RIMSKO PRAVOPrimeri za konzultacije iz rimskega prava (20.03.2008)1. Rimljan A je pregnal B-ja z njegove parcele in se tam naselil. ez nekaj asa je priel C, ki je bil veji in moneji kot A in pregnal A-ja z B-jeve parcele. A je zahteval posestno varstvo.Komu bo dravni organ zagotovil posestno varstvo in s katerim pravnim sredstvom? Utemelji.

2. A je dal svojo stvar na popravilo k B-ju. Medtem, ko je popravilo trajalo, se je dogovoril s C-jem, da mu (A C-ju) proda stvar, ki je bila na popravilu pri B-ju. Zato, da ne bi imela preve zamudnega dela, sta se sopogodbenika dogovorila, da se stvar teje za izroeno C-ju. Okvalificiraj stvarnopravno dogovor med A-jem in C-jem. Za kaj gre? Utemelji. B ne eli izroiti stvar C-ju. Kateri zahtevek ima na voljo C? utemelji.

3. A je podaril B-ju 1000 pod pogojem, da bo slednji uspeno opravil izpit iz rimskega prava. B izpita (e) ni opravil, kljub temu pa mu je A izroil podarjeni znesek. Ker B tudi ez leto dni, po tevilnih neuspelih poskusih izpita ni opravil, se je A odloil, da mu podarjeno odvzame, saj mu je izroil v visenosti pogoja. B temu nasprotuje in trdi, da mu izroenega ne more odvzeti. Kdo ima prav? Utemelji.

4. A je prepustil svoj osebni avtomobil na posodo za as enega meseca B-ju. Tik pred prenehanjem razmerja, ga je B prosil, e bi smel e do nadaljnjega uporabljati njegov avtomobil. A je v to privolil. Kvalificirajte ta dogovor s stvarnopravnega aspekta. Za kaj gre? Utemeljite.

5. B je volil A-ju rabo na redi ovac. Utemeljite, upotevajo argumentacijo rimskih klasikov (iz virov), kakna upravienja ima A na ovcah.

6. Obrazloite rek servitus in faciendo consistere nequit in napiite primer.

7. A je prosil B-ja, da mu dovoli prehajanje preko njegovega zemljia. B je A ju slednje tudi dovolil, vendar ni elel, da bi pot uporabljali tudi B-jevi potomci. Zato je B-ju izrecno poudaril, da dovoli uporabljati pot samo njemu. ez nekaj let je B umrl in B-jev sin zatrjuje, da ima pravico prehajati ez A-jevo zemljie. Podrejeno pa zatrjuje, da je B takno pravico priposestvoval. Katero pravico ima sin v mislih? Ali ima prav? Kdo bo uspel v posestnem sporu. Utemeljite.

8. B je vsak dan prehajal ez A- jev travnik. Slednjega je to zelo motilo, zato je B-ja ustavil. B se je opravieval, da je vedno pozen in zamuja na avtobus. Kaj lahko stori A, e zopet zaloti B-ja pri prehajanju njegovega travnika? V katerem primeru ne bi mogel storiti niesar? Za kaj sploh gre? Utemelji.

1. A je B, jevo ito zmlel v moko in spekel pecivo. Za kaj gre? Kdo je lastnik peciva?

2. A je B.ju prodal konja za 1000. Dogovorila sta se, da bo A smel konja uporabljati e eno leto in mu bo zato plaeval 40 na mesec. Za kaj gre? Kako je z lastninsko pravico in posestjo?

3. A je za svoj dolg zastavil ladjo B.ju. Ker je bila ladja v zelo slabm stanju, jo je dal B popraviti. V ta namen je vzel posojilo v viini 400 od C.ja. Za kakno vrsto zastave gre? Katero pravilo je veljalo glede zastave v tem primeru? Kako se bosta poplaala upnika b in c?

4. A je na vrtu soseda B obudoval njegovo vrtno uto. B je, v asu A.jeve odstonsoti postavil na vrtu A.ja podobno vrtno uto. Za kaj gre? Ali lahko B zahteva povrnitev strokov za uto in ali lahko A zahteva naj B uto odstrani na lastne stroke?

