli v gradu?

Danes si boste s pomočjo

učnih listov ogledali

notranjost gradu in

spoznali, zakaj in kdaj je

bil grad zgrajen, čemu je

Dober dan.

Na obzidje, viteze,

prince, princese ...

Da/ne.

Ljubljanski grad, Ptujski

grad, Predjamski …

Smo že bili/nismo še bili

na gradu Snežnik.

Poznamo ga po

medvedu/zaradi porok

…

Ječo, orožje …

Učenci poslušajo.

Frontalno delo.

Razgovor.

Razlaga.

139

bil namenjen v preteklosti

in je namenjen v

sedanjosti, predvsem pa

boste spoznali, kako so

živeli premožni graščaki

v preteklosti.


I.

ZGODOVINA

GRADU

SNEŽNIK

Pri prvi nalogi kratko

odgovorite na zastavljena

vprašanja.

Kaj menite, po čem je

dobil grad ime Snežnik?

Na kaj vas beseda

spominja?

Da, ime Snežnik izhaja iz

besede sneg.

Pripeljali sta se v Loško

dolino in lahko na poti do

gradu opazili visok vrh,

ki se dviguje nad

gozdnatim pogorjem. Vrh

vzpetine je ponavadi do

zgodnjega poletja prekrit

s snegom in ima temu

tudi ustrezno ime –

Snežnik. Po gori Snežnik

je ime dobil tudi grad, v

katerem se sedaj

Na sneg.

Učenci poslušajo.

Učenci sproti

odgovarjajo na vprašanje

na učnem listu.

Frontalno delo

Razlaga.

Razgovor.

Razlaga.

Individualno

delo.

Učni list.

140

nahajamo.

Nastanek gradu verjetno

sega v 11. stoletje. Če

smo sedaj v 21. stoletju,

koliko stoletij nazaj je

nastal grad?

Koliko let je to?

Na tem območju so bili v

11. stoletju zemljiški

gospodje ali fevdalci

Oglejski patriarhi, ki so

dali grad zgraditi.

Kako se je imenoval

družbeni sistem, ki se je

uveljavil v zahodni

Evropi in del katerega so

bili tudi Oglejski

patriarhi?

Ste odgovorili na prva tri

vprašanja na učnih listih?

Kakšni so vaši odgovori?

10. stoletij

“1000 let.”

Učenci odgovarjajo na

vprašanje na učnem listu.

Učenci poslušajo.

Fevdalizem.

Učenci odgovarjajo na

vprašanje na učnem

listu.

Po gori Snežnik, 100 let

nazaj, fevdalizem.

Razgovor.

Učni list.

Razlaga.

Razgovor.

Učni list.

141

Oglejski patriarhi so dali

zgraditi na majhni skalni

vzpetini trdnajvo, ki je

služila kot postojanka za

popotnike in trgovce. Ti

so prihajali po trgovski

poti iz Kranjske in

prečkali nepregledne

snežniške gozdove proti

morju. Grad je tedaj nudil

potniškim karavanam

vojaško spremstvo,

spočite konje in

prenočišče.

Grad se v listinah prvič

omenja v 13. stoletju v

povezavi z gospodi

Snežiškimi ali

Schnebergi. Njihov

družinski grb lahko

vidimo na steni v

visokem pritličju. Kaj

menite, da prikazuje grb

gospodov Snežniških in

zakaj?

Včasih ni bilo mostu, kot

je sedaj. Morali so

uporabiti lestev in se

Učenci poslušajo.

Lestev.

Ker so uporabljali lestev

...

Učenci poslušajo.

Razlaga.

Razgovor.

Metoda

demonstracije

slikovnih virov

(grb).

Razlaga.

142

povzpeti na vhod gradu.

Od njih pa do konca

druge svetovne vojne se

je v gradu zamenjalo več

lastnikov, ki so si sledili

tako, kot si sledijo njihovi

družinski grbi v tej sobi.

Z leti so različni

gospodarji grad

dograjevali in

polepševali, vmes je tudi

že propadal. Zadnja

knežja družina je grad

kupila leta 1853 in ga

imela v lasti do druge

svetovne vojne.

Pri 2. nalogi med

devetimi imeni lastnikov

obkroži prve in zadnje

lastnike gradu ter ju

poveži z grboma. Pod

grboma pripiši še stoletje

ali stoletji, v katerem so

bili na gradu.

Kateri so bili prvi lastniki

gradu? V katerem

stoletju?

Učenci rešujejo učni list.

Prvi so bili Schneebergi

Metoda dela z

grafičnimi

izdelki.

Risanje.

Učni list.

Razgovor.

143

Kateri so bili zadnji

knežji lastniki gradu?

Zadnjo družino bomo

tekom ogleda gradu bolje

spoznali. V grajskih

sobah boste videli tudi

njihove porterete. V

družinsko drevo pri 3.

nalogi ob razlagi in

ogledu gradu vpisujte

družinske člane, ki so

živeli na gradu.

Prvi od družine

Schönburg-Waldenburg

je Snežnik kupil nemški

knez Otton-Viktor. Ta

posestva Snežnik ni prišel

nikoli pogledati in njegov

sin Jurij je šele v oporoki

po smrti svojega očeta

izvedel, da je lastnik

gradu in posestva

Snežnik. Knez Jurij je

kmalu po očetovi smrti

prišel na grad in se v letih

od 1960 do 1964 lotil

v 13. stoletju.

Zadnji lastniki so bili

Schönburg-Waldenburgi

v 19. in 20. stoletju.

Učenci poslušajo.


Razlaga.

Učni list.

144

obnove, izgradnje novih

gospodarskih poslopij in

urejanja okolice gradu.

Knez Jurij je preurejeno

graščino uredil v poletno

in lovsko rezidenco, v

katero je prihajal s svojo

družino: ženo Luizo in

otroki: Hermanom,

Ulrikom in Ano. V goste

so vabili tudi številne

sorodnike in prijatelje,

zato boste na gradu videli

tudi veliko sob za goste.

Knez Jurij je imel v lasti

obsežne površine gozdov

in je z njimi zelo

preudarno gospodaril. Bil

je pokrovitelj prve

slovenske gozdarske šole,

ki je bila osem let na

posestvu Snežnik.

Posestvo je ponujalo

redno zaposlitev 40 do 60

domačinom, z novimi

gospodarji pa je prišla

tudi moderna lesna

industrija in elektrika.

Po smrti kneza Jurija leta

1900, je posestvo nasledil

njegov sin, princ Herman,

ki je nadaljeval očetovo

Učenci sproti rešujejo

učni list.


učni list.

Učni list.

Učni list.

