umestitev sortirnice za mehansko obdelavo …

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Uroš Bogovič

UMESTITEV SORTIRNICE ZA

MEHANSKO OBDELAVO

KOMUNALNIH ODPADKOV V

OBČINI KRŠKO

magistrsko delo

Celje, september 2014

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Uroš Bogovič

UMESTITEV SORTIRNICE ZA

MEHANSKO OBDELAVO

KOMUNALNIH ODPADKOV V

OBČINI KRŠKO

magistrsko delo

Mentor: doc. dr. Matjaž Knez Somentor: dr. Matevž Obrecht

Celje, september 2014

Mariborska cesta 7

3000 Celje, Slovenija

IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela

Spodaj popisan Uroš Bogovič, študent magistrskega študija, z vpisno številko 21004834, sem avtor zaključnega dela: Umestitev sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov v

občini Krško.

S svojim podpisom zagotavljam:

da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu

virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za

logistiko Univerze v Mariboru;

sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v

obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih

pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v

skladu z njenimi pravili;

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala prof. slov. Jožica Černelič.

V Celju, dne 5.9.2014 Podpis avtorja: Uroš Bogovič

ZAHVALA

Za strokovno vodenje, nasvete in pomoč pri izdelavi magistrskega dela se iskreno

zahvaljujem mentorju doc. dr. Matjažu Knezu in somentorju dr. Matevžu Obrechtu.

Umestitev sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih

odpadkov v občini Krško Dandanes je prioriteta komunalnih podjetij zmanjšati količine odpadkov že na izvoru nastanka. Za odpadke, ki se jih ne da ločiti na izvoru, komunalna podjetja uporabljajo različne tehnike in tehnologije ravnanja. Namen le teh je, da se čim več odpadkov predela, reciklira in ponovno uporabi, kot pa se jih odloži. Tako ravnanje je možno le, če ima komunalno podjetje ustrezno tehnologijo za obdelavo odpadkov. Med bolj znane uvrščamo tudi sortirnice. V magistrski nalogi bomo obravnavali enega izmed načinov obdelave komunalnih odpadkov in sicer na način mehanske obdelave. Za postopke opravljanja takšne obdelave je potrebna izgradnja sortirnice, katere postavitev predstavlja večjo finančno investicijo. S strani države sta bili na Dolenjskem predlagani dve lokaciji umestitve. Prva na odlagališču Spodnji Stari Grad v Krškem in druga v Leskovcu pri Novem mestu. S strani predlogov komunalnih podjetij na Dolenjskem, je ministrstvo za okolje in prostor, kot ustreznejšo izbralo prvo. Da pa bi dokazali smotrnost umestitve sortirnice za mehansko obdelavo odpadkov v Krškem, smo v praktičnem delu opravili analizo stroškov obdelave odpadkov na obeh lokacijah, ju primerjali in kot rezultat raziskave ovrednotili ustreznejšo. Rešitev smo podali skozi upravičenost investicije glede na gospodarski, pravni, okoljski in socialni vidik. Podali pa smo tudi zaključek in predloge za prihodnost. Ključne besede: odpadki, sortirnica za mehansko obdelavo, lokacija sortirnice, stroški

Location of a sorting machine for the mechanical waste treatment

in Krško municipality

Today the priority of waste treatment companies is to reduce the amount of wastes at the very source. For wastes that can be separated at the source, waste management companies use different techniques and technologies. The purpose is to process, recycle and reuse more wastes than there are landfilled. Such treatment is only possible if the waste management company has the appropriate technology for treating wastes. The widely known sorting machines are the ones with mechanical and biological waste treatment technology. In this scientific article we will be dealing with one of the possibilities how to treat wastes – the mechanical waste treatment. To be able to perform such treatments, a sorting complex has to be build. There were two state proposals for the location in Dolenjska region; the first one was at the existing landfill site Spodnji Stari Grad in Krško and the second one in Leskovec pri Novem mestu. Based on the proposals of the waste management companies in Dolenjska region, the first option has been chosen by the Ministry of the Environment and Spatial Planning. In order to justify the location of the sorting complex in Krško we analyzed costs related to waste treatment for both locations, compared the results and explained the final evaluation of the best option in the part dealing with results. The proposal is based through the criteria of feasibility study, social, legal and environmental aspects. Furthermore, we added the conclusion with suggestions for the future.

Key words: wastes, sorting machine for mechanical biological treatment, location of Sorting machine, costs

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program

Uroš Bogovič: Umestitev sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov v občini Krško i

KAZALO

UVOD ........................................................................................................... 1

OPIS PROBLEMA ....................................................................................... 1

CILJI IN TEZE.............................................................................................. 2

PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................. 3

PREDVIDENE METODE ............................................................................ 3

1 TEORETIČNA IN ZAKONSKA IZHODIŠČA ................................ 4

1.1 OSNOVNI POJMI O ODPADKIH ............................................................ 4

1.2 KLASIFIKACIJA IN VRSTE ODPADKOV ................................................ 5

1.3 KOMUNALNI ODPADKI ...................................................................... 6

1.4 EVROPSKA ZAKONODAJA NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI ...... 13

1.5 SLOVENSKA ZAKONODAJA NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI .... 14

1.6 LOGISTIKA NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI ............................ 16

2 POSNETEK STANJA NA PODROČJU RAVNANJA Z

ODPADKI V EVROPSKI UNIJI .................................................... 18

2.1 RAVNANJE Z ODPADKI V EVROPSKI UNIJI ........................................ 18

2.2 POLITIKA RAVNANJA Z ODPADKI V EVROPSKI UNIJI ........................ 18

2.3 METODA RECIKLIRANJA ODPADKOV V EVROPSKI UNIJI .................. 19

2.4 METODA PRIDOBIVANJA ENERGIJE V EVROPSKI UNIJI ..................... 19

2.5 METODA ODLAGANJA ODPADKOV V EVROPSKI UNIJI ..................... 20


ODPADKI V OBČINI KRŠKO ....................................................... 22

3.1 IZVAJALEC STORITEV GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB V OBČINI

KRŠKO ............................................................................................ 22

3.2 DEJAVNOSTI IN CILJI PODJETJA KOSTAK D.D. .................................. 23


Uroš Bogovič: Umestitev sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov v občini Krško ii

3.3 RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI V PODJETJU KOSTAK D.D. .... 24

3.4 ZBIRNI CENTER SPODNJI STARI GRAD V KRŠKEM ........................... 25

3.5 ZBIRNI CENTER CEROD V LESKOVCU PRI NOVEM MESTU .............. 30

4 PROBLEM IZBIRE UMESTITVE SORTIRNICE ZA

MEHANSKO OBDELAVO KOMUNALNIH ODPADKOV ...... 32

4.1 ANALIZA STROŠKOV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI PRED

IZGRADNJO SORTIRNICE .................................................................. 32

4.2 ANALIZA STROŠKOV OBDELAVE KOMUNALNIH ODPADKOV NA

CEROD-U ....................................................................................... 35

4.2.1 Investicija v sortirnico za mehansko obdelavo odpadkov ........... 35

4.2.2 Letni obratovalni stroški sortirnice ............................................. 35

4.3 ANALIZA STROŠKOV OBDELAVE KOMUNALNIH ODPADKOV V

SPODNJEM STAREM GRADU ............................................................ 36

4.3.1 Investicija v sortirnico za mehansko obdelavo odpadkov ........... 36

4.3.2 Povezava investicije in dobrih praks z Republiko Češko ............ 37

4.3.3 Letni obratovalni stroški sortirnice ............................................. 42

4.4 REZULTAT ANALIZ STROŠKOV MEHANSKE OBDELAVE PRI RAVNANJU

S KOMUNALNIMI ODPADKI .............................................................. 50

ZAKLJUČEK ............................................................................................ 53

LITERATURA IN VIRI ........................................................................... 58


Uroš Bogovič: Umestitev sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov v občini Krško iii

KAZALO SLIK

Slika 1: Sestava komunalnih odpadkov za Slovenijo za leto 2011 ................................... 6

Slika 2: Nastajanje komunalnih odpadkov po statističnih regijah ................................... 7

Slika 3: Odvisnost nastajanja komunalnih odpadkov od razpoložljivega dohodka

prebivalstva ....................................................................................................................... 8

Slika 4: Odvisnost nastajanja komunalnih odpadkov od indeksa BDP na območjih

statističnih regij ................................................................................................................ 8

Slika 5: Nastajanje mešanih komunalnih odpadkov v letu 2011 po statističnih regijah .. 9

Slika 6: Predvidena sestava komunalnih odpadkov v letu 2020 ..................................... 10

Slika 7: Pregled direktiv EU na področju odpadkov ...................................................... 13

Slika 8: Upravna stavba podjetja Kostak d.d. ................................................................ 23

Slika 9: Tloris zbirnega centra Spodnji stari grad v Krškem ......................................... 26

Slika 10: Kompostarna v Spodnjem starem gradu ......................................................... 26

Slika 11: Kabina za predsortiranje ................................................................................. 27

Slika 12: Sortirni boben .................................................................................................. 27

Slika 13: Magnet za ločevanje različnih plastik s pomočjo NIR tehnologije ................. 28

Slika 14: Trak za ročno ločevanje odpadkov .................................................................. 28

Slika 15: Sortirna kabina za ročno ločevanje odpadkov ................................................ 29

Slika 16: Bunkerji za razvrščene frakcije odpadkov ....................................................... 29

Slika 17: Tekoči trak za premeščanje ostanka odpadkov iz nove na staro sortirnico .... 30

Slika 18: Tloris zbirnega centra CeROD v Leskovcu pri Novem mestu ......................... 31

Slika 19: Naprave za ravnanje z odpadki na odlagališču CeROD ................................. 31


Uroš Bogovič: Umestitev sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov v občini Krško iv

KAZALO TABEL

Tabela 1: Količina komunalnih odpadkov in število prebivalcev v občini Krško in

Kostanjevica na Krki ...................................................................................................... 33

Tabela 2: Količina kosovnih odpadkov v občini Krško in Kostanjevica na Krki ........... 34

Tabela 3: Skupni stroški ravnanja s komunalnimi odpadki v letu 2011 ......................... 35

Tabela 4: Skupni stroški ravnanja s komunalnimi odpadki na CeROD-u ...................... 36

Tabela 5: Skupni strošek investicije in amortizacije v sortirnico za mehansko obdelavo

odpadkov ......................................................................................................................... 39

Tabela 6: Primeri aktivnih multinacionalk na Češkem .................................................. 38

Tabela 7: Delež obdelanih komunalnih odpadkov po izbranih državah ........................ 39

Tabela 8: Investitorji v centre za ravnanje z odpadki na Češkem .................................. 40

Tabela 9: Strošek obdelave odpadkov glede na predlagane investicije ......................... 41

Tabela 10: Količina komunalnih odpadkov v občini Krško in občini Kostanjevica na

Krki ................................................................................................................................. 43

Tabela 11: Količina in cena komunalnih odpadkov za občine Krško, Kostanjevico na

Krki in Sevnica ................................................................................................................ 45

Tabela 12: Analiza prihodkov od prodaje odpadnih frakcij in skupnih stroškov

mehanske obdelave komunalnih odpadkov .................................................................... 46

Tabela 13: Analiza stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki za občini Krško in

Kostanjevica na Krki po Varianti 1 ................................................................................ 47

Tabela 14: Analiza stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki za občine Krško,

Kostanjevico na Krki in Sevnico po Varianti 2 ............................................................... 48

Tabela 15: Ocenitev stroškov mehanske obdelave komunalnih odpadkov po obeh

variantah ......................................................................................................................... 49

Tabela 16: Analiza skupnih stroškov po dejavnosti ravnanja v Spodnjem Starem Gradu

in na CeROD-u ............................................................................................................... 51

Tabela 17: Spoznanja pri nadaljnji usmeritvi ................................................................ 56


Uroš Bogovič: Umestitev sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov v občini Krško 1

UVOD

Opis problema

Eden izmed perečih problemov slovenskega prostora je še vedno naraščanje količin

komunalnih odpadkov. V skladu z določili nove zakonodaje bodo po Uredbi o

odlaganju odpadkov na odlagališčih (Ur. l. RS, št. 61/2011 in 108/2013), morala

komunalna podjetja, po letu 2015, komunalne odpadke pred odlaganjem ustrezno

obdelati. Da bi le ta zagotovila, da se čim več odpadkov obdela, odloži pa le preostanek

odpadkov, so bila primorana najti ustrezno rešitev v sortiranju odpadkov, saj ostali

načini obdelave v Sloveniji še niso povsem uveljavljeni. Nekatera odlagališča že imajo

sortirnice za obdelavo odpadkov, vendar ne vsa. Pojavljajo se tudi izjeme, kjer se

sortirnice ne nahajajo na samem odlagališču, ampak na zbirnih centrih. V takšnih

primerih ravnanja z odpadki se iz zbirnih centrov na odlagališča odvaža in odlaga le

preostanek odpadkov. Postavitev sortirnic na zbirnih centrih ali na odlagališčih je

odvisna od mesta oddaljenosti odpadkov in količin nastanka odpadkov. Z umestitvijo

sortirnic želijo komunalna podjetja odjemalcem zagotoviti čim boljšo storitev po čim

sprejemljivejši ceni. Problem magistrskega dela, ki smo si ga zastavili, pa je preverjanje

ustrezne lokacije za umestitev sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov

za občino Krško in upravičenost le te skozi analizo stroškov. Kot podlaga za raziskavo

umestitve sortirnice, nam je služil Investicijski program projekta izgradnje objekta za

mehansko obdelavo komunalnih odpadkov v Krškem, ki ga je izdelalo podjetje

Dolenjska projektiva d.o.o. (2011, str. 1-50). S podobnim problemom umestitve

sortirnic se pri nas ukvarjajo tudi občine Ptuj, Logatec in Nova Gorica, ki pa so že

izdelale potrebne investicijske plane vključno z izvajalci: Sl Consult d.o.o. (2010, str. 1-

97) za prvo, Radix d.o.o. (2012, str. 1-139) za drugo in RRS Severne Primorske d.o.o.

(2013, str. 1-154) za tretje mesto. Ustrezna umestitev sortirnice na izbrano lokacijo je

pomembna zaradi trajnostnega razvoja in zagotavljanja ekonomske, okoljske, pravne in

socialne skladnosti. Iz vidika varstva okolja, je pomembna zaradi manjšega vpliva na

onesnaževanje okolja, iz pravnega pa da se zadosti zakonskim predpisom. Seveda pri

tem ne smemo pozabiti na socialni vidik, pri katerem je za umestitev sortirnice potrebno

soglasje okoliških prebivalcev, oziroma lokalne skupnosti. Enaki gospodarski vidiki se

ne pojavljajo samo pri sortirnicah ampak pri vseh tipih ravnanja z odpadki še posebej



pri sežigalnicah, katerih izrazit predstavnik v Evropi, je ravno sežigalnica v Bukarešti iz

Romunije (Ciocoiu, Burce & Colesca, 2012, str. 239). Omembe vreden dejavnik za

umestitev sortirnice je tudi obstoječa infrastruktura, z možnostjo nadgradnje, v smislu

povezovanja starih in novih obdelovalnih naprav s pomočjo transportnih trakov.

Kombinacija obeh pa tako omogoča nižje obratovalne stroške. Med bolj znane

nadgradnje sodobnih sortirnic spada tudi sortirnica v Lagosu iz Nigerije, katere

umestitveni plan so strokovnjaki oziroma inženirji podali s stroškovno analizo obeh

delov sortirnic. Ta študija pa je na razpolago številnim komunalnim podjetjem po svetu,

saj jim služi kot model, na principu katerega lahko nadgradijo svojo, že obstoječo

sortirnico (Ojolo, Orisaleye, Adelaja & Kilanko, 2011, str. 576).

