ume mat uzg predmetni izpitni katalog 2009 2010 in 2011 01

5/20/2018 Ume Mat Uzg Predmetni Izpitni Katalog 2009 2010 in 2011 01

1/90

Ljubljana 2007

UMETNOSTNA

ZGODOVINA

Predmetni izpitni katalog za splo{no maturo

Predmetni izpitni katalog se uporablja od spomladanskega roka 2009, dokler nidolo~en novi. Veljavnost kataloga za leto, v katerem bo kandidat opravljal maturo,je navedena v Maturitetnem izpitnem katalogu za splo{no maturo za tisto leto.


2/90


3/90

VSEBINA

1. UVOD 5

2. IZPITNI CILJI 6

3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA 7

3.1 Shema izpita 7

3.2 Merila vrednotenja izpita in posameznih izpitnih delov 8

4. IZPITNE VSEBINE IN CILJI 11

5. NAVODILA ZA IZDELAVO MATURITETNE SEMINARSKE NALOGE 57

6. KANDIDATI S POSEBNIMI POTREBAMI 59

7. LITERATURA 60

7.1 Priporoljiva literatura za dijake 60

7.2 Priporoljiva literatura za uitelje 60

8. PRIMERI IZPITNIH VPRAANJ 62

8.1 Pisni del izpita 62

8.2 Ustni del izpita 86


4/90


5/90

Umetnostna zgodovina 5

1. UVOD

redmetni izpitni katalog za splono maturo za umetnostno zgodovino izhaja iz unega narta zaumetnostno zgodovino matura; zajema snov umetnostne zgodovine: splona opredelitev in kronoloko

urejen razvoj likovne umetnosti, arhitekture in urbanizma. S predpisano vsebino se uresniujejo predvidenitemeljni in uni izpitni cilji.

V izpitnem katalogu za splono maturo zajemajo predlagana poglavja kljune in najpomembneje vsebine,ki sestavljajo celoto likovnega ustvarjanja, gledanega tudi skozi asovno razsenost. Vanj je zajetaustvarjalnost v Sloveniji kot naravna sestavina evropske umetnosti.

Dravna predmetna komisija je poskrbela, da je pedagogu zagotovljeno svobodno oblikovanje une ure,dijaku pa z obvladovanjem razmeroma celotnega razvoja likovne umetnosti in arhitekture spoznanje, skaterim bo lahko iril in poglabljal svoje delo.

P


6/90

6 Umetnostna zgodovina

2. IZPITNI CILJI

Temeljni izpitni cilji predmeta umetnostna zgodovina pri sploni maturi zagotavljajo dijakom, da: razumejo umetnost kot pojav, ki ga sproa in usmerja lovekova ustvarjalnost,

spoznavajo, doivljajo in vrednotijo likovno umetnost, arhitekturo in urbanizemanalitino ter na tem temelju oblikujejo sintezo, osredotoeno predvsem navsebinska vpraanja,

razumejo zgodovinski razvoj likovne umetnosti, medsebojno povezanost insoodvisnost razlinih umetnostnih podroij ter njihovo vpetost v drubenadogajanja,

se uijo ceniti tradicijo, se vzgajajo v zavesti o pomenu naravne in kulturnedediine, o razsenosti strokovnega dela pri umetnostnem ustvarjanju,

raziskovanju in varstvu njenih vrednot, osebnostno zorijo, se ustveno bogatijo, razvijajo estetsko obutljivost, kulturno

razgledanost in pridobivajo tisto znanje, ki ga potrebujejo za tudij in opravljanjepoklica.


7/90


3. ZGRADBA IN VREDNOTENJE IZPITA

3.1 SHEMA IZPITA

Pisni del

Izpitna pola ^as re{evanja Dele` pri oceni Ocenjevanje Pripomo~ki

1 120 minut 60 % Zunanje Nalivno pero alikemini svinnik

Ustni del

tevilo vpra{anj Tip vpra{anj ^asodgovarjanja

Dele` prioceni

Ocenjevanje Pripomo~ki

1. vpraanje Evropska in svetovnaumetnost

20 minut 30 % Notranje Slikovnogradivo

2. vpraanje Slovenska umetnost Slikovnogradivo

3. vpraanje Ikonografija, kronoloko-primerjalni pregled

umetnostnih smeri inpojavov ter celostnaanaliza umetnikihspomenikov

Slikovnogradivo

Maturitetna seminarska naloga pri splo{ni maturi

Dele` pri oceni Na~in ocenjevanja

10 % Notranje


8/90


3.2 MERILA VREDNOTENJA IZPITA IN POSAMEZNIH IZPITNIH DELOV

Merila za vrednotenje pisnega dela

Izpitna pola Tipi nalog Vrednotenje

1 9 sklopov vpraanj zajema: podroja likovnega ustvarjanja, pregled umetnostnozgodovinskih

obdobij svetovne in slovenskeumetnosti,

ikonografske motive, umetnost posameznih avtorjev, posamezne institucije, kljune

spomenike in pojme.

Kandidat si izbere 7 od 9 vpraanj.Vsak sklop vpraanj je ovrednotenz 18 tokami.Posamezno podvpraanje je ovrednoteno znajve3, 6 ali 9 tokami.Kandidat lahko pri pisni nalogi dosee najve126 tok.

Merila za vrednotenje ustnega dela

Kandidat si med 35 listii izbere enega. Na njem so tri enakovredna vpraanja, opremljena s slikovnimgradivom. Vsako je ocenjeno s tokami od 1 do 7. Najveje tevilo tok je 21.

1. raven: 13 toke

Kandidat je slabo prepoznal slikovno gradivo. Navedel je nekaj dejstev, ki sopomanjkljiva. Interpretacija je nejasna. Analiza je pomanjkljiva. Njegovo znanje jeminimalno.

2. raven: 35 tok

Kandidat je prepoznal veino slikovnega gradiva. Navedel je pomembna dejstva.Analiza je zadovoljiva. Interpretacija je smiselna.

3. raven: 57 tokPoznavanje slikovnega gradiva je odlino. Kandidat je navedel veino pomembnihdejstev, jih jasno opredelil in povezal s slikovnim gradivom. Interpretacija je jasna,samostojna in kritina.

Merila za vrednotenje maturitetne seminarske naloge pri splo{ni maturi

Maturitetna seminarska naloga naj se ravna po naslednjih izhodiih in ciljih:

je obseneji preizkus pisne naloge;

dijaku omogoa priblievanje likovnim pojavom skozi manj formalne oblike;

daje prilonost poblie spoznavati umetnost domaega okolja;

daje prilonost poglobljenega spoznavanja, obravnavanja in vrednotenja likovnegadela;

omogoa preverjanje znanja vijih taksonomskih stopenj (sinteza, analiza invrednotenje).

Maturitetna seminarska naloga pri sploni maturi mora vsebovati najmanj deset besedilnih strani (na vsakistrani 2000 znakov) z ustreznim slikovnim gradivom.


9/90


Maturitetna seminarska naloga iz umetnostne zgodovine pri sploni maturi je ovrednotena z 0 do 28 tok.Nalogo oceni profesor mentor, pri tem pa upoteva:

OBRAVNAVANO PODRO^JE

Ocenjujemo izvirnost in aktualnost izbrane teme ter zahtevnost izbranega problema.

Podroje je neizvirno in opisuje e ve

krat obravnavano temo. (1 to

ka)

Izbrano je ozko podroje, ki se v celoti naslanja na en predmet. (2 toki)

Izbrano je aktualno podroje ali ire in izvirno zastavljeno podroje. (3 toke)

ZBIRANJE IN NAVAJANJE VIROV

Ocenjujemo pestrost uporabljenih virov ter kakovost in ustreznost pridobljenih podatkov glede na izbranopodroje.

Prevladuje en vir; viri so navedeni povrno in pomanjkljivo; zbrani podatki nisozanesljivi. (13 toke)

Uporabljenih je velahko dosegljivih virov; zbrani podatki ne zajemajo izbranegapodroja v celoti; citiranje opomb je ustrezno. (46 tok)

Uporabljeni viri so razlini, zbrani podatki so aktualni, pestri in ustrezajo izbranemupodroju; citiranje opomb kae na obvladovanje strokovnega besedila.

(78 tok)

ZGRADBA SEMINARSKE NALOGE

Ocenjujemo zgradbo seminarske naloge v skladu z zahtevami, povezanost zunanje in notranje zgradbe terizvirnost obravnave.

Dalji deli besedila so neposredno povzeti in med seboj slabo povezani; zunanja

zgradba naloge je slabo pregledna. (1 toka)Naloga je pregledna in vsebuje zahtevane elemente; posnemanje prevladuje nadizvirnostjo. (2 toki)

Obravnava je izvirna in zanimiva; bistvene misli iz virov so avtorsko obdelane; besediloje logino urejeno. (3 toke)

PREDSTAVITEV TEMATIKE IN VSEBINSKA USTREZNOST

Ocenjujemo stopnjo razumevanja in irino predstavljene tematike.

Predstavitev tematike je preprosta, veliko je ponavljanja in oitnih dejstev. (13 toke)

Predstavitev tematike ustreza zastavljenim ciljem. (46 tok)Predstavitev tematike ustreza zastavljenim ciljem in kritino presoja njihovo vrednost.

(78 tok)

SLOG IN JEZIKOVNA PRAVILNOST

Ocenjujemo bogastvo besedia in ustreznost terminologije, jedrnatost, natannost in jasnost izraanja.

Besedie je revno, polno tujk, izraanje je okorno in slabo razumljivo; v nalogi jeprecej pravopisnih in slovninih napak. (1 toka)

Besedie in raba strokovnih izrazov sta primerna; v besedilu so le manje napake.(2 toki)

Besedie je bogato, raba strokovnih izrazov je suverena, v besedilu ni napak.(3 toke)


10/90


SAMOSTOJNOST PRI DELU

Ocenjujemo samostojnost, as in napor, ki je bil potreben za izdelavo seminarske naloge.

Za nalogo kandidat ni porabil veliko asa in truda. (1 toka)

Kandidat se je trudil, da bi bila naloga uspena, delo je ob konzultacijskih pripombah

opravil veinoma samostojno. (2 to

ki)

Razvidno je, da je bilo za izdelavo porabljeno veliko asa in vloeno veliko truda,kandidat pa je pri delu pokazal tudi veliko samostojnosti, samoiniciativnosti.

(3 toke)


11/90


4. IZPITNE VSEBINE IN CILJI

Izpitne vsebine so razporejene po posameznih poglavjih in temah, kakor je opredeljeno v veljavnem unemnartu. Izpitni cilji sledijo izpitnim vsebinam.

Izpitni cilji temeljijo na dveh zahtevnostnih ravneh. Na prvi morajo kandidati znati opisati in razloiti izpitnovsebino in slediti razvoju, opazovati in spoznavati; na drugi ravni pa se zahteva, da so to vsebino sposobniuporabiti, interpretirati in analizirati, narediti sintezo in jo argumentirati.

Izbor temeljnih spomenikov je narejen v skladu z unim nartom in vkljuuje najbolj reprezentativnaumetnostna dela. Upotevano je tudi merilo dostopnosti slikovnega gradiva v literaturi, ki je dijakom na voljo.Ob temeljnih orientacijskih spomenikih dijaki spoznavajo vse bistvene znailnosti umetnike ustvarjalnosti vnekem zgodovinskem obdobju. Profesorji lahko dopolnjujejo slikovno gradivo po lastni presoji.