145

skrbno delo. Ker sam ni

imel potomcev, je za tri

leta po Hermanovi smrti

leta 1943 (med drugo

svetovno vojno) formalno

grad podedoval njegov

nečak Volf. Volf posesti

ni nikoli zares vodil, saj

je bil grad po vojni

družini Schonburg-

Waldenburg odvzet in

last jugoslovanske

države.

Grad je postal

protokolarni objekt

zaprtega tipa, vanj so

prihajali visoki politični

funkcionarji, po

pripovedovanjih je bil tud

dvakrat tudi

jugoslovanski predsednik

maršal Tito.

V sedemdesetih in 70 in

80 letih 20. stoletja se je

grad začelo odpirati

javnosti za kulturne

prireditve, oglede in

poroke.

Zaradi težav z nosilnostjo

stropov in drugih

dotrajanih instalacij je


učni list.

Učni list.

146

bila potreba prenova

gradu, ki ga je vodilo

Ministrstvo za kulturo s

pomočjo evropskih

sredstev od leta 2005 do

2008.

Danes z gradom upravlja

Narodni muzej Slovenije

in je vsakodnevno odprt

za oglede kot muzej.

Grad Snežnik je eden

redkih slovenskih gradov,

ki se ponaša z originalno

opremo zadnjih knežjih

lastnikov, ki večina izvira

iz druge polovice 19.

stoletja.

Pred obnovitvenimi deli

so odkrili podatke o tem,

da je knez Jurij do

njegove smrti leta 1900

zahteval, da se vsak kos

pohištva oštevilči in vodi

evidenco o tem, kje se

posamezen kos nahaja.

Na podlagi tega so sedaj

prostori v gradu

opremljeni tako, kot so

bili, ko so na grad

prihajali princi in

princese s Saške.


učni list.

Učni list.

147

Na podlagi tega, kar sem

vam povedala o

zgodovini gradu, rešite 4.

nalogo na učnih listih.

Preverimo, kako ste rešili

nalogo dopolnjevanja.

Kako si besede, ki ste jih

dopolnili na črte, sledijo

po vrsti?


Poletno in lovsko,

gozdarske,

protokolarni,

muzej.

Učni list.

II. VISOKO

PRITLIČJE

Princ Jurij je namenil

pritlične prostore za

dnevne potrebe in

družabno življenje, v

prvem in drugem

nadstropju pa naj bi

prebivala knežja družina.

Sedaj vas bom razdelila v

tri skupine (Štejem 1,2,3

– 1 so skupaj, 2 skupaj, 3

skupaj).

Prva skupina bo

opazovala predsobo

visokega pritličja. Z

opazovanjem in branjem

besedila, ki ga boste

Učenci poslušajo.

Frontalno delo.

Razlaga.

148

dobili v štirih izvodih

boste odgovorili na


Po pretečenih 5 minutah

boste drugim skupinam

poročali o tem, s katerimi

predmeti si je zadnja

knežja družina polepšala

predsobo in na kratko

tudi predstavili določen

predmet.

Skupina dobi na listu

besedilo (skupina št. 1).

Druga skupina si bo

ogledala poročno dvorano

in knjižnico. Z



dobili v štirih izvodih,

boste odgovorili na



boste ostalim v poročni

sobi predstavili predmete,

da bodo lahko tudi drugi

izpolnili naloge.



149

Predsoba

Tretja skupina si bo

ogledala jedilnico. Z



dobili v štirih izvodih

boste odgovorili na



boste ostalim v jedilnici

predstavili predmete, da

bodo lahko tudi drugi

izpolnili naloge.



Učitelj ohranja red in

disciplino.

Skupina 1: Predsoba

Povejte, katere črke ste

obkrožili in na kratko

opišite vsak predmet, ki

se nahaja v predsobi.

Delo po skupinah.

Učenci rešujejo učne

liste.

A, c, d, f, h.

a) Rimski nagrobniki:

verjetno iz 1. st. n.š.,

c) zemljevid dežele

Kranjske: iz 18. stoletja,

Skupinsko delo.

Metoda dela s

predmeti in

metoda dela z

besedili.

Razgovor.

150

Poročna soba in

knjižnica

Skupina 2: Poročna soba

in knjižnica

Povejte, kateri predmeti

se nahajajo v poročni sobi

in knjižnici in jih na

kratko opišite.

izdelal ga je duhovnik

Florjančič, ki naj bi za

izdelavo zemljevida

potreboval 10 let,

d) rogovje jelena,

f) kosi hladnega orožja

in dva oklepa: za

dekoracijo in ustvarjanje

viteškega vzdušja po

vežah in hodnikih so v

19. stoletju graščaki dali

narediti kopije orožja po

vzorih iz 17. stoletja,

h) trofeja rjavega

medveda: uplenil ga je

princ Herman leta 1893

in je tehtal 220

kilogramov.

a) Harmonij in klavir:

klavir se uvršča med pet

najstarejših klavirjev v

Sloveniji,

c) portreta kneza Otona

Viktorja in kneginje

Tekle: Oton Viktor je

prvi iz družine

151

Jedilnica

Dopolnite družinsko

drevo.

Skupina 3: Jedilnica

Povejte, kateri predmeti

se nahajajo v jedilnici in

jih na kratko opišite.

Schönburg-Waldenburg,

ki je kupil posestvo

Snežnik. Tekla je

njegova soproga.

Učenci dopolnijo učni

list.

d) Podobe gradov:

predstavljajo gradovi, ki

so jih imeli v lasti

sorodniki družine

Schönburg-Waldenburg,

f) invalidski voziček:

uporabljala naj bi ga

kneginja Tekla

a) Jedilnik: v času

prisotnosti princev in

princes sestavljeni

tedenski jedilniki za

gospodo in ostale, za

kosilo in večerjo,

c) turški nož in streme:

dokaz, da so po Loški

dolini pustošili Turki,

d) jedilna miza: za več

kot deset oseb, saj se

raztegne,

Metoda dela s

slikovnimi viri.

Učni list.

152

Knez Jurij je prizidal

gradu stolpič, ki je služil

kot stopnišče za

služinčad. V njem so bile

tudi vodovodne cevi, ki

so dovajale vodo v vsako

nadstropje.

f) portreti turjaških

grofov: Turjaški so bili

lastniki gradu v 17.

Stoletju.

Učenci poslušajo.

Razlaga.

III. 1.

NADSTROPJE

Hermanova

spalnica

V prvem nadstropju si

boste lahko ogledali sobe

princa Hermana na levi

strani in princese Ane na

desni.

V učne liste boste pri 6.

nalogi na vsako črto pred

posameznim kosom

pohištva pripisali, ali

spada v Hermanove (H)

ali v Anine (A) prostore.