Cilji in teze

Cilj magistrskega dela je, na podlagi analize stroškov preveriti upravičenost umestitve

sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov glede na izbrano lokacijo. Z

analizo želimo lokalnim prebivalcem posredovati, da se je investicija v sortirnico

upravičila, saj bodo tudi sami v obliki plačevanja nižjih storitev pobiranja in odlaganja

imeli korist. Eden od ciljev, pa je tudi dokazati, da so transportne poti zaradi umestitve

sortirnice krajše, ker se le ta nahaja v vozlišču vseh transportnih poti. Z umestitvijo

sortirnice nam je cilj doseči čim boljše sortiranje odpadkov in čim manjšo količino

odpadkov trajnega odlaganja, ker se na osnovi le tega plačuje okoljski davek.

Glavna teza naloge je: Umestitev sortirnice za mehansko obdelavo odpadkov v občini

Krško je smotrna.

Druga teza: Pri sortiranju komunalnih odpadkov v Krškem gre 70% komunalnih

odpadkov takoj po sortiranju v predelavo oziroma prodajo, preostalih 30% odpadkov pa

predstavlja strošek prevoza na deponijo.

Tretja teza: Za doseganje nižje cene storitev sortiranja in odlaganja odpadkov, bi bilo

prav tako ugodnejše za sosednji občini Kostanjevica na Krki in Sevnica, da bi se zaradi

enotnih fiksnih stroškov pridružili občini Krško.



Predpostavke in omejitve

Iz dostopnosti podatkov znotraj letnih poročil in letnih programov lahko

predpostavljamo, da se bo količina komunalnih odpadkov na gospodinjstvo delno

zniževala, vendar je ta glede na rast prebivalstva še vedno dovolj velika, da se

investicija v izgradnjo sortirnice v Krškem upraviči. Prav tako predpostavljamo, da

lahko naletimo na logistična, tehnična in finančna odstopanja od projekta, ki se kažejo

pri izdelavi in delovanju same sortirnice, v primeru potrebe po večjem številu delovne

sile, kakor tudi tekočega in letnega vzdrževanja. Omejitev pri našem delu, pa nam

predstavlja le dostopnost do vseh podatkov, ki so potrebni za izračun obratovalnih

sredstev, kot sta gorivo in električna energija.

Predvidene metode

Pri pripravi teoretičnega dela magistrske naloge bomo uporabili deduktivno metodo,

kjer bomo obrazložili dejstva in zakone na področju odpadkov, dokazovali bomo

hipoteze in jih potrdili ali ovrgli. Tako bomo obdelali strokovno in znanstveno literaturo

v slovenskem in tujem jeziku iz knjig, revij, internega gradiva in spletnih strani. Pri

praktičnem delu magistrske naloge, pa bomo uporabili metodo opazovanja, kjer bomo

raziskovali vzorce. Podatke bomo pridobili iz letnih poročil, investicijskega programa

za izgradnjo projekta za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov v občini Krško in

internih listin. Najprej bomo prikazali predhodno analizo stanja odlaganja odpadkov na

CEROD-u brez sortiranja, kakor je bilo dopustno do sprejetja nove zakonodaje. Z

metodo primerjalne analize bomo primerjali stroške sortiranja in odlaganja odpadkov na

dva načina. Prvi način je, da se odpadki sortirajo v Krškem, znotraj katerega prav tako

preučujemo dve opciji in sicer, da odpadke sortiramo za občino Krško in Kostanjevico

na Krki ter drugo opcijo, kjer se občini Krško in Kostanjevica na Krki priključi še

občina Sevnica. Drugi način pa je, da se odpadki za občino Krško in Kostanjevico na

Krki sortirajo in odlagajo na CEROD-u. Oba načina sta povezana z investicijskimi

stroški, ki jih bomo tekom naloge tudi obravnavali. Pri analizi stroškov bomo uporabili

metode kvantitativne analize, kjer bomo količine stroškov medsebojno sešteli,

primerjali, podali rezultate in vzročno pojasnili, kako le ti nastanejo.



1 TEORETIČNA IN ZAKONSKA IZHODIŠČA

1.1 Osnovni pojmi o odpadkih

Vuk (1997, str. 2) pravi, da je odpadek vsaka tista snov, ki nam v danem trenutku več

koristno ne služi, in bi se je zato radi znebili. To je ena najsplošnejših definicij odpadka,

ki pa glede na sodobne pojavne oblike odpadkov pomeni, da je odpadek vse tisto, česar

danes ne znamo ali še nismo pripravljeni ponovno snovno oziroma energetsko

izkoriščati.

Odpadki se uvrščajo v skupine in podskupine v skladu s klasifikacijskim seznamom

odpadkov. Snov ali predmet, ki se uvršča v eno od skupin oziroma podskupin iz

klasifikacijskega seznama odpadkov, je odpadek samo, če ju imetnik zavrže, namerava

ali mora zavreči. Če se odpadek glede na njegove značilnosti ne more uvrstiti med

nenevarne odpadke, ga je treba uvrstiti med nevarne odpadke, razen če je iz podatkov o

sestavi odpadkov ali iz analize odpadkov s preskusnimi metodami razvidno, da ta

odpadek nima nobene od lastnosti skupin. Po skupinah je označen izvor njihovega

nastanka. Skupine, podskupine in posamezne vrste odpadkov imajo poleg natančno

opredeljenega imena vpisano še ustrezno klasifikacijsko številko odpadka zapisano v

Uredbi o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/2008).

Odpadki predstavljajo kompleksno področje, ki se dotika tako snovnih kot energetskih

izrab, ter s tem finančnih učinkov, kot tudi vsa področja varstva okolja. Za večji del

odpadkov velja, da njihovo identifikacijo, ravnanje in obvladovanje emisij, obravnava

okoljska zakonodaja. Nastajanja odpadkov ni mogoče preprečiti, lahko le zmanjšujemo

njihovo proizvedeno količino z boljšo snovno izrabo. Ko pa nastanejo, jih lahko

odstranimo ali pa jih predelamo tako, da je mogoča njihova ponovna uporaba (Strle,

2006, str. 1).



Zakonska in ekonomska definicija odpadkov se razlikujeta:

Zakonska definicija: V smislu novega Zakona o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 39/2006-

UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006 Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-

10, 33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 108/2009-ZPNačrt-A,

48/2012, 57/2012, 97/2012 Odl.US: U-I-88/10-11, 92/2013) je odpadek določena snov

ali predmet, ko ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali predmet v

posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči.

Ekonomska definicija: Odpadek lahko definiramo kot tisti del proizvodnih in potrošnih

ostankov, ki nima tržne vrednosti ali je ta manjša od stroškov za ponovno uporabo ali

predelavo, t.j. za pridobitev surovin za nove proizvode in potrošne cikluse (Strojin,

1994, str. 220).

Značilnost odpadkov je, da za povzročitelja nimajo več uporabne vrednosti. To z

ekonomskega vidika pomeni, da so variabilni stroški njihove predelave večji od

vrednosti odpadne snovi. Posledično se jih imetnik želi znebiti kar najhitreje in

najceneje. Iz tega izhaja največja nevarnost, saj so največji obremenjevalci okolja prav

odpadki, ki so neustrezno vrnjeni v okolje.

1.2 Klasifikacija in vrste odpadkov

Z vidika nevarnostnega potenciala delimo odpadke na komunalne in nevarne, kar je

opredeljeno v Statističnem uradu Republike Slovenije (SURS, 2002, str. 7). Obstajajo

tudi različne vrste dejanskih kvalifikacij, ki so zasnovane na enem od naslednjih

pristopov:

po viru nastanka odpadka;

po mestu nastanka odpadka (hišni, kosovni, ulični, vrtni, odpadki iz bolnišnic,

gradbeni, industrijski, živalski, radioaktivni itd.);

po agregatnih stanjih;

po namembnosti ravnanja z odpadki.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200639&stevilka=1682















Pravna delitev odpadkov, ki jo zasledimo v ZVO-1F, pa je naslednja:

Komunalni odpadki: Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu

podoben odpadek iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti

ter javnega sektorja. Nevarni odpadki: Nevarni odpadek je odpadek, ki je zaradi ene ali

več nevarnih lastnosti s predpisom uvrščen med nevarne odpadke. Radioaktivni

odpadki: Radioaktivni odpadki so snovi, katerih uporaba ni več možna ali smiselna,

njihova specifična aktivnost, to je aktivnost na enoto prostornine, pa presega zakonsko

določeno mejo (ARAO, 2013).

1.3 Komunalni odpadki

Trenutna sestava in količine komunalnih odpadkov

Najbolj verjetna sestava vseh komunalnih odpadkov (vključno s tistimi, ki jih ne zberejo

izvajalci javne službe) je ocenjena na podlagi podatkov o zbiranju komunalnih

odpadkov v Sloveniji v letu 2011 in rezultatov sortirnih analiz, ki so bile za komunalne

odpadke izvedene v tem letu, kar je prikazano na Sliki 1.

Slika 1: Sestava komunalnih odpadkov za Slovenijo za leto 2011

Vir: Vlada RS - MOP, 2013, str. 38



Rezultati sortirne analize komunalnih odpadkov v letu 2011 kažejo na manjši delež

kuhinjskih odpadkov v komunalnih odpadkih, kot je pričakovati na podlagi podobnih

analiz v drugih državah EU (Vlada RS - MOP, 2013, str. 38).

Količina in sestava komunalnih odpadkov se v Sloveniji nekoliko spreminjata glede na

kraj nastajanja. Za leto 2011 je bila izdelana analiza nastajanja komunalnih odpadkov

po območjih statističnih regij na podlagi naslednjih predpostavk:

vsi nastali komunalni odpadki v Sloveniji imajo enako sestavo;

komunalni odpadki, ki jih ne zberejo izvajalci javnih služb zbiranja komunalnih

odpadkov, se porazdelijo med statistične regije glede na število prebivalcev v

regijah.

Na Sliki 2, so za leto 2011 prikazani rezultati analize nastajanja komunalnih odpadkov

po statističnih regijah.

Slika 2: Nastajanje komunalnih odpadkov po statističnih regijah


Podatki o nastajanju komunalnih odpadkov so v skladu z drugimi statističnimi podatki,

ki opredeljujejo stanje razvitosti posamezne statistične regije oziroma socialno stanje

prebivalstva in značilnosti izvajanja dejavnosti, ki povzročajo največ komunalnih

odpadkov (predvsem turizem in dejavnosti upravnih centrov). Iz podatkov o nastajanju

komunalnih odpadkov v obdobju 2006–2010 ter podatkov o kupni moči prebivalstva v

tem obdobju, ki se izraža z neto razpoložljivim dohodkom prebivalstva, je ocenjeno, da

rast nastajanja komunalnih odpadkov zaostaja za okoli 35 odstotkov za rastjo kupne

moči prebivalstva, kar je razvidno iz Slike 3.



Tudi podatki o razklopu med naraščanjem indeksa kupne moči prebivalstva in

naraščanjem količine komunalnih odpadkov za območje držav OECD, kažejo, da

količina komunalnih odpadkov zaostaja trikrat počasneje od naraščanja indeksa skupne

moči prebivalstva. Podobna odvisnost količine nastajanja komunalnih odpadkov od

kupne moči prebivalstva je opazna tudi pri primerjavi nastajanja komunalnih odpadkov

med posameznimi statističnimi regijami. Ta odvisnost je prikazana na Sliki 4, pri čemer

je indeks kupne moči prebivalstva v posamezni statistični regiji nadomeščen z indeksom

bruto družbenega proizvoda te statistične regije (Vlada RS - MOP, 2013, str. 39).

Slika 3: Odvisnost nastajanja komunalnih odpadkov od razpoložljivega dohodka

prebivalstva


Slika 4: Odvisnost nastajanja komunalnih odpadkov od indeksa BDP na območjih

statističnih regij




Pričakovati je, da se zaradi večje možnosti hišnega kompostiranja na območju

statističnih regij z večjim deležem ruralnih območij po statističnih regijah razlikuje tudi

sestava komunalnih odpadkov, predvsem v deležu kuhinjskih odpadkov. Ker rezultati

sortirnih analiz komunalnih odpadkov za leto 2011 niso preveč zanesljivi in ne zajemajo

območij vseh statističnih regij enakovredno, je na razlike v deležu kuhinjskih odpadkov

v komunalnih odpadkih mogoče sklepati le po razlikah v količini nastalih komunalnih

odpadkov, kot je prikazano na Sliki 5 (Vlada RS - MOP, 2013, str. 40).

Slika 5: Nastajanje mešanih komunalnih odpadkov v letu 2011 po statističnih regijah


Predvidene sestava in količine komunalnih odpadkov v prihodnjih desetletjih

Ukrepi operativnega programa temeljijo na oceni predvidenih količine in sestave

nastalih komunalnih odpadkov v obdobju 2012–2030. Predvideva se, da bo letna

količina nastajanja komunalnih odpadkov, ki jih prevzemajo izvajalci javne službe

zbiranja komunalnih odpadkov, v obdobju 2012–2020 enakomerno naraščala tako, da

bo v letu 2020 za približno 6,4 odstotka večja od količine v letu 2011. Predvideva se

tudi povečanje hišnega kompostiranja na pribl. 8.000 t. Predvidena sestava komunalnih

odpadkov v letu 2020 je prikazana na Sliki 6. Za obdobje 2020–2030 se predvideva

porast komunalnih odpadkov za 3 odstotke, enakomerno po vseh frakcijah. Predvideno

povečanje količin komunalnih odpadkov v obdobju 2012–2020 je v skladu z napovedjo

Komisije o 7-odstotnem povprečnem povečanju komunalnih odpadkov v obdobju



2010–2020, ki ga je Komisija podala v svojem poročilu o izvajanju Tematske strategije

preprečevanja in recikliranja odpadkov (Vlada RS - MOP, 2013, str. 43).

Slika 6: Predvidena sestava komunalnih odpadkov v letu 2020


Mehansko biološka obdelava komunalnih odpadkov

Celoten izraz mehansko biološke obdelave odpadkov se uporablja pri različnih

kombinacijah mehanskega sortiranja in bioloških postopkov. Izvira iz Nemčije in

Avstrije, kjer je večina postopkov načrtovana za stabilizacijo komunalnih odpadkov,

preden se jih odloži na odlagališčih. Mehansko biološka obdelava vsebuje poznate

tehnologije obdelave sortiranja, kompostiranja in anaerobnega gnitja. Hkrati je potrebno

poudariti, da je sestava komunalnih odpadkov različna: odvisna od politike ravnanja z

odpadki, ekonomskega položaja (razpoložljivega osebnega dohodka in potrošniškega

vedenja) in predčasno opravljene analize lokalnega okolja, za vsako državo posebej.

Glavni cilj mehanske obdelave odpadkov je torej pridobiti suhe in biološko stabilne

frakcije, z namenom podaljšati življenjsko dobo deponijskega prostora, zmanjšati

emisije iz deponijskega telesa (izcedne vode, deponijski plin), razgraditi in zmanjšati

biološko razgradljive ogljikove komponente v odpadkih, s stabilizacijo ohraniti

ogljikove komponente in ohraniti energetsko bogate frakcije v odpadkih. (Müller,

Niesar & Turk, 2003, str. 214).



Za samo mehansko obdelavo odpadkov lahko rečemo, da je to proces drobljenja,

sortiranja, izločanja kovin, sejanja in separacije odpadkov. Odpadki, ki so stabilizirani

(z biološko obdelavo) se zmeljejo, nato jih skozi sita, ki imajo določeno milimetrsko

perforacijo, presejemo. Fino presejani del se odloži v kontejnerje, preostanek pa se

transportira v t.i. zračni ločevalec (separator), kjer se ločita lahka in težka frakcija. Pri

lahkih frakcijah je potrebno izločiti vse železne dele, s pomočjo magnetnega ločevalca.

