univerza na primorskem pedagoŠka fak ulteta · 2018-01-19 · vsak dan je potrebno v telo vnesti...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

EVA OGRIN

KOPER 2017

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK

Primeri praktičnih dejavnosti za drugo starostno obdobje

Eva Ogrin

Koper 2017

Mentor: izr. prof. dr. Stanko Pelc

Somentorica: Nastja Cotič, asist.

ZAHVALA

Iskrena hvala mentorju, izr. prof. dr. Stanku Pelcu, in somentorici Nastji Cotič,

asist. za vso prilagodljivost, strokovno pomoč, podporo in nasvete ob pisanju

diplomske naloge.

Hvala tebi, mami, vedno si mi bila v oporo in močno te pogrešam. Žal danes ne

bereš moje diplome, na katero si nestrpno in z velikim upanjem čakala.

Hvala tebi, moj dragi Grega, za vso podporo, vsa opravljena opravila in hvala, ker

si me vedno kljub odsotnosti čakal z nasmehom. Brez tebe danes ne bi bilo tako, kot

je.

Hvala tudi vsem Prebilovim, še posebno Jožetu in Oti.

Hvala kolektivu Vrtca pri Osnovi šoli Polhov Gradec, še posebno hvala vzgojiteljici

Nataši Peljhan za vso podporo in nasvete pri izvedbi dejavnosti.

Hvala bratu Juretu, vsem prijateljem, še posebno Aljažu, za vso pomoč in podporo

v času študija in ob nastanjanju diplomske naloge.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Eva Ogrin, študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Tradicionalni slovenski zajtrk – primeri

dejavnosti za drugo starostno obdobje:

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne ________________

POVZETEK

Vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk se izvaja že od leta 2011. V

času zaposlitve v različnih vrtcih sem opazila, da se mu ne posveča velike pozornosti,

zato sem pripravila dejavnosti na to temo, in sicer z idejo pomagati vzgojiteljicam pri

načrtovanju zanimivega in poučnega tematskega sklopa. Velik navdih za pripravo

praktične diplomske naloge je bil spomin mojega brata na projekt »Kisajmo zelje« iz

časa, ko je obiskoval vrtec in se ga še danes rad spominja.

Pripravila in izvedla sem dejavnosti za spoznavanje vseh sestavin Tradicionalnega

slovenskega zajtrka. Skupaj z otroki smo spoznali sestavine za peko kruha in tudi

spekli žemljice, obiskali smo kmetijo in se pogovorili o mlečnih izdelkih, pripravili svoje

maslo z dodatkom korenja, uživali pri peki medenjakov iz lokalno pridelanega medu,

izdelali medene svečke in uživali v okusih jabolčnih krhljev.

Diplomska naloga je dobro izhodišče za pripravljanje sorodnih dejavnosti na temo

Tradicionalnega slovenskega zajtrka.

Otroci so se v dejavnostih naučili veliko novega, kar je najbolj pomembno, zelo so

uživali in se veselili vsake nove dejavnosti na to temo. Tudi danes ob srečanju na

hodniku vrtca, po več kot šestih mesecih, vedo povedati, kaj smo počeli in me vedno

sprašujejo, kdaj se vrnem z zanimivimi dejavnostmi.

Ključne besede: Tradicionalni slovenski zajtrk, dejavnosti, kruh, mleko, maslo,

med, jabolko.

ABSTRACT

Traditional Slovenian breakfast - Examples of activities for the second age period

The project Traditional Slovenian Breakfast has been running since 2011. During

my employment in several kindergartens, I noticed not much attention has been paid to

it. Therefore I have prepared some activities related to this project in order to help

kindergarten teachers with planning interesting and educational thematic set. A great

inspiration for preparing a practical graduation thesis was my brother’s memory of the

project “Kisajmo zelje” from the time he had been visiting kindergarten, and today he

still likes to remind it.

I have prepared and implemented activities for getting to know all the ingredients

of the Traditional Slovenian Breakfast. Together with children, we learned baking

ingredients and baked some rolls, visited a farm and talked about dairy products,

prepared our own butter with the addition of carrots, enjoyed the baking of gingerbread

from locally produced honey, made honey candles and enjoyed the flavours of apple

segments.

The graduation thesis is a good starting point for the preparation of related

activities connected to Traditional Slovenian Breakfast.

Children have learned a lot of new things, however the most important is that they

enjoyed a lot and looked forward to every new activity related to this topic. Even today,

when we meet in the hallways of the kindergarten, after more than six months, they

know what we have done together and always ask me when I will be back with some

new exiting activities.

Key words: traditional Slovenian breakfast, activities, bread, milk, butter, honey,

apple.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ..................................................................................................... 2

2.1 Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk ............................................................ 2

2.2 Zdrava prehrana .......................................................................................... 3

2.3 Pomen zajtrka .............................................................................................. 6

2.4 Tradicionalni angleški in slovenski zajtrk ...................................................... 8

3 PRAKTIČNI DEL ......................................................................................................10

3.1 Problem, namen in cilj .................................................................................10

3.2. Raziskovalni vprašanji ................................................................................10

3.3. Predstavitev načrtovanja dejavnosti in izvedbe ..........................................10

3.3.1. Zajtrk ...................................................................................................10

3.3.2. Kruh .....................................................................................................14

3.3.3. Mleko ...................................................................................................20

3.3.4. Maslo ...................................................................................................24

3.3.5. Med .....................................................................................................26

3.3.6. Jabolko ................................................................................................32

3.4. Razprava in evalvacija ...............................................................................34

3.4.1. Zajtrk ...................................................................................................34

3.4.2. Kruh .....................................................................................................35

3.4.3. Mleko ...................................................................................................35

3.4.4. Maslo ...................................................................................................36

3.4.5. Med .....................................................................................................36

3.4.6 Jabolko .................................................................................................37

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ........................................................................................38

5 LITERATURA IN VIRI ..............................................................................................39

KAZALO SLIK

Slika 1: Zaščitni znak projekta Tradicionalni slovenski zajtrk ......................................... 2

Slika 2: Prikaz tradicionalnega slovenskega zajtrka. ...................................................... 3

Slika 3: Prehranska piramida ........................................................................................ 5

Slika 4: Ideja za zdrav zajtrk ......................................................................................... 7

Slika 5: Angleški zajtrk ................................................................................................. 8

Slika 6: Otrok izdeluje pogrinjek ..................................................................................13

Slika 7: Otroci ob uporabi pogrinjkov ...........................................................................14

Slika 8: Otroci poizkušajo sestavine kruha ..................................................................17

Slika 9: Otroci zamesijo kruh .......................................................................................18

Slika 10: Otroci oblikujejo testo....................................................................................18

Slika 11: Otroci režejo reklamne letake .......................................................................22

Slika 12: Ogled hleva na kmetiji...................................................................................23

Slika 13: Otroci si ogledajo molžo ................................................................................23

Slika 14: Otroci poizkusijo molžo .................................................................................24

Slika 15: Otroci stepajo smetano .................................................................................24

Slika 16: Otroci pokušajo maslo ..................................................................................25

Slika 17: Otroci pokušajo maslo s korenjem ................................................................26

Slika 18: Otroci izdelujejo medene svečke ..................................................................28

Slika 19: Otrok z izdelano svečko ................................................................................28

Slika 20: Otroci sodelujejo pri pripravi testa za medenjake ..........................................30

Slika 21: Otroci oblikujejo medenjake ..........................................................................30

Slika 22: Otroci med poizkusom topnosti medu ...........................................................31

Slika 23: Otroci pokušajo granatno jabolko ..................................................................33

Slika 24: Likovno ustvarjene slike, različna jabolka .....................................................34

Ogrin, Eva (2017): Tradicionalni slovenski zajtrk – primeri dejavnosti za drugo starostno obdobje.

Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

____________________________________________________________________________________

1

1 UVOD

Skozi svoje delovne izkušnje ob delu v posameznih vrtcih sem opazila, da se

premalo pozornosti posveča vseslovenskemu projektu Tradicionalni slovenski zajtrk.

Doma sem na podeželju in so mi blizu življenjske teme, ob katerih otroci lahko pridobijo

dosti praktičnega znanja. Iz otroštva se mi je v spomin močno vtisnil projekt Kisajmo

zelje, v katerem je sodeloval moj mlajši brat v času obiskovanja vrtca in ima nanj še

danes, po petnajstih letih, lepe spomine, zato sem se odločila, da sama izvedem nekaj

podobnega. Menim, da si omenjeni projekt zasluži več pozornosti, saj je pomemben

tako z vidika zdravja otrok, kot z vidika pridobivanja ustreznih prehranjevalnih navad,

zato sem se odločila za izdelavo praktične diplomske naloge z naslovom Tradicionalni

slovenski zajtrk – primeri dejavnosti za drugo starostno obdobje, ki sem jih sama v

praksi preizkusila in so se izkazale za take, da pri njih otroci izkustveno pridobijo veliko

znanja.

V teoretični del je posvečen Tradicionalnemu slovenskemu zajtrku, nekaj besed je

namenjenih tradicionalnemu angleškem zajtrku, pomenu zajtrka in zdrave prehrane ter

prehrani v šolah.

V praktičnem delu sem pripravila in izvedla tematski sklop Tradicionalni slovenski

zajtrk v Vrtcu pri Osnovni šoli Polhov Gradec. V tematskem sklopu sem otrokom

predstavila živila, ki sestavljajo tradicionalni slovenski zajtrk: kruh, mleko, maslo, med,

jabolka. O živilih smo se pogovorili, in sicer je pogovor tekel o tem, kje jih dobimo in na

kakšen način. Vsako živilo smo obravnavali posebej skozi praktično dejavnost

pridobivanja ali uporabe živila.

Med izvajanjem dejavnosti sem otroke opazovala ter beležila njihove odzive in jih v

zaključnem delu tudi analizirala.



____________________________________________________________________________________

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk

Namen projekta Tradicionalni slovenski zajtrk je spodbujanje uživanja lokalno

pridelane hrane ter spodbujanje zdravega način prehranjevanje. Vsa lokalna hrana je

sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava imata veliko več vitaminov in posledično tudi

višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine pridelave pa se pri tem uporablja veliko manj

dodatkov, kot so na primer konzervansi in barvila. Če naročimo živila od lokalnih

pridelovalcev, s tem pripomoremo tudi k zmanjšanju sproščanja toplogrednih plinov

zaradi krajših transportnih poti. Prav tako s tem zagotavljamo trajnostno rabo površin,

namenjenih pridelavi hrane. Tako ohranjamo tudi delovna mesta na podeželju in

pripomoremo k dviganju stopnje samooskrbe in to s kakovostno, lokalno pridelano

hrano. S tem izboljšujemo prehransko varnost prebivalstva. Izpostavljene so

posamezne kmetijske panoge prireja mleka, pridelava žit, čebelarstvo in sadjarstvo.