Hermanova spalnica

Hermanova mladostna

ljubezen Tekla mu po

stanu ni bila primerna

soproga, zato so jo

poročili z drugim

mladeničem, ki je po

Učenci poslušajo.

Frontalno delo.

Razlaga.

153

spletu okoliščin

podedoval naslov.

Kneginja Tekla je

soprogu rodila sina in mu

21 let stala zvesto ob

strani. Ko je leta 1909 je

ovdovela, jo je Herman

takoj zasnubil in kmalu

sta se v Berlinu poročila.

Tako sta še 29 let srečno

živela skupno življenje.

Na steni v njegovi

spalnici visi njegov portet

in tako lahko vidite, kako

je izgledal Herman v

svojih zrelih letih.


drevo.

Kaj menite, kakšna

stranišča so uporabljali na

gradu?

Nočne posode so

uporabljali v vsaki sobi,

poglejte pod postelje in

skupno stranišče na

štrbunk tam, kjer so tudi

sedaj sodobna stranišča.

Ker je bil Herman lastnik

gradu, je imel privilegij,


Na štrbunk, kahle ...

Učenci poslušajo.

Metoda dela s

slikovnimi viri.

Učni list.

Razgovor.

Razlaga.

154

Salon princa

Hermana

in sicer sobno stranišče z

ročno črpalko za vodno

izpiranje porcelanaste

posode.

V tej spalnici je menda

prespal eno noč tudi

tovariš Tito.


Salon princa Hermana je

služil tudi kot delovni

prostor, opremljen pa je

zlasti s sedežnimi

garniturami.

V salonu princa Hermana

lahko vidimo:

- stoječo uro, ki

poleg časa kaže

tudi datume v

mesecu in lunine

mene,

- lestenec iz

muranskega

stekla,

- portret kneza

Jurija,

- portret kneginje

Luize na gradu

Snežnik.


drevo.


Metoda dela s

slikovnimi viri.

Učni list.

155

Salon princese

Ane

- Peč iz belih

pečnic, okrašena z

reliefnim

školčevjem in

schönburškim

grbom

Salon princese Ane

Salon princese Ane je

veljal za najlepšo sobo na

gradu in je opremljen z

razkošnimi sedežnimi

garniturami na koleščke.

Tu lahko vidimo zelo

podobno peč, kot je v

Hermanovem salonu,

največjo porcelanasto uro

v Sloveniji, ter portrete

vseh treh Jurijevih otrok,

princa Ulrika, princa

Hermana in princese Ane.


drevo.

Tukaj vam lahko tudi

pokažemo, kako je

deloval sistem za klicanje

služinčadi. Najprej so bile

v gradu nameščene štiri

cevi, ki so vodile v sobo

za služinčad v pritličju.


Metoda dela s

slikovnimi viri.

Učni list.

156

Spalnica

princese Ane

Po njih so z nameščeno

piščalko zažvižgali. Ko

pa so imeli v 20 letih 20.

stoletja na gradu že

elektriko, so v vsako sobo

namestili gumb, ki je

sprožil, da se je na

napravi v sobi za

služinčad spustila številka

določene sobe. Sistem si

bomo od blizu pogledali

še v sobi za služinčad.


Preverimo rezultate

naloge za prvo

nadstropje.

Kam spada:

- Razkošna sedežna

garnitura na koleščkih?

- Lestenec iz muranskega

stekla?

- Portret kneza Jurija in

portret kneginje Luize na

gradu Snežnik?

- Okrašena bela peč s

schönburškim grbom?

V Anine prostore.

V Hermanove prostore.


V Anine in Hermanove

prostore.

Razgovor.

157

- Portreti vseh treh

Jurijevih otrok: princa

Ulrika, princa Hermana

in princese Ane?

- Sobno stranišče z ročno

črpalko?

Hodnik 1. nadstropja

Kaj se skriva za majhnimi

lesenimi vratci?

Tukaj je bilo kurišče s

katerega se je po ceveh

ogrevalo notranje peči v

spalnicah.

Spalnica grajske

spletične

Tu je bila spalnica Anine

spletične.

V Anine prostore.


Dvigalo ...

Učenci poslušajo.

Razlaga.

IV. 2.

NADSTROPJE

V celem drugem

nadstropju je imel svoje

prostore princ Ulrik, ki je

imel pet potomcev. In

sicer tri sinove, Volfa,

Jurija in Viljema, ter dve

hčerki, Loti in Dorotejo.

Pri prvem vhodu je imel

spalnico, po preostalih

Učenci poslušajo.

Frontalno delo.

Razlaga.

158

prostorih pa so bile

urejene otroške sobe in

spalnice.

Oglejte si prostore

drugega nadstropja in

rešite 7. nalogo.

Primerjajte pripomočke

za telesno higieno v

gradu nekoč in opremo v

naših domovih danes.

Preverimo rezultate.

Katere nepogrešljive kose

kopalniške opreme

imamo danes v naših

domovih?

Katere pripomočke so

uporabljali prebivalci

gradu pred več kot

stotimi leti?

Učenci si ogledajo

prostore in rešujejo učni

list

Wc školjko,

tuš kabino ali kad,

bide,

ogledalo,

kopalnica je prostor

ločen od drugih.

Umivalna miza,

lavor,

vrč,

Metoda dela s

predmeti

(prostori).

Učni list.

Razgovor.

159

V tem času v gradu ni

bilo kopalnice, so pa

imeli v vseh sobah

umivalne kotičke, kjer so

imeli postavljeno

umivalni mizo s

porcelanastimi

umivalnimi predmeti

(lavor, vrč za vodo,

posodice za milo,

umivalno gobico, ščetko

za zobe, vedro –

pljuvalnik ter bide). Imeli

so nočne posode pod

posteljami, skupno

stranišče na štrbunk (kjer

so sedaj sodobna

stranišča), le Herman je

imel svoje sobno

stranišče z ročno črpalko.

vedro,

nočne posode,

hermanovo stranišče.

Učenci poslušajo.

Razlaga.

V. 3.

NADSTROPJE

Tretje nadstropje je princ

Jurij dozidal za

služabnike, svoje

sorodnike in manj petične

goste.

Če se razgledamo po

Učenci poslušajo.

Razlaga.

160

Egipčanska

soba

predsobi tretjega

nadstropja, po čem lahko

sklepamo, da so tu

prebivali manj zahtevni

gosti ali služabniki?

Skupaj si bomo ogledali

še zadnje nadstropje.

Dobro poslušajte, kateri

prostori se tu nahajajo ter

dobro opazujte, da boste

lahko rešili 8., 9. In 10.

nalogo.