Lahka frakcija se stisne v zato pripravljenih stiskalnicah in je pripravljena za transport v

toplarne, kjer je namenjena sežigu. Pomembno je poudariti, da mehanska obdelava

odpadkov vedno ne poteka le po biološki obdelavi, ampak tudi pred njo (Kallassy,

Efremenko & Chapel, 2008, str. 1). Postopek mehanske obdelave vključuje delovanje

ene ali več naprav za obdelavo odpadkov kot so npr. (DEFRA, 2013, str. 5):

Strgalo, drobilec in mlin: za zmanjšanje velikosti materiala;Ločevalec vrečk: je bolj

nežno strgalo, ki se uporablja za ločitev plastičnih vrečk, medtem pa pusti ostale

odpadke nedotaknjene;

Vibracijski boben z zvezdnim in diskovnim pregledovalnikom: Za ločevanje in

razvrstitev odpadkov po velikosti;

Balistični ločevalec: ločuje po gostoti in elastičnosti lažjih odpadkov kot sta plastika

in papir ter težjih odpadkov kot sta kamen in steklo;

Magnetni in vrtinčasti ločevalec: za odstranitev kovinskega in nekovinskega

materiala in za enostavnejše rokovanje in transport goriva nastalega iz odpadkov;

Optični ločevalec: za sortiranje določenih plastičnih polimerov in ločevanje na vodni

osnovi različnih gostot materialov, ki so lažji kot plastika in težji kot steklo ali

kamen;

Vetrni izpihovalec: za izločitev lažjega papirja in plastike z glavnega traku;

Rotirajoči boben: uporablja gravitacijo za prevračanje, mešanje in poenotenje

odpadkov. Gosti in ostrejši odpadki kot steklo in kovina, hkrati pomagata pri

drobljenju mehkejših materialov, kar povzroči zmanjšanje prostornine papirja in

ostalih biološko razgradljivih materialov.

V Sloveniji so vse kapacitete odlagališč zapolnjene in pristojne oblasti so pod velikim

pritiskom, da nemudoma ukrepajo in zagotovijo primerne kapacitete za prihodnost.

Predvideva se, da v poštev za nadaljnjo rabo pridejo le odlagališča s sistemi mehansko

biološke obdelave odpadkov, saj so bile do nedavnega sežigalnice okoljsko in zakonsko



nesprejemljive, izvoz odpadkov v tujino pa neracionalen (Steiner, 2005, str. 12). Za

izvajanje metode mehansko biološke obdelave odpadkov pa tako potrebujemo ustrezen

obrat oziroma sortirnico in prostor za odlaganje bioloških odpadkov. Pri umestitvi

takšne sortirnice je potrebna temeljita analiza stroškov, med katere spadata investicija in

obratovalni stroški. V naši nalogi se bomo navezali na primer sortirnice v Spodnjem

Starem Gradu v Krškem, katere okvirni stroški investicije znašajo nekaj manj kot

3.000.000 €. Obrat pa obdela okoli 15.000 ton komunalnih odpadkov na leto. V

praktičnem delu naloge bomo podrobneje preučili omenjene stroške.

Podobno lahko navedemo nekaj držav znotraj Evrope in drugod po svetu, kjer imajo že

umeščene sortirnice za mehansko obdelavo odpadkov. Vzemimo primer sortirnice v

Zahodni Franciji, ki je locirana v mestu Lantic. Ta sprejme 14.000 ton odpadkov na

leto, njena investicija znaša 12.000.000 €, namenjena pa je pretežno za obdelavo

različnih vrst bioloških odpadkov, teh je 13.000 ton na leto in manj za mehansko

obdelavo komunalnih odpadkov, teh je 1.000 ton na leto (Kallassy et al., 2008, str. 4).

Francija, kakor tudi Španija torej nimata dobro razvitega ločevanja organskih odpadkov

glede na vir nastanka. Organska frakcija tu konča v komunalnih odpadkih (Tolvanen &

Hänninen, 2005, str. 1121). Svetovno znana korporacija, Veolia Enviromental Service,

za komunalne storitve ne obvladuje samo obrata v Lanticu, ampak poleg njega še 21

podobnih. Med pomembnejše uvrščamo sortirnico v Montazahu, v pokrajini Alexandria

v Egiptu, katera obratuje že od leta 1995. Obrat je bil dograjen z dvema sortirnima

linijama, katere investicijski stroški so znašali 700.000 €. Njena zmogljivost znaša

250.000 ton na leto, kar jo uvršča med največje na svetu. Pretežno se na njej obdelujejo

komunalni odpadki, teh je 175.000 ton na leto in zgolj preostanek bioloških odpadkov,

teh je 75.000 ton na leto (Kallassy et al., 2008, str. 4). Po tem razmerju lahko trdimo, da

so stroški, ki tu nastanejo nizki. V številnih razvijajočih se državah, kot sta že omenjeni

Egipt in Brazilija, pa analize odpadkov dokazujejo, da je delež frakcij bioloških

odpadkov nekje od 40% do 70% v komunalnih odpadkih višji kot delež istih v razvitih

državah, ki znaša nekje od 28% do 35% (Münnich, Mahler & Fricke, 2006, str. 154).

Omeniti je potrebno še dve sortirnici, ki sta locirani v Nemčiji, prvo v Rostocku, ki

obdela 150.000 ton odpadkov na leto in drugo v Dresdnu, ki obdela 85.000 ton

odpadkov na leto. Usmerjeni sta predvsem v mehansko obdelavo odpadkov in manj v

biološko. Vrednost investicije prve je 20.000.000 € in druge 21.000.000 €. Glavni

namen obeh je, da se čim več frakcij presortira in ponovno uporabi. Biološke frakcije



pa se zbirajo ločeno od ostalih frakcij odpadkov. Minimalen preostanek le teh pa

spremenijo v kvalitetno gorivo. Skoraj isti princip obdelave se pojavi tudi v državah, kot

sta Avstrija in Finska (Kallassy et al., 2008, str. 5). Pridobljeni podatki kažejo, da so

investicije nekaterih sortirnic glede na njihovo kapaciteto različne. Tako imamo na eni

strani dražje in manj zmogljive, na drugi strani pa cenejše vendar večjih zmogljivosti.

Prihaja do različnih stroškov med državami, o njih pa odločajo investitor, nameščena

oprema, okolje, ljudje ter regulativa znotraj posameznih držav.

1.4 Evropska zakonodaja na področju ravnanja z odpadki

S 1. majem 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. S tem se je

zavezala k spoštovanju in prilagoditvi svoje zakonodaje evropski tudi na področju

ravnanja z odpadki. Evropska unija je tako pripravila vrsto direktiv, ki se jih morajo

držati njene članice ter letno poročati o rezultatih uveljavljanja in izvajanja teh direktiv.

Slika 7: Pregled direktiv EU na področju odpadkov

Vir: Evropska komisija, 2003, str. 11

Zgornja slika prikazuje seznam trenutno veljavnih direktiv Evropske unije, s katerimi se

ureja problematika odpadkov. Kot vidimo, so direktive razdeljene na štiri področja, med

katerimi Direktiva Sveta o odpadkih (75/442/EGS) predstavlja »splošni okvir«



zakonodaje EU. Direktiva Sveta o odpadkih določa zahteve za vse vrste odpadkov, če

oziroma ki niso urejeni z ostalimi direktivami. V tej direktivi najdemo tudi splošne

napotke za države članice EU, kako naj obravnavajo področje odpadkov, in obveznost,

da pripravijo načrt ravnanja z odpadki. Drugi del okvirne zakonodaje predstavlja

Direktiva Sveta o nevarnih odpadkih (91/689/EGS), ki določa predpise o ravnanju,

predelavo in odstranjevanjem nevarnih odpadkov (Evropska komisija, 2003, str. 11).

Poleg Okvirne direktive o odpadkih vidimo, da je tukaj še nekaj drugih direktiv, ki

urejajo specifične tokove odpadkov. Ti tokovi vključujejo embalažo in odpadno

embalažo, odpadna olja, baterije in akumulatorje, titanove okside, poliklorirane bifenile

in poliklorirane terfenile, izrabljena motorna vozila, odpadno električno in elektronsko

opremo in tudi pristaniške objekte za prevzem odpadkov z ladji in tovornih ostankov.

Uredba Sveta 259/93 ureja čezmejni promet z odpadki (prevoz, uvoz in izvoz)

(Evropska komisija, 2003, str. 12).

Zadnje področje direktiv pa se nanaša na predelavo in odstranjevanje odpadkov, med

kar spadata sežig komunalnih in nevarnih odpadkov ter odlaganje odpadkov na

odlagališčih. Za posebne dejavnosti odstranjevanja odpadkov je potrebna pridobitev

dovoljenja v skladu z Direktivo Sveta o celovitem preprečevanju in nadzorovanju

onesnaževanja (96/61/ES) (Evropska komisija, 2003, str. 12).

1.5 Slovenska zakonodaja na področju ravnanja z odpadki

Pravno ogrodje sistema ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji tvorita Zakon o

varstvu okolja in Zakon o gospodarskih javnih službah. Na podlagi drugega odstavka

30. člena Zakona o varstvu okolja je minister za okolje in prostor izdal Pravilnik o

ravnanju z odpadki. Kasneje je bil s strani Vlade Republike Slovenije preimenovan v

Uredbo o ravnanju z odpadki.

Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 108/2009) je problematiki odpadkov namenil

veliko pozornosti in razveljavil do takrat veljavni Zakon o ravnanju z odpadki. Namen

tega zakona je spodbujanje družbenega razvoja, ki stremi k omogočanju dolgoročnih

pogojev za zdravje, počutje in kakovost človekovega življenja, ob tem pa tudi k

ohranjanju biotske raznovrstnosti (Škafar, 2005, str. 10).




Cilji Zakona o varstvu okolja so (Ur. l. RS, št. 108/2009):

preprečitev in zmanjšanje obremenjevanja okolja;

ohranjanje in izboljševanje kakovosti okolja;

trajnostna raba naravnih virov;

zmanjšanje rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije;

odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega

ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovih regeneracijskih sposobnosti;

povečanje snovne učinkovitosti proizvodnje in potrošnje;

opuščanje in nadomeščanje uporabe nevarnih snovi.

Za doseganje teh ciljev bo v prihodnosti večji poudarek na spodbujanju proizvodnje in

potrošnje, ki prispevata k manjši obremenitvi okolja. Poleg proizvodnje se bosta

spodbujala tudi razvoj in uporaba tehnologij, ki preprečujejo, obnavljajo ali zmanjšujejo

obremenjevanje okolja. Poleg navedenih ukrepov zapisanih v Zakonu o varstvu okolja

(Ur. l. RS, št. 108/2009), pa bo vlada uvedla tudi plačevanje onesnaževanja in izrabe

naravnih virov. Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/1998) je glavni predpis,

ki ureja način ravnanja z odpadki in je v celoti prevzel zahteve evropske Direktive o

odpadkih (75/442/EGS). Smatra se tudi za »splošni pravilnik o odpadkih,« saj določa

(Keuc, 2002, str. 9):

obveznosti posameznih akterjev ravnanja z odpadki;

klasifikacijski seznam vseh odpadkov;

obveznost gospodarjenja z odpadki;

prepoved mešanja odpadkov;

načine ravnanja z odpadki;

obveznosti poročanja.

Ravnanje z odpadki zajema več kategorij ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje,

kontrolo prevoza itd.) in pravilnik glede na te kategorije ločuje oziroma posebej

obravnava povzročitelje, imetnike, zbiralce, prevoznike, posrednike, predelovalce in

odstranjevalce odpadkov ter jim določa obveznosti in zahteve.

Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/2008) je bila objavljena leta 2008.

Določa obvezno ravnanje z odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja, trgovanja,





predelave odpadkov in obveznost poročanja Evropski komisiji. Uredba nadomešča

predhodni Pravilnik o ravnanju z odpadki, uvedenih pa je bilo nekaj novosti in novih

pojmov. Ključni cilj uredbe pa je preusmeritev odpadkov iz odlagališč v predelavo.

Poleg teh treh osnovnih vodil zakonodaja o ravnanju z odpadki zajema še nekaj

naslednjih najpomembnejših predpisov:

Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe

ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/2001);

Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 68/2011);

Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Ur. l. RS, št.

100/2010);

Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur. l. RS, št. 70/2008);

Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili (Ur. l. RS, št. 105/2008);

Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (Ur. l. RS, št. 37/2011);

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim

odpadom (Ur. l. RS, št. 39/2010).

1.6 Logistika na področju ravnanja z odpadki

Sistem ravnanja z odpadki (zbiranje, pretovori, prevozi itd.) je zahteven logističen

sistem, saj gre za prevoz v glavnem problematičnih odpadkov, razpršenih po različnih

lokacijah, kot so ekološki otoki, sledijo zbiralni centri, kjer se zbirajo večje količine

odpadkov. Glede na način predelave ali odlaganja je potrebno urediti za nekatere vrste

odpadkov tudi skladišča, kjer se nekateri odpadki začasno skladiščijo, in obrate za

razgradnjo. V sistem zbiranja in transporta so vključeni še reciklažni obrati ali

reciklažni centri, kjer poteka proces reciklaže. Na koncu procesa se reciklirani material

proda, medtem ko se nekoristen material odpelje na komunalno deponijo. Glede na to,

da je več vrst recikliranega materiala, je tudi kupcev več in s tem tudi prevozov.

Logistika ima v celotnem procesu pomembno vlogo, saj se odpadki in dobljeni materiali

premeščajo med številnimi lokacijami, kjer vsaka lokacija predstavlja vozlišče v veliki

medsebojno povezani transportni mreži ("Logistika pri ravnanju z odpadki" [Minet],

b.d). Logistika pri ravnanju z odpadki je podobna logistiki v splošnem in se razlikuje le



v lastnostih, ki so specifične za ravnanje z odpadki. Ločimo tri nivoje odločitev

logistike pri ravnanju z odpadki: strateške, taktične in operativne. Strateške odločitve so

tiste, ki za daljši čas vplivajo na celotno organizacijo ali njen večji del. Te odločitve so

relativno redke, nekatere se zgodijo celo samo enkrat. Pri ravnanju z odpadki so na

področju logistike pomembne strateške odločitve o pristopu ravnanja z odpadki, ki se

mora uskladiti v celoten sistem delovanja ("Nivoji odločitev" [Minet], b. d..). Če se

odločimo za reciklažni center moramo sprejeti naslednje strateške odločitve, kot so

("Strateške odločitve pri postavljanju reciklažnega centra" [Minet], b. d.):

potrebe po reciklažnem centru;

kapaciteta skladiščenja in kapaciteta procesa reciklaže;

vrste reciklaže;

lokacija reciklažnega centra;

potreba po dodatnih objektih za razgradnjo in skladiščenje;

kapaciteta in lokacija dodatnih objektov za razgradnjo in skladiščenje ipd.

Taktične odločitve za določen čas vplivajo na del organizacije ali poslovanja, pretežno

se sprejemajo glede na predhodno sprejete strateške odločitve. Čeprav so taktične

odločitve redke, morajo slediti aktualnim potrebam poslovanja. Pri ravnanju z odpadki

na področju logistike so pomembne naslednje taktične odločitve ("Taktične odločitve"

[Minet], b. d.):

izbira logističnega partnerja (ali ocena partnerja);

transportne enote in izbire zabojnikov;

izbira lastnih vozil;

potreba po lastnih vozilih.

Na trenutne aktivnosti ravnanja z odpadki vplivajo operativne odločitve, ki načeloma

nimajo velikega vpliva na poslovanje. Operativne odločitve so povezane z aktivnostmi,

ki so že prej določene v strateških in taktičnih odločitvah, ki jih sprejemajo najnižje

vodstvene strukture. Te odločitve so zelo pogoste, saj so del vsakodnevnih aktivnosti.