Velik poudarek pa je tudi na mladih in pomenu zdravega načina življenja zanje,

vključno s pomenom gibanja in izvajanja športnih aktivnosti. (Slovenski tradicionalni

zajtrk, 2016)

Slika 1: Zaščitni znak projekta Tradicionalni slovenski zajtrk (Vir: Tradicionalni

slovenski zajtrk, 2016)



____________________________________________________________________________________

3

Projekt Tradicionalni slovenski zajtrk zajema vse vrtce in osnovne šole v Sloveniji.

Zajema celotno populacijo vrtčevskih in šolskih otrok. Spreminjanje oziroma

oblikovanje zdravih prehranskih navad je najbolj učinkovito v zgodnjem otroštvu. Otroci

v tem obdobju najbolj sprejemajo vrednote in so najbolj dovzetni in sprejemljivi za

prehransko vzgojo. Uravnotežena prehrana je v obdobju odraščanja zelo pomembna,

ker omogoča optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj. S tem pa tudi preprečuje

nastanek zdravstvenih težav in z njimi v otroštvu ali odrasli dobi povezanimi boleznimi.

Namen projekta je mlade izobraževati, obveščati in ozaveščati o preprečevanju

nastajanja odpadkov, o pravilnem ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri vsakodnevnih

dejavnostih, o racionalnemu ravnanju z embalažo in nenazadnje o zmanjšanju količine

zavržene hrane (Tradicionalni slovenski zajtrk, 2016).

Slika 2: Prikaz tradicionalnega slovenskega zajtrka (Vir: Tradicionalni slovenski zajtrk,

2016)

Večinoma so tradicionalni slovenski zajtrki sestavljeni iz mleka, masla, kruha,

medu in jabolk, ki morajo biti seveda pridelani oziroma izdelani v Sloveniji (slika 2).

2.2 Zdrava prehrana

V obdobju odraščanja je uravnoteženo prehranjevanje pomembno, ker na eni

strani omogoča optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj, po drugi strani pa

preprečuje nastanek zdravstvenih problemov in z njimi v otroštvu ali odrasli dobi

povezanimi boleznimi (Gregorič, Gabrijelčič Blenkuš in Fajdiga Turk, 2011).

Z zdravstvenega vidika je zdrava prehrana zelo pomembna, saj vsebuje veliko

energije, beljakovin, mineralov in vitaminov potrebnih za otrokov razvoj. Navajanje

otroka od malih nog na nova živila je zelo pomembno, kajti navade, ki jih dobimo v



____________________________________________________________________________________

4

otroštvu, skozi življenje težje opustimo. Skozi življenje nove navade težje pridobimo

(Hlastan-Ribič., C, in Kostanjevec, S. 2006, str. 4).

Vsak dan je potrebno v telo vnesti določeno količino hrane, saj je hrana vir

energije. Energijo potrebujemo za to, da lahko karkoli počnemo, dihamo, plešemo, se

smejimo, razmišljamo, se kregamo, skratka, gre za vse, kar nam pride na pamet. Za

vse to pa seveda potrebujemo energijo, ki jo zaužijemo v obliki hrane in pijače, slednje

seveda vsak dan.

Količina potrebne energije je odvisna od vsakega posameznika, odvisna je seveda

tudi od naše presnove, pri kateri porabljamo energijo v mirovanju za dihanje, črpanje

krvi, prebavo. Energijo porabimo tudi pri naših dnevnih aktivnostih, kot so delo, šport …

Za vse naše dnevne aktivnosti je potrebno imeti:

· pestro mešano prehrano, ki je sestavljena iz kombinacije različnih živil iz vseh

priporočenih skupin živil,

· potrebno je uživanje več manjših in pogostejših dnevnih obrokov od 4 do 5

obrokov dnevno, najpomembnejši pa je seveda zajtrk,

· polnovredna žita in žitne izdelke, kot so testenine in riž, ki predstavljajo vir

energije,

· mleko in mlečne izdelke, ribe, puste vrste mesa in stročnice, ki so pomembni

gradniki telesa,

· zmerno količino maščob, zlasti kakovostne maščobe, kot so različne vrste olj,

· dovolj sadja in zelenjave, priporočeno od 4 do 5 porcij dnevno, s tem

zagotovimo dovolj vitaminov, mineralov in vlaknin,

· dovolj tekočine, in sicer je primerna predvsem voda, nesladkani čaj in sadni

sokovi, s tem zagotovimo delovanje vseh telesnih funkcij,

· ter zmerno količino soli (Gregorič, Gabrijelčič Blenkuš, Fajdiga Turk. 2011, str.

5).

Strokovnjaki s področja prehranjevanja priporočajo, da so obroki sestavljeni iz:

· ogljikovih hidratov v deležu med 50 in 55 % energijskih potreb, pridobljenih iz

žit, zelenjave, krompirja in sadja,

· maščob med 20 in 35 % energijskih potreb, pridobljenih iz rastlinskih maščob,

· beljakovin med 10 in 15 % energijskih potreb, pridobljenih iz živalskih in

rastlinskih beljakovin (Hlastan-Ribič., C, in Kostanjevec, S. 2006, str. 4).



____________________________________________________________________________________

5

Zdravo prehranjevanje je zelo pomembno v vseh življenjskih obdobjih, saj

omogoča optimalni psihofizični razvoj, vitalnost in skrbi za naš imunski sistem ter nam

dviga odpornost in s tem povečuje delovno in miselno sposobnost. Dnevna prehrana

mora vsebovati pravilno količino ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob in vode,

vlaknin, vitaminov in mineralov. Ustreznost obrokov se z leti spreminja. Pri

novorojenčkih je bistvenega pomena materino mleko, saj je prvih nekaj mesecev

življenja običajno edina prehrana in zadosti vsem potrebam dojenčka. Po parih

mesecih pa začnemo počasi uvajati tudi drugo hrano.

V predšolskem obdobju je za otroka pomembno, da zaužije dovolj z železom

bogate hrane. Med tretjim in petim letom starosti ima zelo velik pomen za otroka to, da

se začne sam prehranjevati. Pomemben zgled so starši, ker otrok posnema njihove

prehranske navade. Pri tem je zelo pomembna kvaliteta hrane in ne toliko količina. V

tem obdobju bi starši morali kot prigrizek ponuditi sadje in zelenjavo. Otrok potrebuje

tudi veliko vitaminov, mineralov in hranljivih živil (Intihar 2014, str. 13,14).

V šolskem obdobju se fizični razvoj otroka nekoliko upočasni. Otrok je v šoli

vključen v enak prehrambni program kot njegovi vrstniki in v tem obdobju se zgled

staršev spremeni v zgled vrstnikov. Obroki otrok naj bi si sledili na vsake 4 ure, ker to

vzdržuje krvno glukozo na primarnem nivoju. Zelo pomemben je seveda zdrav zajtrk, s

katerim otrok že zjutraj dobi potrebne vlaknine in energijo za začetek dneva (Ambrožič,

2015, str. 3).

Slika 3: Prehranska piramida (Vir: Prehranska piramida, 2016)



____________________________________________________________________________________

6

2.3 Pomen zajtrka

Otroci in mladostniki med vsemi obroki največkrat opuščajo zajtrk. Opuščanje

zajtrka pa s starostjo narašča in je pogostejše med dekleti (Intihar 2014, str. 13).

Zajtrki so s prehranskega vidika pomemben obrok, in sicer zato, ker:

· izboljšajo delovno storilnost,

· izboljšajo kakovost zaužite hrane,

· zmanjšajo nevarnost pomanjkanja beljakovin, vlaknin, kalcija, folne kisline,

železa, vitaminov skupine B ...,

s psihološkega vidika se izboljša:

· pozornost, spomin in odzivnost,

· zmožnost reševanja kompleksnih nalog in

· razpoloženje, kar pomeni, da se izboljša zmožnost za učenje.

Pozitivni učinki na zdravje se poznajo že pri zajtrkovanju štiri do pet krat na teden.

Našteli bomo razloge, za katere menim, da največkrat opuščamo zajtrk (Intihar

2014, str. 17,18):

· prezgodnja ura,

· predolg spanec in pomanjkanje apetita, slabost,

· prezgodaj ponujen in premočan premostitveni obrok,

· odvečne kalorije,

· preobremenjenost in pomanjkanje časa.

Ljudje pa v večini delamo tudi napake pri samem zajtrkovanju, gre predvsem za:

· nepravilna sestava zajtrka, ki ni ustrezen z vidika ravnovesja vnesenih hranil,

· previsoka ali pa prenizka energijska vrednost obroka,

· spremenljiv ritem zajtrkovanja.

Zdrav zajtrk mora biti sestavljen iz polnovrednih žitnih izdelkov (slika 5) kot so

polnozrnati kruh, kaše ... Zajtrk je lahko v kombinaciji z beljakovinskimi živili (mlečni

izdelki, pusti mesni izdelki …) in z dodatkom zelenjave ali sadja oziroma 100 % soka.

Zajtrk naj bi predstavljal približno 20 % vseh dnevnih energijskih potreb (Intihar 2014,

str. 20, 21).



____________________________________________________________________________________

7

Slika 4: Ideja za zdrav zajtrk (Vir: Aktivna, 2017)

Strokovnjaki posvečajo zajtrku največ pozornosti. Tisti otroci, ki redno zajtrkujejo,

dokazano zaužijejo manj sladkorja, več prehranskih vlaknin, s tem pa se jim izboljša

preskrbljenost z raznimi vitamini, kot so vitamin B, kalij, fosfor, kalcij.

Pri otrocih, ki zjutraj ne zajtrkujejo oziroma zajtrkujejo hrano brez ustrezne hranilne

vrednosti, opažajo, da imajo v šoli slabo učinkovitost zaradi slabših spominskih funkcij.

Otroci in mladostniki, ki zajtrkujejo redno, s tem izboljšujejo kognitivne funkcije.

Opuščanje zajtrka je eden izmed krivcev za izbiranje manj kakovostnih živil čez dan,

kar pa nas dolgoročno vodi v debelost in z njo povezane bolezni moderne dobe. V

večini otroci in mladostniki mislijo, da je potrebno izpuščati obroke za zmanjševanje

telesne teže. Ravno opuščanje zajtrka pa je krivec za nadaljnje opuščanje obrokov,

manj uživanja sadja in zelenjave, mlečnih izdelkov in posledično prenajedanje z

nezdravo prehrano (Ambrožič, 2015, str. 5).



____________________________________________________________________________________

8

2.4 Tradicionalni angleški in slovenski zajtrk

Angleški zajtrk

Tradicionalni angleški zajtrki se močno ločijo od slovenskih zajtrkov. Angleški

tradicionalni zajtrki so predvsem sestavljeni iz ocvrtega jajca, ocvrtega kruha, slanine,

klobase, krvavice, gob, paradižnika in pečenega fižola. Gre za obilne visoko kalorične

zajtrke (slika 7).