Egipčanska soba

Princ Herman je bil po

izobrazbi diplomat in je

nekaj časa preživel tudi v

Egiptu. Menda je

pohištvo v Egipčanski

sobi darilo egipčanskega

princa princu Hermanu,

in sicer okoli leta 1926.

Vsi kosi so bogato

okrašeni z motivi

egipčanskih božanstev,

Po klasičnem, kmečkem

podu, zabitem z

navadnimi žeblji ter

klasičnimi omarami. V

nadstropju je veliko

manj opreme.

Učenci poslušajo.

Razgovor.

Metoda dela z

materialnimi viri.

Učni list.

Razlaga.

161

Gledališka soba

sfing in faraonov.

Črna jedilnica (prostor

št. 33)

Pohištvo je bilo menda

pripeljano s Splita in je

okrašeno z značilnimi

balkanskimi vzorci.

Sobi za goste (30, 32)

Gledališka soba

Tukaj je bila urejena

gledališka soba, kjer so

Herman, Ulrik in Ana še

kot otroci uprizarjali

gledališke

predstave.Včasih je bil tu

postavljen tudi oder,

vendar so ga zaradi teže

odstranili. Ostale so

gledališke kulise, ki so

polepljene s časopisnimi

izrezki iz tednjega časa.

Katere sobe smo si torej

ogledali v tem

nadstropju?

Egipčansko sobo,

jedilnico,

dve sobi za goste,

gledališko sobo in

predsobo.

Razgovor.

162

Kaj predstavlja prva

fotografija?

Kaj predstavlja druga

fotografija?

Kaj predstavlja tretja

fotografija?

Kaj vse lahko razbereš iz

časopisnih izrezkov, ki so

prilimani na gledaliških

kulisah?

Črno jedilnico.

Gledališko sobo.

Egipčansko sobo.

Kako so se takrat ljudje

oblačili, kakšen jezik so

govorili, znane osebnosti

ali liki iz tistega časa.


Metoda dela s

slikovnim

gradivom

(časopisni

izrezki).

Učni list.

VI. Pritličje

Soba za

služinčad

V tej sobi sta imela svojo

sobo grajska služabnika.

Na stenah pri vhodu sta

ohranjena sistema, kako

so gospodje klicali svojo

služinčad.

Rešite 11. nalogo na

učnih listih.

Vaše ključne besede za

prvo napravo?

Učenci poslušajo.


Cevi, zvok, piščal.

Razlaga.

Učni list

Metoda dela s

predmeti (cevi in

elektromagnetna

naprava).

Razgovor.

163

Grajska klet

Za drugo napravo?

Primerjajte sistema izpred

100 let s sodobnimi

komunikacijskimi

napravami.

Grajska klet

V grajski kleti je bila

shramba za pijačo in

hrano. Sedaj se uporablja

za prirejanje kulturnih

prireditev, umetniških

razstav, in pogostitve ob

slovesnih dogodkih.

Hladilnik

V grajski kleti lahko

vidimo dva hladilnika,

narejena iz lesa. Ta, ki ga

opazujemo, ima v sredini

prostor za led in spodaj

pipo, skozi katero je

odtekla voda, ko se je led

stopil. Na vsaki strani sta

Elektrika, številke,

gumbi.

Sedaj uporabljamo

zvonec (na elektriko),

stacionarne in mobilne

telefone ...

Učenci poslušajo.

Razlaga.

164

dva prekata za

shranjevanje hrane in

pijače.

Led so grajski gospodje

obdržali v ledenici za

gradom. Ledenica je v

živo skalo vklesana

jama,v kateri je stalna

temperatura in tako so

pozimi sekali led iz

grajskega ribnika in ga

hranili v ledenici.

Ponavljanje Ali ste rešili vse naloge

na vaših učnih listih?

Pregledam.

Kako ste rešili 3. nalogo,

ki ste jo izpolnjevali

tekom ogleda?

Kako je bilo ime ženi

kneza Otona Viktorja?

Kako je bilo ime knezu,

ki je prvi prišel na grad

od družine Schönburg?

Kako je bilo ime

otrokom, ki sta jih imela

knez Jurij in kneginja

Luiza?

12. naloga:

Rešite mrežo na zadnjih

dveh straneh vaših učnih

listov. Ko boste izpolnili

Da/ne.

Kneginja Tekla.

Knez Jurij.

Princesa Ana, princ

Herman in princ Ulrik.

Razgovor.

Razlaga.

165

celo mrežo, se vam bo na

zelenem polju izpisal

naziv osebnega

služabnika, ki je skrbel za

princa Hermana.

Kako se je imenoval

Hermanov osebni

služabnik?

Tako je.

Kot smo že na začetku

povedali, je posestvo

ponujalo redno zaposlitev

40 do 60 domačinom,

med drugim sta bila iz

sosednjih vasi tudi dva

pedentarja, ki sta skrbela

za princa Hermana in

prica Ulrika in se

preselila na grad v času,

ko je bila gospoda na

gradu.

Kakšno službo bi vi

najraje opravljali na

gradu?

Učenci v kleti rešujejo

besedno mrežo.

Pedentar.

Učenci poslušajo.

…

…

Individualno

delo.

Mreža.

Metoda dela s

pisnim gradivom.

Razgovor.

Razlaga.

Razgovor.

166

Kaj si boste najbolj

zapomnili o gradu

Snežnik?

Sedaj bomo odšli iz gradu

skozi nekdanjo grajsko

kuhinjo, ki pa je sedaj

preurejena v grajsko

trgovino, kjer se lahko

kupi vstopnice in

spominke.

Najlepša hvala za

pozornost in vabljeni, da

nas obiščete na gradu še

ob kakšni drugi

priložnosti.

Učenci poslušajo.

Razlaga.

167

7.3. Neizpolnjen učni list za 7. razred osnovne šole


GRAD SNEŽNIK

Učni listi za 7. razrede osnovne šole

Čisto pravi grad na Notranjskem ob robu Loške doline stoji obdan z gozdovi, potokom in

ribnikom, v katerem se namakajo race mlakarice. Grad privablja mnogo slovenskih in tujih

obiskovalcev. V njem sicer ne živi princ na belem konju, temveč poleg muzejske dejavnosti

živijo kulturne prireditve in poročne slovesnosti.

Ime in priimek: __________________________

Razred: __________________________

Datum: __________________________

168


1. Kratko odgovori na zastavljena vprašanja.


Nastanek gradu verjetno sega v 11. stoletje. Koliko let nazaj je nastal grad (zaokroži)?

____________________.

Na tem območju so bili v 11. stoletju zemljiški gospodje ali fevdalci Oglejski patriarhi, ki so

dali grad zgraditi. Kako se je imenoval družbeni sistem, ki se je uveljavil v zahodni Evropi in

del katerega so bili tudi Oglejski patriarhi? ____________________.