Pri ravnanju z odpadki na področju logistike sta pomembni naslednji operativni

odločitvi ("Operativne odločitve" [Minet], b. d.):

izbor optimalne poti;

odločitve o transportu in izvajalcu transporta.




ODPADKI V EVROPSKI UNIJI

2.1 Ravnanje z odpadki v Evropski uniji

Odpadki so področje, ki zadeva vse nas, saj jih proizvajamo prav vsi. Povprečno vsak

izmed 500 milijonov Evropejcev proizvede pol tone komunalnih odpadkov vsako leto.

Poleg tega industrija proizvede 360 milijonov ton odpadkov, gradbeništvo 900

milijonov ton, in oskrba z vodo in energijo, 95 milijonov ton. Skupaj Evropska unija

proizvede 3 milijarde ton odpadkov letno. Vsi ti odpadki imajo ogromen vpliv na

okolje, saj povzročajo onesnaževanje in toplogredne pline, ki prispevajo k spremembi

podnebja, ter izgubam različnih naravnih surovin. Slednji problem v Evropski uniji je še

posebno pereč, saj je potrebno večino surovin uvažati. Politika ravnanja z odpadki v

Evropski uniji teži k zmanjšanju vpliva na okolje in ljudi. Vplivi nastanejo zaradi velike

količine različnih tehnoloških izdelkov, ki vsebujejo mešanico različnih materialov, kot

so plastika, redke kovine in nevarni materiali, kateri lahko ogrožajo zdravje. Politika

Evropske unije glede ravnanja z odpadki si je postavila cilj za zmanjševanje okoljskih in

zdravstvenih vplivov odpadkov in strmi k izboljšanju učinkovitosti Evrope z viri.

Dolgoročni cilj je, da se Evropa preobrazi v družbo, ki predela, se izogiba nastajanju

novih odpadkov in strmi k večkratni uporabi že nastalih odpadkov. Namen je doseči

višjo raven recikliranja in minimiziranje pridobivanja novih surovin iz narave. Ustrezno

ravnanje z odpadki je ključen element pri zagotavljanju učinkovitosti trajnostnega

razvoja evropskega gospodarstva (Evropska komisija, 2010, str. 2).

2.2 Politika ravnanja z odpadki v Evropski uniji

Politika ravnanja z odpadki v Evropski uniji se je zadnjih 30 let razvijala s pomočjo

akcijskih načrtov in zakonodajo, ki sta težili k zmanjšanju negativnih okoljskih in

zdravstvenih vplivov. Tako se je ustvarilo energetsko in učinkovito gospodarstvo. Šesti

evropski akcijski program, ki je potekal od leta 2002-2012, je v ospredju ravnanja z

odpadki postavil ravno težnjo k njihovemu nenastajanju. Primaren cilj je zagotoviti, da

gospodarska rast ne pomeni nastajanja še več novih odpadkov. To je vodilo k nastanku

dolgoročne strategije z odpadki. Leta 2005 narejena tematska strategija o nenastajanju



odpadkov in reciklaži je vodila do revizije direktive o odpadkih, na katerih temelji

politika ravnanja z odpadki v Evropski uniji. Revizija je pomenila bolj moderni pristop

k ravnanju z odpadki in premik stran od videnja odpadkov ne kot neko nezaželeno

breme ampak kot cenjen vir. Direktiva se osredotoča na nenastajanje odpadkov in

postavlja nove cilje, ki bodo Evropsko unijo pomaknili bližje k cilju, da postane družba

reciklaže. Države članice Evropske unije so se zavezale, da bodo do leta 2020 predelale

50% komunalnih odpadkov in 70% gradbenih odpadkov. Direktiva je tudi vpeljala pet

stopenjsko lestvico ravnanja z odpadki, kjer je najboljša opcija samo nenastajanje

odpadkov, nato pa sledita ponovna uporaba in reciklaža, kot zadnja možnost pa se

pojavi odlaganje odpadkov na odlagališčih. Zakonodaja Evropske unije se pomika proti

vrhu te petstopenjske hierarhične lestvice oziroma drugače povedano postaja vse bolj

strožja (Evropska komisija, 2010, str. 4).

2.3 Metoda recikliranja odpadkov v Evropski uniji

Reciklaža zmanjšuje količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih, hkrati pa zmanjšajo

količino potrebnih novih surovin. To je pomembno, saj je Evropa odvisna od uvoza

surovin, z reciklažo pa ima industrija dostop do surovin, kot so papir, steklo, plastika,

kovine in ostale redke kovine. Politika odpadkov v Evropski uniji predvideva, da se pri

izdelavi izdelkov uporabi čim več predelanega materiala. Reciklaža pomeni tudi

prihranek energije. Evropska unija si je postavlja cilje reciklaže za številne tipe

odpadkov, kot so stara vozila, elektronska oprema, baterije, komunalni odpadki in

gradbeni material. Članice države so odgovorne za dosego teh ciljev. Posamezniki

imajo pomembno vlogo pri reciklaži, saj je v posameznih državah od posameznika

odvisno, da ločuje različne tipe materialov (papir, plastiko, kovine itd.). S tem se

zagotovi, da je predelni material višje kakovosti, zaradi česar je možna izdelava

številnih novih izdelkov (Evropska komisija, 2010, str. 9).

2.4 Metoda pridobivanja energije v Evropski uniji

Moderni obrati za sežig odpadkov se uporabljajo za proizvodnjo elektrike, pare in

ogrevanja za stavbe. Odpadki se lahko uporabijo kot gorivo v določenih industrijskih

procesih. Slabo ali nepopolno izgorevanje odpadkov lahko povzroči okoljsko in



zdravstveno škodo, zaradi nevarnih kemikalij kot so: dioksini in kislinski plini. Za

zagotavljanje popolnega uničenja nevarnih snovi, morajo sežigalnice sežigati odpadke

pod strogim nadzorom in visokih temperaturah, kjer izpust emisij nevarnih odpadkov v

okolje ne more biti preprečen, so potrebni dodatni ukrepi. Zaradi tega je Evropska unija

določila okoljske standarde za sežigalnice in kogeneracijske obrate. Zakonodaja

pomaga zagotavljati, da je okoljski strošek odpadkov minimaliziran, medtem ko so

koristi maksimalizirane. Postavljena je meja vrednosti emisij sežigalnic, ki so

nadzorovana. Poleg tega pa je predviden čim boljši okoljski in energijski izkoristek

sežigalnic. Pridobivanje energije s sežiganjem je pogosto eden izmed najučinkovitejših

načinov upravljanja z materiali, še posebno tistih, ki težje gorijo ali se izpuščajo pri

visokih temperaturah v zrak. Države članice morajo pred sežiganjem odpadkov

pretehtati kakšna je potencialna korist ali škoda sežiga. Primarna proizvodnja energije iz

komunalnih odpadkov v sežigalnicah se je od leta 1995 več kot podvojila (Evropska

komisija, 2010, str. 8).

2.5 Metoda odlaganja odpadkov V Evropski uniji

Odlaganje odpadkov na odlagališčih je najstarejša oblika ravnanja z odpadki in najmanj

želena opcija, ki ima lahko številne negativne posledice. Ena izmed teh je tudi

nastajanje metana, ki je močan toplogredni plin in ima 25-krat večji negativni vpliv, kot

ogljikov dioksid. Na samem odlagališču se začne nabirati plin, kar lahko povzroči tudi

eksplozije. Plin metan povzroča kemijsko reakcijo v stiku z ostalimi težkimi kovinami,

pri čemer nastaja izcedek, ki lahko ogrozi podtalnico, saj se v okolje tako izloča solna

raztopina. Zavedanje tveganj, ki jih predstavlja odlagališče so privedli do zakonodaje na

ravni Evropske unije. Po teh zakonih so okoljske oblasti odgovorne za izdajo dovoljenj,

izvrševanje inšpekcijskih pregledov in zagotavljanje določenih standardov. Direktiva

odlagališč zavezuje države članice, da zmanjšajo do leta 2016, v primerjavi z letom

1995, za 35% količino biorazgradljivih odpadkov na odlagališča. S tem bi se znatno

zmanjšal problem nastajanja metana, poleg tega pa je potrebno ta isti plin na

odlagališčih ujeti in ga porabiti za proizvodnjo energije. Zakonodaja Evropske unije je

povzročila ogromne spremembe, saj se je zaprlo na tisoče odlagališč po Evropi, ki niso

dosegale minimalnih standardov za obratovanje. V primerjavi z letom 1995, se je širom

Evropske unije zmanjšala količina komunalnih odpadkov na odlagališčih za 25%. Kljub



temu, da povprečno majhno število držav ne odloži skoraj nič odpadkov na odlagališča,

pa je odlaganje odpadkov še vedno prisotno (Evropska komisija, 2010, str. 7).




ODPADKI V OBČINI KRŠKO

3.1 Izvajalec storitev gospodarskih javnih služb v občini Krško

Začetki družbe Kostak, d. d., segajo v leto 1954, ko je bila izdana odločba o ustanovitvi

finančno samostojnega zavoda pod imenom »Komunalna uprava Videm Krško«. Že

tistega leta so opravljali različne dejavnosti, saj je bilo podjetje registrirano za

izvrševanje remontnih del na stanovanjskih hišah, vzdrževanje in popravljanje

komunalnih naprav, upravljanje javne tehtnice, tržnice, sejmišča, stadiona, parkov,

občinskih cest in poti, kopališč, pokopališč, pogrebnega zavoda, za pravilno delovanje

vodovodnih naprav, kanalizacije in javne razsvetljave. Leta so minevala in podjetje se je

hitro širilo. Podjetje je od leta 1965 do 1971 delovalo pod imenom Zavod za komunalno

dejavnost Krško, od leta 1972 naprej pa deluje pod imenom Komunalno stavbno

podjetje Kostak Krško (»Zgodovina podjetja Kostak« [Predstavitev podjetja Kostak

d.d.], b. d.). Danes družba Kostak d.d., z upravo na Leskovški cesti 2a, ki je prikazana

na Sliki 8, opravlja dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb in tržnih dejavnosti.

Dejavnosti, s katerimi se podjetje ukvarja, so (»Kostak danes« [Predstavitev podjetja

Kostak d. d.], b. d.):

ravnanje z odpadki;

oskrba s pitno vodo;

odvajanje in čiščenje odpadnih voda;

pogrebna in pokopališka služba;

upravljanje tržnice;

gradbeništvo;

tržne dejavnosti komunale (vzdrževanje vodovodnih in kanalskih sistemov, ravnanje

z odpadki v večjih zdraviliščih, izdelava projektne dokumentacije itd.);

vzdrževalna in čistilna dela (se izvajajo v objektih Nuklearne elektrarne Krško);

trgovina (prodaja gradbenega, sanitarnega, elektroinštalacijskega materiala itd.);

druge storitvene dejavnosti.



V Kostaku so prepričani, da s svojo dejavnostjo opravljajo družbeno koristno delo v

dobro narave in za preživetje nas vseh. Zato se tudi veliko posvečajo dejavnostim za

mlade, saj želijo preko njih opozoriti na okoljske probleme in na to, da jih je potrebno

tudi reševati, pa naj ne gre samo za ravnanje z odpadki ampak tudi za ravnanje s čisto

vodo, lepšega zgleda mesta ali kaj drugega.

Slika 8: Upravna stavba podjetja Kostak d.d.

3.2 Dejavnosti in cilji podjetja Kostak d.d.

Z rastjo življenjskega standarda prebivalstva narašča količina komunalnih odpadkov.

Ustvarjanje velikih količin odpadkov vpliva na izgubo naravnih surovin in energije na

eni strani, na drugi pa družbi nalaga vse večje stroške za njihovo zbiranje, reciklažo in

odstranjevanje. Na področju ravnanja z odpadki, se je občina Krško skupaj z družbo

Kostak d.d., odločila za dograditev sortirne linije v napravo za mehansko obdelavo

odpadkov, ki omogoča sortiranje komunalnih odpadkov in dodatno ločevanje zbranih

frakcij. Iz ostanka odpadkov, ki se zberejo v gospodinjstvih v sivih posodah se izločijo

biorazgradljivi odpadki in druge ločene frakcije kot so papir, plastika, kovine,

sestavljena embalaža, gorljiva frakcija. Tako lahko učinkovito skrbijo za urejeno okolje

in zmanjšanje količin odloženih odpadkov. Na 231 postavljenih zbiralnicah oziroma

ekoloških otokih v občini Krško in 21 v občini Kostanjevica na Krki še naprej

nadaljujejo z ločenim zbiranjem odpadkov. Uporabnike pa stalno osveščajo in

vzpodbujajo k takšnemu ravnanju (Kostak d.d., 2012b, str. 34). Omenjene dejavnosti, ki

jih izvaja podjetje Kostak so usklajene z evropsko politiko, ki strmi k preprečevanju

nastajanja odpadkov in daje prednost recikliranju in ponovni uporabi, kar je tudi cilj



vseh komunalnih podjetij, da sledijo temu programu. Načini ravnanja z odpadki po

operativnemu programu zadevajo torej vsakogar, tako posameznike in podjetja, kot tudi

organe oblasti. Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, opredeljuje cilje po

posameznih operativnih programih na področju ravnanja z odpadki. Osnovna cilja vseh

programov sta zmanjševanje količin trajno odloženih odpadkov in čim večja snovna

izraba v smislu reciklaže.

Poleg osnovnih ciljev, ki jih v podjetju Kostak želijo doseči ali preseči, so tu še ostali

(Kostak d.d., 2012a, str. 15):

aktivno vključevanje v dokončno izgradnjo objekta za biološko obdelavo

razgradljivih odpadkov na lokaciji Spodnji Stari Grad;

nadaljevanje razvoja ločenega zbiranja odpadkov na vseh področjih;

sortiranje in obdelava ločenih frakcij in oddaja le-teh končnim odjemalcem, kar

vzporedno pomeni zmanjševanje količin odloženih odpadkov;

osveščanje uporabnikov o ločenem zbiranju odpadkov in o doseženih uspehih;

sledenje trendom in uvajanje novitet;

nadaljevanje uporabe plastičnih posod, ki so lahke za rokovanje in vzdrževanje,

hkrati pa omogočajo tudi morebitno nadgraditev sistema z avtomatsko identifikacijo

in lociranjem.

3.3 Ravnanje s komunalnimi odpadki v podjetju Kostak d.d.

Za leto 2012 so v Kostaku ocenili, da so iz gospodinjstev ločeno zbrali in obdelali več

kot 45 % vseh komunalnih odpadkov. Komunalne odpadke so do avgusta 2012 odvažali

preko prekladalne postaje na center za ravnanje z odpadki na dolenjskem (CeROD). Ker

pa je center za ravnanje z odpadki izgubil dovoljenje trajnega odlaganja, brez obdelave,

so od meseca februarja 2011 naprej, omenjene komunalne odpadke iz Leskovca pri

Novem mestu, vozili na obdelavo v Lenart pri Mariboru. Ostanek odpadkov, ki se jih

tako ni dalo dokončno obdelati pa so pripeljali nazaj na deponijo. Tak sistem ravnanja z

odpadki je povzročil, da je izvajalec komunalnih storitev na CeROD-u dvignil ceno

deponiranja odpadkov, kar je posledično zvišalo tudi stroške storitev ravnanja s

komunalnimi odpadki tako pri ostalih komunalnih podjetjih kot končnih odjemalcih.