Pri tako obilnem obroku gre za veliko obremenitev telesa, saj prebava vsega tega

naštetega zahteva veliko energije.

Slika 5: Angleški zajtrk (Vir: Angleški zajtrk, 2017)

Tradicionalni slovenski zajtrk

Tradicionalni slovenski zajtrk temelji na tem, kar se je na območju današnje

Slovenije za zajtrk jedlo v preteklosti in se uvršča med zdrava hranila, in sicer ga

sestavljajo predvsem kruh, mleko, maslo, med in jabolko. Gre za nizko kalorične

obroke, sestavljene iz ogljikovih hidratov v kombinaciji z beljakovinami ter dodatkom

zelenjave ali sadja, lahko tudi 100 % naravnega soka (slika 2).

Nekaj primerov tradicionalnih slovenskih zajtrkov:

· črn kruh, maslo, med, jabolko, mleko,

· ajdov kruh, med, kislo mleko ali navadni jogurt, jabolko, nesladkan čaj,

· ovsen kruh, skuta, korenček, nesladkan čaj,

· prosena mlečna kaša s suhimi slivami in medom, hruška, nesladkan čaj,

· mlečni zdrob z rozinami, hruška, nesladkan čaj,

· polnozrnat kruh, maslo, marmelada, kaki, nesladkan čaj,



____________________________________________________________________________________

9

· polbel kruh, umešano jajce, kisla kumarica, nesladkan čaj,

· polenta z mlekom, slive ali kaki,

· ovseni kosmiči na mleku z mletimi lešniki, narezano sezonsko sadje, voda.



____________________________________________________________________________________

10

3 PRAKTIČNI DEL

Praktični del je bil izveden v izbranem vrtcu v homogenem oddelku z 21 otroki,

starimi med 4 in 5 let.

3.1 Problem, namen in cilj

Z vidika zdravja otrok kot tudi z vidika pridobivanja ustreznih prehranjevalnih navad

je pomembno, da se v vrtcu ustrezno pozornost posveti zajtrku, kot pomembnemu

obroku, zato sem se odločila za izdelavo praktične diplomske naloge z naslovom

Tradicionalni slovenski zajtrk – primeri dejavnosti za drugo starostno obdobje, s

katerimi sem preizkusila nekaj idej o tem, kako v vrtcih z ustreznimi dejavnostmi

uresničevati tako kurikularne cilje kot tudi cilje vseslovenskega projekta Tradicionalni

slovenski zajtrk.

3.2. Raziskovalni vprašanji

· Kakšne dejavnosti so primerne za uresničevanje ciljev projekta »Tradicionalni

slovenski zajtrk« v vrtcu in kako jih zasnovati, da bodo v skladu s cilji

Kurikuluma za vrtce?

· Kakšni so odzivi otrok na izvedene dejavnosti, kakšna je skladnost poteka

dejavnosti z načrtovanim potekom in kaj se pri izvedbi dejavnosti pokaže kot

bolj in kaj kot manj ustrezno za uresničevanje zastavljenih ciljev?

3.3. Predstavitev načrtovanja dejavnosti in izvedbe

3.3.1. Zajtrk

Osrednji cilji, ki sem jih želela doseči pri tej dejavnosti, so bili, da se otroci

seznanijo s tem, kaj je zajtrk, zakaj je pomembno, da zajtrkujemo, predstaviti pomen

vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk, pogovor o prehranjevalnih

navadah v otrokovi družini in primerno vedenje pri obrokih.

Otroke sem želela zaposliti z dejavnostjo izdelave pogrinjka kot dejavnost na temo

družabnosti pri prehranjevanju. Z dejavnostjo sem želela, da otroci pridobijo svoj

prostor na mizi, saj sem predhodno opazila, da nekateri otroci posegajo v prostor

drugega in mu s tem ovirajo mir in užitek v prehranjevanju. Pogrinjek je bil izdelan iz

risalnega lista velikosti A3, na njem pa so bili obrisani: krožnik, skodelica, žlica, vilice in

nož.



____________________________________________________________________________________

11

Predvidevala sem, da otroci o zajtrku že nekaj vedo, da pa bi ugotovila, kakšne so

njihove predstave o tem, kaj je zajtrk in zakaj je pomemben, sem se želela o tem z

njimi najprej pogovoriti. Pogovor sem si zamislila v obliki odgovarjanja na zastavljena

vprašanja. Pripravila sem naslednja vprašanja:

· Kaj je zajtrk?

· Kdaj jemo zajtrk?

· Zakaj potrebujemo zajtrk?

· Kaj se zgodi, če ne jemo zajtrka?

· Ali otroci doma zajtrkujejo?

· Kaj doma jedo za zajtrk?

· Ali starši doma jedo zajtrk? Kaj starši zajtrkujejo?

· Kaj najraje jedo za zajtrk? Česa ne marajo pri zajtrku?

· Kako se obnašamo pri zajtrku oz. za mizo ob hranjenju?

· Kaj je tradicionalni slovenski zajtrk?

· Zakaj imamo takšen zajtrk?

· Kdo vse pa je delal tak zajtrk?

· Ali smo takšen zajtrk jedli samo v našem vrtcu ali tudi drugje?

Otroci so zelo aktivno sodelovali, zajtrk so že poznali. Povedali so mi, da

zajtrkujemo zjutraj, tako kot smo sedaj, nekateri pa so povedali, da zajtrkujejo doma,

takoj ko vstanejo.

Vpliv zajtrka na zdravje so razložili skladno s svojo starostjo. Povedali so mi, da z

uživanjem zajtrka pridobimo mišice, da nismo lačni, da lahko gremo na Triglav in na

Grmado (o.p. hrib v bližini vrtca). Ob pogovoru o tem, kaj potrebujemo za pohod na

Triglav in na Grmado, so podali zelo zanimiv odgovor, in sicer, da potrebujemo sok,

malico in mišice (skupaj smo prišli do tega, da mišice ne morejo delovati, če nimajo

energije). Pri pogovoru o tem, da lahko zajtrk izpustimo, so mi otroci povedali, da tega

ne smemo storiti, saj se lahko zmanjšamo, umremo in nam je lahko slabo. En izmed

otrok je dodal, da kadar smo bolni, lahko zajtrk spodbudi prebavne težave in bruhamo,

kar pa ni dobro, ker če bruhamo, smo bolni. Vsi so potrdili, da doma jedo zajtrk, čeprav

se je kasneje izkazalo, da temu ni tako. Otroci so povedali, da doma zajtrkujejo:

čokolino, toast (deček je lepo opisal, kaj je toast: kruh spodaj, salama in sirček in še en

kruh zgoraj), »poliko« (poli salamo), evrokrem na kruhu in vodo, marmelado, rumenjak

od jajca, zajčkove kroglice (čokoladne kroglice), kašo, rogljiček in mlečni riž. Pri

pogovoru, kaj otroci doma jedo, se je izkazalo, da vsi otroci doma ne zajtrkujejo, saj

sem otroke spraševala, kaj so jedli za zajtrk včeraj oziroma v nedeljo (dejavnost je bila



____________________________________________________________________________________

12

izvedena v ponedeljek). Pri pogovoru o zajtrku doma so otroci povedali, da njihovi

starši doma jedo, le ena deklica mi je povedala, da mamica in oči jesta le kosilo, ker ne

potrebujeta zajtrka, ker sta že zrastla. Ena izmed deklic mi je opisala, da doma najprej

pojesta zajtrk ona in bratec, nato pa oči in mami, torej malo kasneje. Povedali so mi

tudi, da starši jedo: čokolino, ribji namaz, kosmiče, kruh z marmelado, solato, toaste in

kruh s salamo in sirom. Ugotovili smo, da otrokom pri vrtčevskem zajtrku ne

odgovarjajo »sport muesli«, zelenjavni namazi in ribji namaz. Med vrtčevskimi zajtrki

imajo zelo radi kruh s kislo smetano, kašo, kruh s semeni, salamo in sir, makovke in

mlečni riž.

Otroke sem vprašala, kje jedo obroke in povedali so mi, da obroke jedo za mizo,

sedijo na stolu in ne na kavču. En izmed dečkov je izpostavil, da on ne zajtrkuje na

stolu, ampak na klopi, ker doma nimajo stola, ampak klop. Povedali so, da pri hranjenju

ne gledajo knjig in ne govorijo s polnimi usti. Pri pogovoru o tradicionalnem slovenskem

zajtrku so otroci takoj našteli, da tradicionalni slovenski zajtrk sestavljajo kruh, maslo,

med, mleko in jabolko, ki so ga naše kuharice pozabile. Povedali so tudi, da vsi mi v

vrtcu jemo takšen zajtrk, ena izmed deklic pa je dodala, da takšen zajtrk je tudi njen

bratec v šoli. Deklico, ki prihaja iz drugega kraja, sem vprašala, ali je imela tudi njena

sestrica, ki obiskuje šolo v domačem kraju, takšen zajtrk in deklica nam je potrdila, da

ga je imela. Skupaj smo prišli do zaključka, da imajo vsi otroci v šolah in vrtcih takšen

zajtrk ob dnevu tradicionalnega slovenskega zajtrka. Otroci so ugotovili, da je pomen

zajtrka ta, da jemo hrano, ki je zrastla in bila pridelana v Polhovem Gradcu.

Ogledali smo si knjigo Lepo vedenje za mizo (Muha, 2012) in se pogovorili o

vedenju za mizo. Otroci so mi povedali, da za mizo sedimo lepo, skoraj tesno ob mizi,

da ne letijo drobtinice na tla. Povedali so tudi, da ne brcamo prijateljev, da jemo iz

svojega krožnika, uporabljamo pribor in kar nam ni všeč, pustimo na krožniku. Nato

počakamo, da vsi pojedo in potem vzgojiteljica pokliče, da pospravimo krožnike in

pribor. Povedali so, da s polnimi usti ne govorimo, jemo na čisti in pospravljeni mizi,

brez igrač in knjig.

Otroci so našteli, kaj potrebujemo pri jedi. Pogovorili smo se, da bomo tisti dan

izdelali pogrinjke, na katere bomo z obrisovanjem narisali krožnik, skodelico, vilice in

nož. Pogrinjke bomo uporabljali, da bodo naše mize ostale vedno čiste. V prihodnjih

dneh pa smo spoznali tradicionalni slovenski zajtrk podrobneje, in sicer tako, da smo

pripravili svoj kruh, si ogledali kmetijo, izdelali svoje prav posebno maslo, spekli

medenjake in se posladkali z njimi, izdali medena darila za praznike in pripravili



____________________________________________________________________________________

13

jabolčne krhlje. Otroci so bili zelo veseli, ker imajo radi teme, kjer lahko sami ustvarjajo

in pokažejo rezultat svojega dela.