Pod grboma pripiši še stoletje ali stoletji, v katerem so bili na gradu.


LAMBERG م SCHÖNBURG-WALDENBURG م LICHTENBERG م AUERSPEG

________ stoletje ________ in ________ stoletje

169

3. Zadnji pečat je gradu dala nemška družina Schönburg-Waldenburg. V »družinsko drevo«

vpiši družinske člane, ki so živeli na gradu. Vse njihove portrete boš videl tekom ogleda in

jih lahko sproti vpisoval.

4. Besedilo dopolni s spodnjimi besedami.

PROTOKOLARNI م .19 م MUZEJ م JUGOSLOVANSKE م POLETNO IN LOVSKO م

GOZDARSKE

Družina Schönburg-Waldenburg je grad uporabljala kot ____________________ in

____________________ rezidenco. Bili so pokrovitelji prve slovenske

____________________ šole na Kranjskem.

Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo Snežnik nemški družini Schönburg-Waldenburg

odvzeto in je postalo last ____________________ države.

Grad je postal po vojni ____________________ objekt, zaprt za javnost, in se je javnosti

začel odpirati šele po 25 letih. Od leta 2005 do 2008 so ga prenavljali, sedaj pa z njim

upravlja Narodni muzej Slovenije in je vsakodnevno kot ____________________ odprt za

oglede.

؏ Grad Snežnik je eden redkih slovenskih gradov, ki se ponaša z originalno opremo

zadnjih knežjih lastnikov, ki večina izvira iz druge polovice 19. stoletja in je opremljen tako,

kot je bil v času, ko je družina Schönburg-Waldenburg prihajala na grad na počitnice. ؏

170

VISOKO PRITLIČJE: predsoba, poročna soba, knjižnica in jedilnica

5. Obkroži črke pred predmeti, s katerimi so si graščaki družine Schönburg-

Waldenburg polepšali prostore visokega pritličja.

Predsoba

a) rimski nagrobniki

b) razkošna sedežna garnitura

c) zemljevid dežele Kranjske

d) miza za bilijard

e) kosi hladnega orožja in dva oklepa

f) garderobna omara

g) trofeja rjavega medveda

Poročna dvorana in knjižnica

a) harmonij in klavir

b) jedilna miza

c) portreta kneza Otona Viktorja in kneginje Tekle

d) podobe gradov

e) računalo

f) invalidski voziček

Jedilnica

a) jedilnik

b) štedilnik na drva

c) turški nož in streme

d) jedilna miza

e) počivalnik

f) portreti turjaških grofov

171

PRVO NADSTROPJE: Hermanova spalnica, stranišče in salon,

Anina spalnica in salon ter spalnica Anine spletične

6. Oglejte si Hermanove in Anine prostore ter na vsako črto pred posameznim kosom

pohištva pripišite, ali spada v Hermanove (H) ali v Anine (A) prostore.

____ Razkošna sedežna garnitura na koleščkih.

____ Lestenec iz muranskega stekla.

____ Portret kneza Jurija in portret kneginje Luize na gradu Snežnik.

____ Okrašena bela peč s schönburškim grbom.

____ Portreti vseh treh Jurijevih otrok: Princa Ulrika, princa Hermana in princese

Ane.

____ Sobno stranišče z ročno črpalko.


7. Primerjajte pripomočke za telesno higieno v gradu nekoč in opremo v naših domovih

danes.

V prvi stolpec vpišite, katere nepogrešljive

kose kopalniške opreme imamo danes v

naših domovih.

V drugi stolpec vpišite, katere pripomočke

so uporabljali prebivalci gradu pred več

kot 100 leti.

__________________________________

__________________________________

__________________________________

__________________________________

__________________________________

__________________________________

__________________________________

__________________________________

__________________________________

__________________________________

__________________________________

__________________________________

172


8. Katere sobe si si ogledal v tretjem nadstropju?

1.

2.

3.

4.

5.

9. Pod vsako fotografijo dopiši, v kateri prostor spada.

_____________________ __________________ __________________

Gledališka soba

10. Kaj vse lahko razbereš iz časopisnih izrezkov, ki so prilimani na gledaliških kulisah?

___________________________________________________________________

___________________________________________________________________

173


Soba za služinčad

11. S ključnimi besedami opiši sistema, s katerima so gospodje klicali svojo služinčad in

ju primerjaj s sodobnimi komunikacijskimi napravami.

___________________________ __________________________

___________________________ __________________________

___________________________ __________________________

Primerjava s sodobnimi komunikacijskimi napravami:

_________________________________________________________________

174

Tekom ogleda si spoznal, kako so živeli zadnji grajski gospodje. Za vodenje obsežnega

posestva, vzdrževanje gradu in postrežbo je bilo na gradu od 40 do 60 zaposlenih. Nekateri

zaposleni so bivali na gradu, nekateri pa v pristavi.

12. S pomočjo spodnjih opisov ugotovi, katere službe so opravljali zaposleni na grajskem

posestvu 100 let nazaj.

Poklice vpiši v spodnjo mrežo. Na zelenem polju se bo izpisal naziv osebnega služabnika,

ki je skrbel za princa Hermana

1. Osebna služabnica princese Ane, ki je prebivala v sobi zraven Anine spalnice

2. France Martinčič je skrbel za divjad na določenem območju v gozdu

3. Janez Razdrih je skrbel za drevje na določenem območju v gozdu

4. Jernej Lenič je prevažal grajske gospode v avtomobilu od leta 1926, ko je snežniški

gospodar kupil prvi avto, znamke Ford.

5. V grajski konjušnici naj bi bilo 16 konjev in več zaposlenih moških, ki so skrbeli

zanje, jih pripeljali vsak dan po opravljenem delu v hlev, jih razpravili, jim odmerili

merico ovsa in jih prepustil v nadaljno oskrbo ženskam.

6. Janeza Gerla je knez Jurij najprej poslal na izobraževanje na Dunaj. Ko se je vrnil, je

začel z vzgojo sadik sadnega drevja ‒ jablan, hrušk in sliv, pridelavo zelenjave,

čebelarstvom in vzdrževanjem parka.

7. Jože Gerl, vrtnarjev brat, je moral biti vedno pripravljen za prevoze ljudi, živali in

ostalega materiala. Na uporabo je imel veliko kočij, ki pa jih je različno uporabljal za

različne namene.

8. Hutter je vodil uradniške posle in sicer je izplačeval plače uslužbencem graščine, vodil

računovodske posle in različne evidence. V Egipčanski sobi je po njem imenovana

omarica ‒ »Hutterjeva blagajna«, iz katere je izplačeval grajske plače.