UVOD V UMETNOSTNO ZGODOVINO

UMETNOSTNA ZGODOVINA

Izpitne vsebine Izpitni cilji

Temeljni spomeniki

Pomembneji pojmi

Umetnostna zgodovina kothumanistina veda; podrojedela; opredelitev pojmov:umetnost, likovna umetnost,likovna ustvarjalnost, likovnodelo; zgodovinski razvoj likovneumetnosti

Opredelitev pojmov:zgodovinski slog, slog,umetnostna smer; metoderaziskovanja oziroma temeljnediscipline (ikonografija, stilistika,morfologija)

Kulturnozgodovinska odvisnostlikovne umetnosti in povezanostz drugimi podroji umetnikeustvarjalnosti; povezanost

umetnostne zgodovine zdrugimi humanistinimi vedami

Vloga umetnostne zgodovine vrazumevanju civilizacijskegarazvoja loveke drube in njenpomen v oblikovanjusodobnega kulturnega obzorja

Vloga umetnostne zgodovine prioblikovanju zavesti o vrednostikulturne dediine in pomenspomenikega varstva

Razumevanje umetnostnezgodovine kot humanistinevede; poznavanje podrojadela; razumevanje pojmaumetnost in zavest o njenemirem drubenem pomenu;razumevanje pojma likovna

umetnost

Zavest o zgodovinskemrazvoju likovne umetnosti;poznavanje raziskovalnihmetod

Zavest o kulturnozgodovinskiodvisnosti likovne umetnosti innjeni povezanosti z drugimipodroji umetnike

ustvarjalnosti

Razumevanje vlogeumetnostne zgodovine prioblikovanju celovitegakulturnega horizonta

Zavedanje o vrednosti kulturnedediine in pomenspomenikega varstva

Izbrani primeriumetnikih del pouiteljevi presoji

Umetnostnazgodovina,zgodovina umetnosti,humanistine vede

Stilistika, slog,zgodovinski slog,umetnostna smer,ikonografija,morfologija

Kulturnozgodovinskaodvisnostlikovneumetnosti, likovnaumetnost, likovno

delo

Kulturna dediina,spomeniko varstvo


12/90


TEMELJNE ZVRSTI LIKOVNEGA USTVARJANJA

Izpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi

SlikarstvoStensko, tabelno in miniaturnoslikarstvo; slikarske tehnike(freska, mozaik, vitra, olje,tempera, akvarel, akril, pastel);risarske tehnike (risba ssvinnikom, perorisba, laviranaperorisba, oglje, kreda);grafine tehnike (lesorez,linorez, bakrorez, jedkanica,litografija, sitotisk); meaneslikarske tehnike; pomenmateriala (pigmentov, veziva,nosilcev)

Poznavanje najpomembnejihslikarskih, risarskih in grafinihtehnik, poznavanje materialov

Izbrani primeri sten-skega, tabelnega inknjinega slikarstvater primeri natetihslikarskih, risarskihin grafinih tehnik pouiteljevi presoji

Freska, mozaik, vitra,olje, tempera, akvarel,akril, pastel, risba ssvinnikom, perorisba,lavirana perorisba,oglje, kreda, lesorez,linorez, bakrorez,jedkanica, litografija,sitotisk, pigment,vezivo, nosilec

Kiparstvo

Obla plastika in relief; kiparsketehnike (modeliranje, klesanje,ulivanje); materiali (les, kamen,kovina, glina, umetni material);monumentalna plastika, drobnaplastika, arhitekturna plastika

Poznavanje znailnosti oble

plastike in reliefa;prepoznavanje kiparskihmaterialov in tehnik;razumevanje vpliva materialovin tehnik na likovni izraz

Izbrani primeri oble

plastike in reliefa,primeri kiparskihtehnik in materialov,primeri monumen-talne, drobne inarhitekturne plastikepo uiteljevi presoji

Obla plastika, relief,

modeliranje, klesanje,ulivanje,monumentalnaplastika, drobnaplastika, arhitekturnaplastika

Arhitektura in urbanizemFunkcionalni in estetski pomenarhitekture; osnovearhitekturnega nartovanja inoblikovanja; namembnost

arhitekture in arhitekturnenaloge (stanovanjska hia,palaa, trdnjava, cerkev,svetie); arhitekturni materiali(opeka, beton, kamen, kovina,les, steklo, umetni material);osnove arhitekturnekonstrukcije (nart, tloris,gradnja, struktura, nosilni innoeni elementi); urbanizem;pomen in vloga urbanizma

Razumevanje funkcionalnegain estetskega pomenaarhitekture; poznavanje osnovarhitekturnega nartovanja inglavnih arhitekturnih nalog;

poznavanje osnovnihmaterialov; razumevanjeosnov arhitekturnekonstrukcije; razumevanjevloge in pomena urbanizma

Izbrani primeritemeljnih arhitektur-nih nalog in kon-strukcij po uiteljevipresoji; primeri

najpomembnejihurbanistinih zasnovpo uiteljevi presoji

Arhitekturne naloge,tloris, gradnja,arhitekturnakonstrukcija, nosilni innoeni elementi,

urbanizem

Umetna obrtOpredelitev pojma umetna obrt;

najpomembneje zvrsti umetneobrti (steklarstvo, lonarstvo,kovatvo, tkalska in vezilskaobrt, mizarstvo)

Razumevanje pojma umetnaobrt;

poznavanje najpomembnejihzvrsti umetne obrti

Izbrani primerinajpomembnejih

zvrsti umetne obrtipo uiteljevi presoji

Umetna obrt

OblikovanjeGrafino in industrijskooblikovanje; modnooblikovanje; estetika infunkcionalizem v oblikovanju

Poznavanje razlik medgrafinim in industrijskimoblikovanjem

Izbrani primerigrafinega,industrijskega inmodnegaoblikovanja popresoji uitelja

Grafino oblikovanje,industrijskooblikovanje, modnooblikovanje


13/90



FotografijaDokumentarna in umetnikafotografija; razmerje medfotografijo in slikarskoustvarjalnostjo; pomen in vlogafotografije v modernemslikarstvu (od druge polovice19. stoletja do danes)

Loevanje med dokumentarnoin umetniko fotografijo;poznavanje vloge fotografije vmodernem slikarstvu

Izbrani primeridokumentarne inumetnikefotografije pouiteljevi presoji

Dokumentarnafotografija, umetnikafotografija

ANALIZA LIKOVNEGA DELA

Opredelitev temeljnih znailnostiin zakonitosti likovneustvarjalnosti; teoretska inpraktina izhodia za analizolikovnega dela; pristop hgledanju, videnju, razumevanjuin analiziranju likovnega dela

Razumevanje osnovnihzakonitosti likovneustvarjalnosti; poznavanjeteoretinih in praktinihizhodiza analizo likovnegadela

Izbrani primeriumetnikih del pouiteljevi presoji

Analiza likovnegadela

Vsebinska analizaIkonografija in ikonologija;ikonografska analiza (razbiranjeosnovne pomenske ravni,prepoznavanje snovi in motiva,vsebinska razlenitev likovnegadela); ikonografska klasifikacija doloitev snovi (posvetna alireligiozna snov), motiva(mitoloki, zgodovinski, literarni)oziroma neposrednospoznavnega motiva (krajina,anr, tihoitje, portret, akt);simbol, atribut, personifikacija inalegorija

Usposobljenost zaikonografsko analizo inklasifikacijo; razpoznavanje inrazumevanje simbolov,atributov, personifikacij inalegorij

Ikonografija,ikonologija,ikonografska analiza,ikonografskaklasifikacija, snov,motiv, neposrednospoznavni motiv,simbol, atribut,personifikacija,alegorija

Oblikovna analizaOpredelitev prvin likovnegaizraanja (toka, rta, ploskev,prostor, telesnost, barva,svetloba); kompozicija likovnegadela in osnovni tipi kompozicij(simetrina, osna, trikotnika,piramidalna, diagonalna );perspektiva (konceptualna,osna, ukrivljena, linearna,

zrana); morfologija inmorfoloki slogi (ploskoviti,plastini in slikoviti slog)

Poznavanje prvin likovnegaizraanja, razumevanjekompozicije likovnega dela;poznavanje perspektive;prepoznavanje morfolokihslogov

Oblikovna analiza,kompozicija,morfologija,morfoloki slogi

Slogovna analizaZgodovinska in regionalnaodvisnostlikovne ustvarjalnosti;zgodovinski slogi in njihoveizrazne znailnosti

Prepoznavanje zgodovinskihslogov in njihovih znailnosti

Slogovna analiza,zgodovinski slogi


14/90


1. PRAZGODOVINA

1.1 PRAZGODOVINSKA UMETNOST

Izpitne vsebine Izpitni cilji

Temeljni spomeniki

Pomembneji pojmi

Uvod v prazgodovinskoumetnostasovna in geografska oprede-litev ter oris podnebnih razmer;pojav umetnosti v prazgodovini(povezava med obliko infunkcijo); kolektivno inindividualno ustvarjanje; razvojnestopnje prazgodovinskeumetnosti

Razumevanje kljunihkulturnozgodovinskihokoliin, v katerih se jerazvila prazgodovinskaumetnost; prepoznavanjepomena umetnosti v okvirudrugih dejavnosti vprazgodovini; poznavanjeposameznihprazgodovinskih obdobij

Stenske poslikave v jamiLascaux

Arheologija

UMETNOST KAMENE DOBEUvod v umetnost kamenedobeOris kulturnozgodovinskihrazmer (lovsko-nabiralnikoivljenje v stareji kameni dobi;stalna naselitev v mlaji kamenidobi; vpliv naina ivljenja nadrubeno ureditev in oblikematerialne kulture)

Razumevanje kljunihkulturnozgodovinskihokoliin, v katerih sta serazvijali paleolitska inneolitska umetnost

Willendorfska Venera Kamena doba,paleolitik, neolitik,materialna kultura

Arhitektura

Arhitektura kot (pre)oblikovanjeprostora glede na lovekovepotrebe; naravne in umetneoblike arhitekture; namembnostarhitekture: bivalni in kultniprostori; najstareje stalnenaselbine (njihova organizacija inodvisnost od drubenih oblikneolitske dobe; uporaba novihmaterialov les, kamen, opeka);konstrukcijske prvine arhitekture;megalitska arhitektura (grobnice,kultni prostori) in njihovakonstrukcijska naela

Razumevanje razlike med

naravnimi in umetnimioblikami arhitekture;razumevanje povezavemed preoblikovanjemnaravnih oblik (jama) inspreminjanjem njihovenamembnosti (ivljenjski alikultni prostor); poznavanjepomena kultnih prostorov;razumevanje okoliin zanastanek prvih stalnihnaselbin; poznavanjenajstarejih arhitekturnih inurbanistinih oblik;poznavanje osnovnih tipovmegalitske arhitekture

Lascaux; Altamira; atal

Hyk; Stonehenge

ivljenjski prostor, kult,

kultna arhitektura,kultni prostor,urbanizem, megalit,menhir, dolmen,kromleh

KiparstvoKultna narava kamenodobnegakiparstva; izkorianje naravnihoblik; znailen material (kamen,kost, rogovje), tehnike, oblike(relief, obla plastika) in motivi;nove ustvarjalne monosti, ki jihprinese oblikovanje gline; pojavornamenta

Poznavanje razlinih tipov,tehnik in materialovkamenodobnega kiparstva;razumevanje povezaveoblik in motivov kiparstva zreligioznimi predstavami inkultnimi obiaji;razumevanje vlogeornamenta

Venera iz Laussela;bizon iz La Madeleine;figura iz Lepenskegavira; antropomorfni kipeciz Vine

Idol, gravura,keramika, kultnaposoda, ornament


15/90



SlikarstvoBarvanje obrednih in splonouporabnih predmetov; slikarstvokot dopolnitev kultnega prostora(jame); tehnike kamenodobnega

slikarstva (gravura, obarvanirelief, freska); motivni svet,povezan z verskim ivljenjem;poslikava lonenih posod

Poznavanje poslikavjamskih sten in drugih oblikbarvnih sporoil;poznavanje znailnihslikarskih tehnik;

poznavanje vloge, pomenater motivne in vsebinskepovezanosti kiparstva sslikarstvom

Podoba konja iz jameLascaux; podoba bika izjame Altamira; lovskiprizor iz hie v atalHyku

Monumentalnoslikarstvo, freska

UMETNOST KOVINSKIH OBDOBIJ

Uvod v umetnost kovinskihobdobijOris kulturnozgodovinskihrazmer (sprememba drubeneureditve; uporaba kovin);razvojne stopnje v tehnologijiobdelave kovin (baker, bron,elezo); kronoloki razvoj inglavne znailnosti posameznihkovinskih obdobij; soasnostprazgodovinskih kultur skulturami visokih civilizacij

Razumevanje kljunihkulturnozgodovinskihokoliin, v katerih se jerazvijala umetnostkovinskih obdobij;razumevanje pomenatehnologije pridobivanja inobdelave kovin;poznavanje kronolokeumestitve posameznihkovinskih obdobij

Trundholmski sonni voz Kovinska obdobja,tehnologija, haltat,laten

ArhitekturaNadaljevanje urbanistinegarazvoja; novi tipi naselij (kolie,gradie); znailne oblikepokopov (gomilna in arnagrobia)

Poznavanje urbanistinegarazvoja z novimi tipi naselij;poznavanje kolia ingradia kot tipa bivalnegaprostora; poznavanjerazlinih tipov pokopov