Višji stroški so posledica višjih cen komunalnih storitev, daljših transportnih poti in



negativnega vpliva na okolje. Z namenom uskladitve cene je podjetje CeROD v zakup

predlagalo Ministrstvu za okolje in prostor, da bi povečalo število komunalnih podjetij,

ki bi bili vključeni v sistem odlaganja odpadkov, s čimer bi cena komunalnih storitev

padla. Omenjeni predlog ni bil sprejet, zato so bila komunalna podjetja primorana najti

ustrezno rešitev odlaganja odpadkov. Ker je v odvoz in odlaganje odpadkov na območje

CeROD-a posredno vezano tudi podjetje Kostak, so le ti v želji zagotoviti občanom čim

boljšo storitev za čim nižjo ceno, skupaj s predstavniki državne in lokalne skupnosti,

iskali alternativne rešitve. Na razpolago sta bili predlagani dve rešitvi. Prva, da bi se

komunalni odpadki obdelali v Krškem na Zbirnem centru v Spodnjem Starem Gradu in

druga, da bi se jih obdelalo na lokaciji CeROD-a v Leskovcu pri Novem mestu. Cilj

obeh je ostal enak: obdelati čim več odpadkov, odložiti pa jih čim manj (Kostak d.d.,

2012a, str. 16).

3.4 Zbirni center Spodnji Stari Grad v Krškem

Zbirni center vključuje sprejemni plato s tehtnico, nadstrešnico za skladiščenje ločeno

zbranih frakcij komunalnih odpadkov, reciklažno dvorišče, kompostarno in sortirno

linijo, kar je v tlorisu razvidno iz Slike 9. Glavna naloga zbirnega centra je obdelati čim

več ločeno zbranih odpadkov ter jih plasirati končnim prevzemnikom (družbam za

ravnanje z embalažo). Kompostarna je bila v letu 2008 nadgrajena s sistemom

prisiljenega kompostiranja. Prikazana je na Sliki 10. Sistem omogoča delno pospešitev

procesa kompostiranja, je računalniško podprt in zagotavlja avtomatsko vpihavanje

zraka in elektronski nadzor temperature posameznega kompostnega kupa. Na

kompostarni se predelujejo biološki odpadki iz gospodinjstev ter zeleni odpad iz

urejanja vrtov (Kostak d.d., 2012a, str. 17).



Slika 9: Tloris zbirnega centra Spodnji stari grad v Krškem

Vir: »Zbirni center« [GIP Elite], b. d.

Slika 10: Kompostarna v Spodnjem starem gradu

Nova sortirnica je zasnovana za sortiranje komunalnih odpadkov, uporablja pa se tudi

za sortiranje ločeno zbranih odpadkov. Dostavljeni odpadki se nakladajo v zalogovnik s

podzemnim dozirnim trakom, s katerim se enakomerno dozira količina odpadkov v

kabino za pred sortiranje, kar je razvidno iz Slike 11. V tej kabini se izločijo odpadki

večjih dimenzij.



Slika 11: Kabina za predsortiranje

Za kabino sledi sortirni boben, glej Sliko 12, kjer se v prvem delu odpirajo vreče in

preseje organska frakcija do 85 mm.

Slika 12: Sortirni boben

V drugem delu je sito za sejanje do premera 350 mm. Frakcija od 85 do 350 mm gre na

balistični izpihovalnik, kjer se deli na ploščato in kotalečo frakcijo. Vse kar je manjše

od 85 mm se preusmeri na trak z organskimi odpadki. Iz organskih odpadkov se s

pomočjo magneta izločijo vse kovine, kar prikazuje Slika 13. Tako se dobi čista

organska frakcija. Kotaleča frakcija iz balističnega traku potuje skozi magnet, s katerim



se loči predvsem kovinske pločevinke iz ostalih odpadkov, nato sledi še ločevanje

različnih plastik s pomočjo NIR tehnologije.

Slika 13: Magnet za ločevanje različnih plastik s pomočjo NIR tehnologije

Tako se dobi tri vrste materiala kot so PET, PP in tetrapak. Glede na sestavo odpadkov

se lahko tu izločijo tudi druge vrste plastike. Vsi odpadki imajo še ročno kontrolo

kvalitete, prikazano na Sliki 14, kjer se lahko ločijo vsi želeni materiali.

Slika 14: Trak za ročno ločevanje odpadkov

Ostanek kotaleče frakcije gre še skozi napravo za izločevanje aluminijastih pločevink.

Ploščata frakcija iz balističnega ločevalca gre skupaj z frakcijo večjo od 350 mm, v

sortirno kabino, glej Sliko 15, kjer se ročno loči karton, papir, folije in plastenke.

Ostanek pa se odloži na odlagališče.



Slika 15: Sortirna kabina za ročno ločevanje odpadkov

Razvrščena frakcija glede na PET, PP, Tetra, Mix, folija in kartonske škatle se

shranjujejo v bunkerjih in se kasneje balirajo na obstoječi preši, glej Sliko 16.

Slika 16: Bunkerji za razvrščene frakcije odpadkov

Ostanki ploščate in kotaleče frakcije in odpadki iz sortirne kabine se s pomočjo

tekočega traku skozi obstoječo halo zberejo in nakladajo na kontejnerje (Kostak d.d.,

2012a, str. 16). Prikaz tekočega traku je razviden iz Slike 17.



Slika 17: Tekoči trak za premeščanje ostanka odpadkov iz nove na staro sortirnico

3.5 Zbirni center CeROD v Leskovcu pri Novem mestu

Odlagališče Center za ravnanje z odpadki Dolenjska (CeROD) iz Leskovca pri Novem

mestu, je bilo zgrajeno ob obstoječem odlagališču nenevarnih odpadkov Leskovec in se

nahaja pri Velikih Brusnicah ter je od Novega mesta oddaljeno približno 12 kilometrov.

Območje odlagališča nenevarnih odpadkov Leskovec zajema slabih 14 hektara

površine, od tega je okoli 5,7 hektara površine predvidene za odlaganje odpadkov,

preostali del pa je namenjen varovalnemu pasu in preprečevanju motilnih vplivov na

okolico ter infrastrukturnim ureditvam. Samo odlagališče leži na nadmorski višini 260

metrov (»Odlagališče Leskovec« [Predstavitev podjetja CeROD], b. d.). To je prikazano

v tlorisu na Sliki 18.

Zbrani odpadki se odlagajo na odlagališču CeROD, ki vključuje sprejemni plato s

tehtnico, bazena za izcedno in meteorno vodo, ekološki zbirni prostor za občane, prostor

za skladiščenje ločeno zbranih frakcij odpadkov in testno polje za sprejem muljev. Na

odlagališču je tudi sprejemni objekt z video nadzorom, vremenska postaja in garaža za

stroje, razvidne iz Slike 19. Center za ravnanje z odpadki je varovan. Plin, ki se zbira v

»deponijskem telesu« se zbira in vodi po ceveh do bakle, kjer plin zgori. Občani lahko

odpadke sami pripeljejo na odlagališče, vendar se je potrebno za večje količine

odpadkov prej najaviti in plačati strošek odlaganja. Na odlagališču CeROD se v

prihodnje načrtuje tudi izgradnja objekta za mehansko obdelavo odpadkov na že

obstoječem nasipu oziroma platoju, saj je bila smotrnosti umestitve takšnega objekta



dodeljena odlagališču Spodnji Stari Grad v Krškem. Dosedanje odlagališče CeROD se

spremeni v CeROD II (»Odlagališče Leskovec« [Predstavitev podjetja CeROD], b. d.).

Slika 18: Tloris zbirnega centra CeROD v Leskovcu pri Novem mestu

Vir: »Zbirni center« [Predstavitev podjetja CeROD], b. d.

Slika 19: Naprave za ravnanje z odpadki na odlagališču CeROD

Vir: CeROD bodo zaprli, smeti bodo ostale na kamionih, 2012



4 PROBLEM IZBIRE UMESTITVE SORTIRNICE ZA

MEHANSKO OBDELAVO KOMUNALNIH

ODPADKOV

4.1 Analiza stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki pred

izgradnjo sortirnice

Komunalne odpadke, so v Kostak-u do avgusta 2012, odvažali preko prekladalne

postaje na regijski center CeROD. V vmesnem obdobju, od meseca februarja 2011

naprej, pa so prav te odpadke vozili še na obdelavo v Lenart. Iz prakse sklenjeno, je

takšen način obdelave in prevoza stroškovno, logistično in ekološko nesprejemljiv, saj

se tako iz komunalnih odpadkov, brez uporabe sortirnice odstrani le 20% težke frakcije.

Po letu 2015, bo po Sloveniji bilo obvezno komunalne odpadke pred odlaganjem tudi

obdelati. Ko smo pridobili okvirne informacije, o višini investicije v izgradnjo CeROD-

a II v Novem mestu in prenovo sortirnice v Krškem, smo si zadali cilj, da na podlagi

primerjav stroškov umestitve sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov

na izbrano lokacijo, analiziramo upravičenost le te.

Za lažje razumevanje ravnanja, smo v Tabeli 1 prikazali količino odloženih komunalnih

odpadkov na regijskem odlagališču CeROD, v soodvisnosti s številom prebivalcev za

območja, kjer ima podjetje Kostak koncesijo. Občini imata glede na prebivalca

približno enako količino komunalnih odpadkov, ki se pojavi zaradi sestave mestnega in

primestnega prebivalstva, kar pa je pod povprečjem v Sloveniji, saj le ta v letu 2011

znaša 352 kg na prebivalca. Količina komunalnih odpadkov v občini Krško predstavlja

84% slovenskega povprečja, občina Kostanjevica na Krki pa 82%. Kljub različnemu

razmerju števila prebivalstva ostaja količina odpadkov na prebivalca v obeh občinah

enaka.



Tabela 1: Količina komunalnih odpadkov in število prebivalcev v občini Krško in

Kostanjevica na Krki

Občina

Količina

komunalnih

odpadkov v

tonah

Delež v

%

Število

prebivalcev

Delež v

%

Količina

komunalnih

odpadkov v

kg na

prebivalca

Občina Krško

7.770

91

26.272

91,21

295

Občina

Kostanjevica na

Krki

730 9 2.536 8,80

287

Skupaj 8.500 100 28.808 100,00

Vir: Dolenjska projektiva d.o.o., 2011, str. 19

Na odlagališče CeROD pa se odlagajo tudi kosovni odpadki, katerih količina je

razvidna iz Tabele 2. Tudi pri kosovnih odpadkih se pojavlja, da je količina le teh v

obeh občinah približno enaka, je pa nad slovenskim povprečjem, ki za leto 2011 znaša

okoli 17 kg na prebivalca. Vzrok za tako količino odpadkov je predvsem v strukturi

prebivalstva, ki je pretežno agrarno.



Tabela 2: Količina kosovnih odpadkov v občini Krško in Kostanjevica na Krki

Občina Količina kosovnih

odpadkov v tonah

Število prebivalcev

Količina kosovnih

odpadkov v kg na

prebivalca

Občina Krško 566

26.272

21,5

Občina Kostanjevica

na Krki 56 2.536

22

Skupaj 622 28.808


Skupna količina odloženih odpadkov za občino Krško in Kostanjevico na Krki, je v letu

2011 znašala 9.122 ton, kar je razvidno iz objave podatkov na Statističnem uradu

Republike Slovenije o količinah zbranih in odloženih odpadkov v posameznih občinah

(SURS, 2011, str. 5). Takšna količina odpadkov že ustreza izgradnji lastne sortirnice.

Pri analizah stroškov, je vseskozi upoštevana predpostavka, da se 30% količin

preostanka odpadkov po mehanski obdelavi odloži na CeROD. Skupni stroški, končne

dispozicije odlaganja in prevoza komunalnih odpadkov, v letu pred izgradnjo sortirnice

za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov, so prikazani v Tabeli 3. Sama cena

stroška odlaganja odpadkov na tono ni tako zelo visoka, ker pa gre za veliko količino

odpadkov, pa so stroški kljub vsemu visoki. Če gledamo samo iz stroškovnega vidika,

je tak način odlaganja najcenejši, vendar dolgoročno nedopusten.



Tabela 3: Skupni stroški ravnanja s komunalnimi odpadki v letu 2011

Vrsta stroška Količina v tonah V € na tono Skupaj v €

Stroški odlaganja 9.122 42,98 392.063,56

Prevoz odpadkov 9.122 11,50 104.903,00

Skupaj 54,48 496.966,56


4.2 Analiza stroškov obdelave komunalnih odpadkov na CeROD-u

4.2.1 Investicija v sortirnico za mehansko obdelavo odpadkov

Na podlagi razpoložljivih podatkov, znaša investicijska vrednost za mehansko obdelavo

na CeROD-u II za občine iz Posavja 1.908.851 €, od tega za občino Krško 760.654 €

kar predstavlja eno tretjino sredstev od posavskih občin, zato je v prihodnosti potrebno

tudi tu zagotoviti izgradnjo sortirne linije za mehansko obdelavo odpadkov (Leskovar &

Modic, 2011, str. 5).

4.2.2 Letni obratovalni stroški sortirnice

Za obdelavo in odlaganje odpadkov je potrebno vso količino komunalnih odpadkov iz

Spodnjeposavske regije odpeljati na CeROD. Ugotovili smo, da se stroški odlaganja

glede na obstoječi način znižajo, saj se odloži le 30% količin odpadkov, hkrati pa se na

drugi strani stroški mehanske obdelave odpadkov zelo zvišajo. Največji delež stroškov

predstavljajo stroški mehanske obdelave, kamor uvrščamo investicijske in obratovalne

stroške. Skupni stroški ravnanja s komunalnimi odpadki za CeROD tako znašajo

715.000 €, kar je razvidno iz Tabele 4 (Leskovar & Modic, 2011, str. 5).



Tabela 4: Skupni stroški ravnanja s komunalnimi odpadki na CeROD-u

Vrsta stroška Količina v tonah V € na

tono Skupaj v €

Stroški mehanske obdelave

odpadkov 9.122 54,00 492.588,00

Stroški odlaganja odpadkov 2.737 42,98 117.619,07

Prevoz odpadkov 9.122 11,50 104.903,00

Skupaj stroški na CeROD-u 715.110,07

Vir: Leskovar & Modic, 2011, str. 5

4.3 Analiza stroškov obdelave komunalnih odpadkov v Spodnjem

Starem Gradu

4.3.1 Investicija v sortirnico za mehansko obdelavo odpadkov

Občina Krško je za 1.450 m2 velik objekt zagotovila nekaj manj kot 1.000.000 €, družba

Kostak d.d. pa je za opremo najsodobnejše sortirnice v državi namenila nekaj več kot

2.000.000 €. Natančneje, skupna vrednost investicije znaša 2.883.920 €, od tega

gradbena dela s halo in projektna dokumentacija 993.920 € in sortirnica 1.890.000 €.

Glavni strošek pri amortizaciji predstavlja amortizacija opreme sortirnice, ker se le ta

mora amortizirati v obdobju desetih let, objekt pa v obdobju štiridesetih let. Skupni

strošek investicije in amortizacije v Spodnjem Starem Gradu smo ponazorili v Tabeli 5.

Nova sortirnica omogoča predelavo petnajst ton mešanih komunalnih odpadkov na uro,

vendar pa okoljevarstveno dovoljenje izvajalcu omogoča obdelavo 15.000 ton

odpadkov na leto (Leskovar & Modic, 2011, str. 5). Po ceni investicije kot kapaciteti

obdelave odpadkov lahko trdimo, da spada med tiste, ki so na dnu razvrstitvene lestvice.



Tabela 5: Skupni strošek investicije in amortizacije v sortirnico za mehansko obdelavo

odpadkov

Postavka Vrednost v € V %

Amortizacijska

doba v letih

Letna

amortizacija

v €

MBO (sortirnica) 1.890.000 66% 10 189.000

Gradbena dela s halo

in dokumentacijo 993.920 34% 40 24.848

Skupaj 2.883.920 100% 213.848


4.3.2 Povezava investicije in dobrih praks z Republiko Češko

Države Vzhodne Evrope, kot so Češka, Madžarska, Poljska, Slovenija in Romunija so v

90. letih so močno zaostajale na področju ravnanja z odpadki v primerjavi z Zahodno

Evropo. Države so se v času tranzicije odločile za različne oblike financiranja in

organizacije javnih podjetij, kamor med drugim sodijo tudi komunalna podjetja.

