univerza v ljublani -...

UNIVERZA V LJUBLANI

PEDAGOKA FAKULTETA

DAMJANA FAJDIGA

PREDSTAVE PREDOLSKIH OTROK O MEDVEDU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOKA FAKULTETA

TUDIJSKI PROGRAM: PREDOLSKA VZGOJA

DAMJANA FAJDIGA

MENTORICA: vi. pred. dr. MARJANCA KOS

PREDSTAVE PREDOLSKIH OTROK O MEDVEDU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2016

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici, vi. pred. dr. Marjanci Kos za strokovno pomo, ideje,

spodbudo, svetovanje in vodenje pri pisanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se vsem domaim za podporo in spodbudo na moji dosedanji tudijski poti.

Hvala soolkam in soolcu ter vsem prijateljem, ki ste mi kakor koli pomagali na moji

tudijski poti.

Hvala vsem starem otrok in strokovnim delavkam vrtca, ki so mi dovolili stik z otroki pri

intervjuvanju in izvajanju dejavnosti.

Zahvaljujem se vodstvu vrtca Mojca, enotama Tinkara in Kekec, za sodelovanje pri

raziskovalnem delu mojega diplomskega dela.

POVZETEK

Medvedje v ljudeh vzbujajo razlina ustva od strahu do ljubeega soutja. Na otrokovo

mnenje predvsem vplivajo najrazlineji mediji, pravljice in knjige. Tako nekateri to ival

enaijo s svojim pliastim medvedkom, brez katerega ne morejo zaspati, drugi pa imajo o tej

ivali negativne predstave, saj si ga predstavljajo kot najvejo nevarnost, ki ivi v temanem

gozdu. S pomojo aktivnega uenja poskuamo otroku spremeniti njegov stereotipni pogled,

saj pri tem otroka celostno, miselno in ustveno aktivira ter je zanj osebno pomembno in vpeto

v resnine ivljenjske okoliine.

V diplomskem delu smo se osredinili ravno na to, kako otroci s pomojo aktivnega uenja

pridobijo znanje. V individualnih intervjujih smo raziskovali, v kolikni meri otroci poznajo

ival medveda in kaken je njihov odnos do te ivali. Vzorec je zajemal tiriintirideset otrok,

starih od 5 do 6 let. Ugotovili smo, da otroci v veliki meri nimajo ustreznih predstav o medvedu

in da so v njihovih predstavah prisotni stereotipi. Na osnovi teh ugotovitev smo zasnovali in

izvedli dejavnosti, v katerih so otroci z aktivnim uenjem pridobili znanje o medvedu.

Podrobneje smo se posvetili telesnim znailnostim, prehranjevanju, ivljenjskem okolju,

ivljenju pozimi in nevarnosti medveda.

Dejavnosti smo izvajali v eksperimentalni skupini, ki je tela dvaindvajset otrok. Za primerjavo

smo vkljuili kontrolno skupino, ki je tudi tela dvaindvajset otrok. Po izvedenih dejavnostih

smo individualne intervjuje ponovno izvedli ter v primerjavi s predhodnimi predstavami

zakljuili, kako so izvedene dejavnosti vplivale na njihovo znanje o medvedu.

Analiza rezultatov eksperimentalne skupine je pokazala, da so otroci s pomojo aktivnega

uenja pokazali izboljanje znanja o medvedu ter tudi veina stereotipov o tej ivali je izginila.

Medved je za delovanje ekosistema zelo pomembna ival in stalno je prisoten v slovenskem

prostoru. Vendar imajo ljudje o njem pogosto napane predstave, kar vpliva na njihov odnos

do te ivali. Negativen odnos ljudi in pomanjkljivo znanje pa zmanjujeta monost

kakovostnega sobivanja loveka in medveda. Ker se odnos do narave oblikuje e v zgodnjem

otrotvu, je treba k pridobivanju znanja in oblikovanju pozitivnega odnosa do narave, tudi do

medveda, prieti e v vrtcu. Tudi rezultati mojega diplomskega dela kaejo, da je to smiselno.

Kljune besede: Zaetno naravoslovje, predolski otroci, medved, aktivno uenje.

SUMMARY

Bears evoke different feelings in people, ranging from fear to compassion. The children's

opinion is mainly impacted by various media, stories, and books. Some people equate this

animal with their teddy bear, which they need to fall asleep, while others have negative images,

since they picture it as the biggest danger living in a dark forest. We wish to change the childs

stereotypical view through active learning, as the child is comprehensively, mentally, and

emotionally activated and it becomes of personal significance for them and is part of real life

circumstances.

This diploma thesis focuses on how children acquire knowledge through active learning.

Through individual interviews we discovered to what extent the children are familiar with the

bear as an animal and what is their relationship towards this animal. The sample consisted of

forty-four children, aged 5 to 6. We established that the children to a great extent do not have

appropriate information about the bear and that their ideas involved stereotypes.

On the basis of these findings we have designed and performed activities which helped children

acquire knowledge about the bear through active learning. We focused in more detail to

physical characteristics, feeding, habitat, its life during winter and the dangers related to bears.

The activities were performed in an experimental group consisting of twenty-two children. For

comparison we included a control group consisting of twenty-two children. After the activities

were performed, we again conducted individual interviews and have made conclusions with

regards to previous ideas on how the activities performed have impacted their knowledge of the

bear.

The analysis of the results of the experimental group has shown that the children have improved

their knowledge of the bear and that the majority of the stereotypes regarding this animal has

disappeared by means of active learning. The bear is an important animal for the functioning of

the ecosystem and it is constantly present in Slovenia. But people often have wrong ideas about

it, which impacts their relationship towards this animal. This negative relationship, along with

the lack of knowledge, decreases the possibility of a quality cohabitation between man and bear.

Since ones attitude towards nature is formed in early childhood, it is necessary to start to

acquire knowledge and to form a positive attitude towards nature in kindergarten. The

reasonableness of this has also been confirmed by the results of my diploma thesis.

Key words: initial natural sciences, pre-school children, bear, active learning.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ...................................................................................................................................... 1

1.1 Zaetno naravoslovje ........................................................................................................ 1

1.2 Aktivno in izkustveno uenje ........................................................................................... 2

1.3 Odnos loveka do velikih zveri......................................................................................... 3

1.4 Medved v otrokih pravljicah in drugih zgodbah, pesmih in ostalih nestvarnih besedilih

................................................................................................................................................ 5

1.5 Biologija medveda ............................................................................................................ 8

1.5.1 Telesne znailnosti medveda ...................................................................................... 8

1.5.2 Spolnost in parjenje .................................................................................................... 9

1.5.3 Zimski dreme in kotitev............................................................................................ 9

1.5.4 Vedenjske znailnosti medveda ................................................................................. 9

1.5.5 Prehranjevanje medveda .......................................................................................... 10

1.5.6 ivljenjsko okolje medveda ..................................................................................... 10

2 OPREDELITEV PROBLEMA, CILJI, RAZISKOVALNA VPRAANJA IN METODE .. 10

2.1 Opredelitev problema...................................................................................................... 10

2.2 Raziskovalni cilji ............................................................................................................ 11

2.3 Raziskovalna vpraanja .................................................................................................. 12

2.4 Raziskovalna metoda ...................................................................................................... 12

3 REZULTATI Z RAZPRAVO ............................................................................................... 13

3.1 Zaetne predstave otrok o medvedu ............................................................................... 13

3.2 Predstavitev dejavnosti z analizami ................................................................................ 26

3.2.1 Spoznavanje medveda v ivalskem vrtu .................................................................. 27

3.2.2 Spoznavanje telesne zgradbe medveda .................................................................... 29

3.2.2.1 Telesna zgradba rjavega medveda .................................................................... 30

3.2.2.2 Ogled video posnetka in oponaanje gibanja medveda .................................... 32

3.2.3 Prehranjevanje, razmnoevanje medveda, ter primerno vedenje ob sreanju z

medvedom ......................................................................................................................... 32

3.2.3.1 Kaj medved j in esa ne j .............................................................................. 33

3.2.3.2 Razmnoevanje medveda ................................................................................. 34

3.2.3.3 Nevarnost medveda in kako prepreiti, da nas medved napade ....................... 34

3.2.3.4 Igra vlog kaj storiti, e sreamo medveda ..................................................... 35

3.2.4 ivljenjski prostor medveda ter v em se razlikuje resnini medved od medveda,

kakren je pogosto predstavljen v otroki literaturi pravljicah in drugih zgodbah, pesmih,

ugankah in risankah ........................................................................................................... 36

3.2.4.1 ivljenjski prostor medveda kje ga lahko sreamo ....................................... 37

3.2.4.2 Kaj dela medved pozimi? ................................................................................. 37

3.2.4.3 Kaken je pravljini in kaken je realni medved .............................................. 37

3.2.4.4 Pobarvanka pravljinega in realnega medveda ................................................ 38

3.2.5 Utrjevanje pridobljenega znanja ob videoposnetkih in izdelavi plakata o medvedu38

3.2.5.1 Ogled filma o medvedu .................................................................................... 39

3.2.5.2 Izdelava plakata, ki je povzemal nova spoznanja o medvedu .......................... 39

3.3 Rezultati raziskave, v kateri smo ugotavljali spremembo v znanju in odnosu do medveda

po opravljenem projektu z razpravo ..................................................................................... 41

3.4 Povzetek razprave o izvedenih dejavnostih in rezultatih raziskave ................................ 64

4 SKLEP ................................................................................................................................... 65

5 LITERATURA ...................................................................................................................... 66

6 PRILOGE .............................................................................................................................. 68

6.2 Vpraalnik za predolske otroke ..................................................................................... 68

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Ali pozna

ival medveda? ....................................................................................................................... 13

Graf 2: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Ali ti je

ival medved ve? ................................................................................................................. 14

Graf 3: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kaken je

medved? (ugotavljanje predstav o telesnih znailnostih medveda) ....................................... 15

Graf 4: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kaken je

medved? (ugotavljanje predstav o vedenjskih znailnostih medveda) ................................... 16

Graf 5: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje S im se

hrani medved? Kaj j? ............................................................................................................ 17

Graf 6: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kako pride

medved do hrane? ................................................................................................................... 18