Rekonstrukcijakoliarskega naselja

Kolie, gradie,gomila, gomilnipokop, ara, arnipokop, kultura arnihgrobi

KiparstvoNadaljevanje tradicije kiparstva vglini; pojav in obdelava novegamateriala (kovina); novi tipipredmetov (kovano orodje inoroje); nova vloga kovine vdrubi (prestini in dragocenipredmeti kot simboli drubenegapoloaja); kraenje uporabnihpredmetov iz kovine (ornament);uporaba kovine za izdelavookrasnih predmetov; torevtika;situlska umetnost

Razumevanje novihoblikovnih monosti, ki jihprinese obdelava kovine;razumevanje drubenihsprememb, ki jih prinesevse bolj razirjena uporabakovine; poznavanje navadekraenja uporabnihpredmetov iz kovine inizdelovanja okrasnihpredmetov

Antropomorfna figurica zLjubljanskega barja;okraeni nakit in delivojakove opreme; Vakasitula

Torevtika, situla


16/90


2. STARI VEK

2.1 UMETNOST STARIH CIVILIZACIJ


Uvod v umetnost starihcivilizacijOris kulturnozgodovinskihrazmer (razvoj prvih drav vrodovitnih poplavnih ravnicahvelikih rek Srednjega in Blinjegavzhoda ter severovzhodneAfrike); vpliv dravnih, verskih indrugih drubenih interesov priizoblikovanju umetnosti v starihcivilizacijah

Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj kulture in umetnosti vokviru prvih velikihcivilizacij; razumevanjeznailnih oblik in vlogeumetnosti v starihcivilizacijah; poznavanjeobeh glavnih starovekihcivilizacij

Doserjeva piramida vSakari; zigurat v Uru

Civilizacija

MEZOPOTAMSKA UMETNOST

Uvod v mezopotamskoumetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (razline mestne dravena obmoju med Evfratom inTigrisom; prestolnica kot kulturnoin civilizacijsko sredie); razvojnestopnje mezopotamske umetnosti(sumerska, babilonska, asirska)

Razumevanje kljunihrazmer za razvojmezopotamske umetnosti;razumevanje pomenamestne drave za razvojumetnosti; poznavanjerazvojnih stopenjmezopotamske umetnosti

Kipci molivcev Sumerska umetnost,babilonskaumetnost, asirskaumetnost

ArhitekturaPomen arhitekture in urbanizmav okviru mezopotamske drube;posvetna in kultna arhitektura;glavni arhitekturni tipi (svetie,palaa); opeka kot glavnigradbeni material

Razumevanje politinega indrubenega pomena posa-meznih arhitekturnih tipov;poznavanje osnovnihmezopotamskiharhitekturnih tipov

Zigurat v Uruku;Sargonova palaa vKorsabadu

Zigurat, palaa,prestolna dvorana,utrdba, mestna vrata

KiparstvoZnailne oblike kiparstva (oblaplastika, relief); verska naravakiparstva; vladarska upodobitevkot kultni in propagandni objekt

Poznavanje znailnih oblikter kiparskih materialov intehnik; razumevanjepomena vladarskihupodobitev

Portreti vladarjev(Sargon, Gudea);Naramsinova stela;Hamurabijev zakonik;prizor lova na leve iz

Niniv

Stela

SlikarstvoPoslikave uporabnih predmetov;okraevanje arhitekturnih delov;religiozna motivika

Poznavanje slikarskihtehnik; poznavanjevladarske ikonografijeslikarskih upodobitev

Itarina vrata iz Babilona Poloena keramika


17/90



EGIP^ANSKA UMETNOST

Uvod v egipansko umetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (razvoj enotne drave ob

toku Nila, pomen faraona, vlogavere); kronoloka razdelitevegipanske zgodovine (trikraljestva)

Razumevanje kljunihrazmer za razvojegipanske umetnosti;

poznavanje razvojnihstopenj egipanskeumetnosti

Svetie v Abu Simbelu;Tutankamonovaposmrtna maska

Faraon, dinastija

ArhitekturaZnailne urbanistine oblike(mesto in mesto mrtvih); znailnearhitekturne oblike (grobnica,svetie, bivalna arhitektura);pomen, razvoj in oblike grobnearhitekture (mastaba, piramida,skalna grobnica); konstrukcijskein organizacijske znailnostisvetia

Razumevanje urbanizma inarhitekture v lui delitve nasvet ivih in svet mrtvih;poznavanje znailniharhitekturnih oblik;poznavanje razvoja grobnearhitekture; poznavanjekonstrukcije, prostorskeorganizacije in vlogesvetia

Keopsova, Kefrenova inMikerinova piramida vGizah; Horovo svetie vEdfuju; grobno svetieHaepsut v Deir el-Bahariju

Mastaba, piramida,skalna grobnica,svetie, pilon,stebrno dvorie,hipostilna dvorana

KiparstvoZnailne kiparske oblike intehnike (obla plastika, relief);funkcijske razlike medmonumentalno (povelievanjevladarja) in malo plastiko; verskain vladarskopropagandna naravakiparstva; egipanski kanon priupodabljanju loveke figure;polihromacija

Poznavanje znailnih oblikkiparstva; razumevanjerazlik med monumentalnoin malo plastiko;poznavanje razlinihkiparskih tehnik (relief);poznavanje egipanskegakanona pri upodabljanjuloveke figure

Sfinga v Gizah;Narmerjeva paleta;vladarski portret faraonaMikerina z eno; portretkraljice Nofretete; sedeipisar iz Sakare; reliefnaupodobitev Ehnatona

Obelisk, stela,sfinga, sarkofag,kanon, egipanskikanon, polihromacija

SlikarstvoPoslikava svetiin grobnic;obredna in mitoloka motivikaslikarstva; osnove egipanskekompozicije

Razumevanje obredne inmitoloke narave poslikavsvetiin grobnihprostorov; razumevanjepravil kompozicije

Tri glasbenice izNakhtovega groba vTebah; prizor lova sposlikane skrinje izTutankamonove grobnice

2.2 ANTI^NA UMETNOST

Uvod v anti

no umetnostSredozemlje kot sredie antine

umetnosti; stare civilizacije kotizhodie za razvoj antineumetnosti

Poznavanje pogojevoblikovanja novih civilizacij,nosilcev antine civilizacije;razumevanjezaznamovanosti antinihcivilizacij z znailnostmisredozemskega prostora

Atenska akropola Antika


18/90



KRETSKA UMETNOST

Uvod v kretsko umetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (mestne drave; druba

pomorskega prometa intrgovine); kronoloki razvojkulture na Kreti (obdobjestarejih palain obdobje mlajihpala)

Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj kulture in umetnosti

na Kreti; poznavanje obehglavnih obdobij kretskeumetnosti

Prizor bikoborbe

ArhitekturaZnailnosti pala(brez obzidja,zapleteni tlorisi, dvorane, trgi,vrtovi, razvita komunalnaureditev); struktura, naingradnje in likovna oprema pala

Poznavanje glavnihkonstrukcijskih inorganizacijskih znailnostikretskih pala

Minosova palaav Knososu

Palaa, labirint

KiparstvoZnailni tipi kretskega kiparstva;verska narava kretskegakiparstva; simboline upodobitve

Poznavanje znailnihkiparskih oblik inmaterialov; razumevanjeverske narave kiparstva innjegove simbolinosti

Boginja s kaami

SlikarstvoStensko in vazno slikarstvo;verske oziroma simboline teme;prizori iz vsakdanjega ivljenja

Poznavanje glavnih oblikkretskega slikarstva;razumevanje religioznezaznamovanostisimbolinih upodobitev;poznavanje znailnih

motivov

Morski prizor z delfini;Princ z lilijami; Parianka;vaza s hobotnico

Vazno slikarstvo

MIKENSKA UMETNOST

Uvod v mikensko umetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (utrjene mestne drave,vojaka druba)

Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj mikenske umetnosti;geografska in kronolokaumestitev mikenskeumetnosti

Kiklopsko obzidje zLevjimi vrati v Mikenah

Kiklopsko obzidje

Arhitektura

Zasnova utrjenega mesta(kiklopsko obzidje); megaron innjegov pomen za nadaljnji razvojgrkega svetia; struktura innain gradnje grobnic

Razumevanje pomena

utrjenega mesta;razumevanje konstrukcijemegarona; poznavanjepomena megarona zanadaljnji razvoj tlorisagrkega svetia

Atrejeva zakladnica; tloris

mikenskega megarona

Nepravilna kupola,

nepravilni lok,nepravilni obok,megaron

KiparstvoZlatarski izdelki; posmrtna maskakot tip portreta

Poznavanje osnovnihkiparskih oblik;razumevanje obrednegapomena posmrtnih mask

Agamemnonova maska;zlati posodi iz Vaphia

Posmrtna maska


19/90



GRKA UMETNOST

Uvod v grko umetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (mestne drave, nove

drubene oblike demokracija,mitologija in zgodovina); grkekolonije kot kulturna sredia;kronoloka razdelitev grkeumetnosti

Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj grke umetnosti;

poznavanje geografskerazprostranjenosti inkronolokega razvoja

Tolos v Delfih Kolonija, arhajski,klasini, helenistini,helenizem

Arhajska umetnost

Uvod v arhajsko umetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (mestne drave, velikpomen religije oziroma

mitologije); vpetost v iri kulturniin civilizacijski prostorSredozemlja

Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj arhajske grkeumetnosti; razumevanje

podobnosti znailnih oblikarhajske umetnosti zoblikami drugihsredozemskih civilizacij

Dipilonska vaza Dipilonska vaza

ArhitekturaMikenski megaron kot izhodieza arhitekturni razvoj grkegasvetia; struktura in organizacijagrkega svetia (mestopostavitve, tloris, nosilni innoeni elementi, uporaba inureditev okolice); tipi sveti;

izoblikovanje stebrnih redov(dorski, jonski in korintski)

Razumevanjekonstrukcijskih izhodizarazvoj grkega svetia;poznavanje strukture,organizacije in vlogesvetia; poznavanjerazlinih tipov sveti;poznavanje znailnosti treh

stebrnih redov

Herino svetie inPozejdonovo svetie vPozejdoniji (Paestum)

Naos, pronaos, cela,timpanon, zatrep,friz, triglifi, metope,steber, baza, deblo,kapitel, arhitrav,stebrni red, dorskislog, jonski slog,korintski slog

KiparstvoVerska narava kiparstva;znailnosti tipov monumentalneoble plastike (kuros, kora);arhajski kanon pri upodabljanjulovekega telesa; relief innjegov pomen v arhitekturi;mitoloke vsebine; polihromacija

Razumevanje religioznenarave grkega kiparstva;poznavanje znailnih tipovoble plastike; poznavanjemitolokih prizorov naarhitekturni plastiki

Kuros s Krojzovegagroba; kora z atenskeakropole; mladenisteletom; prizorgigantomahije s Sifnijskezakladnice

Kuros, kora, arhajskinasmeek

SlikarstvoOsnovne oblike keraminih

posod; slogovni razvoj vaznegaslikarstva (geometrijski slog,rnofiguralni in rdeefiguralnislog)

Poznavanje osnovnih oblikkeraminih posod;razumevanje razvojnihstopenj vaznega slikarstva

Ahil in Ajaks pri kockanju(Eksekijasova vaza);Lapitov in Kentavrov boj(rdeefigurni kiliks,Mnchen)

Amfora, lekitos,krater, geometrinislog, stiliziranapripoved,rnofiguralni slog,rdeefiguralni slog

Klasi~na umetnost

Uvod v klasino umetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (zmaga Grkov nadPerzijci, kulturna hegemonijaAten)

Poznavanje kljunih razmerza nastanek in razvojklasine grke umetnosti

Miron: Metalec diska Hegemonija,demokracija


20/90



ArhitekturaRazvoj arhitekturne teorije (zlatirez, metrum, optini popravki);nadaljnji arhitekturni razvojsvetia; razvoj urbanizma;

pomen akropole in agore;znailne stavbe grkega mesta

Poznavanje nadaljnjihsmernic v razvoju grkegasvetia; razumevanjepomena akropole kotsvetega in agore kot

posvetnega srediagrkega mesta; poznavanje

znailnih stavb grkegamesta

Atenska akropola:Partenon, Erehtejon,svetie boginje Nike,Propileje; atenska agora;gledalie v Epidavru