Nekatere države so se odločile za obsežno privatizacijo medtem, ko so se druge

odločile, da omenjena podjetja obdržijo v državni lasti. Ena izmed držav, ki je šla v

privatizacijo je tudi Republika Češka, ki je na področju komunalnih storitev pridobila

številne tuje investitorje, prikazane v Tabeli 6 na naslednji strani.



Tabela 6: Primeri aktivnih multinacionalk na Češkem

Podjetje

Matično

podjetje

in država

Podjetje

Matično

podjetje

in država

ASA Czech

Republic

ASA, Avstrija

(delno v lasti EDF,

Francija)

Saubermacher Saubermacher,

Avstrija

ASA Czech

Republic

ASA, Avstrija (part

owned by EDF,

France)

Rumpold Rumpold,

Avstrija

Euro-Ecoservices Fabricom owned by

Tractebel, Belgium

(polno nadzorovan

od Suez Lyonnaise,

France)

CEVA CEVA

International,

ZDA

IPODEC Ciste

Mesto a.s.

CGEA-Onyx v lasti

Vivendi, Francija

Bec odpady s.r.o Becker,

Nemčija

IPODEC Onyx

Bohemia

CGEA-Onyx v lasti

Vivendi, Francija

Lovosice PTS Becker,

Nemčija

REO RWE, Nemčija Becker Posazavi

s.r.o.

Becker,

Nemčija

Edelhoff VEW now owned

by RWE, Nemčija

AGENS s.r.o. Becker,

Nemčija

Rethmann Cz Rethmann, Nemčija Domecek

odpady s.r.o.

Becker,

Nemčija

Vir: Davies, 2000, str. 10



Izbranih šestnajst podjetij je Kostaku sorodnih, Češko pa smo si izbrali zato, saj sta tako

Češka kot Slovenija članici Evropske unije, ki sta vanjo vstopili leta 2004 in sta po

bruto domačemu proizvodu na prebivalca ter razvitosti glede obdelave odpadkov, na

približno isti ravni. Po podatkih Statističnega zavoda Evropske unije (Evrostat), sta leta

2012 na odlagališče odlagali še vedno več kot 50% odpadkov, kar pa je v nasprotju z

načrti, ki predvidevajo, da države članice EU odlagajo nič ali minimalno količino

odpadkov. Kljub temu pa med državama obstajajo nekatere razlike, kar je razvidno tudi

iz Tabele 7.

Tabela 7: Delež obdelanih komunalnih odpadkov po izbranih državah

Država Delež obdelanih odpadkov v %

Recikliranje

in

kompostiranje

Recikliranje

Kompostiranje

Odlaganje

na

odlagališču

Sežig

Avstrija 62 28 34 3 35

Češka

Republika

24 21 3 57 20

Nemčija 65 47 18 0 35

Slovenija 47 42 5 51 2

Vir: Evrostat, 2014, str. 2

Slovenija predela ali kompostira 47% odpadkov, s čimer je dohitela že nekatere

zahodno evropske države, medtem ko Češka na tem področju še vedno močno zaostaja,

saj predela in kompostira le 24% odpadkov. Sežig odpadkov, po drugi strani na Češkem

predstavlja 20% ravnanja z odpadki, medtem ko v Sloveniji znaša ta delež le 2%.

Slovenija je tako ena izmed držav, ki to metodo najmanj uporablja, v čemer vidimo

velik potencial v prihodnje. V primerjavi z izbranima zahodno evropskima državama

Nemčijo in Avstrijo, v katerih imajo dolgoletno tradicijo ravnanja z odpadki, znaša

delež odloženih odpadkov v Nemčiji 0% in Avstriji 3%. Državi predelata in

kompostirata več kot 60% odpadkov, 35% pa predstavlja sežig odpadkov. Omenjeni



trendi dokazujejo, da je poleg sortirnic vse bolj potrebna tudi izgradnja objektov za

sežig odpadkov, s čimer bi se v kombinaciji obe tehnologiji dopolnjevali. Financiranje

investicij v centre za ravnanje z odpadki je na Češkem razdeljeno med več akterjev, kar

prikazuje spodnja Tabela 8.

Tabela 8: Investitorji v centre za ravnanje z odpadki na Češkem

Državni proračun 0,5 milijard čeških kron

Predpristopna sredstva EU, kohezijski

skladi, strukturni skladi

5-6 milijard čeških kron

Državni okoljski sklad Republike Češke 5 milijard čeških kron

Lokalni proračun 9 milijard čeških kron

Notranji viri (upravitelj), krediti in ostalo 15 milijard čeških kron

Vir: The Government of the Czech Republic - Waste Management Department of the Ministry of the

Environment, 2003, str. 28

Sredstva, ki naj bi jih zagotovile komunale v Sloveniji in Češki se med seboj

razlikujejo, saj je večina centrov za ravnanje z odpadki na Češkem v privatni lasti, v

Sloveniji pa v državni. To pomeni, da je delež sofinanciranja s strani države in lokalne

skupnosti v Sloveniji višji kot na Češkem. Večina izmed komunalnih podjetij je del

večjih korporacij ali mednarodnih organizacij, ki imajo daljšo tradicijo in veliko

izkušenj na področju ravnanja z odpadki. Dobre prakse in znanja know how iz matičnih

držav so podjetja prinesla na državo izvajalko, v naši primerjavi, na Češko (Davies,

2000, str. 9).

V Republiki Češki regija Plzen leži v Zahodni Bohemiji na Bavarskem. Delimo jo na

sedem območji Domažlice, Klatovy, Plzeň město, Plzeň sever, Plzen jug, Rokycany and

Tachov. Vsako navedeno območje pokriva svoje komunalno podjetje. Komunalne

odpadke, ki ostanejo po mehanski obdelavi odlagajo na deponijo na obrobju mesta

Plzen. Regija se razteza na površini 7.561 km2, kar predstavlja 9,6% ozemlja Republike

Češke. Je tretja največja regija po površini, kjer je leta 2009 živelo 568.976 prebivalcev.



Glavno mesto regije je Plzen, ki je z 165.238 prebivalci četrto največje mesto v državi

(»Plzen region« [Predstavitev Plzenske Regije], b. d.). Plzensko regijo smo si izbrali

zaradi podobnosti s Spodnjeposavsko regijo. Kot smo omenili, v Plznu opravlja

komunalne storitve ravnanja z odpadki več privatnih komunalnih podjetij, katera prav

tako odvažajo odpadke na skupno odlagališče. Do razlik pa prihaja le v tem, da je pri

nas večina komunalnih podjetij državnih, na Češkem pa tujih.

Tabela 9: Strošek obdelave odpadkov glede na predlagane investicije

Opcija

Strošek

obdelave

odpadkov

Celotna

investicija

1 Mehansko biološka obdelava

odpadkov 1.278 čeških

kron na tono

435

milijonov

čeških kron

2 Mehansko biološka obdelava

odpadkov in RDF 1.525 čeških

kron na tono

1.856

milijonov

čeških kron

3 Sežigalnica 1.763 čeških

kron na tono

1.530

milijonov

čeških kron

4 2 + 3 skupaj 1.612 čeških

kron na tono

1.600

milijonov

čeških kron

Vir: Plzennsky kraj (Plzen Region), 2004, str. 25

Plzenska regija je v študiji izvedljivosti o analizi stroškovne upravičenosti gradnje

obrata za obdelavo odpadkov predvidela štiri možne variante investicij na enem mestu.

Kot prikazuje Tabela 9, prva opcija predvideva gradnjo mehansko biološkega centra,

kakršnega je planirala občina Krško skupaj z izvajalcem komunalnih storitev.

Predvideni strošek te opcije na tono znaša 1.278 čeških kron, kar je skoraj identično

ceni obdelave odpadkov v Spodnjem Starem Gradu. Predvidena investicija v center za



ravnanje z odpadki za Plzensko regijo znaša 435 milijonov čeških kron, to je cca.

15.000.000 €. Vrednost investicije v Krškem je cca. 3.000.000 €. Do velike razlike v

ceni prihaja zaradi velikosti samega centra ravnanja z odpadki, saj naj bi plzenski služil

približno 550.000 prebivalcem, krški pa zgolj 28.808 prebivalcem. Druga opcija poleg

mehansko biološke obdelave vključuje tudi obrat za pridobitev goriva, zaradi česar bi

cena obdelave odpadkov znašala 1.525 čeških kron. Najdražja opcija pa bi bila

postavitev samo sežigalnice, kjer bi bila cena 1.763 čeških kron na tono odpadkov. Kot

zadnja možna opcija pa je navedena izgradnja centra, kjer bi poleg mehanske obdelave

odpadkov zgradili tudi sežigalnico, vse skupaj za ceno 1.612 čeških kron na tono. Za

razliko od Spodnjeposavske regije je torej Plzenska regija imela štiri različne možnosti

izbora sortirnic, Spodnjeposavska pa le eno. Plzenska regija je pri umestitvi sortirnice v

svoj investicijski plan že vnesla, da nameravajo do leta 2020 zgraditi sortirnico za

mehansko obdelavo komunalnih odpadkov skupaj s sežigalnico.

4.3.3 Letni obratovalni stroški sortirnice

Na sortirnici za mehansko obdelavo odpadkov, v Spodnjem Starem Gradu, so zaposleni

štirje delavci. Tu je inštaliranih naprav za okoli 150 kW energetskih moči, če pa

vključimo še gretje in razsvetljavo, pa tja do največ 200 kW energetskih moči. V

stroške goriva, smo upoštevali tudi gorivo za mobilno opremo. Pod ostale stroške, pa

smo uvrstili tudi stroške materiala. Tekoče vzdrževanje, smo izračunali glede na višino

stroška amortizacije. Za izračun amortizacije, smo ponovno upoštevali deset letno

amortizacijsko dobo za opremo in štirideset letno dobo za objekt (Leskovar & Modic,

2011, str. 7). V naslednji Tabeli 10, smo analizirali letne stroške mehanske obdelave in

stroške na tono v različnih variantah, ki smo jih dobili tako, da smo skupne stroške

mehanske obdelave po posameznih variantah, delili s količino komunalnih odpadkov

42,40 € in 33,70 € na tono. Investicijska vrednost je ostala enaka pri vseh variantah,

količine komunalnih odpadkov pa zajemajo (Leskovar & Modic, 2011, str. 7):

Varianta 1 – količina komunalnih odpadkov za občini Krško in

Kostanjevica na Krki (9.122 ton),

Varianta 2 – količino komunalnih odpadkov za občine Krško, Kostanjevica na Krki

in Sevnica (14.122 ton).



Tabela 10: Količina komunalnih odpadkov v občini Krško in občini Kostanjevica na

Krki

Izračunljivi elementi v € Varianta 1 Varianta 2

9.122 ton 14.122 ton

Električna energija 32.341,46 53.732,49

Zavarovanje 22.800,00 22.800,00

Gorivo 19.902,44 33.066,15

Plače 57.053,66 94.789,62

Amortizacija mobilne opreme 19.000,00 19.000,00

Amortizacija (investicije) 213.848,00 213.848,00

Stroški storitev 16.170,73 26.866,24

Ostali stroški 17.704,88 29.415,09

Tekoče vzdrževanje 8.866,87 14.731,52

Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev, ki

niso javna infrastruktura

787,80 1.308,87

Prodaja frakcij po mehanski obdelavi

odpadkov

-21.710,36 -33.610,02

Skupni stroški mehanske obdelave 386.765,48 475.947,96

Skupni stroški mehanske obdelave v € na

tono 42,40 33,70




Iz Tabele 10 je razvidno, da je strošek mehanske obdelave po Varianti 2 v € na tono

nižji, ker so fiksni stroški, kljub različnemu obsegu dela pri obeh variantah enaki. To

pomeni, da bi bilo stroškovno smotrneje, da se pri sortiranju odpadkov, občini Krško in

Kostanjevici na Krki, pridruži še občina Sevnica. Združeno sortiranje, bi prineslo več

logistike v smislu optimizacije transporta v Spodnjeposavski regiji, vendar se občina

Sevnica za ta projekt ni odločila. Za občino Krško predstavlja lokacija v Spodnjem

Starem Gradu vozlišče prometnih poti, za sosednji občini pa najkrajšo razdaljo do

sortirnice. S tako organiziranostjo, bi dobili prihranek na gorivu, času, poti in

obremenitvi okolja. Zaradi omenjenih dejstev smatramo, da bi se občina Sevnica morala

pridružiti ostalima občinama. V nadaljevanju smo v Tabeli 11 upoštevali povprečje

vsebnosti odpadkov obeh variant in analizirali prihodke iz naslova prodaje obdelanih

frakcij po mehanski obdelavi komunalnih odpadkov. Določene sestavljene frakcije kot

so papir, karton, plastika, pločevina in les, lahko na trgu prodamo. Vse preostale

frakcije niso tržno zanimive in unovčljive. S prodajo poprej omenjenih frakcij, smo tako

iztržili le nekaj minimalnega prihodka, ki smo ga v nadaljevanju zanemarili.



Tabela 11: Količina in cena komunalnih odpadkov za občine Krško, Kostanjevico na

Krki in Sevnica

Vrsta odpadka

Delež po

sortirni

analizi v

%

Količina v

tonah po

% sortirne

analize

Ocena prihodkov od prodaje v €

Ocena količin

za

prodajo v

kilogramih

€ na tono

Skupaj

Papir in karton 10 867 433 85 36.830

Plastika 23 2.098 1.049 60 62.942

Pločevinke 5 456 228 150 34.208

Sestavljena

embalaža

3 274 137

Tekstil 6 547

Les 6 502 251 3 753

Stiropor 1 91

Biološki

odpadki 29 2.600

Steklo 10 867 433

Drugi odpadki 9 821

Skupaj 100 9.122 2.531 134.732




V Tabeli 12 smo prikazali količine posameznih frakcij v tonah, prihodke od prodaje ,

stroške obdelave ostanka odpadkov, biološke obdelave in odlaganja odpadkov na

CeROD. Biološki odpadki, nastali pri sortiranju komunalnih odpadkov se kompostirajo,

z ocenitvijo stroškov na tono, ki znaša 28 €. Strošek ostanka odpadkov (sestavljenih

odpadkov) po mehanski obdelavi, pa je ocenjen na 30 € na tono.

Tabela 12: Analiza prihodkov od prodaje odpadnih frakcij in skupnih stroškov

mehanske obdelave komunalnih odpadkov

1

Uporabne

frakcije

odpadkov

2

Predelava

bioloških

odpadkov

3

Ostanek po

obdelavi

odpadkov

4

Odlaganje

na

CeROD

5

Skupaj

odpadki

in stroški

Količina v tonah 2.531 1.300 2.554 2.737 9.122

Cena obdelave v

€ na tono

28 30

Prihodki od

prodaje v € 134.732

134.732

Stroški obdelave

v €

36.397 76.625

Varianta 1

in

Varianta 2

113.022

Prihodki v € 21.710




1 - količina odpadkov (uporabne frakcije), katere je možno po izvedenem postopku

mehanske obdelave prodati na trgu,

2 - predelava bioloških odpadkov po mehanski obdelavi,

3 - količina odpadkov, ki jih je potrebno po postopku mehanske obdelave obravnavati

kot lahko frakcijo (sestavljeni odpadki) in zanje v nadaljnjih postopkih za odstranitev

plačati po ceni 30 € na tono,

4 - količina odpadkov, ki se jih po mehanski obdelavi odloži na odlagališču CeROD po

Varianti 1 in Varianti 2 in

5 - skupna količina odpadkov in skupni prihodki oziroma stroški.