Graf 7: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kje ivi

medved? .................................................................................................................................. 19

Graf 8: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Ali bi

medveda lahko sreal, e bi el na sprehod v okolici tvojega doma ali vrtca? (vpraani otroci

ivijo v Ljubljani in okolici) ..................................................................................................... 20

Graf 9: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kam bi

moral iti, da bi sreal medveda? ............................................................................................. 21

Graf 10: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kaj misli,

kaj bi naredil medved, e bi se vidva sreala v gozdu? .......................................................... 22

Graf 11: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu - odgovor na vpraanje "Kaj bi bilo

dobro, da bi naredil ti, e bi se v gozdu sreal z medvedom?"................................................. 23

Graf 12: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Ali je

medved nevarna ival? Zakaj? ............................................................................................... 24

Graf 13: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kaj dela

medved pozimi? ...................................................................................................................... 25

Graf 14: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kje si

izvedel vse to, kar si mi povedal, kar ve o medvedu? Od kod vse to ve? ........................... 26

Graf 15: Rezultati eksperimentalne skupine pred in po izvedenih dejavnostih o medvedu

odgovor na vpraanje Ali ti je ival medved ve? .............................................................. 42

Graf 16: Rezultati kontrolne skupine pred in po izvedenih dejavnostih o medvedu odgovor na

vpraanje Ali ti je ival medved ve? ................................................................................. 43


odgovor na vpraanje Kaken je medved? (poznavanje telesnih znailnostih medveda) .... 44


vpraanje Kaken je medved? (poznavanje telesnih znailnosti medveda) ......................... 45


odgovor na vpraanje Kaken je medved? (poznavanje vedenjskih znailnosti medveda) . 46

Graf 20: Rezultati kontrole skupine pred in po izvedenih dejavnostih o medvedu odgovor na

vpraanje Kaken je medved? (poznavanje vedenjskih znailnosti medveda) ..................... 47


odgovor na vpraanje S im se hrani medved? Kaj j? ........................................................ 48


vpraanje S im se hrani medved? Kaj j? ........................................................................... 49


odgovor na vpraanje Kako pride medved do hrane?........................................................... 50


vpraanje Kako pride medved do hrane? .............................................................................. 51


odgovor na vpraanje Kaj misli, kaj bi naredil medved, e bi se vidva sreala v gozdu? .. 52


vpraanje Kaj misli, kaj bi naredil medved, e bi se vidva sreala v gozdu? ..................... 53


odgovor na vpraanje Kaj bi bilo dobro, da bi naredil ti, e bi se v gozdu sreal z medvedom?

.................................................................................................................................................. 56


vpraanje Kaj bi bilo dobro, da bi naredil ti, e bi se v gozdu sreal z medvedom? ............ 57


odgovor na vpraanje Ali je medved nevarna ival? Zakaj? ................................................ 60


vpraanje Ali je medved nevarna ival? Zakaj? ................................................................... 61

Graf 31: Rezultati eksperimentalne skupine pred in po izvedenih dejavnostih odgovor na

vpraanje Kaj dela medved pozimi? ..................................................................................... 62


vpraanje Kaj dela medved pozimi? ..................................................................................... 63

KAZALO SLIK

Slika 1: Boanje medvedjega kouha ....................................................................................... 28

Slika 2: Odlitek sprednje ape odraslega medveda .................................................................. 28

Slika 3: Hranjenje medveda v ivalskem vrtu ......................................................................... 29

Slika 4: Spoznavanje medveda s pomojo makete in fotografij ............................................... 31

Slika 5: Sestavljanje slike medveda v dvojicah ........................................................................ 31

Slika 6: Igra vlog kako se medved giblje .............................................................................. 32

Slika 7: Zbiranje idej otrok o tem, kdaj je medved nevaren in kdaj ni ..................................... 35

Slika 8: Otroci barvajo medveda iz zgodbe (Medved Pu) ter ival medveda ter ju primerjajo 38

Slika 9: Izdelava plakata otroci podajajo ideje o tem, kako bi oblikovali plakat .................. 40

Slika 10: Otroci ob svojem konnem izdelku ........................................................................... 40

KAZALO TABEL

Tabela 1: Najpogosteji napani odgovori na vpraanje Kaj misli, kaj bi medved naredil, e

bi se vidva sreala v gozdu? ................................................................................................... 22

Tabela 2: Najpogosteji napani odgovori na vpraanje Kaj bi bilo dobro, da bi naredil ti, e

bi se v gozdu sreal z medvedom? ......................................................................................... 23

Tabela 3: Najpogosteji napani odgovori na vpraanje Ali je medved nevarna ival? Zakaj?

.................................................................................................................................................. 24

Tabela 4: Odgovori, iz katerih je razvidna natanna predstava otrok odgovori na vpraanje

Kaj misli, kaj bi naredil medved, e bi se vidva sreala v gozdu? ...................................... 52

Tabela 5: Odgovori, iz katerih je razvidna napana predstava odgovori na vpraanje Kaj

misli, kaj bi naredil medved, e bi se vidva sreala v gozdu? .............................................. 54

Tabela 6: Odgovori otrok, iz katerih je razvidna napana predstava odgovori na vpraanje

Kaj bi bilo dobro, da bi naredil ti, e bi se v gozdu sreal z medvedom? ............................ 58

Tabela 7: Odgovor otrok, iz katerih je razvidna napana predstava odgovor na vpraanje Ali

je medved nevarna ival? Zakaj?............................................................................................ 61

Univerza v Ljubljani Pedagoka fakulteta Fajdiga Damjana; Predstave predolskih otrok o medvedu

-1-

1 UVOD

1.1 Zaetno naravoslovje

e v vrtcu otroci zanejo odkrivati, doivljati in spoznavati okolje hkrati z osebnim razvojem

in razvojem lastnih miselnih sposobnosti. Dejavnosti v okolju vodijo k oblikovanju temeljnih

pojmov, kot so prostor, as, gibanje, sile, predmet in snov, pojem ivega, k spoznavanju

odnosov med predmeti in odnosov med bitji ter okoljem, v katerem ivijo. Za otroka je tako

spoznavanje okolja cilj in proces, postopoma se oblikujejo pojmi in razvija se miljenje.

Zaetno naravoslovje v vrtcu naj bi temeljilo tudi na preverjanju zamisli. Vpraanje pa je, kako

uporabiti izkunje, kako ravnati z podatki, kako sklepati in razlagati. V zaetnem naravoslovju

spodbujamo razvoj naravoslovnih spretnosti (postopkov), ti pa so opazovanje, razvranje,

prirejanje, urejanje, merjenje, tetje, postavljanje hipotez, nartovanje in izvajanje potenih

poskusov, poroanje in povzemanje rezultatov in posploevanje. Nekateri od teh postopkov so

bolj zahtevni, drugi pa so preprosteji in primerneji za mlaje otroke. Naravoslovje kot tako

tesno povezuje miljenje in dejavnosti, vzporedno pa se razvijajo naravoslovni postopki,

oblikujejo se stalia in pojmi. Razumevanje pojmov v naravi se razvija ob neposredni

dejavnosti otrok. Nekatere zamisli so njihove, druge od drugih otrok ali od vzgojiteljic,

pomembno je, da zamisli sooimo z dejstvi, da jih kritino preverimo in po potrebi spremenimo

(Krnel, 2001).

Naravoslovne teme imajo v zgodnjem otrotvu pomembni vlogi. Ena je, da za otroke

predstavljajo neposredno okolje, ki ga lahko raziskuje brez tuje pomoi in zato pristno,

neobremenjeno s predsodki in prisilo ter vedno motivirano. Druga pa je, da naravoslovne teme

omogoajo preskoke od konkretnega k abstraktnem nainu dojemanja, ki je pomembno za

celostni razvoj otrokove osebnosti (Novak idr., 2003).

Zelo pomembno je dejstvo, da imajo otroci raziskovalne aktivnosti radi in se tako med igro

neprisiljeno seznanjajo z mnogimi dejstvi in usvajajo tevilne pojme. To je temelj za njihovo

kreativnost, ki je lahko tudi najbolj bistvena sposobnost za njihovo osebno uspenost v

prihodnosti (Novak idr., 2003).

Otroci se prek naravoslovnih dejavnosti uijo strategij miljenja in raziskovanja. Vzgojitelji

otroku omogoijo dovolj prilonosti in asa, da lahko z lastnim preizkuanjem zauti lastnosti

narave z vsemi utili. Tu pa mu vzgojitelj tudi nudi monosti in spodbude, da o tem, kar vidi,


-2-

sprauje in se ui iskati odgovore na nain, da opazuje, raziskuje, eksperimentira, opisuje in

razlaga. Trudimo se, da otrok spoznava naravo neposredno, ob razlinih asih dneva in

vremenskih pogojih (Kurikulum, 1999).

1.2 Aktivno in izkustveno uenje

Aktivno uenje je tisto uenje, ki otroka celostno, miselno in ustveno aktivira in je zanj osebno

pomembno ter vpeto v resnine ivljenjske okoliine. Zato naj bo uenje v vrtcu aktivno. Tako

uenje je konno tudi transformacija preoblikovanje pojmovanj o svetu in spreminjanje

osebnosti. Naelo aktivnega uenja temelji na spoznanju kognitivnih psiholokih teorij, da je

otrok aktiven v procesu pridobivanja znanja (Batisti Zorec, 2002).

Naelo aktivnega uenja je skrb za sprotno zagotavljanje udobnega in za uenje spodbudnega

okolja, ki izhaja tako iz vzgojiteljevega nartovanega ali nenartovanega usmerjanja, kakor tudi

iz otrokovih lastnih pobud. V ospredju je razvijanje obutljivosti in zavesti o problemih ter

spodbujanje k uporabi razlinih strategij in pripomokov pri iskanju odgovorov. Uenje

predolskega otroka temelji na neposredni aktivnosti s predmeti in pridobivanju konkretnih

izkuenj z ljudmi, s stvarmi, razmisleku o dejavnosti, temelji na notranji motivaciji in reevanju

konkretnih problemov ter pridobivanju socialnih izkuenj (Kurikulum, 1991).

Izkustveno uenje je zelo irok pojem in zajema najrazlineje vidike. Zasnovano je osnovi

zamisli, da otrok veliko znanja pridobi ne le s olskimi, vendar tudi z ivljenjskimi izkunjami.