Tolos, agora,akropola, odeon,gimnasion, grkogledalie, propileje

KiparstvoPomen obnove atenske akropoleza razvoj kiparstva; nove tenje vrazvoju kiparstva(individualizacija, uveljavljanjenaturalizma); spremembaodnosa do loveke podobe(bogovi, heroji, atleti); novi

ikonografski motivi (portretdravnika, filozofa, pesnika, akt),klasini kanon in kontrapost

Razumevanje novegaodnosa do lovekegatelesa; poznavanjeklasinega kanona;razumevanje naelkontraposta; poznavanjenovih ikonografskih motivov

Poliklet: Kopjenosec;Fidijeva opremaPartenona; Praksitel:Knidska Afrodita inHermes iz Olimpije

Klasini kanon,kontrapost

SlikarstvoNadaljnji razvoj vaznegaslikarstva; ohranjenamonumentalna dela grkegaslikarstva v rimskih kopijah(prizori iz grke mitologije)

Poznavanje nadaljnjegarazvoja vaznega slikarstva;poznavanje ohranjenihmonumentalnih slikarskihdel v rimskih kopijah

Gospodarica in deklicana lekitosu Ahilovegaslikarja; Aldobrandinskaporoka

Helenisti~na umetnost

Uvod v helenistinoumetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (vloga grke umetnosti inkulture v dravi AleksandraVelikega in v dravah njegovihnaslednikov); kulturna srediahelenizma (Aleksandrija, Antiohija,Pergamon); prevzemanje azijskihin egipanskih prvin; pomen inasovni okvir helenistine umetno-sti, njen nadaljnji razvoj v okviruumetnosti rimskega imperija innjen vpliv v pozneji evropskiumetnosti; umetnost kot sredstvoza uveljavljanje oblasti posame-znih vladarjev in pomena drave

Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj helenistineumetnosti; razumevanjepojma helenizem;razumevanje pomenahelenizma za razvoj rimskekulture

Lizip: Portret AleksandraVelikega

ArhitekturaZnailnosti helenistinearhitekture in urbanizma(scenskost, dinaminost oblik,ortogonalnost naselij)

Poznavanje osnovnihznailnosti helenistinegaurbanizma in arhitekture

Zevsov oltarv Pergamonu

Oltar, ortogonalnanaselja


21/90



KiparstvoObla plastika in relief; helenistinilepotni kanon; veliki sklopi, kislavijo vladarjevo osebo; vdornovih ikonografskih prvin in

motivov iz drugih religij: verav veno ivljenje, odhajanjev paradi; anr

Poznavanje osnovnih oblikhelenistinega kiparstva;razumevanje vlogekiparskih del v okviruaenja vladarjeve osebe;

poznavanje novih motivov;razumevanje pomena anra

Skopasova opremaMavzolove grobnice;Lizip: Mladenis strga-lom; Galska skupina;Nike s Samotrake;

Laokoontova skupina;Apolon Belvederski;Miloka Venera; Deek zgosjo

Helenistini lepotnikanon, patos,mavzolej

SlikarstvoHelenistino monumentalnoslikarstvo v rimskih kopijah

Poznavanje helenistinihmonumentalnih del v rimskihkopijah

Bitka pri Isu; Ahil inBrizejda, freska izPompejev

ETRU^ANSKA UMETNOST

Uvod v etruansko umetnost

Oris kulturnozgodovinskihrazmer (vpraanje izvoraEtruanov, stiki z grkimikolonijami na Apeninskempolotoku); prazgodovinskatradicija in ustvarjanje drugihantinih kultur kot izhodie zarazvoj etruanske umetnosti

Razumevanje kljunih

razmer za nastanek inrazvoj etruanskeumetnosti

Prizor plesa iz grobnice

levinj

Etruani

ArhitekturaUrbanizem etruanskega mesta;svetie; nekropola kot prebiva-lie mrtvih; etruanski prispevek

k razvoju rimske umetnosti (lok,obok, ortogonalna mestna mrea,komunalni sistem, mestna vrata)

Poznavanje znailnostizasnove etruanskegamesta; razumevanjepomena etruanske

arhitekture in urbanizma zarazvoj rimskega urbanizmain arhitekture

Mestna vrata v Volterri;rekonstrukcija svetia;grobnica reliefov vCerveteriju

Nekropola, tumulus,lok, obok, kupola

KiparstvoTerakotna plastika; bronastaplastika; verska in kultna naravakiparstva; znailnosti portreta vetruanski umetnosti

Poznavanje osnovnihmaterialov in kiparskihtehnik; razumevanjereligiozne zaznamovanostietruanske plastike;razumevanje priljubljenostiportretnih upodobitev innjihovega pomena

Apolon iz Veijev;sarkofag z upodobitvijozakoncev iz Cerveterija;himera

Sarkofag, terakota

SlikarstvoStensko slikarstvo v grobnihprostorih; verski motivi, povezanis prehodom iz tostranstva vonstranstvo; anrski motivi

Poznavanje vsebinskih inslogovnih znailnostietruanskega slikarstva

Prizor ribolova izgrobnice lova in ribolova;upodobitev glasbenika izTriklinijske grobnice


22/90



RIMSKA UMETNOST

Uvod v rimsko umetnostOris kulturnozgodovinskih razmer(republikansko in cesarsko ob-

dobje, zdruitev veine Srednjein Zahodne Evrope ter Sredo-zemlja v skupno dravo, enotnavaluta, cestna mrea, pomenvladarja); vpliv grke inetruanske kulture na rimsko

Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj rimske umetnosti;

poznavanje geografskihrazsenosti vpliva rimskekulture; poznavanjekronolokega razvojarimske umetnosti

Rimski forum

ArhitekturaRimski urbanizem (urbs, castrum,forum); novosti v gradbenitvu(materiali, mostovi, ceste,akvedukti in kloake); razvojrimskega svetia (longitudinalna

in centralna stavba); razlike medjavnimi stavbami (trnica,bazilika, gledalie, amfiteater,terme) in zasebnimi stavbami(insula, domus, palaa in vila);Vitruvij kot teoretik arhitekture

Razumevanje pomenaurbanistinega inarhitekturnega nartovanjav okviru rimske drave;poznavanje novosti vnainu in tehniki gradnje;

razumevanjekonstrukcijskih infunkcijskih razlik medjavnimi in zasebnimistavbami; znailnostiposameznih stavbnih tipov;poznavanje Vitruvija innjegovega dela Oarhitekturi

Kvadratna hia vNmesu; Panteon;Maksencijeva bazilika;Kolosej v Rimu; akveduktv Pont du Gard; Favnovahia v Pompejih;

Dioklecijanova palaa vSplitu

Beton, castrum,forum, bazilika, vila,domus, atrij, insula,hipokavst, slavolok,steber, oculus, nia,edikula, arena,

amfiteater, terme,akvedukt, kloaka

KiparstvoReliefne upodobitve naslavolokih, stebrih, sarkofagih in

oltarjih; realistine in alegorineteme; razvoj oble plastike; portretkot spominska dolnost inpovelievanje posameznika(idealizirani portret, realistiniportret in konjeniki spomenik)

Poznavanje vloge reliefnihupodobitev v rimskemkiparstvu; razumevanje

pomena alegorinihupodobitev v okvirudravne propagande;razumevanje pomenaportretav rimski drubi

Slavoloki: Titov inKonstantinov; Trajanovsteber;

Ara pacis; Avgust izPrime Porte; konjenikiportret Marka Avrelija;Gemma Augustea

Alegorija, mecen,konjeniki spomenik

SlikarstvoMozaik (talni in stenski mozaiki);pompejansko slikarstvo; motivi izgrke in rimske mitologije,groteskni in anrski prizori,tihoitje, pejsa; portretnoslikarstvo; rimsko knjinoslikarstvo

Poznavanje znailnihslikarskih tehnik (mozaik,freska, enkavstika,iluminacija); poznavanjemotivne zakladnice inikonografskih motivov;poznavanje razvojaknjinega slikarstva

Mozaini okras izFavnove hie vPompejih; prizori izDionizijevega kulta iz vilemisterijev v Pompejih;portret deka iz Fayuma;Vatikanski Vergilij

Groteska,enkavstika, rotulus(zvitek), kodeks(knjiga), iluminacija

Rimska umetnost na obmo~ju dana{nje Slovenije

Uvod v rimsko umetnostna obmoju dananjeSlovenijeOris kulturnozgodovinskihrazmer (prihod Rimljanov naozemlje dananje Slovenije,ivljenje v rimskih provincah);

zdruitve ilirsko-keltskih tradicijz rimsko

Razumevanje kljunihrazmer za nastanek inrazvoj rimske umetnosti naozemlju dananje Slovenije

Kiparski okrasnagrobnika druineEnijcev iz empetra;Hadrijanov vladarskiportret

Iliri, Kelti


23/90



ArhitekturaOrganizacijska naela rimskihvojakih taborov in njihov vplivna razvoj rimskega mesta;rimska mesta in nekropole na

Slovenskem; sakralna in profanarimska arhitektura naSlovenskem

Poznavanje rimskih mestna Slovenskem in njihoveureditve; poznavanjepomembnejih nekropol izrimskega asa na naih

tleh

Emona; Celeia; Petovia;empeter

Rimski vojaki tabor

KiparstvoPortret (vladarski in zasebni);kiparstvo verske oziroma kultnenarave (mitreji); slogpoznorimskega kiparstva zvsebinami vzhodne religije

Poznavanjenajpomembnejihohranjenih primerovportretnega kiparstva;poznavanje kulta bogaMitra in ikonografskorazumevanje kiparskeopreme njemu posveenihsveti

Vladarski portret LucijaVera; portret Germanika;Emonec; Mitra z bikom sPtuja; votivni relief,posveen rojenicam sPtuja

SlikarstvoMozaik; stensko slikarstvo

Poznavanje pomembnejihohranjenih mozaikov innjihove ikonografije;poznavanje ohranjenihdelov stenskih poslikav

Del mozaika s prizoromugrabitve Evrope s Ptuja;del freske z upodobitvijoenskega boanstva izCelja

3. SREDNJI VEK

3.1 ZGODNJEKR^ANSKA UMETNOSTIzpitne vsebine Izpitni cilji Temeljni spomeniki Pomembneji pojmi

Uvod v zgodnjekranskoumetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (uveljavitev kranstva,propadanje rimskegacesarstva); vloga katakomb vumetnosti prvih kristjanov;temeljne slogovne inikonografske znailnostizgodnjekranske umetnosti

Razumevanje kljunihkulturnozgodovinskihokoliin, v katerih se jerazvila zgodnjekranskaumetnost; razumevanjebistvenih slogovnih invsebinskih znailnosti

Prostor s poslikavoDobrega pastirja vkatakombahCoemeterium Maius(via Nomentana vRimu); apsidalni mozaiks Kristusom na prestoluv cerkvi Sta Pudenzianav Rimu

Zgodnje kranstvo,pozna antika, milanskiedikt, katakombe,orant, nimb

ArhitekturaKranske kultne stavbe(bazilika, baptisterij, mavzolej);znailnosti centralne inlongitudinalne arhitekture; vplivrimskih stavbnih tipov naizoblikovanje kranskearhitekture; vpliv kranskeliturgije na oblikovanjearhitekture in zlasti arhitekturnenotranjine

Poznavanje temeljnih tipovkranskih kultnih stavbter znailnosti centralne inlongitudinalne arhitekturnezasnove; razumevanjevpliva liturgije naoblikovanje arhitekture

Rekonstrukcija bazilikesv. Petra v Rimu;baptisterij ortodoksnih vRaveni; mavzolej GallePlacidije v Raveni

Starokranskabazilika, apsida, ladja,narteks, odprtoostreje, mavzolej,baptisterij, liturgija


24/90



KiparstvoLiturgino povezane kiparskenaloge; razvoj reliefa od rimskenarativnosti k izoliranimsimbolinim prizorom; oblaplastika; uveljavljanje novihestetskih meril v kiparskemizrazu; simbolina narava figurin dekorativnih prvin (grafini,rastlinski, ivalski motivi);najznailneji ikonografskimotivi (Kristus Dobri pastir,Kristus Vladar, svetopisemskiprizori, ivalski in rastlinskisimboli)

Razumevanje novihrazvojnih smeri inkiparskih nalog;prepoznavanje slogovnihznailnosti in simbolinevrednosti kiparskihupodobitev; poznavanje inrazumevanjenajpomembnejihikonografskih motivov

Sarkofag Junija Basa izVatikanskih muzejev;sarkofag z Dobrimpastirjem iz cerkve StaMaria Antica v Rimu;kamniti kipec Dobregapastirja iz Louvra