Izdelava pogrinjkov:

Otroci so bili zelo navdušeni nad izdelavo pogrinjkov. Veliko otrok je imelo težave

pri obrisovanju predmetov, predvsem pri vilicah in žlici, ker nista ravni in se lahko

premakneta.

Nekaterim otrokom je bilo potrebno pomagati na način, da sem jim prijela pribor in

so nato lažje obrisali predmete. Otroci so na krožnik narisali, kaj radi jedo. Otroci so v

veliki večini med dejavnostjo zelo uživali. Nekateri otroci so zelo hitro izgubili

motivacijo, saj se ne marajo udeleževati dejavnostih. Z njimi sem se dodatno

pogovarjala in jih spraševala, kako se bodo prehranjevali npr. brez žlice, če bo za

kosilo juha (žlico so pozabili narisati).

Pri uporabi pogrinjkov so bili otroci zelo ponosni in so pribor polagali na mesto,

kamor so ga narisali, prav tako skodelico in krožnik. Pri jedi so bili zelo pazljivi, da ne

umažejo svojega pogrinjka, ker jim je bil všeč. Pokazalo se je tudi to, da ima vsak otrok

svoj prostor pri prehranjevanju in drug ne posega vanj.

Slika 6: Otrok izdeluje pogrinjek



____________________________________________________________________________________

14

Slika 7: Otroci ob uporabi pogrinjkov

3.3.2. Kruh

Pri spoznavanju teme kruh je bil osrednji cilj to, da otroci spoznajo, iz česa je kruh

sestavljen in kako ga naredimo. Otroci so okušali različne vrste kruha. Ta nova

spoznanja in izkušnje otrok sem želela doseči predvsem praktično, saj si otroci najbolj

zapomnijo, kar sami storijo ali okusijo.

Dejavnost sem razdelila v dva dela.

Otroke sem po zajtrku povabila v jutranji krog, kjer smo obnovili temo včerajšnjega

pogovora. Otroci so mi povedali, da so tisti dan pojedli zajtrk, zato da bodo dobili

energijo in moč ter da ne zbolijo, kar je bil znak, da so si zelo dobro zapomnili temo

pogovora prejšnjega dne. Otroke sem povabila k poslušanju pravljice Pekarna Mišmaš

(Makarovič, 2011), ki so jo poslušali z zanimanjem. Po prebrani pravljici so otroci

obnovili vsebino pravljice ob ilustracijah.

Otroci so pravljico obnovili na naslednji način: »Miške so pomagale Mišmašu peči

kruh. Miške so pridne, ker je bil sam (Mišmaš). Ampak zlobna mlinarica je želela, da

mačka polovi vse miši, potem pa ne bi bilo kruha. Ampak v kruhu ne sme biti dlake.«



____________________________________________________________________________________

15

Ker otroci niso v celoti samostojno obnovili pravljice, sem različnim otrokom

zastavila dodatna vprašanja:

· Kje je pekel Mišmaš? Mišmaš je pekel v dvorani.

· Kaj je pekel Mišmaš? Rogljičke, kruh, kruh s semenčki, ržen, kvas, beli kruh,

rumeni kruh (Namignila sem jim, da je to kruh iz enega žita, ki ga zelo rade jedo

miške in potem so sami prišli do rešitve), koruzni kruh, rjavi (ali ajdov kruh).

· Kdaj je Mišmaš pekel kruh? Zvečer in ponoči.

· Kdo je pomagal Mišmašu? Črne miške, rjave miške, svetle miške.

· Kdo je bil hudoben? Mlinarica Jedrt, ki je Mišmašu pripeljala moko.

· Kaj pa zanima Jedrt? Kako Mišmaš peče kruh.

· Kam Jedrt pogleda, da vidi, kako Mišmaš peče kruh? Skozi ključavnico je videla

miši, ki mesijo in pečejo kruh.

· Po čem sklepamo, da Jedrt ni prijazna? Jedrt je naščuvala svojega mucka, da

naj gre notri in polovi vse miši. Mucek se je odpravil notri in videl, da ni mišk,

notri so bili samo ljudje.

· V koga so se spremenile miške? Najprej so bile miške, ki so pekle kruh, potem

pa so postali mali ljudje, ki so se zabavali.

· Kako je Jedrt Mišmašu pripeljala moko? Z posebnim vozičkom, pomagal pa ji je

črn muc.

· Jedrt ni uspelo izvedeti čudežnega recepta peka Mišmaša.

· Kaj potem naredi Jedrt? Jedrt pred pekarno čaka ljudi in jim pokaže, da je v

kruhu našla mišjo dlako iz pekarne peka Mišmaš-a. Nekateri ljudje so ji žvižgali,

nekateri pa verjeli. Glavni iz vasi so hoteli videti, kako Mišmaš peče kruh in so

šli v dvorano, kjer Mišmaša ni bilo več, saj je šel v drugo vas speč kruh, ker so

tukaj ljudje verjeli zlobni Jedrt.

Otroci so na vprašanje o tem, kako dobimo kruh, odgovorili, da se kruh peče in ne

kuha. Le-to je bil glavni namen branja pravljice, torej da so otroci sami ugotovili, s

katerim kuharskim postopkom nastane kruh. Otroci so mi povedali, da kruh dobimo v

pekarni, v kuhinji, v eni škatli, ki jo imamo doma, pa pritisnemo gumbe in se speče

kruh, t.i. v pečici.

Povedala sem jim, da nekoč še niso imeli takih pečic, kot jih poznamo danes,

hkrati pa sem jim pokazala sliko krušne peči in nekateri otroci so jo prepoznali. Krušno

peč so mi opisali tako, da na njej počivajo pozimi, ker je toplo in jih ne zebe. V večini so

povedali, da jih imajo njihove babice. Povedala sem jim, da so jo nekoč imeli namesto

take pečice, kot jo poznamo danes, kar jih je začudilo, ker jim je bila bolj poznana



____________________________________________________________________________________

16

uporaba krušne peči kot prostora za gretje pozimi. Vprašala sem jih, kakšen kruh lahko

jemo. Otroci so mi povedali, da uživamo lahko le pečen in ne surov kruh ter ne vroč,

ampak hladen kruh, ker nas sicer lahko boli trebuh.

Otroci so mi povedali, da za peko kruha potrebujemo: moko, jajčka (en izmed otrok

doda, da jajčka damo v šmoren, palačinke in v pecivo), sol, sladkor, majhna kocka-

kvas. En izmed otrok mi je povedal, da se kvasu lahko zgodi to, da se lahko »skipa«.

Pogovor smo nadaljevali na temo, kdo pripravlja kruh in otroci so mi v en glas pritrdili,

da kruh pripravlja pek ali mamica. Pogovor sem napeljala na temo, kateri poklic

poznamo in ni pek, ampak nam pripravlja kosilo. Otroci so takoj vedeli, da je to kuhar,

ta ima na glavi kuharsko kapo in belo obleko. Otrokom je tema poklicev že znana

zaradi obiska ene izmed mamic, ki je slaščičarka, zato že dobro poznajo pomen

higiene pri pripravi živil. Povedali so mi, da si moramo pred pripravo k peki kruha umiti

roke, si nadeti kuharsko kapo, da nam lasje ne uidejo v moko. Otrokom sem povedala,

da bomo naslednji dan pekli kruh, zato smo si šli ogledat kuhinjo našega vrtca in šole.

Kuhar nam je predstavil svojo obleko in uporabo svoje kape ter nam razložil, da ima

kuhinja čisti del, kjer kuhajo in umazani del, kjer se pomiva posoda. Otroci, ki so želeli,

so si lahko ogledali notranjost kuhinje.

Ob vrnitvi v igralnico so otroci opisali obisk kuhinje: »Videli smo pečico, ki peče

meso, ampak jutri bomo pa notri pekli naše kruhke. Kuhar nam je povedal, da ima na

glavi kapo, da mu lasje ne padejo v juho.« Povedali so tudi, da je bilo v kuhinji čisto. En

deček doda, da je tam, kjer pomivajo skodelice, umazano. Otroci so povedali, da jim je

bilo vroče, ker kuharji kuhajo in je spodaj ogenj.

Drugi del

Otrokom sem v jutranjem krogu zastavila nekaj ugank iz knjig: Sto ugank (Štefan,

2006), Razvozlanke (Žugman, 2011) in Uganke (Majhen,1999). Nekaj manjših težav se

je pojavilo le pri uganki o kuharju. Otrokom sem pripravila čudežno vrečko, katere so

bili zelo veseli. Takoj so povedali, da se v vrečki skrivajo sestavine za kruh, ker sem jim

prejšnjega dne povedala, da bomo pekli kruh. Otroci so sestavine za kruh nemudoma

našteli.

Enemu dečku sem zavezala oči, z ostalimi otroki pa sem se dogovorila, da bomo

le opazovali, kaj je deček okušal. Deček je poskusil vsako sestavino kruha, ostali otroci

pa so mu potrdili, če je pravilno ugotovil sestavino, ki jo je okusil.



____________________________________________________________________________________

17

Vsi otroci so pokusili vse sestavine in jih opisali:

· moka - čudna, bela, ni dobra

· kvas - smrdi, zanič

· oljčno olje - grenko, zeleno

· voda - brez okusa

· sol - slana

· sladkor - sladek, bel

Slika 8: Otroci poizkušajo sestavine kruha

Po pokušini sestavin smo se odpravili k mizi, kjer smo iz kvasa, sladkorja in

mlačne vode v manjši rumeni posodi pripravili kvasec. V veliko skledo smo stresli

moko, v njej naredili jamico, v kateri smo zmešali olje in sol. Posodo s kvascem so

položili na visoko omaro, ker je pod stropom najbolj toplo (igralnica ima talno gretje in

žal nima radiatorjev). Na približno 10 minut smo hodili gledati, kaj se dogaja z našim

kvascem. Otroci so opazili, da se je kvasec dvignil in da je posoda polna. Opazili so

tudi, da v kvascu nastajajo mehurčki. Ko so otroci opazili, da je naša posoda s

kvascem premajhna, smo nadaljevali s postopkom izdelave kruha. Kot utrjevanje

našega znanja predhodno nismo umili rok, zato sem počakala z nadaljevanjem

priprave tako dolgo, da nas je ena deklica opozorila, da tega ne smemo početi z

umazanimi rokami. Po opozorilu smo si vsi temeljito umili roke z milom. Na glave smo

si poveznili mrežaste kapice, da nam slučajno kakšen las ne bi padel v kruh. Po

opravljenem umivanju smo se zbrali za mizo in skupaj zamesili kruh. Zamesili smo

navaden kruh in kruh brez kvasa.



____________________________________________________________________________________

18

Slika 9: Otroci zamesijo kruh

Zgneteno testo smo postavili na omaro in čakali, da otroci opazijo kakšno

spremembo. Opazili so, da se je en kruh povečal in da ima razpoke - posledice

vzhajanja. En izmed dečkov je ugotovil, da je kruh v drugi posodi ves čas enak, saj

nismo dodali kvasa, ampak le vodo. (Deček mi je povedal, da pri njih doma mamica

velikokrat speče kruh in da ji pomaga, zato je vedel veliko o peki kruha in postopku).