Vsak dan otrok doivi neteto dogodkov, nekateri so isto nepomembni, drugi pa se spremenijo

v izkunjo, ki omogoi uenje. Izkustveno uenje tudi pomeni uenje z delovanjem. Uenje je

dinamien in aktiven proces in otrok se najbolje ui, e sam aktivno sodeluje (Mijo, 1992).

Model za prikazovanje izkustvenega uenja sestavljajo tiri stopnje, ki se povezujejo v ciklini

proces izkustvenega uenja. Prva stopnja pomeni konkretno izkunjo, tej pa sledi opazovanje,

refleksija in kot zadnja preizkuanje spoznanj in posploitev v novih situacijah, kar spet privede

do nove, konkretne izkunje. Celoten proces lahko poteka v relativno dolgem asovnem

obdobju, povezan je lahko tako z unim kot tudi z neformalnim okoljem, izkunje pa so lahko

razline ali pa simulirane. Za uspeno uenje je pomembno, da pride do realizacije vsake od

stopenj, ne glede na to, katera stopnja v procesu izkustvenega uenja nastopi kot prva. lovek

se vse ivljenje ui, zato doloene aktivnosti izbiramo tudi zato, ker se elimo na osnovi

bodoih izkuenj e kaj nauiti (Mijo, 1992).


-3-

1.3 Odnos loveka do velikih zveri

Medvedje v ljudeh vzbujajo razlina ustva od strahu do ljubeega soutja. Nekateri ga vidijo

kot najvejo nevarnost v temanih gozdovih, drugi kot simbol vzornega materinstva, mnogi

otroci pa ga enaijo s svojim pliastim medvedkom, brez katerega ne morejo zaspati. Veina

ljudi slabo pozna tega najvejega predstavnika zveri pri nas in mu zaradi tega pripisuje

izmiljene lastnosti (Krofel, 2009). Mnogi otroci, tako predolski kot olski, imajo o tej zveri

negativne predstave, skladne z razlinimi miti o plenilcih (Prokop, Usak in Erdogan, 2011).

Preivetje medvedov v naseljenih obmojih je vse bolj odvisno od tega, kako jih vidijo ljudje,

in od njihove pripravljenosti, da z njimi deliti ivljenjski prostor. V Sloveniji potekajo razprave

o tem, koliko medvedov ivi pri nas in koliko si jih pravzaprav elimo. V zadnjem desetletju je

medved postal tudi del politine teme, kar pa ni pripomoglo k omiljevanju konfliktov med njim

in lovekom (Krofel, 2009). Primeren odnos do naravnega okolja na splono in poznavanje

biologije teh zveri vsekakor pripomore k razvijanju pozitivnega odnosa do medveda (Prokop

idr., 2011). Odnos do ivega se zane razvijati e v zgodnjem otrotvu, zato je dobro, da s to

tematiko otroke seznanimo e v vrtcu (Kurikulum, 1991).

Predsodki so logino neutemeljena stalia, ki jih spremljajo mona negativna ali pozitivna

ustva. Zelo pogosti so predsodki otrok do ivali in ponavadi ti predsodki vsebujejo

neupraviene in neutemeljene posploitve o doloenih ivih bitjih. Otrok ob rojstvu e nima

predsodkov, dobi jih kasneje s sprejemanjem stali svoje okolice. Moan vpliv pri

pridobivanju predsodkov imajo stari, seveda pa lahko na otroka vplivajo tudi drugi odrasli,

tudi pedagoki delavci. Da bi se otroci znebili teh predsodkov oz. stereotipov do doloene

ivali, pa je bistveno, da izboljamo njihovo naravoslovno znanje in odnos do narave. Otroke

vodimo pri spoznavanju narave, tako da pridobijo znanje, ki jim omogoa razumevanje narave,

in hkrati s tem oblikujejo tudi pozitiven odnos do naravnega okolja in ivali (Ocepek, 2012).

Za velik vpliv pa poskrbijo tudi mediji ter razlina literatura (pravljice, pesmice, uganke) in

risanke. Vse to otrok slii in vidi tako doma kot v vrtcu. Ob tem pa spet dobi napano predstavo

o medvedu, ki ivi v gozdu. Nekje je medved prikazan kot prijazna ival, drugje pa je prikazan

kot zlobna ival, ki lovi druge ivali. Nae mnenje je, da zaradi preve poloveenih lastnosti,

ki jih v literaturi dodajo medvedu, otroke zmede in bi ga nekateri ob sreanju v gozdu lahko

tudi napano ocenili in se mu eleli pribliati (sploh medvedjim mladiem). Za spoznavanje

medveda takna literatura ni primerna in otrokom moramo najprej obrazloiti in predstaviti

pravega medveda.


-4-

lovek pa je glavni dejavnik, od katerega sta odvisna tevilnost in preivetje medvedov v

Sloveniji. Medveda varujejo razne direktive in konvencije, a na koncu je usoda medveda e

vedno politina odloitev in kot taka pod vplivom podpore javnosti. Vendar so rezultati anket

skozi leta nepriakovano pokazali, da je odnos veinske slovenske javnosti do medveda in

njegove ohranitve veinoma pozitiven in da ima ohranitev medveda visoko podporo.

Negativnih odnosov je bilo odkritih veliko manj, oitno pa svoje mnenje izraajo precej

glasneje in pogosteje od zagovornikov medveda (Krofel, 2009).

Za odnos ljudi do medveda pa je e vedno kljuna toka strah pred medvedjim napadom. In

kakna je realna nevarnost, da nas na sprehodu po gozdu napade medved? Zavedati se je treba,

da medved ni plenilec. Priblino 80 % njegove prehrane sestavljajo rastline, ivalska hrana pa

je veinoma omejena na nevretenarje. Za naega rjavega medveda ni bilo e nikoli

ugotovljeno, da bi loveka napadel zato, da bi ga pojedel. Poleg tega se veina medvedov pri

nas loveka boji in se jim e na dale izogiba, zato se veine sreanj s to ivaljo ljudje sploh ne

zavedamo, saj se pogosto umakne, e preden ga zaznamo. Seveda pa do monosti napada e

vedno lahko pride; takrat pa so to medijsko zelo odmevni primeri. Do napada pride, ko se

medved pouti tako ogroenega, da oceni kot boljo reitev, da se brani, kakor da bi zbeal. To

se lahko zgodi predvsem, ko medveda presenetimo in se naenkrat znajdemo v njegovi

neposredni bliini. Najbolj nevarno je, e presenetimo samico z mladii (Krofel, 2009).

Da pa bi se izognili napadu medveda, pa je dobro poznati navodila, kako se temu izogniti

(Krofel, 2009):

Med hojo po gozdu bodimo glasni (se pogovarjamo ali pojemo) in s tem medvedu e

od dale sporoimo, da prihajamo (ni pa potrebno kriati).

e medveda opazimo od dale, se mirno umaknemo v smeri prihoda.

Ko medveda sreamo v neposredni bliini (tudi medvedka z mladii), se potrudimo, da

ostanemo im bolj mirni in ne delamo hitrih gibov ali krikov; poasi se ritensko

umaknimo.

e se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; obiajno se bo medved

ustavil, e predno pride do nas.

Nikoli ne tecimo, saj s tem poveamo monost napada.

Izogibamo se oesnega stika z medvedom.

Ne zadrujemo se v bliini trupel poginulih ivali.

Ne pribliujemo se medvedjim mladiem, niti e so videti zapueni; im prej se

umaknemo.


-5-

Ne hodimo v bliino medvedjega brloga.

Po vsem tem se pojavijo tudi vpraanja, zakaj sploh ohraniti medveda. e stroki, ki jih ima

drava z ohranjanjem medveda, so tolikni, da se nekateri spraujejo, e se je sploh vredno

truditi. Vsak ima svoje stalie, vendar je tudi preivetje loveka mono odvisno od

ohranjenega okolja in kompleksnih naravnih procesov. Medved pa ima pri ohranjanju narave

posebno vlogo. Za preivetje potrebuje velike povrine ohranjenih gozdov in e ga bomo eleli

ohraniti, bomo morali ohraniti tudi nae velike gozdne komplekse, s tem pa bomo pripomogli

tudi k ohranitvi drugih ivalskih in rastlinskih vrst. Poleg tega pa medved v naravi opravlja

tevilne funkcije in brez njega bi bil ekosistem manj uinkovit, saj medved zaradi svoje

velikosti in preteno vegetarijanske prehrane zauije velike koliine rastlinskih plodov s

semeni, ki jih naokoli raznaa s pomojo iztrebkov (Krofel, 2009).

Medved pa lahko loveku in dravi prinaa tudi bolj neposredne koristi, saj so tevilni turisti

(iz drav, ki so e pred stoletji izgubili medveda), pripravljeni odteti nemalo denarja za

opazovanje te velike zveri. Za nekatere pa je pomembno samo to, da se zavedajo, kakne

mogone ivali, kot je medved, ivijo blizu nas, pa eprav jih navadno niti ne vidimo. Gozd

pa ne bi bil ve pravi gozd, e v njem ne bi bilo ve medveda (Krofel, 2009).

1.4 Medved v otrokih pravljicah in drugih zgodbah, pesmih in ostalih

nestvarnih besedilih

Z namenom raziskovanja podobe, ki si jo predolski otroci ustvarjajo o medvedu pod vplivom

nestvarnih besedil smo raziskali otroko literaturo, ki jo v veliki meri otroci uporabljajo v vrtcu

ali doma. Medved se pojavlja v razlinih pravljicah, slikanicah, pesmih in ugankah.

Predvidevamo, da si zaradi takne predstave, ki jo otroci dobijo v teh zgodbah, predstavljajo

medveda, ki ivi v naih gozdovih.

V nadaljevanju vsebinsko predstavljamo nekaj zgodb, pesmi in ugank o medvedu in podajamo

analizo ter ovrednotenje vira z vidika primernosti za doseganje ciljev zaetnega naravoslovja

in spoznavanje medveda.