Stroške celotnega ravnanja s komunalnimi odpadki na CeROD-u, smo po posameznih

variantah analizirali v Tabeli 13 in Tabeli 14 tako, da smo količino komunalnih

odpadkov pomnožili s stroškom sortiranja na tono, že izračunanega v Tabeli 6, ter

prišteli še stroške odlaganja in prevoza odpadkov na CeROD. Te smo analizirali za obe

varianti, pri čemer smo količino odpadkov, ki gredo v mehansko obdelavo primerjali s

količino odpadkov, ki gredo na trajno odlaganje na CeROD. Na podlagi primerjave

vidimo, da se odloži 30% komunalnih odpadkov, 70% pa se jih loči glede na izvor

nastanka.

Tabela 13: Analiza stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki za občini Krško in

Kostanjevica na Krki po Varianti 1

Vrsta stroška Količina na

tono

V € na

tono Skupaj v €

Stroški mehanske obdelave odpadkov 9.122 42,40 386.765,48

Stroški odlaganja na CeROD 2.737 42,98 117.619,07

Prevoz ostanka odpadkov na CeROD 2.737 11,50 31.470,90

Skupaj 535.855,45




Tabela 14: Analiza stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki za občine Krško,

Kostanjevico na Krki in Sevnico po Varianti 2

Vrsta stroška Količina na

tono

V € na

tono Skupaj v €

Stroški mehanske obdelave odpadkov 14.122 33,70 475.947,96

Stroški odlaganja odpadkov na CeROD 4.237 42,98 182.089,07

Prevoz ostanka odpadkov na CeROD 4.237 11,50 48.720,90

Skupaj 706.757,93




Tabela 15: Ocenitev stroškov mehanske obdelave komunalnih odpadkov po obeh

variantah

Varianta 1 Varianta 2

Količine v tonah 9.122 14.122

1. Obstoječe stanje v € 496.967 769.367

2. Predvideno stanje v €

2.1. Obdelava na CeROD-u 715.110 1.107.080

stroški na enoto 78,39 78,39

2.2. Obdelava Krškem 535.855 706.758

stroški na enoto 58,74 50,05

2.2. Letni stroški mehanske obdelave 386.765 475.948

letni stroški mehanske obdelave

na enoto 42,40 33,70

Indeks obdelava CeROD/predhodno

stanje 144 144

Indeks obdelava Krško/predhodno stanje 108 92


Iz Tabele 15, o ocenitvi stroškov mehanske obdelave komunalnih odpadkov je razvidno,

da v primeru, ko se občini Krško pridruži občina Sevnica, kjer bi se izvajala mehanska

obdelava, bi se indeks obdelave odpadkov znižal na 92, kar pomeni, da bi se cena od

predhodnega načina odlaganja zmanjšala za 8%. Tako bi dobili najcenejši način

sortiranja odpadkov. V primeru, da pa se občina Sevnica ne bi pridružila občini Krško,

dobimo indeks obdelave 108, kar pomeni, da bi se celotni stroški pri sortiranju zvišali

za okoli 8% od predhodnega načina. Indeks obdelave smo dobili tako, da smo stroške

mehanske obdelave na CeROD-u in v Krškem delili s stroškom obdelave glede na



predhodni način odlaganja. To je pokazatelj zvišanja ali znižanja cene. Če pa bi

komunalne odpadke obdelovali na odlagališču CeROD, bi indeks obdelave znašal 144,

v tem primeru bi se za 44% podražilo odlaganje v primerjavi s predhodnim načinom

odlaganja. Mehanska obdelava na CeROD-u je potemtakem za 33% dražja kot v

Spodnjem Starem Gradu.

4.4 Rezultat analiz stroškov mehanske obdelave pri ravnanju s

komunalnimi odpadki

Pri končni analizi mehanske obdelave smo se osredotočili na najcenejšo možnost,

Varianto 1, v Spodnjem Starem Gradu v Krškem in jo primerjali z mehansko obdelavo

na še ne zgrajenem CeROD-u II v Novem mestu. Stroški odlaganja, transporta in

mehanske obdelave odpadkov so povzeti iz predhodno predstavljenih tabel.

V Tabeli 16 je prikazan končni rezultat stroškov po dejavnostih ravnanja s komunalnimi

odpadki glede na ceno, ki jo plačujejo uporabniki. Na osnovi upoštevanih predpostavk

za izračun stroškov mehanske obdelave odpadkov, za posamezno lokacijo, je razvidno,

da je v primeru mehanske obdelave na zbirnem centru Spodnji Stari Grad, potrebna

nižja uskladitev cene ravnanja z odpadki, kot v primeru mehanske obdelave na lokaciji

v Novem mestu. Nižja uskladitev cene pa je bila potrebna zato, ker se odpadki po

pobiranju niso sortirali, oziroma so se le delno, za 20%. S pregledom vseh stroškov

izgradnje in obratovanja sortirne linije, pa so stroški narastli. Prodaja ločenih frakcij

odpadkov, pa ne pokrije stroškov mehanske obdelave.



Tabela 16: Analiza skupnih stroškov po dejavnosti ravnanja v Spodnjem Starem Gradu

in na CeROD-u

Vrsta storitve v €

Realizirano

v letu 2011

Leto po umestitvi sortirnice

Mehanska

obdelava v

Krškem po

Varianti 1

Mehanska

obdelava na

CeROD-u

Zbiranje in odvoz 1.321.477 1.321.477 1.321.477

Odlaganje na CeROD-u 392.064 117.619 117.619

Transport ostanka odpadkov na CeROD 104.903 31.471 104.903

Mehanska obdelava odpadkov 386.765 492.588

Skupaj 1.818.444 1.857.333 2.036.588


Po obratovanju sortirnice v Spodnjem Starem Gradu, je bila torej potrebna uskladitev

cen za 2%, če pa bi te odpadke sortirali na CeROD-u, pa bi bili stroški večji za 12%.

Razlika med sortiranjem v Krškem in Novemu mestu znaša 9,5% v korist prvega. Iz

tega je razvidno, da je sortiranje odpadkov v Krškem stroškovno ugodneje. S tem je bila

potrjena prva in glavna hipoteza, da je umestitev sortirnice za mehansko obdelavo

odpadkov tudi stroškovno smotrnejša.

Nastalih komunalnih odpadkov v občini Krško in občini Kostanjevica na Krki je bilo

9.122 ton. Po mehanski obdelavi, pa bi bilo na odlagališče CeROD odpeljano 2.737 ton

komunalnih odpadkov. S primerjavo podatkov dobimo, da se na odlagališče CeROD

odvaža le 30% ostanka odpadkov, kar potrjuje drugo hipotezo. Ker pa je bilo 70%

odpadkov izločenih za predelavo, te ni potrebno voziti na odlagališče. Stroškovno in

logistično to pomeni za 70% manj vpliva na okolje, manj obremenitve cest, manj porabe

goriva in manj potrebne delovne sile.



Tretja hipoteza, ki pravi, da bi bilo finančno ugodneje za sosednji občini Kostanjevica

na Krki in Sevnica, da bi se pridružili občini Krško, bi po naših izračunih veljalo, saj so

fiksni stroški ostali enaki, spremenili bi se le variabilni stroški, kateri bi s količino

odpadkov narasli, vendar pa bi bil v končni fazi strošek sortiranja na tono nižji kar

prikazuje Tabela 10. Tabela 10 tudi kaže, da v primeru priključitve občine Sevnica

občini Krško in občini Kostanjevica na Krki, znaša strošek sortiranja 33,70 € na tono, v

primeru sortiranja odpadkov v občini Krško in občini Kostanjevica na Krki, pa znaša

42,40 € na tono. Prišli smo do spoznanja, da bi se mehanska obdelava odpadkov, s

pristopom občine Sevnica, pocenila za 20,5%.

Na podlagi tega primera in njemu podobnih smo spoznali, da bi bilo treba trg

komunalnih odpadkov po Sloveniji bolj odpreti tujim investitorjem, ki imajo znanje,

kapital in izkušnje na tem področju. Trenutno stanje v Sloveniji ni optimalno

zasnovano, prav tako pa so prisotne velike razlike med urejenostjo tega področja na

ravni posameznih občin. Imamo namreč preveliko število majhnih komunalnih

podjetjih, ki niso učinkovita in ne dosegajo rezultatov, ki bi jih dosegala, če bi delovali

pod okriljem večjih korporacij, kot je to moč zaslediti v naši primerjavi s Češko. Če pa

poleg primerjamo še same centre za ravnanje z odpadki v Sloveniji, lahko sklepamo, da

je njihovo število zadovoljivo. Dokazali smo, da je investicija v izgradnjo sortirnice in

obratovanja le te v Krškem stroškovno ugodnejša. Za v nadalje pa predlagamo, da bi

vse tri Spodnjeposavske občine kot so Krško, Sevnica in Kostanjevica morale imeti

skupno komunalno podjetje, saj bi se tako odpadki obdelovali na eni lokaciji. S tem bi

se stroški obdelave odpadkov, glede na večjo količino na enoto tone, dodatno znižali.

Tak projekt bi ustvaril tudi nova danes potrebna delovna mesta. Za Posavske občine, ki

imajo manjše število prebivalcev ni ekonomsko upravičeno, da bi imela vsaka izmed

naštetih občin lastno sortirnico. Hkrati pa s tem ne bi mogle doseči zakonsko

predpisanih standardov varovanja okolja. Tako pa obstaja možnost, da se določena

občina ne bi odločila za sortiranje odpadkov v Krškem, ampak bi izbrala ponudnika

omenjene storitve na razpisu, kjer bi bil kriterij cena, ne pa okoljski vidik, ki bi se s tem

izničil, saj bi se hipotetično lahko odpadke vozilo na obdelavo tudi po sto ali več

kilometrov stran. To bi pomenilo, da bi zaradi prevoza odpadkov in s tem nastajanja

izpušnih plinov iz vozil, prišlo do povečanega onesnaževanja okolja. Za takšno ravnanje

se v zadnjem času uporablja nov izraz smetarski turizem.



ZAKLJUČEK

V magistrskem delu smo obravnavali problem upravičenosti umestitve sortirnice za

mehansko obdelavo komunalnih odpadkov, ki smo ga podkrepili s teorijo in nato še s

praktičnim primerom. Najprej smo se seznanili s teoretičnimi in zakonskimi podlagami

na področju ravnanja z odpadki. Razčlenili smo pomen odpadkov, njihove vrste in

klasifikacije ter se osredotočili na komunalne odpadke. Skozi leta pomen odpadkov

ostaja enak, spreminja pa se njihova definicija. Klasifikacija odpadkov nam omogoča

razvrstiti odpadek v ustrezno skupino. Ugotovljeno je bilo, da se bo količina

komunalnih odpadkov v prihodnjih nekaj letih po sestavi enakomerno povečevala.

Zakonodaja, ki ureja področje ravnanja z odpadki v Sloveniji, je v skladu z evropsko

zakonodajo in je opredeljena s pravilniki, uredbami in zakoni.

V krški občini ureja področje ravnanja z odpadki Komunalno podjetje Kostak, z

nekdanjim odlagališčem v Spodnjem Starem Gradu, kjer je locirana nova sortirnica za

mehansko obdelavo komunalnih odpadkov. Metodo mehanske obdelave odpadkov,

lahko primerjamo s podobnimi sortirnicami v Evropi in po svetu. Večina držav ima

poleg mehanske obdelave odpadkov, tudi biološko. Obširneje smo obravnavali tehnični

opis same sortirnice v Spodnjem Starem Gradu in dognali, da spada v sam vrh po

funkcionalnosti in kakovosti. Sama lokacija sortirnice mehanske obdelave odpadkov v

Krškem, se nahaja na vozlišču vseh smetarskih tras pobiranja odpadkov. Tako lokacija

nudi možnost izbire optimalne poti. Locirana je na robu centra, kjer ni okoliških

prebivalcev. Sortirnica prispeva tudi k trajnostnemu razvoju sodobne družbe. Po tem

razvoju se zagotavlja, da se odpadki ustrezno obdelajo, posledično zmanjšajo količine

trajno odloženih odpadkov na odlagališče, saj se po sprejetem Kyotskem protokolu

namerava zmanjšati emisije v tla in zrak (metana in ogljikovega dioksida). Izpolnjuje

tudi socialne in ekonomske cilje, ki se kažejo v tem, da se zmanjšuje tveganje za

zdravje, poveča kakovost življenja prebivalcev, ustrezno osvešča prebivalce o

pomembnosti zmanjševanja količine odpadkov, izobražuje o trajnostnih praksah

ravnanja z odpadki, vključno z ustreznim ločevanjem odpadkov in da se odpirajo nova

delovna mesta. Vpliva tudi na okoljski cilj, torej zmanjšanje emisij v tla, vodo in zrak –

zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zmanjšanje smradu in slabega videza okolja,

zaščita vodnih virov, še posebno virov pitne vode. S pravnega vidika, je umestitev



usklajena z vsemi zakonskimi zahtevami na področju ravnanja z odpadki in sledi ciljem

Resolucije o Nacionalnem programu varstva okolja od 2005 do 2012. Cilji investicije

upoštevajo doseganje ciljev iz strategij in operativnih programov, medtem ko objekt

ustreza tudi prostorskim, tehnološkim in ostalim zahtevam.

V nadaljevanju smo se seznanili še z odlagališčem CeROD, kjer so v drugi fazi

načrtovali izgradnjo lastne sortirnice za mehansko obdelavo komunalnih odpadkov in

razširitev odlagališča, vendar ga je zaradi ustreznega dovoljenja z izgradnjo prehitelo

komunalno podjetje Kostak d.d. Z izvedbo kohezijskega projekta o umestitvi sortirnice

na lokacijo v Spodnjem Starem Gradu so bila tako odpravljena ozka grla, glede

pomanjkanja prostora (za nenevarne odpadke) in infrastrukture za učinkovito in

zakonsko predpisano ravnanje z odpadki (sortirnica, objekt za ravnanje s kosovnimi

odpadki, objekt za mehansko-biološko obdelavo preostanka odpadkov), ki omogoča

ustrezno obdelavo odpadkov pred odlaganjem, snovno in energetsko izrabo odpadkov,

odlaganje zgolj preostanka odpadkov na urejenih odlagališčih, kar pomeni bistveno

zmanjšanje količin preostalih odpadkov za odlaganje in tako zmanjšanje emisij

toplogrednih plinov.

Praktični primer naše naloge temelji na stroškovnih analizah. V teku naloge, smo

preučevali stroške ravnanja z odpadki pred izgradnjo sortirnice, ter po izgradnji

sortirnice, tako da se v prvem primeru sortira na lokaciji Spodnji Stari Grad, v drugem

primeru pa na CeROD-u. Stroški investicije in obratovalni stroški za CeROD II, so nam

znani iz investicijskega programa izgradnje objekta za mehansko obdelavo komunalnih

odpadkov v občini Krško. V primeru Spodnji Stari Grad smo stroške investicije in

obratovanja izračunali. Izračunali pa smo prav tako še skupne stroške odlaganja

odpadkov po Varianti 1 in Varianti 2. Obema variantama smo prišteli še stroške

obdelave bioloških in sestavljenih odpadkov in od njih odšteli prihodke od ločenih

frakcij. Prihodka od prodaje nismo upoštevali, saj so se prihodki in stroški skorajda

izničili.