Sarkofag, oltar, menza,slonokoeni diptih

SlikarstvoSlikarstvo katakomb; mozainadekoracija kranskih kultnih

stavb; knjino slikarstvo;prehod iz odprtega tipailustracije knjinih zvitkov vzaprti tip miniature v kodeksu;ostanki antinega iluzionizma voblikovanju figur in krajinskegaozadja; nov slikarski izraz spoudarjeno stilizacijo inzanikanjem realnega prostora;najpogosteje ikonografsketeme

Poznavanje osnovnihzvrsti zgodnjekranskegaslikarstva; razumevanje

temeljnih ikonografskihtem in slogovnihznailnosti; razvijanjezavesti o simbolinipomenljivosti podob

Mozaik KristusaDobrega pastirja vmavzoleju Galle

Placidije v Raveni;mozaik Kristusa Helijapod baziliko sv. Petra;mozaik Jozuetovevojske pred Jeriho v StaMaria Maggiore v Rimu;sreanje Rebeke inAbrahamovegasluabnika pri vodnjaku,Dunajska Geneza

Vepomenskeupodobitve, simbolika,knjino slikarstvo,

knjini zvitek, kodeks,antini iluzionizem

3.2 BIZANTINSKA UMETNOSTUvod v bizantinskoumetnostOris kulturnozgodovinskihrazmer (delitev rimskegacesarstva, propadzahodnorimskega cesarstva inrazvoj bizantinske drave);bizantinsko cesarstvo kot dediantine kulture in umetnosti;temeljne slogovne inikonografske znailnosti

bizantinske umetnosti; orisrazvoja od zgodnje bizantinskeumetnosti do propadabizantinskega cesarstva; vplivbizantinske umetnosti nazahodnoevropsko umetnost

Razumevanje kljunihkulturnozgodovinskihokoliin razvojabizantinske kulture inumetnosti; poznavanjeslogovnih in vsebinskihznailnosti; zavedanje ovekakor tisoletnemrazvoju bizantinskeumetnosti in njenem vplivuna umetnost Zahoda

Mozaik s cesarjemJustinijanom, SanVitale, Ravena;Carigrad pogled namestno obzidje

Bizanc, bizantinskocesarstvo,Konstantinopel,Carigrad

ArhitekturaRazvoj monumentalnecentralne arhitekture; eno- invekupolne stavbe; urbanizemin utrdbena arhitektura;simbolika stavbnih lenov(kupola, polkupola, steber,portal )

Razumevanje nainovkupolne gradnje;zavedanje o simbolnivrednosti stavbnih lenov

Cerkev Boje modrosti(Hagia Sophia),Carigrad;San Vitale, Ravena;bazilika sv. Marka,Benetke; cerkevMarijinega oznanjenja,Graanica

Kupolna gradnja,tambur, pendentiv


25/90



KiparstvoSlonokoena plastika slog inikonografija

Razumevanje slogovnih inikonografskih znailnostislonokoene plastike

Maksimijanova katedra,Ravena; skrinjica izVerolija

Slonovina, katedra

SlikarstvoRazvoj stenskega (freske inmozaiki), tabelnega (ikone) inknjinega slikarstva;slogovne in vsebinskeznailnosti; antina dediina invpliv umetnosti poznegahelenizma; liturgina odvisnostslikarstva (poslikava cerkvenenotranjine, vloga ikon,ikonostas, liturgine knjige);vpliv bizantinskega slikarstvana umetnost Zahodne Evrope,Balkana in Vzhodne Evrope

Poznavanje razlinihpodroij in najboljpriljubljenih tehnikbizantinskega slikarstva;razumevanje vplivaliturgije na poslikavobizantinskih cerkva;zavedanje o vlogi antinedediine v bizantinskemslikarstvu

Mozaik v apsidi cerkveSan Vitale, Ravena;Marija na prestolu medcesarjema KonstantinomVelikim in Justinijanom,mozaik nad junimvhodom v cerkev Bojemodrosti v Carigradu;kupola s prizori izGeneze v preddverjubazilike sv. Marka vBenetkah; freskaMarijinega rojstva vcerkvi sv. Joahima inAne, Studenica; ikona

Vladimirovske Matereboje; David igra naharfo, Pariki psalter

Ikona, ikonostas,psalter, Geneza

3.3 UMETNOST V OBDOBJU PRESELJEVANJA LJUDSTEV

Uvod v umetnost v obdobjupreseljevanja ljudstevZgodovinsko dogajanje vZahodni Evropi (preseljevanjeljudstev, pokristjanjevanje, vplivirskega in anglosakegamenitva); stapljanje antinedediine z umetnostnotradicijo germanskih plemen;izoblikovanje novihumetnostnih srediin podroij(langobardsko, merovinko,anglosako, skandinavsko )

Razumevanjekulturnozgodovinskihokoliin, v katerih se jerojevala umetnostpreseljujoih se ljudstev;poznavanjenajpomembnejih novihumetnostnih sredi

Relief jezdeca izHornhausna;orlovska fibula

Preseljevanje ljudstev,irsko in anglosakomenitvo, antinadediina, merovinkokraljestvo,langobardsko kraljestvo

ArhitekturaOsnovni tipi lesenih in zidanihstavb (preproste lesene inzidane cerkve, molilnice); vpliviantinega stavbarstva (kamnita

sakralna arhitektura)

Poznavanje osnovniharhitekturnih tipov inzavedanje o vplivnostiantine stavbne dediine

Teodorikov mavzolej vRaveni; Gallerovamolilnica na Irskem

KiparstvoPlastina dekoracija umetno-obrtnih izdelkov (bojne opreme,oroja, nakita, posodja );plitki in vrezani relief kotnajpogosteji nain krasitve;stilizirani in geometriziranivzorci; pleteninastaornamentika; ivalskaornamentika; uporabapoldragih kamnov in emajla v

nakitu in izdelkih uporabne obrti

Poznavanje glavnih nalogin podroij kiparskeustvarjalnosti;prepoznavanje znailnihvzorcev in nainovdekoracije

Sigvaldova ploa izstolnice v edadu;pasne sponke

Vrezani relief,pleteninastaornamentika, emajl


26/90



SlikarstvoKnjino slikarstvo (insularnirokopisi); slogovne znailnostianglosako-irskega slikarstva

Poznavanje temeljnihslogovnih znailnostiknjinega slikarstva

Stran z inicialo,evangeliar iz Kellsa(Book of Kells);evangelist Janez,evangeliar iz Lindisfarna

Insularni rokopisi,iniciala, skriptorij,skriptor, iluminator,pergament, evangeliar

3.4 KAROLINKA IN OTONSKA UMETNOST

Uvod v karolinko inotonsko umetnostOris kulturnozgodovinskihokoliin; Karel Veliki in ideja oobnovitvi rimskega cesarstva;oblikovanje in razpadkarolinke drave; vzponnemkega cesarstva pod Otoni;Evropa kot enoten kulturniprostor; obujanje rimske kulture

in umetnosti; kopiranje antinihzgledov; odprtost zabizantinske vplive

Poznavanjekulturnozgodovinskihokoliin, v katerih se jerodila karolinka drava;razumevanje ideje oobnovi rimskega cesarstvaoziroma ideje o venemRimu; razumevanjekulturnega fenomenakarolinke renesanse

Konjeniki kipec KarlaVelikega

Renesansa, karolinkarenesansa, otonskarenesansa

ArhitekturaPovzemanje antinih zgledov(stavbni tipi centralnega inlongitudinalnega tlorisa,gradnja v kamnu, prevzemanjeklasinih arhitekturnih lenov inarhitekturne dekoracije );izoblikovanje monumentalnesakralne arhitekture; razvojbazilike z dvojnim korom, zdvostolpnim zahodnimproeljem in kripto; razvojsamostanske arhitekture

Poznavanje novih stavbnihtipov, ki jih razvijekarolinka renesansa;razumevanje antinegavpliva

Vhodna lopa samostanav Lorschu; dvornakapela v Aachnu; nartsamostana v SanktGallnu; cerkev sv.Mihaela v Hildesheimu

Kripta, dvojni kor,samostan, organizacijasamostana, krinihodnik, refektorij

KiparstvoSlonokoena in bronastaplastika; zlatarski izdelki;platnice kodeksov; pojavmonumentalne lesene plastike(razpela); antine prvine vkiparstvu; slogovne znailnostikarolinkega in otonskegakiparstva; vpliv slikarstva na

kiparstvo

Poznavanje temeljnihkiparskih nalogkarolinkega obdobja;poznavanje slogovnihznailnosti karolinkega inotonskega kiparstva

Dagobertov prestol;platnica evangeliarja izLorscha z motivomzmagoslavnegaKristusa; Geronovorazpelo; Bernwardovavrata za cerkev sv.Mihaela v Hildesheimu

Krianje, razpelo,evangelisti s simboli,antependij

SlikarstvoRazcvet knjinega slikarstva;kopiranje antinih ilustriranihknjig; vpliv soasnegabizantinskega slikarstva;izoblikovanje dvorne ole KarlaVelikega in pomembnihsamostanskih ol; razpetostmed stilizacijo in naturalizmom;izoblikovanje novihikonografskih motivov

(Maiestas Domini,monumentalna krianja)

Poznavanje inrazloevanje slogovnihznailnosti karolinkega inotonskega slikarstva;prepoznavanje antinihprvin in bizantinskegavpliva; poznavanje novihikonografskih motivov;zavedanje o vodilni vlogiknjine iluminacije vslikarstvu tega obdobja

Evangelist Marko, Adinevangeliar; Oton II. naprestolu, RegisterGregorii; Oznanjenjepastirjem, perikopeHenrika II.

Maiestas Domini,perikope, dvorna olaKarla Velikega


27/90



3.5 ROMANIKA

Uvod v umetnost romanikeOris kulturnozgodovinskihokoliin; politini in kulturnizemljevid Evrope od drugepolovice 11. stoletja do zaetka13. stoletja; nemko cesarstvoin uveljavljanje "nacionalnih"kraljevin (Francija, Anglija,panija); pomen kriarskih vojnza kulturo in umetnost; vplivbenediktincev, kartuzijanov incistercijanov; romarske poti vEvropi in nastanek novihumetnostnih sredi; temeljneslogovne in ikonografskeznailnosti romanske umetnosti

Poznavanje temeljnihkulturnozgodovinskihokoliin razvojaromanske umetnosti;razumevanje vlogekriarskih vojn, menikihredov in romarskih poti vumetnosti visokegasrednjega veka;poznavanje skupnih prvinromanskega sloga inzavest o nacionalnihoziroma regionalnihposebnostih

Stolnica v Speyerju;rekonstrukcijasamostanske cerkveCluny III

Romanika, nemkocesarstvo, menikiredovi, benediktinci,kartuzijani, cistercijani,kriarske vojne,srednjeveke romarskepoti

ArhitekturaSplone slogovne znailnostiromanske arhitekture; razvojbazilike in oblikovanje cerkvenearhitekture po naelihvezanega sistema;samostanska arhitektura(organizacija samostana invpliv redovnega ivljenja naarhitekturo); znailnostiromarskih cerkva, razvojprofane arhitekture (grad,palaa); srednjeveka mestnazasnova in urbanistineznailnosti; slogovneznailnosti nemke, italijanskein francoske romanskearhitekture

Poznavanje splonihznailnosti romanskegasloga v arhitekturi terrazumevanje posebnihslogovnih znailnostinemke, francoske initalijanske romanskearhitekture; razumevanjearhitekturnih posebnostisakralne in profanearhitekture; razumevanjetemeljnih naelsrednjevekegaurbanizma

St. Sernin, Toulouse;St. Etienne, Caen;stolnica v Wormsu;San Miniato al Monte,Firence; stolnica v Pisi;San Gimignano

Romanska bazilika,katedrala, vezanisistem, krini hodnik,kor, bifora, trifora,empora, triforij,transept, banjasti obok,zvonik, kampanile,vezani sistem, kriinikvadrat, slop, oproga

KiparstvoSlogovne znailnostiromanskega kiparstva;kiparstvo kot sestavni delarhitekture; vloga reliefa v de-koraciji cerkva; kiparski okrasromanskega portala (ostenje,

arhivolte, timpanon, preklada,delilni steber, kapiteli); oblaplastika (razpela, Marija naprestolu, svetniki kipi, oltarji,relikviariji); pomenpolihromacije v romanskemkiparstvu, pripovedna naravaromanskega kiparstva;najznailneji ikonografskimotivi (poslednja sodba,zmagoslavni Kristus na kriu)