5. A je b.ju naroil naj zanj prevzame porotvo gled enjegovega dolga. B je porotvo prevzel in po pozivu upnika C. ja mu je dolg tudi plaal. Za kakno porotvo gre? Ali lahko B zahteva povrnitev plaanega od A.ja? Pod kaknimi pogoji?

6. A je B.ju volil konja. Kaj lahko zahteva B po smrti A.ja od dediev? Upotevaj razline monosti!1. A ima slunost poti na B-jevem zemljiu. zaradi oblilnega deja se naredi na poti velika lua. ali lahko B naredi krog okrog lue? ali lahko A zahteva od B-ja da popravi pot? 2. A proda sliko B, ki pa mu jo e ne izroi. B gre v A-jevo stanovanje in vzame sliko. Za kaj gre 3.A shrani pri B eno stvar. B je znan kot zelo malomarne lovek. za katero razmerje gre'? kdo odgovarja za nakljuno unienje? ali ima B -jeva znana malomarnost kaken vpliv na odgovornost za to stvar? 4.A posodii fotoaparat B in C, da bosta lahko slikala na poitnicah. od koga lahko A terja fotoaparat nazaj? kdo odgovarja e se fotoaparat po nakljuju unii? 5.A odstopi terjate do C B-ju. kdaj lahko B terja C? ali lahko B terja tudi C-jevega poroka, ki se je zavezal s stipulacijo A 6.A in B imata prodajalno sendviev. A nababvla kruh... B pa kupuje salamo pa nekem mesarju, pri emer se nabere velik dolg. za kakno razmerje gre? ali lahko mesar terja dolg od A? ali je A poslovno odgovoren B za svoja ravnanja? 7.zapustnik si celo ivljenje eli na fidi. v oporoki napie da naj bo dedi tisti, ki ga peljal na Fidi. za kaj gre? ali je tak pravni posel veljaven. kdo bo dedoval?1. pri slunosti sem napisala, da ne sme oditi okoli...slunost je potrebno izvrevati obzirno 2. gre za tatvino 3. mislim da je posodbena 4.??? 5. druba, ne sme terjati 6. gre za cesijo 7. nedoloena oseba, nina oporoka, deduje se po zakonu1.asovno in vsebinsko opredeli vulgarno pravo!ter primer 2.A obljubi B, da mu bo prodal naslednjo letino, ki znaa 200kg(krompirja?). A ima samo 150 kg letine!za kaj gre!kaj se zgodi s pogodbo in kaj lahko B zahteva od A!utemelji 3.a je imel jablano,veje so visele na sosedovo(B) zemljie. A je ve let hodil k B nabirat svoje jabolke! ali j A sploh upravien do tega! ali si je a v teh letih lahko priposestvoval slunost?kakni zahtevki so moni? 4. A,B,C ter so igreli nogomet. C je streljal proti golu, ampak zadev je sosedovo okno!za kaj gre? ali ima sosed kakne zahtevke napC in e jih ima, kateri so? 5.se ne spomnem 6. a je dobil dediino. oporonik je e pred smrtjo dogovoril z B, da ima B na hii najemno pravico za nedoloen as. dedi si eli hio uporabljati!kaj lako stori dedi napram najemniku? 7.dedi se je v oporoki spomnil na prijatelja B in je napisal: B naj dobi 100. mojemu dediu C naj pomaga odplaati moje dolgove po svojih zmonostih! za kaj gre? v kolikni meri mora B pomagati ( v kakni koliini?)2. Emptio rei speratae, prodaja bodocih stvari. Dolzan je dati 150 kg. 3. Da, upravicen je pobirat svoje sadeze, saj pridobiva lastninsko pravico na njih, takoj ko se locijo od maticne stvari. Pobira jih lahko vsaki drugi dan in mora dati varscino, da bo povrnil morebitno skodo, ki bi jo povzrocil. Ni priposestvoval sluznosti. 4.Tule sem cisto mimo letela. Ampak baje je actio legis aquiliae. 6. Najemna pogodba je veljala samo med starim lastnikom in najemnikom in ko zapustnik umre, preneha veljati tudi najemna pogodba ?? 7. Tule sem pa napisala, da gre za volilo in da odgovarja do vrednosti volila. Ampak slisala sem, da je baje nlog?A je hipotetino zastavil vazo trem upnikom. Najprej B-ju za svoj dolg v viini 100, nato C za Ticijev dolg v viini 120 in kot tretjemu e D-ju za svoj dolg v viini 40. D se je z B-jem dogovoril, da mu bo plaal njegovo terjetev ter da bo potem on vazo prodal. Ali bo uspel? e, zakaj? Kakna bodo poplaila posameznih upnikov, e bo vazo oztril 240? Pojasni!