1. Pod medvedovim denikom (Makarovi, 2013)

Zgodba govori o medvedu, ki je za rojstni dan dobil velik denik. Neko soboto popoldan

je zaelo deevati in ves vesel je razpel denik ter el v gozd. V gozdu je sreal lisico, prav tako

z denikom, vendar ta ga ni niti pozdravila. Ko je hodil naprej, je sreal srnico, ki je bila e


-6-

isto mokra. Povabil jo je pod denik, ta mu je bila hvalena ter mu povedala, da je prosila e

lisico, vendar je ni elela vzeti pod svoj denik. Na poti po gozdu je sreal e zajka, veverico

in miko. Vsi so povedali enako o lisici kot srnica. Medved je vse povabil pod svoj denik. Ko

je nehalo deevati, so se ivali zahvalile medvedu ter odle. Naslednji dan je bila nedelja in vse

ivali so se le igrat k medvedu, lisice pa ni nihe povabil.

Menimo, da je zgodba neprimerna za uenje naravoslovja, saj vsebuje veliko nerealnih

predstav, na primer: razline vrste se med seboj druijo skupaj, se med seboj pogovarjajo,

pripisujejo jim loveke lastnosti ter ustva (so hvalene, ne marajo lisice) itn.

2. Zlatolaska in trije medvedi (Askew, 2011)

Nekega dne je deklica po imenu Zlatolaska zala v gozd. Prila je do samotne koe. Ker

ni nihe odprl, ko je potrkala, je vstopila in se razgledala po hii. V sobi na mizi so bili trije

kroniki, v katerih je bila kaa. Poskusila je iz prvega, zdela se je prevroa, druga je bila

premrzla, tretja pa ravno pravnja, zato jo je pojedla. Potem pa se je sprehodila po hii in

zagledala tri stole. Ker je bila utrujena, se je usedla na prvega, a je bil pretrd, drugi je bil

premehak, tretji pa ravno pravnji. Vendar se je udrlo dno in se je zlomil. Enako je bilo pri

posteljah. Poskusila se je ulei na prvo, a je bila previsoka v vzglavju, druga je bila previsoka

v vznoju, tretja pa je bila ravno pravnja in je Zlatolaska zaspala. Kmalu so se vrnili

stanovalci, ki so iveli v koi. To so bili trije medvedi: oe, mati in sin. Medvedi so bili jezni, ko

so videli, da je nekdo jedel pri njih, zlomil stol in da e vedno spi v postelji. Zlatolaska se je v

tistem asu zbudila in ko je videla tri medvede, se je prestraila ter zbeala, da je medvedi niso

ve videli.

Menimo, da je zgodba za uenje naravoslovja neprimerna, saj vsebuje veliko nerealnih

predstav, na primer: medvedje ivijo v hii in imajo loveke lastnosti. Res se lahko zgubi v

gozdu kot deklica v zgodbi, vendar e pride do gozdne koe, ni mogoe, da bi v njej ivel

medved, saj medved nima svoje hie, sprehaja se po gozdu ter se ulee pod drevo ali v brlog.

3. Medvedek radovedek (Mitton, 2008)

Zgodba govori o medvedku, ki ves as sprauje vejega medveda o vsem, kar se zgodi

ez dan. Zakaj je sonce, zakaj je veter, zakaj je voda, zakaj je de, zakaj grmenje, zakaj je luna,

zakaj je na svetu. In na koncu se po napornem dnevu ulee v posteljo in zaspi.


-7-

Zgodba je ob ustreznem komentarju vsebinsko primerna tudi za uenje o medvedu. Tako kot

otroci zastavljajo vpraanja, jih v zgodbi zastavlja tudi medvedek. Vendar pa ima medved e

vedno loveke lastnosti, kar je neprimerno, saj otrokom ne poda realistine podobe o medvedu.

4. Pred zimo (iz zbirke pesmi Kaj medvedek sanja) (Arhar, 2007)

Spalna srajca, par copat medved se odpravlja spat.

Vene duri br zapre, da ga burja ne podre.

Preizkusi e zapah, v pranje suh zatlai mah.

V listje lee. ez in ez v koc zavit je do ues.

Se pretegne, zasmri, zdaj e top ga ne zbudi.

Pesem govori o medvedu, ki se odpravlja spat. Pesem ne poda jasne predstave o medvedu, ki

ivi v gozdu. Tukaj je prikazan stereotip, ki ga imajo otroci o medvedjem zimskem spanju.

Mnenja so, da medved celo zimo prespi, da ga ni ne more zbuditi. Medved v pesmi ima tudi

loveke lastnosti in s tem ni pravilno predstavljen otrokom.

5. Ugankarica (Hieng, 2003)

Spomladi se zbudi,

Votlino zapusti,

Hlaa in laen brunda:

Pretopla mi je bunda!

Ta uganka o medvedu je ob ustreznih komentarjih primerno zastavljena. Saj medved spi v

votlini, vendar je tukaj treba razloiti, da ni nujno, da dreme traja vse do pomladi (koledarska

pomlad) oz. da ni to trden spanec (dreme). Pri stavku Pretopla mi je bunda! pa obrazloimo,

da je miljeno za dlako, ki jo medved zaenja menjati ob zaetku pomladi.

Med samo nekaj navedenimi zgodbami, pesmijo in uganko smo opazili, da je medved preve

poosebljen in zato moramo pri prebiranju otrokom otroke literature paziti, saj v veini ni

primerna za spoznavanje resninega medveda. Moramo jim jasno poudariti, da se medved v

pravljicah razlikuje od medveda, ki ga lahko sreamo v gozdu.


-8-

1.5 Biologija medveda

Rjavi medved (Ursus arctos) je najveja evropsko ivea zver. Sodi med sesalce, ki spadajo v

red zveri, v druino medvedov, v rod medvedov (Ursus); pri nas pa ivi vrsta rjavi medved. Od

vseh vrst medvedov (na svetu jih je 8) je bil rjavi medved najbolj razirjena vrsta, saj je ivel v

vsej Evropi, velikem delu Azije in Severne Amerike (dokler ga lovek ni iztrebil). Zaradi

razlinih bivalnih in prehranskih razmer se je razvilo ve podvrst, ki se med seboj razlikujejo

po obnaanju, velikosti pa tudi v prehranskih navadah (trumbelj, 2012).

1.5.1 Telesne znailnosti medveda

Ko pogledamo rjavega medveda, nam da vtis zavaljene in neokretne ivali z relativno okroglo

glavo, majhnimi uhlji in majhnim repom skritim zadaj v kouhu. Imenujemo ga tudi podplatar,

saj hodi po podplatih tal se dotika z vsemi petimi prsti in peto. Ima mone kremplje za

prijemanje plena, plezanje in kopanje po zemlji. Kouh medveda je rjave barve, vendar pri

naih medvedih zasledimo prehode in odtenke od rne, svetlo rumene in sive barve. Stari

medvedi imajo krajo dlako, mladi pa daljo, ki jo menjajo enkrat letno (od pomladi do jeseni),

ko mu odpada zimska in hkrati raste nova. Za mladie do enega leta starosti je znailno, da

imajo okoli vratu ovratnik bele barve, ki ga s starostjo izgubijo (trumbelj, 2012; Krytufek,

1991).

Medved ima zelo dobro razvit voh (hrano lahko zavoha na ve kilometrov dale) in sluh, vid

malo manj. Zobovja nima izrazito zverskega, saj je vsejed. Konike ima mone, ki so ploate

vekalne povrine, prilagojene drobljenju rastlinske hrane, ima pa mone podonike, ki so

znailni za vse zveri. Stalnih zob ima 42, vendar mu pogosto nekateri manjkajo, tako da ima

dejansko od 33 do 40 zob (trumbelj, 2012; Krytufek, 1991).

ivljenjska doba medveda je od 20 do 30 let, zato tudi pozno telesno dorastejo (med 10. in 15.

letom). V dolino samec zraste od 180 do 250 cm, medvedka je manja in zraste do 200 cm. V

pleno viino pa zrasteta do 130 cm. Tea odraslega medveda je od 200 do 300 kg, medvedke

pa od 100 do 170 kg. Med letom se medvedja tea spreminja zaradi nalaganja tole, ki si jo

pridobiva za zimski dreme. Jeseni je lahko za 50 kg teji kot spomladi, saj je med zimskim

dremeem pokuril zalogo tole. V naih razmerah najteji medvedi tehtajo do 350 kg

(trumbelj, 2012; Krytufek, 1991).


-9-

1.5.2 Spolnost in parjenje Med 3. in 4. letom medved spolno dozori, kar pomeni, da medvedka pri 4 letih prvi skoti

mladie in jih vodi e 2 leti. Medvedi se za samico pretepajo, ker pa ima medvedka lahko ob

sebi e mladie, medvedi tudi njih preganjajo ali jih celo ubijejo. Medvedje se parijo od maja

do julija, medvedka pa se lahko pari z ve samci, tako da ni nujno, da so mladii iz istega legla

vedno vsi od istega oeta (trumbelj, 2012). Samica je breja od 7 do 9 mesecev (Krytufek,

1991).

1.5.3 Zimski dreme in kotitev Pozimi se medved zatee v medvedji brlog (prostor v gozdu). To je ponavadi kraka votlina

pod skalo ali v votlem drevesu. Pri izbiri mesta za ni izbiren, pomembno je, da je na mirnem

kraju. Leie v brlogu si postelje z vejami, listjem, mahom in vsem drugim primernim, kar

najde v okolici. Zimsko spanje, oz. pri medvedu moramo govoriti o zimskem dremeu ali

dormanci, je mehanizem narave, s katerim je nekaterim ivalskim vrstam omogoeno, da brez

veje kode preivijo zimo. To je as, ko primanjkuje hrane, in ta as medvedi premagajo z

zimskim dremeem, ki pa ni tako globok kot pri pravem zimskem spanju ali hibernaciji (polh,

svizec, je itn.). Medvedovo dremanje ni trdno spanje, zato ga lahko tudi sredi zime zlahka

zbudimo in prepodimo iz brloga. Njegov as mirovanja je odvisen tudi od koliine snega in

temperature. V asu dremea medved niesar ne zauije in niesar ne izloa (popolna reciklaa;

ivi samo od svoje zaloge tole v zaprtem sistemu). V asu dremea, med decembrom in

januarjem, medvedka v brlogu skoti mladie. Hrani jih z mlekom, ki nastane iz rezervne tole

in je zelo hranljivo. Mladii so slepi in tehtajo komaj od 230 do 500 g. Veliki so priblino 15

cm (velikost podgane) in nimajo zob, do enega leta starosti pa e dobijo stalne zobe. Skotijo se

od 1 do 3 mladii, izjemoma 4 ali 5. V povpreju se skotita 2 mladia, vendar jih okrog 20 %

pogine v prvem letu ivljenja. V tem asu medvedka potrebuje popoln mir. e jo vznemirimo,

lahko zbei od mladiev, ki lahko zato propadejo ali se kot nevzgojene sirote potikajo okoli

lovekih domov (trumbelj, 2012; Krytufek, 1991).