Nevzhajan kruh smo položili na pekač.

Vzhajan kruh smo ponovno pregnetli in otroci so oblikovali svoje žemljice, ki smo

jih odnesli v kuhinjo, kjer so nam prijazni kuharji spekli naše žemljice.

Slika 10: Otroci oblikujejo testo

Pred kosilom smo se posedli v krog in se pogovorili o kruhu. Otroci so obnovili,

kako se peče kruh: »Potrebovali smo moko in kvasec. V tisti rumeni posodi je bil kvas,



____________________________________________________________________________________

19

ki smrdi, ampak kvas je bel. Tak majhen kvas, tak kvadratek (pokažejo velikost). V

rumeno posodo smo dali sladkor in vodo. Posodo smo dali na omaro. Potem, ko je bil

kvasec v celi posodi, smo ga dali v olje in sol ter moko in gnetli. Vse se nam je lepilo na

roke. Potem smo dali testo spet na omaro, kjer je kruh zrasel. Nato smo ga dali še

enkrat na mizo in naredili kroglice, jih položili na pekač ter jih odnesli kuharjem.«

Otrokom sem pripravila pokušino kruha, skupaj smo spoznali razliko med

različnimi vrstami kruha:

Ajdov kruh z orehi:

Ko so ga videli, so mi povedali, da je kruh rjav in da ima notri orehe. Skupaj smo

se spomnili, da je ta kruh iz ajde, torej je ajdov kruh z orehi. Izmed vseh prisotnih so

pokušino kruha v prvem poizkusu zavrnili štirje otroci, a se je en izmed njih kasneje

opogumil, ker so ostali povedali, da je kruh dober. Kruha niso poskusili trije otroci.

Otroci, ki so ga poskusili, so bili nad njim navdušeni. Povedali so mi, da je kruh dober,

da ima poseben okus, da je mehak in da ima trdo-mehko skorjo. En deček je dodal, da

kruh ni bel, ker je moka, iz katere je narejen, rjava.

Koruzni kruh:

Ta kruh je rumen. Povprašala sem jih, iz česa je in takoj so mi povedali, da je iz

koruzne moke. Kruh so poskusili, zdel se jim je boljši kot ajdov kruh z orehi. Povedali

so mi, da ima poseben okus, da je mehak in dober. Kruh so poskusili vsi otroci.

Navaden kruh (iz bele pšenične moke):

Ena deklica je kruh poimenovala, in sicer, da je ta kruh »snegov« kruh, ker je bel

kot sneg. Vsi so poskusili kruh. Povedali so mi, da je kruh dober in da ima drugačen

okus od predhodnih. Povedali so mi, da je to kruh, katerega jim za zajtrk največkrat

pripravijo kuharice in kuharji.

Med otroki sem izvedla anketo, kateri kruh jim je bil najbolj všeč. Glasovali so:

· 9 otrok je glasovalo za vse vrste kruha,

· 3 otroci so glasovali za ajdov kruh,

· 1 otrok je glasoval za koruzni kruh.

V času našega počitka so bile žemljice pečene. Otroci so jih poskusili po počitku.

Vsi so jih bili zelo veseli in so ponosno ponudili košček kruha tudi svojim staršem, ko so

jih prišli iskat.



____________________________________________________________________________________

20

3.3.3. Mleko

Glavni namen dejavnosti na temo mleka je bil, da otroci spoznajo, kako pridobimo

mleko, spoznajo postopek oddaje mleka v mlekarno, kjer izdelajo različne mlečne

izdelke, se seznanijo s tem, da obstajajo ljudje, ki ne smejo uživati mleka ter poskusijo

molžo na maketi.

Otrokom sem že pred zajtrkom povedala, da se bomo tisti dan odpravili na kmetijo,

kjer živi ena izmed deklic v skupini. V jutranjem krogu nam je deklica predstavila, kdo

živi na njihovi kmetiji. Povedala nam je, da poleg nje na kmetiji živijo še mamica, očka,

dva bratca, krave, kokoši in petelin.

Otrokom tema tega obiska ni bila v naprej poznana, zato sem jih spodbudila, naj

dobro razmislijo, kaj iz našega Tradicionalnega slovenskega zajtrka dobimo na kmetiji.

Pred odhodom na kmetijo so mi našteli sestavine Tradicionalnega slovenskega zajtrka:

med, maslo, kruh, jabolko in mleko. Vprašala sem jih, kaj dobimo na kmetiji, ali se

spomnimo, katere živali živijo na kmetiji. Hitro so mi povedali, da nam krava daje

mleko. Mleko so opisali, da je mrzlo in tudi, da ni vedno mrzlo, ker ga včasih pogrejejo,

da je bele barve ter da mleko ni kislo. V nadaljnjem pogovoru o tem, kje vse se

»skriva« mleko, so našteli: gres-mlečni zdrob, smetana, puding, navadni jogurt, sadni

jogurt, kisla smetana, sir, sir, ki se namaže na kruh (sir v trikotnikih), maslo, kakav,

čokolino/čokolešnik, nutella, sladoled, čokolada ter v čokoladnem, lešnikovem in

vaniljevem mleku.

Kam lahko dodamo mleko: v kosmiče, v puding, lahko ga pijemo, Nataša (o.p.

vzgojiteljica) ga doda v kavo, v kašo, v polento, v kakav. Iz tega smo izpeljali, da mleko

uživamo ljudje. Deklica, ki ima doma nekaj dni staro sestrico, je dodala: »Moja sestrica

pije mleko iz mamine joške in ne od krave. Ker je majhna, pije samo od mamice mleko,

nič druzga ne je.« Pogovor smo napeljali na kravje mladičke, otroci so mi takoj

povedali, da so to lahko telički – fantki ali telice – punčke. Kje teče mleko? Otrokom to

ni bilo znano, skozi kakšen postopek pridobimo mleko, zato sem jih navihano vprašala,

ali krava »lula« mleko in ali krava »pokaka« mleko. Povedali so mi, da ne. Ena deklica

je dodala, da kmetija ?? prime kravo za »cuzke« (narečna beseda za vimena) in dobi

mleko. Povedala sem jim, da se »cuzkom« pravilno reče vimena. Temu postopku

rečemo molža. Deklica iz kmetije nam je predstavila postopek molže. Povedala je, da

je kravja vimena potrebno najprej umiti, da so »cuzki« čisti, potem pa lahko molzemo

kravo, ker sicer je mleko umazano. Na obiskani kmetiji kmetica običajno ne molze

ročno, ampak imajo molzi stroj, del katerega kmetica natakne na kravja vimena.

Deklica nam je nazorno z rokami pokazala, kako molzemo kravo, in sicer, da vlečemo



____________________________________________________________________________________

21

vimena gor-dol. Pogovor smo nadaljevali na temo, kaj kmet stori z mlekom in otroci so

mi povedali, da kmet spije vse mleko. Glede na to, da so mi pred tem našteli veliko

izdelkov iz mleka, sem jih vprašala, kako lahko nastanejo izdelki iz mleka, če bi kmet

spil vse mleko. »Tega pa ne vemo,« so zatrdili v en glas.

Deklica nam je povedala, da mleko, ki ga pomolzejo na njihovi kmetiji, odpeljejo v

Ljubljano v tovarno in iz njega naredijo sir in jogurte. Otrokom sem povedala, da to

tovarno imenujemo Mlekarna. Sami so ugotovili, da se v besedi mlekarna skriva

beseda mleko. Pogovor smo nadaljevali o tem, v kakšni obliki kupijo mleko v trgovini.

Povedali so, da je v posebnih škatlicah že nalito v trgovini. »To niso škatlice, ampak

embalaže,« so se otroci popravili med seboj.

Otrokom sem predstavila še temo o alergiji na mleko. Besedo alergija je bila dobro

poznana, ena deklica nam pove, da ima njen bratec alergijo na mleko in ne sme uživati

izdelkov iz mleka. Deklica nam je povedala: »Če bratec popije ali poje kaj mlečnega,

dobi pikice, ki ga zelo srbijo in se praska, tako da mu teče kri. Dobi tudi izpuščaje na

koži.« Otrokom sem povedala, da se to imenuje alergijska reakcija. Otroci so ob tem

pogovoru sami prišli do ugotovitve, da se to, da nečesa ne smemo uživati, imenuje

dieta. Otrok uživa drugačno hrano kot mi in je lahko samo tisto, kar dobi posebej

zapakirano iz kuhinje. Otroci niso znali povedati, ali obstaja še kaj podobnega mleku.

Takoj po vprašanju, če še katera druga žival daje mleko, se je oglasil fantek, ki živi v

bližini kmetije, kjer se ukvarjajo s pridelavo in prodajo kozjega mleka. Povedal nam je,

da imajo pri sosedih v hlevu namesto krav koze in tiste koze dajejo mleko. Vprašala

sem jih, kakšno je torej njihovo mleko in odgovorili so, da je kozje.

Otrokom sem predstavila, da poznamo nadomestek mleka, katerega pridobimo iz

rastlin.

Riževo mleko: »Dobimo ga iz nečesa, kar imate vi zelo radi, kot prilogo pri kosilu

ali za zajtrk, kuhano v mleku,« sem jim povedala. Takoj so ugotovili, da je to riž.

Kokosovo mleko: Opisala sem sadež in povedala, da je sadež večji od jabolka,

ima trdo ter kosmato lupino in raste na palmi. Otroci so dobili prvo asociacijo kivi,

ampak sem jim povedala, da ni prav. Povedala sem jim, da je to kokos.

Ovseno mleko: Povedala sem jim, da je pridobljeno iz žitarice, ki jo lahko jemo za

zajtrk ali jo dodamo v kruh.

Otroke sem povabila na pokušino mleka:



____________________________________________________________________________________

22

· Kravje mleko je bele barve, tak kot vedno, dobrega okusa.

· Riževo mleko ima okus po rižu, je sladko in je bele barve.

· Kozje mleko je kislo, malo sladko, boljše kot riževo, bele barve.

· Ovseno mleko ni bilo nikomur všeč.

Otrokom sem povedala, da bomo izdelali plakat o mleku in o izdelkih, ki vsebujejo

mleko. Otrokom sem razdelila reklamne letake in škarje. Otroci so iz reklamnih letakov

izrezali mlečne izdelke. Vsi otroci so sodelovali in rezali. Pri nekaterih otrocih sem

opazila težave pri pravilni drži škarij. Nekateri otroci so rezali zelo natančno, drugi

nenatančno, tako da so nekje manjkali deli slike, drugje pa je bilo veliko nepotrebnega.