Rezultati pridobljeni v nalogi potrjujejo vse tri zastavljene hipoteze. Prvo hipotezo, ki

pravi, da je umestitev sortirnice na lokaciji v Spodnjem Starem Gradu smotrna, smo

upravičili s primerjalno analizo stroškov pred izgradnjo sortirnice in po njej. Analiza

nam je dala rešitev, da je bila umestitev na lokacijo v Spodnjem Starem Gradu



upravičena, saj so stroški ravnanja z odpadki, z izgradnjo nove sortirnice narasli le za

2%, na CeROD-u pa za 12%. S tem je bila uskladitev cene ravnanja z odpadki, po prvi

varianti, manjša za 10%. Stroški ravnanja so tu resda sprva narasli in prerasli mejo

realiziranih stroškov v letu 2011, vendar so se ti na daljši rok dokaj hitro povrnili, saj se

je s tako obdelavo porabilo manj energije, goriva, delovne sile, obremenjenosti cest ter

ostalega negativnega vpliva na okolje. Na ta način se je uporabnikom sprva cena

uporabe povečala, nato pa je postopoma upadla in se ustavila pod ravnjo, ki je bila pred

izgradnjo. Bolj kot so uporabniki zadovoljni, več se jih priključi v sistem ravnanja z

odpadki in več dobička se v takšnem podjetju ustvari. Druga hipoteza je s količino

nastalih in odpeljanih komunalnih odpadkov na CeROD potrdila, da se 70% nastalih

odpadkov presortira na novo zgrajeni sortirnici, na CeROD, pa se odlaga zgolj 30%

preostanka komunalnih odpadkov. Omenjenih 70% odpadkov se tako, kot posamezne

ali sestavljene frakcije proda, dobiček ki tu nastane, pa je zanemarljiv. Tretja hipoteza,

ki govori o morebitni priključitvi občine Sevnice Krški in Kostanjeviški občini, je

dosegla vzpostavitev nižje cene komunalne storitve, saj se spreminjajo le variabilni

stroški, ki sicer s količino narastejo, vendar pa se v končni fazi na tono zmanjšajo. S

priključitvijo občine Sevnice bi se stroški na tono tako zmanjšali za okoli 20%. Občina

Sevnica pa se takšnemu projektu ni nikoli priključila.

Pri ravnanju z odpadki je tudi pomembno, kako dobro so uporabniki o novostih glede

komunalnih storitev osveščeni. V Kostaku d.d., o vsaki na novo pridobljeni stvari,

osveščajo tako širšo in ožjo javnost preko interneta, glasil, brošur in poročil. V

zaključku našega dela smo na naslednji strani, v Tabeli 17, strnili nekaj ključnih

spoznanj oziroma problemov, predlogov in učinkov usmeritve, ki smo jih skozi nalogo

dognali in kateri predstavljajo usmeritev v nadaljnji razvoj, saj inovacije in razvoj

predstavljajo ključ napredka skoraj vsakega podjetja.



Tabela 17: Spoznanja pri nadaljnji usmeritvi

PROBLEM PREDLOG UČINEK

Slaba

stroškovna in

logistična

optimizacija

Neenotno

upravljanje z

odpadki

Skupne

komunalne

službe

Spodnjeposavsk

ih občin

Ohranitev ali nastanek

delovnih mest v

lokalnem okolju

Preprečevanje

smetarskega turizma

Manjša obremenitev

okolja in cest

Visok delež

trajno

odloženih

komunalnih

odpadkov

Izgradnja treh

sežigalnic v

osrednji,

vzhodni in

zahodni

Sloveniji

Uničenje odpadkov

Zmanjšanje količin

trajno odloženih

odpadkov

Soproizvodnja

elektrike, energije in

toplote

Pri razgradnji

odpadkov

nastajajo

številni okolju

škodljivi plini

Izgradnja

objekta za

zajemanja in

pridobivanja

plina iz

odpadkov

Uporaba plina za

električno energijo

Uporaba plina kot

energent za vozila v

lasti občine

Zmanjševanje izpustov

Odlaganje

odpadkov

primernih za

uporabo

Nepopolno

izkoriščanje

nevarnih

odpadkov

Uvedba metode

4R (Reuse,

Recycle,

Rething in

Reduce)

Zmanjšanje količine

trajno odloženih

odpadkov

Večkratna uporaba

izdelkov in predelava

izdelkov

Osveščanje prebivalstva



Smernice za nadaljevanje raziskave podajamo v združenem ravnanju z odpadki, vseh

Spodnjeposavskih občin, med katere bi bila poleg Krške, Kostanjeviške in Sevniške

občine, vključena še občina Brežice. Z večjo izkoriščenostjo sortirnice v Spodnjem

Starem Gradu, bi še dodatno znižali obratovalne in investicijske stroške, kar bi

posledično zmanjšalo stroške plačevanja komunalnih storitev uporabnikom. S tem bi

podjetje Kostak d.d. pridobilo več uporabnikov. Več kot jih je priključenih v sistem, več

dobička doprinesejo v podjetje. Glede na samo področje mehanske obdelave pa

predlagamo, da bi se v prihodnje dopolnjevalo še z biološko obdelavo. Tako bi

učinkovito pridobivali kompost, nastali plin (metan) pa bi zajemali, njegovo energijsko

vrednost pa smotrno uporabili. Na tem področju bi lahko izdelali še kar nekaj raziskav,

predno bi kompostarna v celoti začela z obratovanjem.



LITERATURA IN VIRI

ARAO. (2013). Radioaktivni odpadki. Najdeno 14. februarja 2014 na spletnem naslovu

http://www.arao.si/uploads/datoteke/Radioaktivni%20odpadki%281%29.pdf

CeROD bodo zaprli, smeti bodo ostale na kamionih. (2012). Dolenjski list. Najdeno 13.

aprila 2014 na spletnem naslovu

http://www.dolenjskilist.si/2012/04/20/78084/novice/dolenjska/Cerod_bodo_zaprl

i_smeti_bodo_ostale_na_kamionih/

Ciocoiu, N.C., Burcea, G.S. & Colesca, S.E. (2012). Feasibility assessment of

investments in waste incineration facilities: Case study of Bucharest-Ilfov region.

African Journal of Business Management, 6 (1), 238-249.

Davies, S. (2000). The private sector and waste management in central and eastern

Europe 2000: a Report for Public Services International (PSI). London: Univesity

of Greenwich. Najdeno 15. junija 2014 na spletnem naslovu

http://www.epsu.org/IMG/doc/CEEC.doc

Department for Environment Food & Rural Affairs (DEFRA) (2013, 8. februar).

Mechanical Biological Treatment of Municipal Solid Waste: Message of Frith

Limited Resource Management. London: Ministerial Department of the UK

Government.

Dolenjska projektiva d.o.o. (2011). Izgradnja objekta za mehansko obdelavo mešanih

komunalnih odpadkov v Krškem (interno gradivo). Novo mesto: Dolenjska

projektiva d.o.o.

Evrostat (2014, 25. marec). Environment in the EU28: in 2012, 42% of treated

municipal waste was recycled or composted. Luksemburg: Luxembourg. Eurostat

Press Office Nr.: 48/2014. Najdeno 20. junija 2014 na spletnem naslovu

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_PUBLIC/8-25032014-AP/EN/8-

25032014-AP-EN.PDF

Evropska komisija (2003). Priprava načrta gospodarjenja z odpadki: metodološke

smernice. Najdeno 14. februarja 2014 na spletnem naslovu

http://ec.europa.eu/environment/waste/plans/pdf/wasteguide_final_sl.pdf



Evropska komisija (2010). Beeing wise with waste: The EU's approach to waste

management: Publication of the European Union. Bruselj: Directorate-General

Environment. Najdeno 20. junija 2014 na spletnem naslovu

http://ec.europa.eu/environment/waste/pdf/WASTE%20BROCHURE.pdf

Kallassy, M., Efremenko, B. & Champel, M. (2008). Waste processing: The Status Of

Mechanical And Biological Treatment. Proceedings Iswa Beacon Conference (str.

233-242). France: Veolia Environmental Services - Technical and Investment

Division. Najdeno 3. junija 2014 na spletnem naslovu

http://www.atiaiswa.it/files/wrapper/ISWA_beacon_conference_2008/

Keuc, A. (2002). Ravnanje z odpadki v Sloveniji. Ljubljana: Umanotera, Slovenska

fundacija za trajnostni razvoj.

Kostak danes [Predstavitev podjetja Kostak d. d.], (b. d.). Najdeno 13. aprila 2014 na

spletnem naslovu http://www.kostak.si/kostak_danes.html

Kostak d.d. (2012a). Program GJS za leto 2012 za območje občine Krško o odvozu

mešanih komunalnih odpadkov na CEROD. Krško: Kostak d.d. Najdeno 13. aprila

2014 na spletnem naslovu

http://www.krsko.si/uploads/seje/272/Program%20komunale%202012.pdf

Kostak d.d. (2012b). Letno poročilo podjetja Kostak d.d.. Krško: Kostak. Najdeno 13.

aprila 2014 na spletnem naslovu http://www.kostak.si/porocila.html

Leskovar, J. & Modic, D. (2011). Elaborat mehanska obdelava mešanih komunalnih

odpadkov. Krško: Kostak. Najdeno 13. maja 2014 na spletnem naslovu

http://www.krsko.si/uploads/seje/147/lQ5OI_Sort_odpadk_-_ELABORAT.pdf

Logistika pri ravnanju z odpadki [Minet], (b. d.). Najdeno 15. junija 2014 na spletnem

naslovu http://www.minet.si/gradivo/egradiva/html/4_zbiranje_in_transport_odpa

dkov/logistika_pri_ravnanju_z_odpadki.html

Müller, W., Niesar, M. & Turk, T. (2003). Optimised Mechanical Treatment and

Material Segregation though Ballistic Separation Within Mechanical Biological

Waste Treatment. The Proceeding Codes of the 9th International Waste

Management And Landfilling Symposium (Paper 100). Cagliari, Sardinia: CISA.

Münnich, K., Mahler, C.F. & Fricke, K. (2006). Pilot project of mechanical-biological

treatment of waste in Brazil. Swience Direct Waste Management, 26, 150-157.

Nivoji odločitev [Minet], (b. d.). Najdeno 15. junija 2014 na spletnem naslovu

http://www.minet.si/gradivo/egradiva/html/4_zbiranje_in_transport_odpadkov/niv

oji_odlocitev.html



Odlagališče Leskovec [Predstavitev podjetja CeROD], (b. d.). Najdeno 13. aprila 2014

na spletnem naslovu http://www.cerod.org/?action=aboutUs&lang=Si.

Ojolo, S.J., Orisaleye, J.I., Adelaja, A.O. & Kilanko, O. (2011). Design and

Development of Waste Sorting Machine. Journal of Emerging Trends in

Engineering and Applied Sciences (JETEAS), 2 (4), 576-580.

Operativne odločitve [Minet], (b. d.). Najdeno 15. junija 2014 na spletnem naslovu

http://www.minet.si/gradivo/egradiva/html/4_zbiranje_in_transport_odpadkov/

operativne_odloitve.html

Plzennsky kraj (Plzen Region) (2004, 8. avgust). Waste management plan in Plzen

Region: Summary of the basic regional needs and goals in waste management,

proposed solutions for individual waste categories, integrated waste management

system on the territory of the Plzen Region. Plzen: Bohemiaplan. Najdeno 21.

junija 2014 na spletnem naslovu http://www.plzensky-kraj.cz/cs/clanek/plan-

odpadoveho-hospodarstvi-plzenskeho-kraje

Plzen region [Predstavitev Plzenske Regije]. Najdeno 21. junija 2014 na spletnem

naslovu http://www.businessinfo.cz/files/archiv/dokumenty/cr_regions_pilsen.pdf

Radix d.o.o. (2012). Obravnava predloga predinvesticijska zasnova izgradnja

regijskega centra za ravnanje z odpadki Notranjska-Istra-Kras »CERO NIK«

(interno gradivo). Logatec: Radix d.o.o.

RRS Severne Primorske d.o.o. (2013). Investicijski projekt regijskega centra za

ravnanje z odpadki Nova Gorica (interno gradivo). Nova Gorica: RRS Severne

Primorske d.o.o.

Sl Consult d.o.o. (2010). Nadgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Gajke

(interno gradivo). Ptuj: Sl Consult d.o.o.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS). (2002). Okolje in naravni viri – Odpadek.

Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Statistični urad Republike Slovenije. (2011). Količine zbranih in odloženih komunalnih

odpadkov po občinah. Najdeno 13. julija 2014 na spletgnem naslovu

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2706104S&ti=&path=../Databa

se/Okolje/27_okolje/02_Odpadki/01_27061_odvoz_odpadkov/&lang=2

Steiner, M. (2005). Status of Mechanical-Biological Treatment of Residual Waste and

Utilization of Refuse-Derived Fuels in Europe. Conference “The Future of

Residual Waste Management in Europe (str. 1-14). Austria: Innsbruck,.

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2706104S&ti=&path=../Database/Okolje/27_okolje/02_Odpadki/01_27061_odvoz_odpadkov/&lang=2

http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2706104S&ti=&path=../Database/Okolje/27_okolje/02_Odpadki/01_27061_odvoz_odpadkov/&lang=2



Strateške odločitve pri postavljanju reciklažnega centra [Minet], (b. d.). Najdeno 15.

junija 2014 na spletnem naslovu

http://www.minet.si/gradivo/egradiva/html/4_zbiranje_in_transport_odpadkov/str

ateke_odloitve_pri_postavljanju_reciklanega_centra.html

Strle, V. (2006, 15. maj). Najboljše razpoložljive tehnike za ponovno uporabo in

odstranjevanje odpadkov. Gospodarjenje z odpadki – revija za varovanje okolja,

58. Najdeno 15. februarja 2014 na spletnem naslovu http://www.e-net-

okolje.si/eno/clanek_o_odpadkih_WT_Vanja_strle.pdf

Strojin, T. (1994). Osnove prava okolja. Ljubljana: Časopisni zavod.

Škafar, B. (2005). Odpadki. Murska Sobota: Pomurski ekološki center Saubermacher in

Komunala.

Taktične odločitve [Minet], (b. d.). Najdeno 15. junija 2014 na spletnem naslovu

http://www.minet.si/gradivo/egradiva/html/4_zbiranje_in_transport_odpadkov/tak

tine_odloitve.html

The Government of the Czech Republic - Waste Management Department of the

Ministry of the Environment. (2003). Waste Management Plan of the Czech

Republic. Najdeno 15. junija 2014 na spletnem naslovu

http://www.mzp.cz/C125750E003B698B/en/waste/$FILE/waste_management_pl

an.pdf

Tolvanen, O. & Hänninen, K. (2005). Mechanical-Biological Waste treatment and

associated occupational hygiene in Finland. Waste Management, 26, 1119-1125.

Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Uradni list RS, št. 61/2011, 108/2013.

Uredba o ravnanju z odpadki. Uradni list RS, št. 39/2006, 49/2006, 66/2006, 33/2007,

34/2008.

Vlada Republike Slovenije – Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). (2013).

Operativni program ravnanja z odpadki. Najdeno 14. februarja 2014 na spletnem

naslovu

http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/zakonodaja/varstvo_ok

olja/operativni_programi/op_komunalni_odpadki.pdf

Vuk, D. (1997). Ravnanje z odpadki. Kranj: Moderna organizacija.

Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS, št. 39/2006-UPB1, 49/2006-ZMetD, 66/2006

Odl.US: U-I-51/06-10, 112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10, 33/2007-ZPNačrt,

57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 108/2009-ZPNačrt-A, 48/2012, 57/2012,

97/2012 Odl.US: U-I-88/10-11, 92/2013.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20112892

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20133941
















Zbirni center [GIP Elite]. Najdeno 13. aprila 2014 na spletnem naslovu http://www.gip-

elite.si/momko-sortirnica/

Zbirni center [Predstavitev podjetja CeROD], (b. d.). Najdeno 13. aprila 2014 na

spletnem naslovu http://www.cerod.org/?action=aboutUs&lang=Si

Zgodovina podjetja Kostak [Predstavitev podjetja Kostak d. d.], (b. d.). Najdeno 13.

aprila 2014 na spletnem naslovu http://www.kostak.si/zgodovina.html

umestitev sortirnice za mehansko obdelavo …

Documents