1.5.4 Vedenjske znailnosti medveda

Po znaaju in obnaanju je medved nezaupljiva, previdna, umirjena, radovedna in

nepreraunljiva ival (trumbelj, 2012). Medved kae svojo agresijo in je napadalen le, ko se

pouti skrajno ogroenega. Najvekrat je to medvedka, ki se boji za svoje mladie. Medvedkin

napad je mogoe razumeti kot skrb za mladie, in ne kot prirojeno agresivnost na loveka. Za


-10-

loveka pa je lahko nevaren medved, ki je pokodovan, obstreljen ali je zbolel za steklino

(trumbelj, 2012).

1.5.5 Prehranjevanje medveda

Medved je vsejeda ival, preteni del prehrane pa so razline rastline in ivali. V gozdu najde

razline plodove dreves (bukov ir, elod, kostanj) in sadje razlinih rastlin (jagode, maline,

borovnice), na travniku pa se medved lahko pase kot goveja ival. Je tudi razline ivali:

uelke (mravlje, ose, ebele), plazilce, glodavce kar lahko ulovi, je pa tudi poginule ivali

mrhovino (trumbelj, 2012; Kos, 1997). Le pozimi v visokem snegu lahko ujame parkljarje

(Krytufek, 1991). e medved ne najde dovolj hrane, se lahko loti tudi domae ivali na slabo

zavarovanih panikih (to se zgodi redko) (trumbelj, 2012). Medved hrano najde s pomojo

dobro razvitega voha, saj je hrano sposoben zavohati (npr. poginulo divjad) na ve kilometrov

dale (trumbelj, 2012).

1.5.6 ivljenjsko okolje medveda

Medved je bil zaradi preganjanja v Sloveniji proti koncu 19. stoletja e zelo redek. Zadreval

se je v gozdovih koevsko-snenikega obmoja, od koder se obasno odpravil proti severu v

Alpe in tolminske planine. Zaradi skrbnega varovanja si je v drugi polovici 20. stoletja

populacija mono opomogla (Sket, Gogala, Kutor, 2003). Medveda v Sloveniji najpogosteje

najdemo v bukovo-jelovih gozdovih dinarskega visokogorskega krasa. Medved pri nas najde

najbolje pogoje v viinah med 400 in 1200 m nadmorske viine. Na izbiro ivljenjskega okolja

mono vpliva lovek (Krytufek, 1991). V Sloveniji skoraj ni obmoja, kjer medved ne prihaja

v stik z ljudmi vsaj obasno, zato je obstoj te ivali odvisen predvsem od pripravljenosti

prebivalstva na ivljenje z njim (Kos, 1997).

2 OPREDELITEV PROBLEMA, CILJI, RAZISKOVALNA

VPRAANJA IN METODE

2.1 Opredelitev problema

Medvedje v ljudeh vzbujajo razlina ustva od strahu do ljubeega soutja. Nekateri ga

vidijo kot najvejo nevarnost v temanih gozdovih, drugi kot simbol vzornega materinstva,

mnogi otroci pa ga enaijo s svojim pliastim medvedkom, brez katerega ne morejo zaspati.


-11-

Veina ljudi slabo pozna tega najvejega predstavnika zveri pri nas in mu zaradi tega pripisuje

izmiljene lastnosti (Krofel, 2009). Mnogi otroci, tako predolski kot olski, imajo o tej zveri

negativne predstave, skladne z razlinimi miti o plenilcih (Prokop, Usak in Erdogan, 2011).

Preivetje medvedov v naseljenih obmojih je vse bolj odvisno od tega, kako jih vidijo ljudje,

in od njihove pripravljenosti, da z njimi delijo ivljenjski prostor. V Sloveniji potekajo razprave

o tem, koliko medvedov ivi pri nas in koliko si jih pravzaprav elimo. V zadnjem desetletju je

medved postal tudi del politinih razprav, kar pa ni pripomoglo k omiljevanju konfliktov med

njim in lovekom (Krofel, 2009). Primeren odnos do naravnega okolja na splono in poznavanje

biologije teh zveri vsekakor pripomore k razvijanju pozitivnega odnosa do medveda (Prokop

idr., 2011). Odnos do ivega se zane razvijati e v zgodnjem otrotvu, zato je dobro, da otroke

s to tematiko seznanimo e v vrtcu.

Majhni otroci prevzamejo odnos vzgojitelja, starev in drugih odraslih do narave in

raziskovanja. Ko odrasli izvedo nekaj novega, z otroki delijo svoje obutke in interese ter s tem

svoje znanje prenaajo tudi na otroke. Po drugi strani pa vzgojitelj otroku nudi monosti in

spodbude, da sprauje o tem, kar vidi, se ui iskati odgovore tako, da opazuje, raziskuje,

eksperimentira, opisuje, razlaga (Kurikulum za vrtce, 1991).

Izkustveno uenje je zelo irok pojem in zajema najrazlineje vidike. Zasnovano je na

osnovni zamisli, da lovek veliko svojega znanja pridobi tudi z ivljenjskimi izkunjami.

lovek vsak dan doivi neteto dogodkov; nekateri so nepomembni, drugi pa se spremenijo v

izkunje, ki omogoajo uenje. Uenje je dinamien in aktiven proces in otrok se najbolje ui,

e sam aktivno sodeluje (Mijo, 1992).

V svojem diplomskem delu smo raziskovali predstave predolskih otrok o medvedu.

Ugotavljali smo, koliko otroci vedo o medvedu in ali so v njihovih razmiljanjih prisotni

stereotipi o njem. Ob dejavnostih so se otroci uili o medvedu, ob koncu pa smo ugotavljali,

kako se je spremenilo poznavanje in odnos do te ivali.

2.2 Raziskovalni cilji

- Ugotoviti predstave predolskih otrok o medvedu (ugotoviti, koliko vedo o njem:

kaken je zunanjost, prehrana medveda - kaj j, kje to dobi, kje ivi, kaj dela pozimi,

nevarnost medveda).

- Zasnovati in izvesti dejavnosti, ob katerih se bodo otroci na aktiven nain uili o

znailnostih medveda.


-12-

- Ugotoviti, ali s taknimi dejavnostmi otroci pridobijo znanje in oblikujejo pozitiven

odnos do medveda.

2.3 Raziskovalna vpraanja

- Kakne so predstave predolskih otrok o medvedu? Ali so stereotipi o tej ivali prisotni

pri otrocih v predolskem obdobju?

- Koliko se lahko predolski otroci ob dejavnostih aktivnega uenja nauijo o znailnostih

medveda (telesnih znailnostih, prehranjevanju, ivljenjskem okolju, ivljenju pozimi,

nevarnosti)?

- Kako z dejavnostmi aktivnega uenja vplivamo na razvoj pozitivnega odnosa do

medveda pri predolskih otrocih?

2.4 Raziskovalna metoda

V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov.

Opis vzorca in tehnika zbiranja podatkov

Projektno delo smo izvajali aprila in maja 2014 v vrtcu Mojca, v enoti Tinkara in v enoti

Kekec. V projektno delo so bili vkljueni otroci drugega starostnega obdobja, stari 56 let.

Eksperimentalno skupino v enoti Tinkara je sestavljalo 22 otrok (13 dekov, 9 deklic).

Kontrolno skupino v enoti Kekec pa je sestavljalo 22 otrok (14 dekov, 8 deklic).

Opis postopka in obdelave podatkov

Pred izvedbo dejavnosti smo posneli pogovor s 44 otroki o njihovi predstavi medveda, ki

ivi v naih gozdovih. Izvedli smo ustne polstrukturirane intervjuje. Z njimi smo dobili

vpogled v to, koliko vedo o tej ivali in kaken je njihov odnos do nje. Glede na njihove

predstave smo se odloili, da z eksperimentalno skupino otrok ob dejavnostih poglobimo

njihovo znanje o telesnih znailnostih medveda, prehranjevanju, ivljenjskem okolju,

ivljenju pozimi in nevarnosti medveda. Po opravljenih dejavnostih smo v eksperimentalni

in kontrolni skupini otrok ponovno preverili znanje o medvedu in odnosu do njega.


-13-

3 REZULTATI Z RAZPRAVO

3.1 Zaetne predstave otrok o medvedu

Z 44 otroki (27 dekov in 17 deklic), starimi 56 let, smo izvedli intervjuje. eleli smo ugotoviti

njihove predstave o medvedu kaj vedo o telesnih in vedenjskih znailnostih medveda, njegovi

prehrani, bivaliu, kaj dela pozimi in ali ga dojamejo kot nevarno ival.

V nadaljevanju predstavljamo rezultate intervjujev z otroki o njihovih predstavah o medvedu.

Graf 1: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Ali

pozna ival medveda?

To vpraanje je bilo otrokom postavljeno tako, da je bil slien poudarek na ival medveda,

saj smo na ta nain otroke poskuali usmeriti, da pomislijo na medveda, ki ivi v gozdu. Veina

otrok je odgovorila, da ival medveda pozna, nekaj otrok je odgovorilo, da medveda ne pozna,

in tukaj so nekateri to tudi obrazloili, da je temu zato, ker ga niso e nikoli sreali. Pri odgovoru

pa se nekaj otrok ni znalo opredeliti, njihov odgovor je bil najprej pritrdilen, da ival medveda

poznajo, nato pa so si premislili in so zanikali, da ivali medveda ne poznajo.

-

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

Da Ne Ne vem Se ne znaopredeliti

88,6

4,50,0

6,8

%

ODGOVORI

Zaetne predstave eksperimentalnein kontrolne skupine skupaj


-14-


ti je ival medved ve?