Slika 11: Otroci režejo reklamne letake

Po malici in pokušini mleka smo se odpravili v garderobo, kjer smo se ustrezno

oblekli in odpravili na kmetijo. Na kmetiji nam je gospodar pokazal hlev, teličke in

krave. Dovolil nam je, da smo teličke pobožali in jim ponudili nekaj hrane. Kmet je

otrokom povedal, da krave molzejo dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer in da mleko do

odvoza v mlekarno shranjujejo v posebnih sodih. Otroke je tudi vprašal, ali vedo, kaj

izdelujejo v mlekarni iz mleka. Otroci so mu našteli veliko mlečnih izdelkov. Kmetica

nam je pokazala postopek molže na star način, in sicer ročno molžo. Po predstavitvi so

otroci še nekaj časa z veseljem krmili živali. Nihče izmed otrok se ni pritoževal nad

vonjavami.



____________________________________________________________________________________

23

Slika 12: Ogled hleva na kmetiji

Slika 13: Otroci si ogledajo molžo

Ob povratku v vrtec sem otroke povabila k preizkusu molže na maketi. Maketo

sem izdelala po lastni ideji. Izdelala sem jo tako, da sem v latex rokavico v predel konic

prstov naredila luknjico z iglo, v rokavico na natočila vodo. Rokavico sem v delu, kjer

naj bi bilo ob uporabi zapestje, močno prijela. Otroci so prijeli za del rokavice, kjer so

predvideni prsti v stičišču z dlanjo, in stisnili ter potegnili navzdol. Tako je skozi luknjico

pritekla voda v posodo pod rokavico. Otroci so ob preizkušnji molže zelo uživali.



____________________________________________________________________________________

24

Slika 14: Otroci poizkusijo molžo

3.3.4. Maslo

Osrednji namen dejavnosti je bil, da otroci spoznajo in pomagajo pri nastajanju

masla ter da spoznajo pripravo posebnega masla s korenjem.

V jutranjem krogu smo se pogovorili o tem, kaj smo videli na kmetiji. Otroci so mi

povedali, da so videli krave, traktorje, teličke, mucke, traktor smo vozili (o.p. otroški

poganjalec), prikolice, psa, kokoši in petelina. Opazili so, da so krave jedle seno (o.p.

seno je suha trava). Ob našem prihodu smo krave božali, medtem pa so nas lizale

(o.p. iz varnostnih razlogov smo božali teličke).

Otroke sem povabila k mizi, kjer sem v ročnem stepalniku skupaj z njihovo

pomočjo stepla smetano.

Slika 15: Otroci stepajo smetano



____________________________________________________________________________________

25

Otroci so pokusili stepeno smetano. Pripravila sem mešalnik in skledo, ker sem z

ročnim mešalnikom mešala smetano. Otroci so me opazovali, saj sem zaradi varnosti

otrok želela, da samo opazujejo. Mešalnik sem večkrat odstranila in izklopila, da so

lahko otroci pokusili, ali je res smetana, kasneje pol smetana pol maslo ter nato še

maslo. Z mešalnikom sem smetano tako dolgo mešala, da je nastalo maslo in voda.

Vsebino sem pretresla na cedilo, kjer je tekočina odtekla skozi, na cedilu pa je ostalo

maslo. Otroci so ga z veseljem pokusili in povedali, da je zelo dobro maslo.

Slika 16: Otroci pokušajo maslo

Otroci so opisali:

· »Smetana je dobra, okusna, bela, premika se po posodi.«

· »Maslo je dobro, okusno, rumeno, lahko se maže, imam mastne roke, ker sem

ga prijel, drži se skupaj.«

Otrokom sem pripravila zaposlitev. Prosila sem jih, da narežejo korenje na čisto

majhne koščke, da so urili svojo motoriko. Ponudila sem jim običajne nože, zaradi

varnosti so bili noži manj ostri. Nekateri otroci so imeli težavo pri rezanju, nekateri so

hitro obupali. Otroci so kar nekaj koščkov korenja pojedli. Zelo zanimiv je bil deček, ki

sploh ni želel sodelovati. Deček je svoj košček korenja pojedel, namesto da bi ga

narezal na koščke.

Sama sem v tem času na ribež naribala korenje, saj zaradi varnosti tega opravila

nisem zaupala otrokom. Otroci so narezano korenje pojedli, jaz pa sem naribano

korenje dodala v naše maslo. Otroci so z veseljem poskusili »Polžkovo korenčkovo

maslo.« Nad okusom so bili navdušeni. Del masla smo prihranili za popoldansko

malico.



____________________________________________________________________________________

26

Slika 17: Otroci pokušajo maslo s korenjem

3.3.5. Med

Z dejavnostjo o medu sem želela doseči, da otroci spoznajo lastnosti medu,

njegovo uporabo, topnost medu, se posladkajo z medenjaki iz lokalno pridelanega

medu in pripravijo svečke iz medenih satnic, in sicer za novoletna darila.

Dejavnost smo razdelili na dva dela.

Po zajtrku smo se posedli v jutranji krog. Spomnila sem jih, da jih je pred dnevi

obiskal en gospod, katerega sliko jim pokažem. Vsi so mi veselo povedali, da je bil to

čebelar, ki jim je povedal, da jim čebelice prinesejo med, da čebelice živijo v čebelnjaku

(gredo notri spat), da čebelice med nabirajo v gozdu in na travniku. Čebelar jim je prav

tako povedal, da je med zelo dober, s seboj pa je imel tudi posebno skrinjico z medom,

ki je igrala pesem Čebelar. Omenil je tudi, da je med zelo zdrav, da med damo lahko v

čaj, da se hitreje pozdravimo in da ima čaj z medom zdravilen učinek v primeru bolezni.

Otrokom sem predstavila izdelke iz medu: milo, čaj, medenjak in svečke.

Otroke sem opozorila na posebnost pravega slovenskega medu, in sicer da na

dnu kozarca pravega slovenskega medu, t.i. v steklu, najdemo odtis slovenske

kranjske sivke – čebele.

Otrokom sem pokazala sliko čebele in ogledali smo si poenostavljeno anatomijo

telesa čebele, ki je primerna njihovi starosti. Videli smo, da ima čebela trup, 3 pare nog,

1 par kril, zadek in želo, s katerim nas piči, kadar se počuti ogroženo.

Otroke sem prosila, da si prekrijejo oči. Na sredino kroga sem položila 3 kozarčke

medu: cvetlični, akacijev in gozdni. Ob odkritju oči so mi opisali, da vidijo tri kozarce,



____________________________________________________________________________________

27

ampak, da sta dva enaka, en pa je drugačen. Povprašala sem jih, po čem vidijo, da

niso vsi enaki in povedali so mi, da je en drugačen kot druga dva. En je rjav, dva pa sta

zlato rumena. Takoj so mi povedali, da sta zlatorumena meda, tisti rjavi pa je en čuden,

pokvarjen med. Otrokom sem predlagala, da preberemo, kaj piše in hitro so se strinjali.

Prvi med je bil cvetlični. Ko sem to prebrala, so mi povedali, da so potem čebelice

medičino za ta med nabrale na rožicah.

Drugi med je bil akacijev. Otroci so mi povedali, da so se čebelice potepale in

nabirale medičino po akacijah. Vprašala sem jih, ali je akacija drevo ali rožica.

Povedala sem jim, da je akacija drevo.

Tretji med je bil gozdi med, zato so mi otroci našteli drevesa, ki rastejo v gozdu:

kostanj, lipa, smreka, bukev, javor.

Predstavila sem jim lipov med – sami so dodali, da ga čebelice nabirajo na lipi,

smreki, hoji in na kostanju. Našo dejavnost smo nadaljevali za mizo. Otrokom sem

razdelila žličke. Skupaj smo pokusili vse vrste medu. Ena deklica ni želela sodelovati,

ker ne mara medu.

Otroci so po okušanju med opisali:

· Cvetlični med je dober, sladek, okusen, dobrega okusa in je najbolj zlato

rumene barve.

· Gozdni med je sladek, dober, boljši kot cvetlični, tukaj notri niso rože, ampak

gozdna drevesa.

· Akacijev med je dober in sladek.

Na vprašanje, kateri med je najboljši, so odgovorili, da so bili dobri vsi trije in da so

jim všeč, ker so sladki.

Otrokom sem predstavila in pokazala material za izdelavo sveč za novoletna

darila:

· satnice so sestavljene iz čebeljega voska in imajo osnovni namen, ki je pomoč

čebelam pri grajenju satnic za odlaganje medu v čebelnjaku,

· stenj je vrvica, napojena z gorljivim sredstvom, uporabljamo jo za gorenje.

Otroci so pri mizi z mojo pomočjo izdelovali svečke. Na krajšo stranico satnice smo

položili stenj, ki je bil na eni strani položen do roba, na drugi pa je gledal čez rob

stenice. Stenj smo močno pritisnili v satnico. Stenj smo skrili v satnico, tako da je nastal



____________________________________________________________________________________

28

tulec. Na tulec smo položili roko in močno pritisnili na mizo in ga potisnili naprej, kar

smo ponovili nekajkrat, tako da smo imel tulec. Približno polovica otrok je imela težavo

pri razumevanju navodil, saj so bila zahtevna. Žal se navodil ni dalo prilagoditi in priti

do cilja drugače, zato sem otrokom pomagala. Nastale svečke so bile lepe. V kolikor

katera ni ravno stala, smo jo malo pritisnili na mizo, ker so satnice mehke in bi se

sploščilo. Vsak otrok je izdelal 2 svečki. Pri izdelavi druge svečke se je pokazalo, da so

otroci osvojili postopke zvijanja svečk. Svečke smo zavili v običajen papir in jih

podpisali, da jih bodo otroci podarili svojim staršem kot novoletno darilo.

Slika 18: Otroci izdelujejo medene svečke

Slika 19: Otrok z izdelano svečko



____________________________________________________________________________________

29

Drugi del

Po zajtrku sta nas na blazini čakali dve vrečki presenečenja in otroci niso vedeli,

kaj se skriva v vrečki in kaj bomo tisti dan počeli. Naključno sem izbrala otroke. Vsak

izbrani otrok je izbral eno sestavino iz vrečke in nam povedal, kaj je to. Otroci pri

poimenovanju predmetov niso imeli težav. Manjšo težavo jim je predstavljala le

tehtnica. Z veseljem so sodelovali vsi.

Skoraj vsi so okusili vse sestavine in jih opisali:

· Moka - otroci so jo takoj prepoznali in povedali, da ni nič posebnega in da je to

moka.

· Sladkor so otroci opisali kot zelo sladek, poimenovali so ga tudi z narečno

besedo »cukr«.

· Sodo bikarbono so otroci opisali kot slano, in sicer so jo poimenovali 'sol', ker

imena niso poznali.

· Jajca: iz varnostno-zdravstvenih razlogov nismo pokušali surovih jajc.

· Med so otroci opisali: »Zelo sladek, tak tekoč, malo ga je na hlačah.«

· Maslo so otroci opisali: »Tak, kot ga imamo kdaj za zajtrk.«

· Cimet so otroci opisali, da diši kot piškoti, imena niso poznali.