175

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

Hermanov osebni služabnik Matevž je bil princu na razpolago ves čas. Ker je princa

»pedenal«, se je imenoval __________________________________.

176

Besedila za delo po skupinah v visokem pritličju

Skupina št. 1:

Predsoba

V veži je poleg različnih lovskih trofej zelo opazen velik nagačen rjavi medved, ki je tudi

najdominantnejša razstavljena trofeja v gradu. Medveda je uplenil princ Herman leta 1893 in

je tehtal 220 kilogramov.

Za dekoracijo in ustvarjanje viteškega vzdušja po vežah in hodnikih so v 19. stoletju graščaki

dali narediti kopije orožja po vzorih iz 17. stoletja. Nekaj kosov orožja in pehotna oklepa si

lahko ogledamo v visokem pritličju.

V steno visokega pritličja so vzidani trije nagrobniki , verjetno iz prvega stoletja našega štetja

(četrti je vzidan v mali vhodni veži v pritličju). Našli so jih po naključju leta 1887 pri cerkvi

sv. Marjete v sosednji vasi Šmarata, ko so spodkopali staro češnjo, izpod korenin pa so

pogledali štirje omenjeni nagrobniki.

V zastekljeni vitrini je prvi natis velikega Florjančičevega »Prvega zemljevida dežele

Kranjske« iz leta 1744 s sliko in načrtom Ljubljane. Zemljevid je imenovan po njegovem

avtorju Florjančiču, takratnemu duhovniku v Šentvidu pri Stični, ki naj bi za pripravo

zemljevida potreboval 10 let.

Ohranjeno pohištvo in spomini potomcev pričajo, da so bili knezi kljub premožnosti zelo

skromni.167

Skupina št. 2

Poročna soba

Nekoč večerni družabni salon ali danes poročna soba je bila nekdaj središče družabnega

življenja na gradu. V sredini tega prostora je stala miza za biljard, okrog nje pa so bile

razporejene intarzirane mizice za igranje družabnih iger, šah, karte … (danes se ti eksponati

nahajajo v gledališki sobi v tretjem nadstropju).

Po stenah so razobešene podobe gradov, ki so jih imeli sorodniki zadnje knežje družine v

lasti. Družina Schönburg je imela poleg Snežnika še grad na Nemškem.

167

Obreza Špeh, M. (2008). Interni vodnik po gradu Snežnik, str. 4‒5.

177

Dominantna oljnata podoba v centru dvorane predstavlja Ledo z labodom (motiv, vzet iz

Grške mitologije).

V prostoru se nahajata tudi dva instrumenta: harmonij in klavir. Klavir se uvršča med pet

najstarejših klavirjev v Sloveniji.

Danes se polog poročnih obredov tem prostoru odvijajo tudi kulturne prireditve (koncerti v

komornih zasedbah, literarni večeri …).168

Knjižnica

Skozi steklo lahko vidimo v knjižnico, kjer na nasprotni strain visita portreta Ottona Vikotorja

in njegove žene Tekle. Oton Viktor je prvi iz družine Schönburg-Waldenburg, ki je kupil

posestvo Snežnik. Kneginja Tekla je njegova soproga.

V gradu je okoli 1000 knjig, zelo pomembna med njimi pa je knjiga na sredini mize v

knjižnici, to je Luthrova Biblija iz začetka 18. stoletja.

Na desni strani ob oknu lahko vidimo invalidski voziček, ki ga je najverjetneje uporabljala

Hermanova žena Tekla.169

Skupina št. 3

Jedilnica

V prostoru, kjer se nahaja jedilnica, je bila ob prihodu kneza Jurija še črna kuhinja (v črni

kuhinji je odprto ognjišče brez dimnika). Ko je Jurij obnavljal grad, je kuhinjo preselil na rob

obzidja, tja, kjer je sedaj grajska trgovina, v tem prostoru pa dal urediti jedilnico. V jedilnici

je velika jedilna miza, ki se raztegne in lahko za njo sedi več kot 10 ljudi.

Posebnost grajske kuhinje je bila ta, da so bili v času prisotnosti princev in princes sestavljeni

tedenski jedilniki za gospodo in ostale, za kosilo in večerjo.

168

Obreza Špeh, M. (2008). Interni vodnik po gradu Snežnik, str. 5‒6.


178

V 15. in 16. stoletju so na slovensko upadali Turki, tudi Loško dolino so trikrat opustošili,

oblegali grad, vedar ga niso nikoli zajeli. Dokaz za to, da so bili tukaj Turki, sta turško streme

in nož, ki visita na steni.

Portretne podobe štirih gospodov predstavljajo turjaške grofe z gradu Turjak na Dolenjskem,

ki so bili lastniki gradu v 17. stoletju.170

170

Obreza Špeh, M. (2008). Interni vodnik po gradu Snežnik, str. 5.

179



Nastanek gradu verjetno sega v 11. stoletje. Koliko let nazaj je nastal grad (zaokroži)?

1000 let.

Na tem območju so bili v 11. stoletju zemljiški gospodje ali fevdalci Oglejski patriarhi, ki

so dali grad zgraditi. Kako se je imenoval družbeni sistem, ki se je uveljavil v zahodni

Evropi in del katerega so bili tudi Oglejski patriarhi? Fevdalizem.

2. Prvi lastniki gradu: Schneeberg

13. stoletje

Zadnji lastniki gradu: Schönburg-Waldenburg

19. in 20. stoletje


180

1. vrsta (spodaj): levo: kneginja Tekla

2. vrsta: desno: knez Jurij

3. vrsta (zgoraj): levo: princesa Ana, desno: princ Ulrik

4. Besedilo dopolni s spodnjimi besedami.

Vrstni red besed: poletno in lovsko / gozdarske / Jugoslovanske / protokolarni / muzej.

5. Obkroži črke pred predmeti, s katerimi so si graščaki družine Schönburg-Waldenburg

polepšali prostore visokega pritličja.

Predsoba: a, c, e, g

Poročna soba in knjižnica: a, c, d, f

Jedilnica: a, c, d, f

6. Oglej si Hermanove in Anine prostore ter na vsako črto pred posameznim kosom pohištva

pripišite, ali spada v Hermanove (H) ali v Anine (A) prostore, lahko tudi v prostore od obeh.

A, H, H, A in H, A, H.

7. Primerjajte pripomočke za telesno higieno v gradu nekoč in opremo v naših domovih

danes.

Katere nepogrešljive kose kopalniške opreme imamo danes v naših domovih?

- Wc školjko

- Tuš kabino ali kad

- Bide

- Ogledalo

- Kopalnica je prostor ločen od drugih

Katere pripomočke so uporabljali prebivalci gradu pred več kot stotimi leti?