Na to vpraanje je malo ve kot polovica otrok (25 otrok) odgovorila, da jim je ival medved

ve, ostali pa se niso znali opredeliti (6 otrok) ali pa so odgovorili, da jim ival ni ve (13

otrok). Pri obrazloitvi, zakaj jim je medved ve, so bili odgovori razlini. Mnogi deki so bili

navdueni zaradi njegove moi ali velikosti, mnoge deklice pa zaradi tega, ker je puhast. Pri

odgovoru, da jim ival medved ni ve, so bili razlogi, da je prevelik (1 odgovor), da je straen

(2 odgovora) ter da lahko napade in nam kaj naredi (10 odgovorov). Tisti otroci, ki pa se niso

znali opredeliti pri odgovoru, pa so natevali, da jim je medved ve in da jim tudi ni (npr.

Medved mi je ve ker je velik, sam mi tudi ni, ker te lahko napade in poje.).

-

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

Da Ne Ne vem Se ne znaopredeliti

56,8

29,5

0,0

13,6

%

ODGOVORI



-15-

Graf 3: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje

Kaken je medved? (ugotavljanje predstav o telesnih znailnostih medveda)

Pri tem vpraanju je veina otrok odgovorila na nain, da smo ocenili, da je njihovo znanje o

telesnih znailnostih medveda povrno. Povrna predstava v njihovih odgovorih je bila

definirana samo kot doloena telesna lastnost. En otrok je navedel le eno telesno znailnost in

to je bila barva medveda (Rjave barve je, drugega pa ne vem.). Najve otrok je natevalo po

dve telesni znailnosti medveda in v najvejem primeru je bila to velikost in barva (npr. je rjav

in je velik). est otrok je navedlo tri telesne znailnosti (poleg barve in velikosti so omenili, da

ima e velike zobe ali da ima uesa ali pa da je debel). Sedem otrok je natelo tiri telesne

znailnosti (poleg barve in velikosti so nateli e, da ima oi in uesa ali da je debel in kosmat,

itd.). Trije otroci pa so nateli 5 telesnih znailnosti medveda (poleg barve in velikosti so nateli

e, da je debel, moan, ima kremplje in mone zobe).

-

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

Otrokpravilnonavede

enotelesno

znailnost

Otrokpravilnonavede

dvetelesni

znailnosti

Otrokpravilno

navede tritelesne

znailnosti

Otrokpravilnonavede

tiritelesne

znailnosti

Otrokpravilnonavede

pettelesnih

znailnosti

4,6

59,1

13,6 15,9

6,8

%

ODGOVORI

Zaetne predstave eksperimentalne inkontrolne skupine skupaj


-16-

Graf 4: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje

Kaken je medved? (ugotavljanje predstav o vedenjskih znailnostih medveda)

Iz grafa je razvidno veliko nepoznavanje vedenjskih znailnosti medveda. Razloge za napano

predstavo otrok o tej ivali lahko najdemo v napanem predstavljanju medveda doma ali v vrtcu

(gledanje risank, pravljice, uganke). Pri napani predstavi so veinoma opisovali njegove

vedenjske lastnosti, ki so za otroke stereotipne (grozen, straen, te napade itn.). Le nekaj otrok

je bilo pri opisu bolj natannih (npr. ie hrano, rjovi, hodi po gozdu itn.).

-

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

Napanapredstava

Povrnapredstava

Natannapredstava

Ne vem

15,9

52,3

15,9 15,9

%

ODGOVORI



-17-

Graf 5: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje S

im se hrani medved? Kaj j?

Na vpraanje S im se hrani medved? je velika veina otrok odgovorila povrno. Odgovori

so bili skopi, saj so omenili le eno ali dve hrani, od tega kar medved v gozdu j. V veini je bil

odgovor, da jedo med in ribe, nekateri so omenili e sadje (borovnice, jagode). Iz tega lahko

sklepamo, da na njihove predstave vplivajo literatura ter risanke in filmi, ki si jih ogledajo.

Razlog pa je v tem, da je tam medved tako predstavljen (najpogosteja hrana, ki je za medveda

prikazana v risankah, je med, najpogosteje pa je v filmih prikazano, kako medved lovi ribe).

Nekaj odgovorov je bilo napanih (5 otrok je odgovorilo napano). Otroci so natevali hrano,

ki je medvedi obiajno ne jedo.

-

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

Napanapredstava

Povrnapredstava

Natannapredstava

Ne vem

11,4

84,1

-4,5

%

ODGOVORI



-18-

Graf 6: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kako

pride medved do hrane?

Odgovori otrok na to vpraanje so pokazali, da je predstava otrok o nainu, kako pride medved

do hrane, pri veliki veini otrok povrna. Mnogi odgovori so bili le deloma pravilni in skopi,

otroci so opisali en nain, kako medved pride do hrane (da lovi ribe v reki, ebelam vzame

med). Tukaj spet vidimo vpliv literature, risank in filmov na otroka. Osem otrok je na vpraanje

odgovorilo natanno, odgovori pa so se glasili, da voha z smrkom in jo ie oz. da ival

(mrhovino) najde in jo poje. Malo manj otrok ima na to vpraanje napano predstavo, saj niso

opisovali, kako medved najde hrano oz. so opisali neresnine zgodbe (vpliv risank). Primeri

taknih odgovorov: Medved potrka na vrata in ti vzame hrano; Medved gleda lovca, ki lovi

in potem mu ukrade zajka; Medvedek najde lonec z medom in ga poje. Nekaj otrok pa na

vpraanje ni znalo odgovoriti.

-

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

Napanapredstava

Povrnapredstava

Natannapredstava

Ne vem

11,4

59,1

18,2

11,4

%

ODGOVORI



-19-

Graf 7: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kje

ivi medved?

Polovica vpraanih otrok je na vpraanje Kje ivi medved? odgovorila natanno, saj so

odgovorili, da ivi v gozdu. Malo manj otrok je v odgovoru natevalo, kje se medved zadruje

(brlog, travnik, jama). Ker gozda kot ivljenjskega prostora niso omenjali, njihovih predstav

nismo uvrstili med natanne (povrna predstava). En otrok je na vpraanje odgovoril napano.

Nekaj otrok pa ni poznalo odgovora (3 otroci).

-

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0

45,0

50,0

Napanapredstava

Povrnapredstava

Natannapredstava

Ne vem

2,3

40,9

50,0

6,8

%

ODGOVORI



-20-


bi medveda lahko sreal, e bi el na sprehod v okolici tvojega doma ali vrtca? (vpraani

otroci ivijo v Ljubljani in okolici)

Vsi otroci, z izjemo dveh, so odgovorili, da medveda ne bi mogli sreati v okolici vrtca ali

njihovega doma. Dva otroka pa sta odgovorila, da bi medveda lahko sreala. Rezultat kae, da

velika veina otrok ve, da medved ne ivi v urbanem okolju.

-

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

Napanapredstava

Povrnapredstava

Natannapredstava

Ne vem

4,5 -

95,5

-

%

ODGOVORI



-21-

Graf 9: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kam

bi moral iti, da bi sreal medveda?

To vpraanje se je nanaalo na prejnje, kjer so otroci odgovorili, da medveda ne bi mogli sreati

v okolici svojega vrtca ali doma. Zato je pri tem vpraanju sodelovalo samo 42 otrok, saj sta

dva otroka, ki sta na prejnje vpraanje odgovorila pritrdilno, izvzeta iz intervjuja.

Na to vpraanje je veina otrok odgovorila, da bi morali iti v gozd, da bi sreali medveda, en

otrok je odgovoril, da bi moral iti v ivalski vrt, trije otroci pa so odgovorili nepravilno (en

otrok je odgovoril, da bi morali iti v puavo, dva otroka pa sta odgovorila, da bi morali iti v

gore), en otrok pa na vpraanje ni vedel odgovora.

-

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

V gozd V ivalski vrt Nepravilenodgovor

Ne vem

88,1

2,4 7,1

2,4

%

ODGOVORI



-22-

Graf 10: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kaj

misli, kaj bi naredil medved, e bi se vidva sreala v gozdu?

Veina otrok je imela napano predstavo o tem, kaj bi medved naredil, e bi se sreala v gozdu.

En otrok je povrno odgovoril na to vpraanje (odgovoril je: Ni, odgovora pa ni znal

podrobneje obrazloiti), en otrok je natanno odgovoril, kaj bi medved naredil (odgovoril je:

Stal bi pri miru in se odmaknil.), nekaj otrok pa na vpraanje ni poznalo odgovora.

Tabela 1: Najpogosteji napani odgovori na vpraanje Kaj misli, kaj bi medved naredil, e

bi se vidva sreala v gozdu?

TEVILO ODGOVOROV ODSTOTKI

Porl bi me 16 47,1 %

Napadel bi me 15 44,1 %

Lovil bi me 1 2,9 %

Naokoli bi me nesel na hrbtu 2 5,9 %

34 100,0 %

Pri napani predstavi otrok pri vpraanju Kaj misli, kaj bi naredil medved, e bi se vidva

sreala v gozdu? se je videlo nagibanje k stereotipom, da je medved strana in nevarna ival.

Najpogosteji odgovor je bil, da bi jih medved porl. Drugi najpogosteji odgovor je bil, da bi

jih medved napadel. Otroci so tudi navajali, da bi jih medved ponesel naokoli na hrbtu in da bi

jih lovil. Predvidevam, da otroci takno predstavo dobijo v razlinih filmih in zgodbah iz

asopisov ter v literaturi za otroke (pravljice, pesmice) in risankah.

-

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

Napanapredstava

Povrnapredstava

Natannapredstava

Ne vem

77,3

2,3 2,3

18,2

%

ODGOVORI



-23-

Graf 11: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu - odgovor na vpraanje "Kaj

bi bilo dobro, da bi naredil ti, e bi se v gozdu sreal z medvedom?"

Tudi tukaj je imela veina otrok napano predstavo o tem, kaj bi bilo dobro, da bi storili, e bi

sreali medveda. Nekaj otrok je na vpraanje odgovorilo povrno (6 otrok), dva pa na vpraanje

nista znala odgovoriti. Nihe od otrok ni imel natannega odgovora.