Poznavanje bistvenihslogovnih znailnostiromanskega kiparstva;razumevanje vlogekiparskega okrasa vsakralni arhitekturi;poznavanje glavnih nalog

prostostojeega kiparstva;poznavanjenajpomembnejihikonografskih motivov

Zahodni portal cerkveSt-Foy v Conquesu;zahodni portal cerkveSt-Lazare v Autunu;Madona kofa Imada;Imerwardovo razpelo

Portal, ostenje,arhivolte, luneta,timpanon, delilni steber,veliki oltar, prenosnioltar, relikviarij


28/90



SlikarstvoSplone slogovne znailnostiromanskega slikarstva;naraajoi pomen freske;znailnosti romanskegaknjinega slikarstva;opuanje naturalizma inprevlada stilizacije;razumevanje prostora vromanskem slikarstvu; vplivbizantinske umetnosti naromansko slikarstvo;najpomembneji ikonografskimotivi; tipoloka zasnovaslikarskih programov

Poznavanje slogovnihznailnosti romanskegaslikarstva; zavest onaraajoem pomenufreske; razumevanjerazvoja romanskegaslikarstva in vloge, ki jo jepri tem odigralabizantinska umetnost;razumevanje tipologije

Freske na stropu cerkveSt-Savin-sur-Gartempe;Kristus v mandorli,freska v apsidi cerkve vBerz-la-Ville; cesarFriderik I. s sinovoma izKronike Welfov vsamostanu Weingarten;Bayeujska stenskapreproga;Klosterneuburki oltar

Tipologija, kodeks,iluminator, mandorla,tapiserija

ROMANIKA NA SLOVENSKEMArhitektura

Znailnosti romanskearhitekture na Slovenskem(stavbni tipi, longitudinalna incentralna arhitektura); pomencistercijanskega reda za razvojromanske arhitekture naSlovenskem; profanaarhitektura (gradovi)

Poznavanje

najpomembnejihspomenikov romanskearhitekture naSlovenskem; poznavanjeznailnosti grajskearhitekture

Gospa Sveta v Krki na

Korokem;samostanska cerkev vStini; upna cerkev vpitaliu; Mali grad vKamniku; podruninacerkev v Domanjevcih;rotunda v Selu; gradPodsreda

Utrjeni stolp, palacij,

obzidje

KiparstvoRomanske znailnosti inprehod v gotski slog;arhitekturna plastika (portali,

kapiteli) in ohranjeni primerioble plastike

Razumevanje znailnostiromanskega kiparstva naSlovenskem in primerjavaz zgodnje-gotskim slogom;

poznavanje kljunihspomenikov

Portal cerkve vpitaliu; portal cerkvev Domanjevcih;Velesovska Madona

SlikarstvoKnjino slikarstvo, tipi inicial,pomen stikega skriptorija

Zavest o pomenu stikegaskriptorija in rokopisov, kiso nastali v njem

Stiki rokopisi iniciale

3.6 GOTIKA

Uvod v umetnost gotikeOris kulturnozgodovinskihznailnosti poznega srednjegaveka (gospodarski razcvet,krepitev trgovine, okrepljenavloga mest in razvojmeanstva, vloga vitekekulture, pojav pridigarskihredov, razvoj olstva inznanosti, ustanavljanje univerz,sholastika); splone znailnostigotskega sloga; gotika kotnacionalni in regionalni slog;oris razvoja (zgodnja gotika,visoka gotika, pozna gotika)

Razumevanje kljunihkulturnozgodovinskihdejavnikov, ki so vplivalina razvoj gotskeumetnosti; poznavanjesplonih znailnostigotskega sloga in zavest ogotiki kot slogu deeloziroma pokrajin

Kor opatijske cerkveSaint-Denis; Sainte-Chapelle v Parizu

Vitetvo, univerza,sholastika, pridigarskiredovi, franikani,dominikanci


29/90



ArhitekturaOris razvoja gotske arhitektureod sredine 12. stoletja dokonca 15. stoletja; nacionalnaoziroma regionalna odvisnost(francoska, nemka, italijanskagotika); posebni regionalni slogi(beneka cvetna gotika);pomen gotske katedrale, njeneznailnosti in razvoj; gotskakatedrala kot celostnaumetnina; vloga stavbarskihdelavnic; arhitekturapridigarskih redov; profanaarhitektura in njen razvoj (grad,mestne palae in utrdbe)

Razumevanje glavnihpotez razvoja gotskearhitekture in zavest oregionalnih slogih;razumevanje fenomenagotske katedrale kotcelostne umetnine;poznavanje bistvenihznailnosti profanearhitekture

Notre-Dame, Chartres;Notre-Dame, Reims;Notre-Dame, Amiens;stolnica v Klnu;stolnica na Dunaju; SanFrancesco v Assisiju;stolnica v Milanu; St.Croce v Firencah;Palazzo Vecchio,Firence; Doeva palaav Benetkah; Castel delMonte; grad Pierrfondsv Franciji, Carcassone

ilasti lok, krini obok,gotska rebra, oporniki,oporni lok, sklepnik,rebrasti obok, fiala,rozeta, pilaster,konzola, cvetna gotika,celostna umetnina,gotske stavbarnice

KiparstvoPodrejenost kiparstva

arhitekturi in njegovoosvobajanje od arhitekturnegaokvira; francoska katedralnaplastika; naturalizem inobujanje antike; prostostojeaplastika; klesani in rezljanioltarji; krilni oltar kot celostnastvaritev; miniaturna plastika(slonokoeni in zlatarskiizdelki); kiparstvointernacionalnega dvorskegasloga; lepe Madone; gotskirealizem v kiparstvu,poznogotski barok; ikonografijakatedralne plastike(enciklopedina naravakiparskih programov); noviikonografski motivi (lepi Kristus,Kristus Trpin, Marija Zavetnicas plaem, piet, maest,Marija v ronem vrtu, svetanedelja)

Poznavanje razvojakatedralne plastike in

njenega osvobajanjapodrejenostiarhitekturnemu okviru;razumevanje kljunihpotez v slogovnem razvojuod zgodnje do poznegotike; poznavanjeosrednjih kiparskih nalog;poznavanje slogovnihznailnosti mednarodnedvorske gotike;razumevanje vodilnihikonografskih motivov

Kraljevski portal stolnicev Chartresu; zahodno

proelje stolnice vReimsu; Marijina smrt zjunega portala stolnicev Strasbourgu; Knejiportal stolnice vBambergu; kipiustanovnikov v korustolnice v Naumburgu;Krumlovska Madona; M.Pacher: krilni oltar zMarijinim kronanjem, St.Wolfgang am Abersee;Zlati konjiek izAlttinga; prinicaNicola Pisana vbaptisteriju v Pisi;prinica GiovannijaPisana v Pistoi; AndreaPisano: vrata krstilnice vFirencah

Katedralna plastika,sohe stebri, krilni

oltar, miniaturnaplastika, mednarodnidvorski slog, gotskirealizem, poznogotskibarok, lepa Madona,lepi Kristus, KristusTrpin, Marija Zavetnicas plaem, piet,maest

SlikarstvoVitra, stensko, tabelno inknjino slikarstvo; sploneslogovne znailnosti slikarstva

(uveljavljanje naturalizma,zanimanje za prostor inperspektivo, raziskovanjegibanja, psihologizacijaobrazov); mednarodni dvorskislog (slogovne znailnosti,estetski kanon, ustvenost);italijansko gotsko slikarstvo(Cimabue, Duccio in sienskaola, Giotto in florentinskaola); gotski realizem (napovedrenesanse), novi ikonografskimotivi; stopnjevanje

pripovednosti

Poznavanje slogovnihznailnosti in razumevanjerazvoja gotskegaslikarstva; zavest o

razlinosti in medsebojnipovezanosti slikarskihtehnik oziroma zvrsti;obvladovanje temeljnihpotez mednarodne gotikev slikarskih medijih;poznavanje razvojaitalijanskega gotskegaslikarstva; razumevanjenovih ikonografskihmotivov

Vitrai stolnice vChartresu; ene obpraznem grobu, Psalterkraljice Ingeborg

Danske; J. Pucelle:David igra pred Savlom,Bellevilski brevir; Mesecjanuar in maj v Sijajnemhorariju vojvodaBerryjskega; Cimabue:Kriani iz St. Croceja vFirencah; Duccio:Maest, MadonaRucellai; Giotto:Madona Ognissanti, Sv.Franiek pridigapticam, San Francesco

v Assisiju, Objokovanje,kapela Scrovegni vPadovi

Slikani oltar, diptih,triptih, poliptih, slikanookno, horarij, gotskinaturalizem, sienska

ola, florentinska ola,Marija v ronem vrtu,sveta nedelja


30/90



GOTIKA NA SLOVENSKEMArhitekturaZnailni tipi gotskih cerkva naSlovenskem (stopnjevane indvoranske cerkve); romarskacerkev na Ptujski Gori kotcelostni spomenik; znailnosticelinske in primorske gotike

Poznavanje znailnih tipovgotskih cerkva naSlovenskem; razumevanjerazlik med celinsko inprimorsko gotiko

Opatijska cerkev vKostanjevici; romarskacerkev na Ptujski Gori;kapela alostne Matereboje; opatijska cerkevv Celju; cerkvi v Kranjuin v Crngrobu;kapiteljska cerkev vNovem mestu; Celjskigrad; mestna loa vKopru; "Beneanka" vPiranu

Dvoranska cerkev

KiparstvoZgodnjegotsko kiparstvo(arhitekturna in prostostojeaobla plastika); mednarodni

gotski slog in vpliv eke gotike(ptujskogorska invelikonedeljska skupina);poznogotski barok naSlovenskem; kamnita in lesenaplastika (pomen materiala vizraznosti kiparskega dela),najbolj priljubljeni ikonografskimotivi

Poznavanje znailnostizgodnjegotskegakiparstva; razumevanjevpetosti slovenske

umetnosti okoli leta 1400 vmednarodne umetnostnetokove; razumevanje vlogematerialov za likovni izrazgotskega kiparstva

Krakovska Madona;Solavska Madona;Kriani iz Pirana; MarijaZavetnica s plaem,

Ronovenski oltar in sv.Jakob s Ptujske Gore;sv. Katarina in sv.Barbara iz VelikeNedelje; lepa Soutna izceljske opatijske cerkve;sv. Ana Samotretja izGornje Radgone

Ostro lomljene gube

SlikarstvoOris razvoja gotskegaslikarstva od zgodnjegotskega

sloga ostro lomljenih gub dopoznogotskega sloga inprehoda v renesanso; glavnimojstri in njihove delavnice(Janez Aquila, JanezLjubljanski, mojster Bolfgang,Janez iz Kastva); poslikavacerkvene zunanjine innotranjine; znailniikonografski motivi; ikonografijakranjskega prezbiterija

Poznavanje razvojagotskega slikarstva naSlovenskem in vodilnih

mojstrov oziroma delavnic;poznavanje temeljnihspomenikov stenskega,tabelnega in knjinegaslikarstva; razumevanjeznailnih ikonografskihmotivov

Janez Aquila: freske vTurniu; JanezLjubljanski: freske v

cerkvi na Kureku;mojster Bolfgang: obokprezbiterija cerkve vMirni; Janez iz Kastva:freske v hrastoveljskicerkvi; freske v cerkvisv. Primoa nadKamnikom; prezbiterijcerkve v Suhi pri kofjiLoki; freska Svetenedelje iz Crngroba;Laibov oltar; Kranjskioltar

Mrtvaki ples, kranjskiprezbiterij


31/90


4. NOVI VEK

4.1 RENESANSA


Uvod v umetnostrenesanseDrubene razmere v Evropi 15.in 16. stoletja; razcvet mestnihdrav (gospodarska rast, razvojdemokracije); vodilna srediarenesanne umetnosti (Firence,Rim, Benetke, Pariz, junaNemija in nizozemska mesta);kulturni razcvet; renesannihumanizem; novo vrednotenjeloveka in umetnika; iznajdbatiska in pomen tiskane knjige;uveljavitev novih umetnostnihtehnik (lesorez, bakrorez, oljnoslikarstvo)

Poznavanje drubeno-zgodovinskih razmer v 15. in16. stoletju in dejavnikov, kiso omogoili razvojrenesanne umetnosti;poznavanje vodilnihumetnikih srediin novihumetnostnih tehnik;zavedanje o pomenurenesannega humanizmaza novo vrednotenje loveka