- Umivalna miza

- Lavor

- Vrč

181

- Vedro

- Nočne posode

- Hermna stranišče

8. Katere sobe si si ogledal v tretjem nadstropju?

1. Predsoba

2. Egipčanska soba

3. Črna jedilnica

4. Soba za goste

5. Gledališka soba

6. Soba za goste

9. Pod vsako fotografijo dopiši, v kateri prostor spada.

- Črna jedilnica

- Gledališka soba

- Egipčanska soba

10. Kaj vse lahko razbereš iz časopisnih izrezkov, ki so prilimani na gledaliških kulisah?

Kako so se takrat ljudje oblačili, kakšen jezik so govorili, znane osebnosti ali liki iz tistega

časa.

11. S ključnimi besedami opiši sistema, s katerima so gospodje klicali svojo služinčad in ju

primerjaj s sodobnimi komunikacijskimi napravami.

1. fotografija: cevi, zvok, piščal.

2. fotografija: elektrika, številke, gumbi

Sedaj uporabljamo zvonec (na elektriko), stacionarne in mobilne telefone,...

182

12. Poklice vpiši v spodnjo mrežo. Na zelenem polju se bo izpisal naziv osebnega služabnika,

ki je skrbel za princa Hermana

1. S P L E T I Č N A

2. L O V E C

3. G O Z D A R

4. Š O F E R

5. K O N J A R J I

6. V R T N A R

7. K O Č I J A Ž

8. U R A D N I K

Hermanov osebni služabnik Matevž je bil princu na razpolago ves čas. Ker je princa

»pedenal«, se je imenoval pedentar.

183

8. Zaključek

V diplomski nalogi z naslovom Muzejsko delo za osnovnošolce na gradu Snežnik smo si na

začetku zastavili cilj raziskati teoretično plat muzejskega dela in nato to tudi praktično

prikazati na primeru muzejskega vodenja po gradu Snežnik za 3., 5. in 7. razrede osnovne

šole. Zastavljen cilj smo dosegli v sodelovanju z zaposlenimi, ki skrbijo za grad, ter mentorice

za diplomsko delo na Filozofski fakulteti, izr. prof. dr. Danijele Trškan.

S pomočjo prvih dveh poglavij, ki opisujeta teoretično podlago za delo v muzeju ter

predstavitev gradu Snežnik, smo ustvarili vir za črpanje idej in znanja za sestavljanje učnih

načrtov in učnih listov za praktično izvedbo muzejskega dela.

Ugotovili smo, da se Narodni muzej Slovenije, ki v okviru Ministrstva za kulturo skrbi za

grad Snežnik, trudi, da bi grad kot muzej dobil čim večjo pedagoško vlogo in da bi ga

obiskalo čim več učencev različnih starostnih skupin. Zaposleni na pedagoškem področju v

Narodnem muzeju so namreč z veseljem pomagali pri izvedbi diplomskega dela. Vlogo

muzejskega kustosa in pedagoga ima oskrbnica gradu, gospa Majda Špeh Obreza, ki mlade

obiskovalce gradu navdušuje za spoznavanje kulturno-zgodovinskih vrednot gradu in njegove

okolice ter se trudi za nadgraditev pedagoške ponudbe na gradu. Ne glede na to, da so učni

listi pripravljeni le za 8. razrede osnovne šole, se veliko učiteljev s svojimi učenci odloči za

ogled gradu Snežnik, in sicer tako v osnovnih kot v srednjih šolah. Učenci okoliških krajev se

že v predšolskem obdobju večinoma seznanijo z gradom, in sicer z obiskom s starši ali pa v

okviru razstav, otroških delavnic ali pa v okviru etnološko-turistične prireditve »V deželi

ostrnic«, ki se odvija vsako leto konec maja v okolici gradu. Vsi ostali učenci lahko grad

obiščejo s šolo, kadar želijo učitelji učence seznaniti s funkcijo muzejev in zgodovinskih

virov v njih, kadar želijo poglobiti učno snov o življenju v preteklosti in učence naučiti

zgodovinskih veščin. Pri načrtovanju ogleda muzeja grad Snežnik morajo biti učitelji pozorni,

da se z grajsko oskrbnico dovolj zgodaj dogovorijo za ogled, določijo termin ter pazijo na to,

da skupina ne presega 30 otrok. Nato morajo učence dobro pripraviti na obisk gradu in po

obisku opraviti evalvacijo.

V diplomskem delu smo opisali enajst različnih učnih metod ter štiri učne oblike. Pri pisanju

učnih priprav za vodenja po gradu smo jih poskušali čim več in čim bolj smotrno uporabiti.

184

Ugotovili smo, da grad Snežnik ponuja mnogo dejavnosti za učence, vendar smo se odločili

za vodenje s pomočjo učnih listov. Z muzejsko dejavnostjo s pomočjo učnih listov pri učencih

spodbujamo raziskovanje, proučevanje in opazovanje bivanjske kulture višjih družbenih

razredov v drugi polovici 19. stoletja. Preko različnih nalog in vodenja učenci krepijo svoje

pisno in ustno sporočanje, vživljanje in sklepanje. Ogled gradu jih lahko navduši in spodbudi

domišljijo.

Ko smo proučevali teoretično podlago za delo v muzeju, smo ugotovili, da bi bilo smiselno v

gradu izvajati še druge aktivnosti za učence iz različnih področij (likovna umetnost, glasba,

gledališče, kulinarika, tehnika ter zgodovina ...) in na drugačen način (doživljajsko-ustvarjalne

delavnice). Prav tako bi bilo smotrno izdelati didaktični program vodenja po gradu tudi za

srednješolce.

V tretjem poglavju smo predstavili zgodovino gradu Snežnik, ki se je menda pričela v 11.

stoletju, ko je na majhni skalni vzpetini nastal majhen grad, ki je služil kot postojanka za

popotnike in trgovce. Prvič je v literaturi omenjen šele dve stoletji kasneje, in sicer v lasti

gospodov Snežniških. Od 13. stoletja pa do danes se je v gradu zamenjalo kar nekaj lastnikov,

ki smo jih v diplomskem delu tudi opisali. Vsak od njih je nekaj prispeval k zdajšnji podobi

gradu, največ pa je k temu prispevala premožna nemška družina Schönburg-Waldenburg, ki je

bila lastnica gradu od leta 1853 pa do konca druge svetovne vojne. Leta 1945 je bil grad

podržavljen in je postal protokolarni objekt zaprtega tipa. V tem času je bilo za grad narejene

največ škode, vendar je na srečo sedaj obnovljen ter pod okriljem Ministrstva za kulturo in

upravljanjem Narodnega Muzeja Slovenije odprt za vse. S sprehodom po gradu in njegovi

okolici lahko vidimo mnogo originalnih stvari iz druge polovice 19. stoletja ter prve polovice

20. stoletja. Celoten grad je skoraj neizčrpen vir raziskovanja za različne znanstvene stroke.