Tabela 2: Najpogosteji napani odgovori na vpraanje Kaj bi bilo dobro, da bi naredil ti, e

bi se v gozdu sreal z medvedom?


Zbeal bi stran 20 55,6 %

Ubil bi ga 4 11,1 %

Poboal bi ga 9 25,0 %

Nagnal bi ga 3 8,3 %

36 100,0 %

Pri otrocih z napano predstavo se je spet util vpliv medijev ter literature, filmov in risank.

Najve otrok je odgovorilo, da bi zbeali stran. To beanje je vsak otrok predstavil po svoje,

vendar je bila veina opisanih na nain, da bi zaeli kriati in tei hitro in kamor bi jih nesle

noge. tirje otroci so odgovorili, da bi medveda ubili, nekaj otrok je odgovorilo, da bi medveda

poboalo, trije pa so rekli, da bi medveda nagnali.

Pri taknem odzivu, kot so ga navedli otroci, da bi reagirali pri sreanju z medvedom, bi bili v

resninem sreanju z medvedom lahko v ivljenjski nevarnosti. Odgovori nakazujejo na nujnost

izobraevanja o tej tematiki.

-

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

Napanapredstava

Povrnapredstava

Natannapredstava

Ne vem

81,8

13,6

-4,5

%

ODGOVORI



-24-


je medved nevarna ival? Zakaj?

Veina otrok ima napano predstavo o tem, ali je medved nevaren, en otrok ima povrno

predstavo pri tem vpraanju, odgovoril je: Ni nevaren, ker ti ni noe, tirje otroci pa na

vpraanje niso znali odgovoriti.

Tabela 3: Najpogosteji napani odgovori na vpraanje Ali je medved nevarna ival? Zakaj?


Da, ker te lahko poje 9 23,1 %

Da, ker te lahko napade 14 36,3 %

Da, ker je straen 9 23,1 %

Da, ker je moan 4 10,1 %

Ne, ker je prijazen 3 7,4 %

39 100,0 %

Pri obrazloitvi, zakaj se jim medved zdi nevarna ival, se uti vpliv zgodb in medijev, v katerih

lahko pogosto spremljamo dramatina poroila o sreanjih z medvedom, v katerih medveda

prikazujejo kot agresivno ival. Najve otrok je odgovorilo, da se jim medved zdi nevaren zato,

ker te lahko napade. Nekaj otrok je odgovorilo, da je medved nevaren zato, ker te lahko poje,

ker je straen in nekaj otrok je bilo mnenja, da je nevaren tudi zato, ker je moan. Rezultati so

pokazali, da velika veina predolskih otrok medveda dojema kot nevarno ival. Napana

predstava iz odgovora: Ne, ker je prijazen, pa po naem mnenju izhaja iz risank in otroke

literature.

-

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

Napanapredstava

Povrnapredstava

Ne vem

88,6

2,3

9,1

%

ODGOVORI



-25-

Ko smo jih povpraali, zakaj menijo, da je nevaren, so v velikem tevilu navajali stereotipne

zmote o njem njihovo preprianje o nevarnosti medveda je temeljilo na nerealni podlagi.

Realno je, da je medved resnino nevarna ival le v doloenih situacijah, sicer pa je to plaha

ival, ki se izogiba stiku z ljudmi. Znanja o tem otroci niso imeli.

Graf 13: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kaj

dela medved pozimi?

Kaj dela medved pozimi? se je glasilo vpraanje, ki smo ga zastavili otrokom in veina je

nanj odgovorila napano. Njihov odgovor je bil, da medved pozimi spi. To je napaen stereotip,

ki ga po naih izkunjah irijo tudi nekatere vzgojiteljice v vrtcih ter ga opevajo pesmi in

tevilne druge zgodbe. Dva na vpraanje nista znala odgovoriti, nihe od otrok pa na vpraanje

ni odgovoril natanno (da medved pozimi dremlje).

-

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

90,0

100,0

Napanapredstava

Povrnapredstava

Natannapredstava

Ne vem

95,5

- -4,5

%

ODGOVORI



-26-

Graf 14: Predhodne predstave predolskih otrok o medvedu odgovor na vpraanje Kje

si izvedel vse to, kar si mi povedal, kar ve o medvedu? Od kod vse to ve?

Otroci so podali razline odgovore o tem, kje so se nauili vse, kar vedo o medvedu. Skoraj

polovica otrok (18 otrok) je odgovorila, da se je vsega tega nauila doma, nekaj otrok je

odgovorilo (13 otrok), da vse to vedo sami (npr. sam vem, od vedno vem to), nekaj otrok je

odgovorilo, da so te ga nauili in zapomnili preko risank, filmov in knjige (8 otrok). Le trije

otroci so odgovorili, da so se tega nauili v vrtcu. Po tem lahko sklepamo, da se do sedaj v vrtcu

niso dotaknili tematike medveda. Dva pa na vpraanje nista odgovorila.

3.2 Predstavitev dejavnosti z analizami

Glede na predznanje otrok o medvedu, ki so ga v svojih odgovorih pokazali v zaetnem

intervjuju, smo se odloili, da bomo izvedli dejavnosti, v katerih bodo otroci eksperimentalne

skupine poblije spoznali medveda: njegovo telesno zgradbo, prehranjevanje, nevarnost

medveda, zimski dreme, ivljenjsko okolje medveda in primerjanje med pravljinim in

realnim medvedom.

V nadaljevanju predstavljam, kaj se je odvijalo po posameznih dnevnih dejavnostih.

-

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0

45,0

V vrtcu Doma Sam vem Ne vem Risanke,filmi,knjige

6,8

40,9

29,5

4,5

18,2 %

ODGOVORI



-27-

3.2.1 Spoznavanje medveda v ivalskem vrtu

Globalni cilji:

razvijanje naklonjenega in spotljivega odnosa do narave,

doivljanje in spoznavanje ive in neive narave v njeni raznolikosti, povezanosti,

stalnem spreminjanju.

Operativni cilji:

otrok odkriva, spoznava in raziskuje iva bitja,

otrok spoznava, da se iva bitja razmnoujejo, ivijo in umrejo,

doivljanje naravoslovja kot del drubenega ivljenja,

otrok spoznava, da se iva bitja med seboj sporazumevajo,

uporaba in razvijanje spretnosti; spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje z

naravoslovnimi sredstvi in njihovimi izraznimi lastnostmi.

Metode:

pogovor,

lastna aktivnost.

Oblika dela:

skupna.

Z otroki smo se skupaj odpravili v ivalski vrt Ljubljana, z namenom, da jim s im ve

neposredne izkunje, kolikor je mogoe, omogoimo, da spoznajo rjavega medveda. e bi bila

monost, kar bi bilo za otroke e bolj pouno, bi odli medveda pogledat v njegovo naravno

okolje, vendar pa bi bilo to organizacijsko zelo teko izvesti. Zato smo jim poskuali medveda

poblije predstaviti z ogledom v ivalskem vrtu in ob vodstvu tamkajnjih zaposlenih.

K ogradi, kjer so medvedi zaprti, je vsak otrok priel posamino in odgovoril na zastavljeno

vpraanje Ali prepozna to ival? Katera ival je to?

Vsi otroci so odgovorili, da ival, ki jo vidijo, prepoznajo in da je to medved. Kljub temu da

otroci nimajo stika s to ivaljo, jo vseeno prepoznajo, zato predvidevam, da k tem pripomorejo

mediji, slikanice, pravljice, igrae itn.


-28-

Ko so se vsi otroci zbrali pred ogrado, smo medvede opazovali, jih preteli in ob tem se nam je

pridruila ena od vodik ivalskega vrta Ljubljana ter nam medveda na zanimiv nain poblije

predstavila. Opisala je njegove telesne znailnosti in otroke ob tem usmerjala k natannem

opazovanju ivali v ogradi. Za boljo predstavo je imela s seboj ustrojen medvedji kouh, ki so

se ga otroci lahko dotaknili in na ta nain obutili, kako bi bilo, e bi medveda v ogradi poboali.

Prinesla je tudi odlitek sprednje ape odraslega medveda, ki so jo otroci lahko prijeli v roke in

primerjali velikost njegove ape s svojo roko in tudi obutili, kaken je njegov podplat.

Slika 1: Boanje medvedjega kouha

Slika 2: Odlitek sprednje ape odraslega medveda


-29-

Nato pa je vodika ZOO v pogovoru z otroki predstavila ivljenje medveda v naravi: kje ivi,

kako ie hrano v naravi ter s im se hrani. Povedala je tudi, s im jih hranijo v ZOO, ter jim

pokazala vedro, v katerem je bilo razlino sadje, zelenjava in kruh ter otroke povabila, da skupaj

nahranijo medvede. Otroci so hrano z opazovalia stresali medvedom v ogrado in jih opazovali

pri hranjenju.

Slika 3: Hranjenje medveda v ivalskem vrtu

Ob tem je vodika ZOO spodbujala k opazovanju na najrazlinejih podrobnosti, ki jih lahko

opazimo (kako medved s apami prime hrano, kako jo prevei itn.). Odgovorila je tudi na vsa

vpraanja, ki so jih otroci e zastavili.

V tej dejavnosti so otroci aktivno sodelovali, ivi medved je predstavljal dobro motivacijo za

nadaljevanje projekta.

3.2.2 Spoznavanje telesne zgradbe medveda

Globalni cilji:




Operativni cilji:




-30-

spodbujanje radovednosti in veselja do naravoslovnih dejavnosti, umetnosti in

razlinosti,

doivljanje naravoslovja kot del druabnega in kulturnega ivljenja,

razvijanje umetnike predstavljivosti in domiljije z zamiljanjem in ustvarjanjem,


naravoslovnimi sredstvi in njihovimi izraznimi lastnostmi,

omogoanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok.

Metode:

pogovor,

opazovanje,

lastna aktivnost.

Oblika dela:

skupna,

skupinska.

3.2.2.1 Telesna zgradba rjavega medveda

S pomojo makete odraslega medveda in medvedjega mladia, ki sem jo sama izdelala iz

kartona z namenom, da otrokom poskuam pribliati, kaken je medved in kako velik je, e bi

ga sreali v naravi.