Leonardo: tudijalovekih proporcev poVitruviju;Drer: Avtoportret iz leta1500

Renesansa,humanizem, tiskanaknjiga, mecen,uomo universale,tudija lovekihproporcev

ZGODNJA RENESANSAUvod v umetnost zgodnjerenesansePriblino soasen nastop rene-sanse v Italiji in severno od Alp(Nizozemska); razlinostkulturnozgodovinskih izhodiitalijanske in severne

renesanse; znailnostisevernjake in italijanskezgodnjerenesanne umetnosti(na severu v 15. stoletjurenesansa samo v slikarstvu, vItaliji tudi v arhitekturi inkiparstvu, na severu monejazavezanost gotski tradiciji, vItaliji izrazit vpliv antinetradicije )

Zavedanje o razlinihkulturnozgodovinskihizhodiih renesanse v Italijiin na Nizozemskem;primerjava kljunihznailnosti nizozemske initalijanske zgodnjerene-

sanne umetnosti

Jan van Eyck:Arnolfinijeva zaroka;Sandro Botticelli: RojstvoVenere

Zgodnja renesansa

Staronizozemsko slikarstvoZnailnosti staronizozemskega

slikarstva (vpliv gotskeganaturalizma, odsotnost antinetradicije, poudarjen realizemitd.); pomen zgodnjegarazcveta oljnega slikarstva, boljpoudarjeno zanimanje zaatmosfersko perspektivo,vsebinske posebnosti (prikritisimbolizem, anr, zgodnjatihoitja, realistini portret);vodilni predstavniki: Jan vanEyck, Rogier van der Weyden,Hugo van der Goes

Poznavanje glavnihznailnosti

staronizozemskegaslikarstva; primerjavaznailnosti severnjakega initalijanskega slikarstvazgodnje renesanse;poznavanje kljunih del izopusa Jana van Eycka innjegovih naslednikov

Jan van Eyck: Gentskioltar, Madona kanclerja

Rollina; Van der Weyden:Snemanje s kria; Vander Goes: Poklonpastirjev

Staronizozemskoslikarstvo, prikriti

simbolizem


32/90



Italijansko slikarstvoNovosti v oblikovanju lovekefigure (anatomska pravilnost,naturalizem, renesanniestetski kanon) in v kompoziciji(simetrine kompozicijskesheme); razvoj perspektive(geometrine in atmosferske) inoblikovanja slikarskegaprostora; najpomembnejiikonografski motivi (mitolokevsebine, portret, akt, sacraconversazione)

Poznavanje novosti, ki jihvpelje slikarstvo zgodnjerenesanse; poznavanjenajpomembnejihikonografskih motivov

Masaccio: Davni novi,kapela Brancacci; P.Uccello: Bitka pri SanRomanu; P. dellaFrancesca: Urbinskidiptih, freske z legendosv. Kria v prezbiterijucerkve San Francesco vArezzu; A. Mantegna:Mrtvi Kristus, stropnaposlikava, Camera degliSposi v Vojvodski palaiv Mantovi; S. Botticelli:Pomlad

Geometrina inatmosferskaperspektiva, sacraconversazione,portretni realizem

Italijansko kiparstvoVpliv antinega kiparstva;raziskovanje realizma vfiziognomiji in telesu, tudij

anatomije, iskanje idealnelepote in uveljavljanje novegaestetskega kanona(proporcionalnost, harmoninaskladnost, dognanost oblik,plemenitost izraza itd.);upotevanje zakonitosticentralne perspektive v reliefnihkompozicijah; osrednje kiparskenaloge: nagrobnik, portret,konjeniki spomenik; vodilnipredstavniki: Lorenzo Ghiberti,Donatello, Andrea delVerrocchio

Zavest o vplivnostiantinega kiparstva;poznavanje slogovnihznailnosti in estetskih nael

renesannega kiparstva;poznavanje osrednjihkiparskih nalog

Ghiberti: rtvovanjeIzaka, nateajni relief zaseverna vrata krstilnice vFirencah, Rajska vrata

krstilnice v Firencah;Donatello: Prerok(Zuccone), David,Konjeniki spomenikGattamelatte; Verrocchio:David, Konjenikispomenik BartolomeaColleonija

Fiziognomija,proporcionalnost

Italijanska arhitekturaObujanje antine tradicije (tudijteoretskih spisov, vplivarheolokih najdb, povzemanjein preoblikovanje stavbnih tipov,navdihovanje pri grko-rimskiarhitekturni dekoraciji itd.);slogovne znailnosti; novestetski kanon (uravnoteenost,harmonini proporci, isteoblike, preglednost, jasnost,preprostost, zmerna uporaba

arhitekturne dekoracije,poudarek na idealnihgeometrinih likih in njihoviskladnosti itd.); novi urbanistininarti (funkcionalnost incelovitost, koncept idealnegamesta); razvoj arhitekturneteorije; vodilni predstavnikirenesanne arhitekture: FilippoBrunelleschi, Leon BattistaAlberti, Michelozzo diBartolomeo

Poznavanje arhitekturnihprvin, ki jih je renesansapovzela po antiki;razumevanje temeljnihslogovnih potez inznailnosti novegaestetskega kanona;poznavanje osnovrenesannega urbanizma;poznavanje vodilnihpredstavnikov italijanskerenesanne arhitekture in

njihovih najpomembnejihdel

Brunelleschi: kupolaflorentinske stolnice,kapela Pazzi in cerkevSan Lorenzo v Firencah;Alberti: palaa Rucelai vFirencah, cerkev Sant'Andrea v Mantovi,Tempio Malatestiano vRiminiju; Michelozzo:palaa Medici Riccardiv Firencah


33/90



VISOKA RENESANSAUvod v umetnost visokerenesanseVodilna vloga Italije v umetnostivisoke renesanse; nov statusumetnika kot genija; renesanniumetnik kot uomo universale;vpliv Italije na umetnostseverno od Alp; zaetkirenesanne arhitekture inkiparstva v Franciji, naNizozemskem in v nemkihdeelah

Razumevanje vlogeitalijanske umetnosti vobdobju visoke renesanse;razumevanje novegakoncepta umetnika kotgenija; poznavanje vplivaItalije na razvoj renesanneumetnosti severno od Alp

Giovanni Bellini: Pala diSan Zaccaria; Drer:tirje apostoli

Italijanska arhitekturaNadaljevanje in nadgradnjateoretskih in praktinih naelzgodnje renesanse; slogovne

znailnosti visoke renesanse;raziskovanje antine arhitekturein njen vpliv na renesannearhitekte; vodilni predstavnikivisokorenesanne arhitekture:Donato Bramante,Michelangelo Buonarroti

Razumevanje znailnostivisokorenesannearhitekture; poznavanjevodilnih predstavnikov

visokorenesannearhitekture in njihovihnajpomembnejih del

Bramante: Tempietto innart za cerkev sv. Petrav Rimu; Michelangelo:cerkev sv. Petra v Rimu,

Mediejska kapela inpreddverje Mediejskeknjinice v Firencah,Kapitolski trg v Rimu

Italijansko kiparstvoOsrednje kiparske naloge innjihov razvoj v visoki renesansi;okrepljen vpliv arheolokihnajdb (Apolon Belvederski,

Laokoontova skupina) na razvojkiparstva; izoblikovanje kultaosebnosti; vodilni predstavnik:Michelangelo Buonarroti

Poznavanje osrednjihkiparskih nalog in njihovegarazvoja v visoki renesansi;poznavanje vodilnihpredstavnikov in temeljnih

spomenikov

Michelangelo: David,Piet v cerkvi sv. Petra,Mojzes v cerkvi sv. Petrav vezeh, nagrobnik zaJulija II., nagrobniki v

Mediejski kapeli, Sunja

Kult osebnosti

Italijansko slikarstvoSlogovne in vsebinskeznailnosti visoke renesanse;primerjava zgodnje in visokerenesanse; posebnosti trehvelikih slikarskih sredi(Firence, Benetke, Rim),osebne izrazne znailnostivelikanov visoke renesanse(Leonardo da Vinci, RafaeloSanti, Michelangelo Buonarroti,Giorgione, Tiziano Vecceli)

Poznavanje slogovnih invsebinskih znailnostivisokorenesannegaslikarstva; prepoznavanjeznailnosti florentinskega,benekega in rimskegaslikarstva; poznavanjekljunih del iz opusavelikanov italijanskegaslikarstva: Leonardo,Rafaelo, Michelangelo,Giorgione in Tizian

Leonardo: Madona vvotlini, Mona Lisa, Sv.Ana Samotretja, Zadnjaveerja; Rafael: Lepavrtnarica, Atenska ola,portret Leona X.,Sikstinska Madona;Michelangelo: TondoDoni, Poslednja sodba instrop Sikstinske kapele;Giovanni Bellini: Pala diSan Giobbe, portret doaLoredana; Giorgione:Nevihta, Trije filozofi,Spea Venera; Tizian:Assunta, Danaja,Urbinska Venera, portretpapea Pavla III. zneakoma

Sfumato, sacraconversazione,pala, portretnirealizem


34/90



Slikarstvo severno od AlpDve glavni sredii (Nizozemskain Nemija); znailnostinizozemskega in nemkegaslikarstva v obdobju visokerenesanse; severnjaki estetskiideal; severnjaki naturalizem inzanimanje za fantastino; vodilnipredstavniki nizozemskegaslikarstva (Hieronymus Bosch,Pieter Bruegel st.) in nemkegaslikarstva (Albrecht Drer,Lucas Cranach st., HansHolbein ml.); Drer in razvojrenesanne grafike

Poznavanje bistvenihznailnosti nizozemskega innemkega slikarstva;poznavanje vsebinskihposebnosti severnjakegaslikarstva; primerjavaznailnosti severnjakega initalijanskega renesannegaslikarstva; poznavanjekljunih del iz Boschevegain Drerjevega opusa

Bosch: Triptih s senenimvozom, Triptih z vrtomnaslad; Pieter Bruegelst.: Kmeka svatba,Vrnitev lovcev; Drer:Dvanajstletni Jezus medpismouki, bakrorez Vitez,smrt in hudi, lesoreztirje apokaliptinijezdeci; Cranach st.:Venera; Holbein ml.:Portret ErazmaRotterdamskega,Ambasadorja

Triptih

POZNA RENESANSAUvod v umetnost pozne

renesanseOris kulturnozgodovinskihrazmer (politina, verska inintelektualna kriza v Evropi);heterogenost umetnikegaustvarjanja; manierizem kotprevladujoi slogovni izrazpozne renesanse;poznorenesanni klasicizem;dvorna umetnost;intelektualizacija umetnikeustvarjalnosti; Michelangelovpomen za umetnost pozne

renesanse

Razumevanje umetnosti

pozne renesanse kotheterogenegaumetnostnega obdobja;poznavanje znailnostimanierizma kotprevladujoega sloga;razumevanjeMichelangelovega pomenaza umetnost poznerenesanse

Michelangelo: Piet

Rondanini; Parmigianino:Madona z dolgim vratom

Manira, maniera,

manierizem,poznorenesanniklasicizem

ArhitekturaNadaljevanje in izpopolnitevklasine tradicije visokerenesanse (Andrea Palladio,paladijanski klasicizem); pomenPaladia za nadaljnji razvojarhitekture v Zahodni Evropi;iskanje novih, neklasiniharhitekturnih reitev(manieristina arhitektura);znailnosti manieristinearhitekture

Poznavanje znailnostipaladijanskega klasicizma;poznavanje znailnostimanieristine arhitekture

Palladio: Vila Rotonda,cerkev San GiorgioMaggiore v Benetkah;Vasari: palaa Uffizi;dvorie palae Pitti vFirencah

Paladijanskiklasicizem

KiparstvoManierizem kot prevladujoislogovni izraz v kiparstvu poznerenesanse; slogovne znailnostimanieristinega kiparstva;Michelangelov pomen za razvojmanieristinega kiparstva;manieristino oblikovanje vumetni obrti; vodilnapredstavnika: Giambologna,Benvenuto Cellini

Poznavanje slogovnihznailnosti manieristinegakiparstva; razumevanjeMichelangelovegapomenaza razvoj manieristinegakiparstva

Giambologna: UgrabitevSabink, Merkur; Cellini:Perzej z Meduzino glavo,Solnica za Franca I.