· Indijske oreščke so otroci opisali kot podobne orehom, imena niso poznali.

Prebrala sem jim recept, otroci pa so prebrana živila zlagali na kup, da smo

preverili, ali imamo vse sestavine za medenjake. Povprašala sem jih, po čem so

medenjaki dobili ime in otroci so mi povedali, da po medu.

Odpravili smo se za mizo, kjer sem otroke vprašala, ali lahko začnemo kar z delom

ali moramo še kaj storiti, preden začnemo. Otroci so mi povedali, da si moramo pred

stikom z živili temeljito umiti roke in nadeti kape, kar smo tudi storili. Otroci so se

postavili v vrsto in po žlicah dodajali moko na tehtnico. Jaz sem skupaj z eno deklico

opazovala, da se na tehtnici pojavi prava številka oz. niz številk. Sama sem stopila

maslo in zgnetla testo.

Po počitku testa v hladilniku so se otroci z veseljem lotili oblikovanja piškotov.

Pokazala sem jim, kako naj piškot izgleda in sami so mi povedali, da so to žogice,

snežene kepice, »kuglice« in okrogli piškoti. Otroci so oblikovane piškote polagali na

pekač, na vsak piškot so dodali še en orešček. Bili so zelo pridni in natančni, na

vsakem piškotu je bil le po 1 orešček. Piškote smo spekli v pečici. Poizkusili smo jih,

bili so zelo okusni.



____________________________________________________________________________________

30

Slika 20: Otroci sodelujejo pri pripravi testa za medenjake

Slika 21: Otroci oblikujejo medenjake

Pred kosilom sem otroke povabila k mizi, na kateri sta bila dva kozarčka čaja.

Otroke sem prosila, da naj vsak poskusi, kakšna sta kozarčka s tekočino in da naj si

okus zapomnijo, da mi bodo lahko kasneje poročali o okusu. Otroci so mi na vprašanja,

kakšna sta kozarčka, takoj odgovorili, da je en mrzel in en topel. Povprašala sem jih,

kje smo dobili tak čaj in odgovorili so mi sledeče:

· »Hladen čaj je v hladilniku, zunaj na zraku ali pa si vanj dodala ledene kocke.«

· »Topel čaj smo dobili v kuhinji, skuhali so ga kuharji ali pa si ga skuhala sama.«



____________________________________________________________________________________

31

Otroke sem vprašala, kje se bo med stopil in kje bo med ostal. Povedala sem jim,

da kdor meni, da se bo med stopil v mrzlem čaju, naj stopi k tabli, kdor pa meni, da se

bo med raztopil v toplem čaju, naj ostane pri mizi.

Otroci so izbrali, da se bo med stopil hitreje v:

· mrzlem čaju: 7 otrok,

· toplem čaju: 12 otrok.

Skupaj smo naredili preizkus, otroci so bili nad tem navdušeni.

V vsak kozarec s čajem sem dodala žlico medu. Otroci so izrazili željo, da bi vsi

radi mešali čaj, zato smo se dogovorili, da vsak malo pomeša in ob besedi »naprej«

kozarec s čajem poda sosedu. Tako si vsi otroci pomešali čaj.

Pomešan čaj se je vrnil na sredino mize. Da smo lahko preverili, ali je v kozarcu

ostal še med, sem iz kozarca s toplim čajem prelila čaj v drugo skodelico in otroke

vprašala, kaj je v skodelici. Povedali so mi, da je kozarec prazen in da vidimo skozi.

Postopek smo ponovili pri kozarcu z mrzlim čajem. Otroci so takoj opazili, da je na žlici

iz mrzlega čaja še vedno med in prav tako tudi v kozarcu. Poskusili smo še pogledati

skozi kozarec, a nam to ni uspelo, ker nam pogled zamegli med.

Slika 22: Otroci med poizkusom topnosti medu



____________________________________________________________________________________

32

3.3.6. Jabolko

Namen dejavnosti na temo jabolka je bila ta, da otroci dodobra spoznajo razliko

med jabolkom in jablano, da otroci spoznajo kaki in granatno jabolko ter da spoznajo,

kako nastanejo jabolčni krhlji.

Po zajtrku smo se posedli v jutranji krog, kjer sem jih vprašala, kaj smo videli na

poti s kmetije proti vrtcu. Vprašala sem jih, kje smo se ustavili in si nekaj dobro

ogledali. Takoj so mi povedali, da je bila to jablana. Vprašala sem jih, ali ni bilo to

jabolko, a so mi razložili, da je jablana drevo, jabolko pa plod, ki raste na jablani.

Predstavila sem jim ljudsko pesmico z naslovom Jabolko rdeče. Vprašala sem jih, ali

želijo, da se skupaj naučimo novo pesmico. Zelo so bili navdušeni. Takoj so bili

pripravljeni sodelovati. Ob pesmici smo zraven kazali z gestami to, kar smo govorili.

Pesmico smo ponovili petkrat, tako da so jo otroci potem že znali povedati samostojno.

Jabolko rdeče

Jabolko rdeče, hej

kje si zraslo mi povej?

"Tam na jablani košati

me je božal sonček zlati,

zdaj sem tvoj,

nič me ne glej!

Umij me dobro in pojej!"

Otrokom sem predstavila 3 jabolka:

Rumeno-zeleno jabolko: Otroke sem povprašala po lastnostih in okusu, ker vem,

da jim je to jabolko že poznano. Vprašala sem jih po delih jabolka in ali je jabolko že

zrelo ter kje raste. Otroci so ga poskusili.

Granatno jabolko: Predstavila sem jim posebno jabolko, ki sem ga prinesla iz kraja

ob morju, kamor hodim v šolo. Takoj so mi povedali, da je to jabolko rdeče. Skupaj smo

si ogledali notranjost jabolka in sestavo notranjosti. Otroci so jabolko tudi poskusili.



____________________________________________________________________________________

33

Kaki oz. zlato jabolko: Povedala sem jim, da imam s seboj še posebno, t.j. zlato

jabolko, ki je prav tako zrastlo ob morju. Povedala sem jim, da ima kaki zelo poseben

okus in da je podoben nečemu, kar radi jedo. Zato sem jim prepustila, da ga poskusijo.

Slika 23: Otroci pokušajo granatno jabolko

Otroci so ob pokušini povedali:

· »Rumeno-zeleno jabolko ima muho, pecelj, malo je kislo, je dobro, je zelene

barve in ima vitamine.«

· »Granatno jabolko ima majhne kuglice, čudno muho, je dober, rdeč in sladek,

raste na morju na drevesu in ima mini peške.«

· »Kaki/zlato jabolko je dobro kot rumeno jabolko ali vaniljev puding, kot jagoda,

ni pešk, ni muhe in je oranžne barve.«

Ker skoraj vsa jabolka dozorijo jeseni, mi vseh jabolk ne moremo pojesti, tako kot

ne popiti vsega mleka na kmetiji. Zato sem otrokom povedala, da so včasih jabolka

shranjevali v kleteh, danes pa imajo hladilnice, kjer se jabolka ohranijo še dlje časa.

Ker je bilo včasih nemogoče, da bi se jabolka ohranila vse do naslednje jeseni, so se

ljudje spomnili, da jih lahko posušijo, saj posušena jabolka ne zgnijejo. Zato sem jim

ponudila posebno shranjena jabolka. Otroci so takoj prepoznali, da so to jabolčni krhlji.

Otroci so jih opisali na naslednji način: juha jabolka, jabolčni krhlji, jabolčni čips, so

dobra, od njih se ne odžejamo in so sladkega okusa.

Povedala sem jim, da sem te jabolčne krhlje pripravila doma, in sicer v sušilniku

sadja, ker žal tega ne moremo narediti v vrtcu zaradi daljšega trajanja sušenja sadja, ki

traja 36 ur in prav tako ni varno pustiti vključenega sušilnika sadja brez nadzora

odrasle osebe. Povedala sem jim, da so to počeli nekoč na kmetijah, ker so imeli veliko

jablan in jabolk. Ker pa takega aparata za sušenje niso poznali, sem jim opisala in

pokazala fotografijo sita, kjer so sušili jabolčne krhlje, in sicer v lesenih sitih, katerih

okvir je bil lesen, spodaj pa so imeli mrežo. Ta sita so postavili v krušno peč.



____________________________________________________________________________________

34

Z otroki sem se dogovorila, da bomo pripravili razstavo slik naših jabolk za starše,

zato sem jih povabila k mizam, kjer so jih že čakali A4 risalni listi in flomastri. Na polici,

ki so jo vsi videli, pa so jih čakala vsa ta jabolka, da so si jih lahko med risanjem še

bolje ogledali. Otroci so z veseljem risali, med risanjem niso imeli težav. Nekaj otrok se

ni držalo navodil, nekaj otrok je narisalo zelo razločne risbice.

Slika 24: Likovno ustvarjene slike, različna jabolka

3.4. Razprava in evalvacija

3.4.1. Zajtrk

Menim, da je bila dejavnost dobro zastavljena in izpeljana skladno z idejo.

Otrokom je bila najbolj zanimiva uporaba pogrinjkov, ker radi uporabljajo in se igrajo z

lastnimi izdelki. Otroci so zelo dobro spoznali pomen zajtrka za zdravje in pravila

lepega vedenja. Lepo vedenje pri prehranjevanju se je skozi celotno šolsko leto znatno

izboljšalo. Skozi celotno šolsko leto so se otroci med seboj spodbujali pri

prehranjevanju, z namenom, da je prehranjevanje zelo pomembno za naše telo. Ob

zajtrkih, katerega sestavljajo med, maslo, kruh in mleko, so vedno povedali, da so to

živila, ki sestavljajo tradicionalni slovenski zajtrk, le da manjkajo jabolka. Dejavnost je

jezikovno in razmišljujoče zelo obsežna, s čimer so se otroci veliko naučili in odkrili

veliko novega o pomenu zajtrka in lepega vedenja pri prehranjevanju. V prihodnjem

šolskem letu bi to dejavnost izvedla skoraj na enak način, le da bi otrokom ponudila še

dodatno poustvarjalno dejavnost, in sicer da lahko sami, brez obrisovanja, narišejo svoj

pogrinjek, ker sem opazila, da so imeli na tem področju težave.



____________________________________________________________________________________

35

3.4.2. Kruh

Izvedba dejavnosti je bila v skladu s pripravo, ki je bila kakovostno in vsebinsko

zelo dobro zastavljena. Vsebine so se med seboj prepletale v splet zanimivih

dejavnosti, ki bi lahko bile v prvem delu daljše. Otroci so želeli še več dejavnosti, kjer bi

lahko tudi sami kaj ustvarjali, ampak to ni bilo mogoče zaradi obsežnosti in navezave

teme na zaključek, kajti kruh se zaradi specifike peke in vzhajanja peče v enem dnevu

in tako tega ne moremo narediti v dveh dnevih. V zaključku bi lahko izvedli še vajo

zamesitve testa na hrbtu prijatelja, s čimer bi otroci pridobili motoriko gibov ob mesenju

testa in utrdili znanje v zvezi s sestavinami, ki sodijo v kruh.