Ob maketi medveda ter razlinih fotografijah sem otroke spodbudila, da so opisali njegovo

zgradbo telesa. Poskusila sem jim predstaviti velikost medveda; otroci so se postavili ob maketo

medveda in dobili priblien obutek, kako velik je odrasel medved, ko stoji na vseh tirih apah,

njegovo teo; kot primerjavo tee medveda je 11 otrok (vsak povpreno teak 20 kg) stopilo

skupaj in tako so skupaj predstavljali priblino teo medveda, opisali smo, kakne barve je

njegov kouh in zakaj je taken. Pri tem je ena od deklic takoj omenila, da zato, da se laje

skrije v jami. In ob tem smo se pogovorili, da je to res njegova varovalna barva, vendar za gozd,

ne za jamo. S pomojo slik, ki sem jih imela s sabo, so si otroci ogledali medvedjo glavo z

zobmi, njegove ape in kakni so njegovi kremplji.


-31-

Slika 4: Spoznavanje medveda s pomojo makete in fotografij

V nadaljevanju so otroci v dvojicah s pomojo sestavljanke sestavljali sliko medveda. Da pa je

bila slika pravilna, smo ob maketi ponovili vse, kar so spoznali o telesni zgradbi medveda 4

ape, kremplji, glava, 2 majhni uesi ter majhen skrit rep na zadnjem delu telesa.

Slika 5: Sestavljanje slike medveda v dvojicah


-32-

3.2.2.2 Ogled video posnetka in oponaanje gibanja medveda

Otroke sem spodbudila k podoivljanju izkunje sreanja z medvedom in nainu, kako se je

gibal v ivalskem vrtu. Otroci so na razline naine opisovali njegovo gibanje; poasi, leno, po

vseh tirih. Najprej smo si ogledali del posnetka, na katerem je kakovostno prikazano

medvedovo gibanje v naravi, nato pa so se otroci v igri podali v vlogo medveda ter sami

pokazali, kako se po njihovo giblje medved. Nekateri so bili izredno poasni, drugi pa so bili

hitri in so skuali prikazati, kako medved tee.

Ugotovila sem, da je veina otrok iz posnetka opazila, da je medved kljub poasni hoji okreten

in nikakor ne neroden ter se ne spotika. Spodbudila sem jih tudi k hitrejemu gibanju, saj je bilo

v posnetku prikazano, da je medved lahko zelo hiter.

Slika 6: Igra vlog kako se medved giblje

3.2.3 Prehranjevanje, razmnoevanje medveda, ter primerno vedenje ob sreanju

z medvedom

Globalni cilji:





-33-

Operativni cilji:



spodbujanje radovednosti in veselja do naravoslovnih dejavnosti, umetnosti in

razlinosti,

doivljanje naravoslovja kot del druabnega in kulturnega ivljenja,

razvijanje umetnike predstavljivosti in domiljije z zamiljanjem in ustvarjanjem,


naravoslovnimi sredstvi in njihovimi izraznimi lastnostmi.

Metode:

pogovor,

opazovanje,

lastna aktivnost.

Oblika dela:

skupinska,

skupna.

3.2.3.1 Kaj medved j in esa ne j

V uvodni dejavnosti sem raziskovala otroke ideje o tem, kaj medved j in izkazalo se je, da

jim je hranjenje medvedov v ivalskem vrtu ostalo v ivem spominu, saj so otroci natevali, da

se prehranjuje z razlinim sadjem, kot so jabolka in hruke, da ga je vodika hranila s kruhom

ter z zelenjavo. Nek deek pa je dodal: Tudi ribe lovi pa jih j, tako, s apami jih ulovi. K

razmiljanju e o drugih vrstah hrane sem jih spodbudila s slikami razlinega sadja, zelenjave,

mesa, uelk in gozdnih plodov. Na slikah sem jim pokazala bukov ir, travo, liste dreves,

mravlje, ose, ebele, kostanj, robide, borovnice, suh kruh, korenje, jabolka, ribe, hruke, meso

ivali, solata, fiol, sladoled. Vsako sliko smo posebej pogledali in otroci so odgovorili na

vpraanje: Ali medved to j in kje to hrano dobi? Pri uelkah otroci niso bili prepriani, ali

to medved j ali ne, zato je prilo do veliko ugibanja. Pogovarjali smo se tudi o tem, katero

hrano dobi v gozdu in s katero smo videli, da je bil hranjen v ZOO. Razloili smo tudi, kaj

pomeni, da je medved vsejed. Ena od deklic je odgovorila: To pomeni, da j isto vse. Ta

stavek sem dopolnila in dodatno obrazloila v primerjavi s hrano ljudi; tudi mi smo vsejedi,


-34-

jemo sadje, zelenjavo, meso, ne jemo pa isto vsega, kar vidimo, enako je pri medvedu. In

otroci so si s to primerjavo laje predstavljali besedo ter so jo pozneje znali tudi uporabiti.

Spodbudila sem jih tudi k razmiljanju o tem, kako medved sploh pride do hrane. V zaetnih

intervjujih so bili odgovori otrok povrni, saj so navedli, da medved hrano ie po gozdu in jo

kar najde. Spodbudila sem jih z vpraanji, da so razmislili, kaj medvedu pomaga, da najde hrano

v gozdu (smrek dobro vonja). Napana predstava otrok o tem, kako medved pride do hrane,

pa je ta, da medved lovi hrano (srno, zajce), jo upleni in poje. To je zelo stereotipen odgovor,

saj otroci to informacijo dobijo in razlinih pravljic (medved lovi zajka) ter iz medijev. Ob

tem sem jim razloila, da je to napano miljenje, saj medved v res zelo redkih primerih ival

ulovi in ubije ter poje. Medved se z ivalmi hrani takrat, ko e najde poginulo ival (mrhovino).

3.2.3.2 Razmnoevanje medveda

Otroke sem k razmiljanju razmnoevanja medveda spodbudila z vpraanjem, koliko mladiev

ima medvedka. Odgovori so bili razlini. Nekdo je odgovoril, da imajo samo enega, eden od

dekov pa je rekel: Mogoe jih ima lahko tut pet, kot naa Tara psika. V knjigah Sesalci

Slovenije (Krytufek, 1991) in Rjavi medved (Ursus arctos) (trumbelj, 2012) sem zasledila, da

ima medvedka zelo redko 5 mladiev in to sem tudi otrokom povedala. Povedala sem jim, da

ima medvedka po navadi 13 mladie. Nato pa smo se e pogovarjali o besedi skotitev in o tem,

kje medvedka skoti mladie ter tudi kdaj v letu. Poskuala sem jim im bolj pribliati, kakni

in kako veliki so medvedji mladii, zato sem jim dejala, naj si predstavljajo podgano, kajti tako

majhen je medvedji mladiek, takoj ko se skoti. Opazila sem veliko zaudenje otrok, saj si niso

predstavljali, da je medved od sprva tako majhen.

3.2.3.3 Nevarnost medveda in kako prepreiti, da nas medved napade

V zaetnih intervjujih se je izkazalo, da je ve kot 80 % otrok medveda dojemalo kot nevarno

ival, to njihovo stalie pa je bilo v veliki meri osnovano na nerealnih osnovah (trdili so, da te

medved lahko poje in da je straen). V razgovoru ob slikah so otroci spoznali, zakaj in kdaj je

medved do nas sploh nevaren in kaj lahko mi storimo, da nas ne bo napadel oz. pokodoval. Ob

tem smo tudi pokazali sliko medveda, ki stoji na zadnjih tacah, in jim zastavili vpraanje, kaj

menijo, da pomeni, da se medved postavi na zadnje noge. In tu smo dobili odgovor od deka:

To se tako postav zato, da nas lai napade, da s apami tko udarja pa nas popraska. Ta

odgovor smo seveda popravili in razloili, da je to dra, ko se eli samo prepriati, kaj je pred

njim. To je znamenje radovednosti.


-35-

Slika 7: Zbiranje idej otrok o tem, kdaj je medved nevaren in kdaj ni

3.2.3.4 Igra vlog kaj storiti, e sreamo medveda

Ob tej igri smo se skuali nauiti, kako bi reagirali, e bi v gozdu sreali medveda. Poskuali

smo prikazati razline situacije sreanja in kako bi mi reagirali v doloeni situaciji.

Rezultati zaetnih intervjujev so pokazali, da bi mnogi otroci ob stiku z medvedom ravnali

ravno tako, da bi e vzpodbudili njegovo agresijo. Poznavanje ustreznega vedenja v stiku z

medvedom pa je lahko za otroke ivljenjskega pomena, zato sem tej tematiki posvetila veliko

pozornosti. Z namenom im bolj aktivnega spoznavanja sem oblikovala igro vlog. Igra je

potekala v dvojicah, kasneje tudi v malo veji skupini. Z vpraanji sem jih spodbudila k

razmiljanju, kaj je dobro, da storijo, e hodijo sami po gozdu, da jih bo medved slial, saj se

bo tako e sam odmaknil (morajo opozoriti nase z glasom primernim za v gozd ali s palico

udarjati po drevesih). Prikazali so razline situacije sreanja z medvedom. V dvojicah je eden

od otrok igral medveda, drugi pa otroka, ki se sprehaja po gozdu. Ena situacija je bila, ko je bil

medved dale stran in ga je otrok opazil; tu smo poudarili, kako se moramo pravilno odmakniti,

e zagledamo medveda (zanemo hoditi stran od medveda, brez krianja in teka poasi se

odmaknemo). Pri igri vlog v skupinah pa je eden od otrok igral medveda, ostali so bili otroci v

gozdu ali pa je ve otrok igralo medveda (medvedka z mladii) in eden je igral otroka v gozdu.

Igra vlog, ko je skupina otrok v gozdu in se srea z medvedom (kaken je njihov umik, ko jih

je ve, saj lahko zaradi krianja med seboj spodbudijo medvedovo agresijo). V igri vlog, kjer


-36-

pa je ve otrok igralo medvede (medvedka z mladii) ter eden otroka v gozdu, pa smo poudarili,

da v nobenem primeru, tudi e vidijo medvedjega mladia samega, se mu ne smejo pribliati,

saj je v bliini gotovo mama medvedka in v t

univerza v ljublani -...

Documents