Figura serpentinata


35/90



SlikarstvoPrevlada manieristinihslogovnih prvin v slikarstvupozne renesanse;kompozicijske, likovne invsebinske novostimanieristinega slikarstva (begv prostor, spiralasto gibanje,spotegnjeni loveki proporci,sprememba kolorita,mitologizirane osebne zgodbe)vodilni predstavniki:Parmigianino, Rosso Fiorentino,Jacopo da Pontormo, AgnoloBronzino, Jacopo Tintoretto,El Greco

Razumevanjekompozicijskih, likovnih invsebinskih novosti vslikarstvu; poznavanjevodilnih predstavnikov innjihovih najpomembnejihdel

Fiorentino: Snemanje skria; Pontormo:Polaganje v grob;Bronzino: Alegorijaljubezni, Portret EleonoreToledske s sinom;Tintoretto: Zadnjaveerja, Odkritje truplasv. Marka; El Greco:Pogreb grofa Orgaza,Laokoont

Beg v prostor,spiralasto gibanje,mitologiziranaosebna zgodba

RENESANSA NA SLOVENSKEM

ArhitekturaZnailnosti renesannearhitekture na Slovenskem(severnjaki in italijanski vpliv,regionalna odvisnost);najpomembneji tipi profanearhitekture (renesanni grad,mestna hia, mestna palaa);renesanne prvine v sakralniarhitekturi (pojmovanje prostora,arhitekturna dekoracija itd.)

Razumevanje regionalneodvisnosti renesannearhitekture na Slovenskem;poznavanje kljunih tipovprofane arhitekture inrenesannih prvin v sakralniarhitekturi

Grad Krumperk; gradBreice; mestna hia(rotov) v Mariboru; vrataMuda v Kopru

Rotov

Kiparstvo

Znailnosti renesan

ne plastikena Slovenskem; zasnova in

izvedba renesannih naelv reliefu; razvoj protestantskihnagrobnikov

Poznavanje znailnosti

renesannega kiparstva naSlovenskem in razvoja

protestantskih nagrobnikov

Osbald Kittel: nagrobnik

Kritofa Ravbarja inAndrejev oltar v cerkvi vGornjem Gradu

Protestantizem

SlikarstvoItalijanski in severnjaki vplivi vslovenskem renesannemslikarstvu; zavezanost gotskitradiciji in prehod iz poznegotike v renesanso;fragmentarna ohranjenostrenesannega slikarstva naSlovenskem; pozna renesansain prehod v barok; pomenrenesannih ilustriranih tiskov

Poznavanje posebnostislovenskega renesannegaslikarstva, vpetega meddolgoivo tradicijo gotike inzgodnjim barokom; zavest opomenu zgodnjih tiskov naSlovenskem

Freske v cerkvi sv.Primoa nad Kamnikom;Lutrovska klet v Sevnici;Celjski strop; naslovnicaDalmatinove biblije

Zgodnji tiski


36/90


4.2 BAROK


Uvod v barono umetnostOris kulturnozgodovinskih razmer

(absolutizem, verska obnova vkatoliki Cerkvi); srediabarone ustvarjalnosti; razlike vumetnosti Italije, panije,Francije, Nemije ter Flamske inHolandije; celostna umetnina;monumentalnost in razgibanost;raznovrstnost barone umetnosti(od iluzionizma do klasicizma);preseganje meja posameznihzvrsti likovne umetnosti

Razumevanje kljunih razmerza nastanek in razvoj barone

umetnosti; poznavanjegeografske razprostranjenostiin asovne razsenostibarone umetnosti;poznavanje in razumevanjeglavnih znailnosti baroneumetnosti v razlinih deelah

J. L. Mansart in LeBrun: Zrcalna galerija

dvorca Versailles;Bernini: Trg sv. Petra,Vatikan

Barok,protireformacija,

jezuiti, dinamika,celostna umetnina

Arhitektura

Prostorska reforma in novaurbanistina zasnova Rima podpapeem Sikstom V.; rimskabarona arhitektura kot znamenjepapeke moi in protireformacije;Il Ges kot prototip jezuitskecerkvene arhitekture; dvorec kotpolitina propagandaabsolutistinega vladarja; baronipark: podreditev narave v okviruarhitekture; vpliv italijanskegabaroka na razvoj baronearhitekture severno od Alp;vodilna predstavnika: FrancescoBorromini in Giovanni LorenzoBernini

Razumevanje prostorskih in

konstrukcijskih novostibarone arhitekture;poznavanje glavnihorganizacijskih inkonstrukcijskih znailnostisakralne arhitekture;poznavanje glavnihpredstavnikov rimskegabaroka in njihovega vpliva narazvoj arhitekture severno odAlp; razumevanje politine inpropagandne vlogebaronega dvorca;razumevanje novegarazmerja med naravo inarhitekturo

G. Vignola in G. della

Porta: Il Ges, Rim;Bernini: Sant' Andrea alQuirinale, Rim;Borromini: S. Carlo inSant' Agnese, Rim; L.le Vau in J. L. Mansart:dvorec Versailles; J. F.von Erlach: dvorecSchnbrunn in sv. KarelBoromejski, Dunaj

Ovalni prostor,

valujoa stena

KiparstvoArhitekturna plastika (opremakapel, oltarji, nagrobniki); samo-stojna plastika; kiparska opremavodnjakov; kompozicijske novosti(razgibanost, sukanje v prostoru,svetlobni kontrasti); upodabljanjetelesnega in duevnega junatva;umetnoobrtni izdelki (zlatarstvo,tapiserija) in njihova vloga vokviru celostne umetnine; vodilnipredstavnik: Giovanni LorenzoBernini

Poznavanje glavnih zvrstibaronega kiparstva innjihovih znailnosti;razumevanje pomenakiparske opreme v okviruarhitekture; poznavanjepomena in vpliva Berninijevihdel; poznavanje glavnih zvrstioblikovanja in njihove vloge

Bernini: Apolon inDafne, David,Zamaknjenjesv. Terezije, Prestolsv. Petra, portretkardinala ScipionaBorgheseja, nagrobnikpapea Urbana VIII. inVodnjak tirih rek

Stebrni oltar


37/90



SlikarstvoItalijansko iluzionistino stenskoslikarstvo (sakralno in posvetno);bolonjski kvadraturisti; slikarskeakademije; nova vloga svetlobe;

tehnine in slogovne novosti(ivost barv, razblinjanje obrisov,

slikovitost); ikonografske inmotivne novosti (poveanapriljubljenost mitolokih tem, noviverski motivi in kranskapoosebitev: boja Previdnost,Modrost); vodilni predstavnik:Michelangelo Merisi daCaravaggio

Poznavanje razvojaitalijanskega iluzionistinegaslikarstva; razumevanjepomena slikarskih akademij;razumevanje novega pomena

svetlobe v Caravaggievihdelih

P. da Cortona: Slavavlade Urbana VIII.,Palazzo Barberini, Rim;A. Carracci: poslikavastropa, Palazzo

Farnese, Rim;Caravaggio: Poklicanjesv. Mateja, Bakhos,Kristus v Emavsu

Iluzionizem,kvadraturisti,apoteoza,chiaroscuro

Znailnosti flamskega slikarstva;vodilni predstavnik: Peter Paul

Rubens

Poznavanje glavnihznailnosti flamskega

slikarstva

Rubens: Poroka MarijeMediejske, Ugrabljenje

Levkipovih hera inAvtoportret z Isabelo

Brandt, Parisova sodba

Skupinski portret,oltarna slika, kriev

pot, marina, veduta

Vsebinske posebnostiholandskega slikarstva (anr,tihoitje, portret); priljubljenostskupinskih portretov naHolandskem; vodilni predstavnik:Rembrandt van Rijn

Poznavanje glavnihznailnosti in avtorjevholandskega slikarstva;razumevanje razlik medflamskim in holandskimbaronim slikarstvom(katolitvo in protestantizem)

Rembrandt: Nonastraa, Anatomija dr.Tulpa, Avtoportret,Stogoldinarski list; F.Hals: Regentinjezavetia za starce vHaarlemu; J. Vermeer:Dekle, ki bere pismo,Mlekarica, Pogled na

Delft

Znailnosti panskega slikarstva;razirjenost in pomen nabonihpodob v paniji; vodilnipredstavnik: Diego Velzquez

Poznavanje glavnihznailnosti in predstavnikovpanskega baronegaslikarstva

Velzquez: Pivci, LasMeninas, Las Lanzas;E. Murillo:Brezmadena, Beraek;F. de Zurbarn:Tihoitje spomaranami

Znailnosti francoskegaslikarstva; velik pomen

zgodovinskega in krajinskegaslikarstva v Franciji

Poznavanje glavnihznailnosti francoskega

baronega slikarstva inposebnega pomena krajine v

francoskem slikarstvu

N. Poussin: Et inArcadia Ego; C. Lorrain:

Vkrcanje sv. Pavle


38/90



BAROK NA SLOVENSKEM

Uvod v umetnost barokana Slovenskemasovna opredelitev obdobja;

pomen katolike verske prenove;ustanovitev, vloga in pomenAcademie operosorum;Ljubljanakot arie baroka naSlovenskem; italijanski insrednjeevropski umetnostni vplivi;barok kot najpomembneje innajplodneje umetnostno obdobjepo gotiki; izstop slovenskegaumetnika iz anonimnosti innjegova uveljavitev v drubi

Poznavanje asovnega okviraobdobja; predstavitevprehoda v barok v povezavi s

katoliko versko prenovo;poznavanje vloge in pomenaAcademie operosorumzarazmah baroka naSlovenskem; poznavanjevloge Ljubljane kot ariabarone umetnosti;poznavanje baroka kotnajpomembnejega innajplodnejega umetnostnegaobdobja po gotiki

A. Pozzo: stolnica vLjubljani (zunanjina,notranjost); romarska

cerkev na Sladki Gori(zunanjina,notranjost)

Academiaoperosorum

Arhitektura

Prehod v barok sprva v cerkveniarhitekturi; uveljavitevjezuitskega arhitekturnegatlorisa in razirjenostcentralnega tlorisa; bistveneznailnosti in razlike medkranjskim (italijanski vplivi) intajerskim barokom(srednjeevropski vplivi);ljubljanska barona arhitekturakot vrh barone arhitekture prinas; razmah profane arhitekture(palae, dvorci); uveljavitev

domaih stavbarjev (GregorMaek)

Poznavanje uveljavitve

jezuitskega tlorisa pri nas inrazirjenosti centralnegatlorisa; predstavitevarhitekturnih znailnosti inrazlik kranjskega intajerskega baroka;poznavanje ljubljanskebarone arhitekture;predstavitev znailnostiprofane arhitekture; zavesto uveljavitvi domaihmojstrov

Romarska cerkev v

Novi tifti; kapela sv.Franika Ksaverija pricerkvi sv. Jakoba,Ljubljana; urulinskacerkev v Ljubljani;krievnika cerkev vLjubljani; mestna hiav Ljubljani; C. Zulliani:Schweigerjeva hia vLjubljani; M. Perski:cerkev v GornjemGradu; cerkev sv.Ane, Tunjice; dvorci:

Zemono, Dornava,tatenberg

Barona Ljubljana

KiparstvoPojav zlatih oltarjev; regionalnazaznamovanost kiparstvana Slovenskem; navezavana italijanska izhodia;uveljavitev beneko olanihkiparjev v Ljubljani; vloga inkiparski opus Francesca Robbav Ljubljani; znailnostitajerskega baroka (navezavana avstrijska izhodia), druina

Straub in njeno delovanje

Zavest o pojavu zlatiholtarjev; opredelitevregionalne odvisnostikiparstva na Slovenskem;predstavitev znailnostiitalijansko vplivanegakiparstva; poznavanje opusaF. Robba; predstavitevznailnosti tajerskegabaroka in poznavanje delaJoefa Strauba

J. Plumenberger: velikioltar na Muljavi; A.Putti: Emonski kofje,portal semenikeknjinice, Ljubljana; J.Contieri: rni kralj inbela kraljica (Evropa inAfrika); Robba: velikioltar cerkve sv.Jakoba, Ljubljana,veliki oltar urulinske

cerkve, Ljubljana; oltarsv. Renjega telesa,ljubljanska stolnica,Vodnjak treh kranjskihrek, Ljubljana; JoefStraub: kunoznamenje, Maribor;Sv. Zaharija

Zlati oltar


39/90


ume mat uzg predmetni izpitni katalog 2009 2010 in 2011 01

Documents