V četrtem poglavju smo teoretična izhodišča poskušali prenesti v zapis učnih priprav za

vodenje po gradu s pomočjo učnih listov. Ti učni listi in priprave so začetek pedagoškega

dela. Praksa, ki se bo vršila na njihovi podlagi, bo zahtevala spremembe in dopolnitve. Učne

priprave so namreč žive in se prilagajajo glede na potrebe učencev, učiteljev in muzeja

samega.

Vendar je prvi korak narejen in upajmo, da se bo čim prej uresničil tudi v praksi, med učenci.

185

9. Seznam uporabljene literature in virov

8. Bučić, V. (2000). Grad Snežnik po drugi svetovni vojni. Kronika, časopis za

slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana:

Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 74‒94.

9. Bučić V., Dobrilovič M., Kajfež T. (2000). Grad Snežnik, 200. zvezek zbirke

vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo,

Uprava RS za kulturno dediščino,, 57 str.

10. Hribar, A. (2000). Gozdarski direktor posestva Snežnik Jožef Obereigner in njegova

rodbina. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške

zgodovine. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 192 str.

11. Kačičnik Gabrič, A. (2000). Arhivsko gradivo graščine Snežnik. Kronika, časopis za

slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana:

Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 3‒13.

12. Kajfež, T. (2000). Egipčanska soba na gradu Snežnik. Kronika, časopis za slovensko

krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana: Filozofska

fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 112‒114.

13. Kočar, T. (1999). Propad turjaške graščine : gozdarstvo turjaške graščine od prehoda v

20. stoletje do 2. svetovne vojne. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije,

273 str.

14. Kolenc, D. (2006). Dober dan, Krpanova dežela: sprehodi po notranjskih poteh.

Postojna: Notranjsko-kraški regionalni zavod za turizem, 311 str.

15. Narodni muzej Slovenije. URL:

http://www.nms.si/index.php?option=com_content&view=article&id=325&Itemid=56

&lang=sl (citirano 20. 5. 2013)

16. Obreza Špeh, M. (2008). Interni vodnik po gradu Snežnik, 12 str.



186

17. Obreza Špeh, M. (2000). Knežja družina Schönburg-Waldenburg in njeni uslužbenci.

Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške

zgodovine. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 151‒161.

18. Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah 2011‒2013. (2011). Ljubljana:

Pedagoška sekcija pri skupnosti muzejev Slovenije. URL: http://www.sms-

muzeji.si/udatoteke/Pedagoski%20programi%202011-2013.pdf (citirano: 5. 6. 2013).

19. Slana, L. (2000). Iz zgodovine gradu in gospodastva Snežnik na Notranjskem.

Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške

zgodovine. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 20‒40.

20. Stopar, I. (2000). Snežnik – skica stavbnega razvoja. Kronika, časopis za slovensko

krajevno zgodovino. Iz zgodovine snežniške zgodovine. Ljubljana, Filozofska

fakulteta, Oddelek za zgodovino, str. 14‒19.

21. Stradling, R. (2004). Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Ljubljana: Zavod

RS za šolstvo, 278 str.


23. Trškan, D. (2001). Metoda dela s slikovnim gradivom pri pouku zgodovine. V.

Zgodovina v šoli. Letnik X. Št. 1, str. 3‒6.

24. Trškan, D. (2007). Lokalna zgodovina – učenje z odkrivanjem. Ljubljana,


25. Trškan, D. (2008). Didaktika zgodovine. Prenovljeno gradivo za predavanja in vaje.

Ljubljana: Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 349 str.

26. Učni načrt. Družba (2013). URL:

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U

N/UN_druzba_OS.pdf (citirano 16. 7. 2013).

27. Učni načrt. Spoznavanje okolja (2013). URL:

http://www.sms-muzeji.si/udatoteke/Pedagoski%20programi%202011-2013.pdf

http://www.sms-muzeji.si/udatoteke/Pedagoski%20programi%202011-2013.pdf



187


N/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf (citirano 16. 7. 2013).

28. Učni načrt. Zgodovina (2013). URL:


N/UN_zgodovina.pdf (citirano 16. 7. 2013).

29. Zgonik, M. (1968). Zgodovina v sodobni šoli. Ljubljana: Državna založba Slovenije,

347 str.

30. Weber. T. (1994). Razlikujmo načine in namene stvarnega pouka pri zgodovinskem

delu (ekskurzije). V: Zgodovina v šoli. Letnik 3. Št. 4, str. 30‒36.





188

10. Seznam virov za slikovno gradivo

Grb gospodov Snežniških. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Grb družine Schönburg-Waldenburg. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Grajska klet. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Trofeja rjavega medveda v visokem pritličju. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad

Snežnik.

Lovske trofeje. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Turški nož in streme. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Vodovodne cevi. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Stopnišče za služinčad. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Spalnica princa Hermana. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Neobaročna porcelanasta ura. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Ulrikova spalnica. Digitalna fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.


Grad Snežnik (2013). http://zlataleta.com/wp-content/uploads/2013/03/grad-sneznik-1.jpg

(citirano 11. 7. 2013).

Družinsko drevo (2013).


11. 7. 2013).

Stranišče princa Hermana. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Salon princa Hermana. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.



189

Salon princese Ane. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Sodobna otroška soba (2013). http://hit-decor.net/decorate/page/62/ (citirano 11. 7. 2013).

Sodobna kopalnica (2013). http://www.a-v-designs.com/bathroom-decorating-ideas/ (citirano

11. 7. 2013).

Naprava na elektromamgnet, za klicanje služinčadi. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Cevi za klicanje služinčadi. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Hladilnik. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.



(citirano 11. 7. 2013).

Družinsko drevo (2013).


11. 7. 2013).

Sodobna kopalnica (2013). http://www.a-v-designs.com/bathroom-decorating-ideas/ (citirano

11. 7. 2013).

Egipčanska soba. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.

Gledališka soba. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.


Črna jedilnica. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.



http://hit-decor.net/decorate/page/62/





190



(citirano 11. 7. 2013).

Črna jedilnica. Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.


Egipčanska soba Fotografija. Arhiv Muzeja Grad Snežnik.




191

Podpisana izjavljam, da sem diplomsko delo izdelala sama. Vsi uporabljeni viri in literatura

so ustrezno navedeni.

Urša Lužar

univerza v ljubljani filozofska fakulteta oddelek za … · grad snežnik je zares pravi biser...

Documents