V drugem delu bi lahko dejavnost nadgradili tako, da bi pripravili več vrst

različnega kruha kot je koruzni kruh, ajdov kruh, pirin kruh z mineralno vodo in bi tako

pokusili kruh, ki smo ga pripravili sami. Poglobili bi spoznavanje sestavin tako, da bi

zrna zmleli in tako sami pripravili moko. Pri peki različnega kruha bi lahko spoznali tudi

pomen kvasa, ki je običajno dodan kruhu.

Dejavnost s spremembami bi bila še bolj zanimiva in bolje izvedena, čeprav so se

otroci že skozi izvedene dejavnosti naučili veliko novega. O tem, kaj smo skupaj počeli,

so mi pripovedovali vedno ob srečanju na hodniku in spraševali, kdaj bom ponovno

prišla v skupino, kjer bomo raziskovali in ustvarjali kaj novega in zanimivega, kot je bil

Tradicionalni slovenski zajtrk. S tem so mi pokazali, da so v dejavnostih res uživali in si

jih zapomnili.

3.4.3. Mleko

Dejavnost je potekala v skladu z načrtovanim in je bila zastavljena zelo dobro, saj

so otroci v njej zelo uživali in o dogodkih pripovedovali tudi kasneje ob srečanjih. O

otrokovih izpovedih mi je pripovedovalo tudi več staršev. Pri pogovorih so otroci

pozorno poslušali in mi obljubili, da bodo zelo pazili pri hranjenju, da otroci, ki imajo

alergijo, ne dobijo hrane otrok, si so brez diete. Ena izmed deklic, ki ima alergijo, uživa

le svojo hrano in ji ne bodo ponujali svoje hrane brez vednosti vzgojiteljic. Otroci so ob

obisku kmetije neizmerno uživali. Obisk kmetije se je izkazal kot zelo zanimiva

dejavnost, posledično smo se na kmetiji zelo dolgo zadržali.

Ob povratku v vrtec so otroci pri pogovorih zelo lepo sodelovali in našteli zelo

veliko mlečnih izdelkov. Veliko znanja so odnesli od obiska kmetije in predstavitve s

strani kmetice Suzane.



____________________________________________________________________________________

36

Preizkušnjo molže v vrtcu na maketi bi lahko opisala kot najboljšo dejavnost izmed

vseh pripravljenih dejavnosti. Otroci so v njej nepopisno uživali in so dobili z njo res

pravi stik z molžo. To dejavnost so otroci tudi ob zaključku vseh dejavnosti izpostavili

kot najboljšo.

Pri ponovni izvedbi bi dejavnosti izvedla v dveh delih, in sicer zaradi časovne

stiske. Vsebinsko je bila dejavnost zelo obsežna in bi potrebovala več časa za res

kakovostno izvedbo, tako da bi pri drugi izvedbi en dan namenili obisku kmetije, druga

dan pa ostalim dejavnostim.

3.4.4. Maslo

Dejavnost je bila zastavljena dobro, izvedena pa je bila malo drugače, kot je bila

prvotno zamišljena. Dejavnost je bila zamišljena širše, s preverjanjem lastnosti masla,

z izdelavo dveh vrst masla in ustvarjanjem maslene risbe, kar pa ni bilo izpeljano

zaradi časovne stiske z naprej planiranimi letnimi projekti.

Otroci so v dejavnosti zelo uživali in bili so navdušeni nad izdelkom. Iskrice v

otroških očeh in nasmeh na ustih ob preizkušanju masla povedo veliko več kot tisoč

besed. Veliko so se naučili in hkrati aktivno sodelovali pri izdelavi domačega masla. S

strani staršev sem ob zaključku tematskega sklopa slišala pohvale, kako zelo nazorno

so otroci doma opisovali dogodek o nastanku masla, nekaj staršev je postopke

ponovilo skupaj z otroki doma. Ob ponovitvi bi dejavnost izpeljala nekoliko drugače, in

sicer tako, kot je bila prvotno zamišljena, in jo razdelila na dva dela.

3.4.5. Med

Dejavnost je bila zastavljena zelo obsežno, in sicer bi otroci lahko preizkusili čaj ter

primerjali okusnost čaja z medom ali brez medu. Pri pripravi sestavin za medenjake so

zelo uživali, prav tako pri oblikovanju medenjakov. Lahko bi dodali še dejavnost risanja

s čebeljim voskom, pri kateri bi otroci ustvarjanju s čebeljimi izdelki, ki so danes vse

bolj priljubljeni, saj so pridobljeni na naraven način, ki je dandanes ponovno zelo

cenjen. Ustvarjanje, soustvarjanje, uživanje in preizkušanje nečesa novega je nekaj,

kar se je skozi mojo prakso pokazalo, da otroci res radi počnejo. Dejavnost je bila

zastavljena dobro, saj so imeli otroci zelo pester in zapolnjen dan in so se naučili veliko

novega o medu in njegovih lastnostih in izdelali praktična darilca. Glede na obsežnost

teme je bilo pravilo to, da je bila tema razdeljena na dva dela.



____________________________________________________________________________________

37

3.4.6 Jabolko

Dejavnost je bila v primerjavi s predhodnimi zastavljena preozko, ker v tem pozno

jesenskem času ni izvedljivih življenjskih izkušenj z obiranjem sadja, s katerimi bi

obogatili dejavnost. V kolikor bi bila dejavnost izvedena v času obiranja jabolk, bi pri

tem opravilu pomagali tudi otroci. Zaradi varnosti smo spremenili sušenje krhljev, ki je

bilo predvideno do te mere, da so otroci narezali jabolčne krhlje in jih pojedli sveže,

poskusili pa so suhe jabolčne krhlje, katere sem doma predhodno pripravila. Otroci so

v pokušini zelo uživali, presenetili so me s tem, da so skoraj vsi poizkusili kaki in

granatno jabolko. Presenetljivo so bili navdušeni nad granatnim jabolkom. Dejavnosti bi

ob ponovni izvedbi razširila do te mere, da bi pripravili tudi jabolčni sok in jabolčni

zavitek. Glede na to, da je bila dejavnost prekratka, sem jo podaljšala s tem, da so

otroci s flumastri na risalni list narisali vsa jabolka, ki so jih spoznali. S tem sicer nismo

dosegali zastavljenih ciljev, so pa otroci v dejavnosti likovno ustvarjali in s tem smo

pripomogli k otrokovemu celostnemu razvoju.



____________________________________________________________________________________

38

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Skozi pripravo svoje diplomske naloge sem se naučila veliko praktičnih stvari in

sem jih tudi skupaj z otroki izvedla. Dejavnosti so bile zastavljene v veliki večini

preobširno, a sem opazila, da so bile otrokom zelo zanimive, poleg tega pa so bile

skladne s cilji vseslovenskega projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Na način, ki je

predstavljen v moji diplomski nalogi, otroci dobro spoznajo živila, njihove lastnosti in

uporabo ter s tem otrokom skozi dejavnosti približamo projekt Tradicionalnega

slovenskega zajtrka. To, da so bile dejavnosti v večini zastavljene preobširno, je bila

tudi edina slabost, na katero nisem bila dovolj pozorna pri načrtovanju, saj sem imela

res veliko idej, kako temo približati otrokom, vzpodbuditi njihovo ustvarjalnost in jim

omogočiti pridobivanje poglobljenih izkušenj. Ob ponovitvi dejavnosti bi le-te in

načrtovanje izvedla tako, da bi jim namenila več časa in tako uresničila še več ciljev.

Tradicionalnemu slovenskem zajtrku bi s tem dodala še večji pomen, hkrati pa otrokom

omogočila dodatne izkušnje in pridobitev novih znanj, v katerih sem v času izvedbe in

kasneje ob srečanju z otroki opazila, da so neizmerno uživali. Z novo skupino otrok bi

dejavnosti podaljšala, tako da bi vsaki sestavini namenila dva dni.

Med pisanjem diplomske naloge sem opazila, da je zelo malo literature na temo

Tradicionalnega slovenskega zajtrka, kateremu se namenja na nivoju države vedno

večji pomen, hkrati pa primanjkuje praktičnih navodili za nadgradnjo projekta. S svojo

diplomsko nalogo in idejami za izvedbo dejavnosti sem že razveselila nekaj vzgojiteljic,

vse so bile nad dejavnostmi zelo navdušene in so se odločile, da jih bodo izvedle.

Pohvalile so tudi izvedbo in izbor teme, tudi same so priznale, da se temu projektu

namenja premalo pozornosti.



____________________________________________________________________________________

39

5 LITERATURA IN VIRI

Aktivna. Pridobljeno 25. 4. 2017, www.aktivna.si.

Ambrožič, J. (2015). Prehranjevalne navade mladostnikov. Diplomska naloga. Nova

Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije.

Angleški zajtrk. Pridobljeno 30. 9. 2016, http://www.delimano.si/recepti/angleski-zajtrk.

Gregorič, M., Gabrijelčič – Blenkuš, M. in Fajdiga – Turk, V. (2011). Vidiki zdrave

prehrane s poudarkom na zajtrku. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS.

Hlastan-Ribič, C, in Kostanjevec, S. (2006). Zdrava otroška prehrana ob kateri otroci

uživajo. Danone Slovenija. Pridobljeno 20. 8. 2017, http://www.os-

preddvor.si/images/stories/dokumenti/prehrana/brosura20zdrava20otroska20prehr

ana20.pdf.

Intihar, M. (2014). Zajtrkovalne navade mladostnikov. Magistrsko delo. Maribor:

Univerza v Mariboru. Fakulteta za zdravstvene vede.

Jabolko Rdeče. Pridobljeno 30. 9. 2016, http://marjanca.weebly.com/pesmice-bibarije-

deklamacije.html.

Kurikulum za vrtce. (2010). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod republike

Slovenije za šolstvo.

Majhen, Z. (1999). Uganke. Tržič: Učila.

Makarovič, S. (2001). Pekarna Mišmaš. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Muha, V. (2012). Lepo vedenje za mizo. Ljubljana: A-knjiga.

Prehranska piramida. Pridobljeno 10. 8. 2017, https://eucbeniki.sio.si/nit5/1342

/index2.html.

Štefan A. (2006). Sto ugank. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Tradicionalni slovenski zajtrk. Pridobljeno 30. 9. 2016, http://tradicionalnizajtrk.si.

Žugman-Šink, M. (2011). Razvozlanke. Jezero: Morfem.

univerza na primorskem pedagoŠka fak ulteta · 2018-01-19 · vsak dan je potrebno v telo vnesti...

Documents