24 letni A je vzel kredit in kupil avto s katerim je obasno razvaal pice. Po 3 obrokih je ugotovil, da ne bo mogel plaevati. Upnik ga je toil A pa se je skliceval na to da so ivljenski stroki previsoki. Svetuj upniku in dolniku ( 2 stavka )!!!

A se je uil za izpit za rimsko pravo a je veino asa preivel za raunalnikom in spremljal klepetalnico. Sostanovalec B je vedel da tako izpita ne bo naredil in mu je raunalnik skril in nato pozabil. Spomnil se je ele, koga je obiskal kriminalist. A je izpit med tem naredil in je B-ja toil zaradi tatvine. Svetuj B-ju ( pomagaj si z rekom ) 1 stavek????D z placilom terjatve B-ju vstopi v njegov vrstni red, zdi pa se mi, da lahko proda stvar samo prvi hipotekarni upnik- poplacajo pa se po vrstnem redu nastanka s hipoteko zavarovane terjatve

Ugovor, da so stroski preveliki, ne eskulpira kreditojemalca

Ce se prav spomnim, je za tatvino potreben namen, da se tat obogati, zato po moje ne gre za tatvinoBo uspel: ius offerendi et succedendi - pravica ponujenja in zasledovanja: vsak kasneji zastavni upnik lahko ponudi prvemu, da plaa njegovo terjtev in s tem stopi na njegovo mesto glede te terjatve (e prvi ZU ne sprejme pride v sprejemno zamudo); s tem dobi pravico odloati o asu in nainu prodaje. e za vazo iztri 240 bodo poplaila sledea: najprej 100 dobi D za poplaano Bejevo terjatev potem C 120 (za Ajevo porotveno obveznost) in na koncu 20 D.

Furtum sine dolo malo non comititurA je dolan B 100. B privoli, da mu A namesto 100 da vola. Kaken konstitut je to? Nato A-ju tretji stvar evincira. Svetuj A-ju!!! dajatev namesto plaila lat. datio in solutumNa izpitu je 80 90% stvarnega in obligacijskega prava.Bistveni pojem rimskega prava je pojem ACTIO procesni zahtevek, ki je ve kot toba. e ni akcije, ni tobenega zahtevka. Sproi se pravni postopek, ki tee in na koncu pride do obsodbe. Torej v rimskem pravu ni tobe, temve akcija.Pretor je iril monost akcij s pomojo pravne analogije. To je potekalo preko:

1. ACTIO UTILIS so irile monost pasivne in aktivne legitimacije;1. ACTIO IN FACTUM (analogna toba) irile so dejanske stanove ( npr. najprej telesna pokodba, kasneje se akcija raziri na vse pokodbe).

Torej, preko teh dveh akcij je rimsko pravo razirjalo pojem akcij. Ne sprauje se ali ima materialno pravico, ampak e ima akcijo. Pravico gleda vedno skozi prizmo akcije (Glej knjigo str. 120, v nadaljevanju str. 120).

Poglejmo nekaj konkretnih stvari.

Omejena stvarna pravica je stvarna pravica na tuji stvari.

Katera ni omejena stvarna pravica? lastninska pravica (v nadaljevanju LP).Razlikuj pravico od upravienja! Pravica je sestavljena iz upravienj. Lastninska pravica vsebuje 4 upravienja (problemi na ustnih izpitih): - razpolaganje posedovanje uporabljanje uivanje (e je stvar plodnostna)

Vse to se nanaa na razpolaganje s pravico, ne s stvarjo.e vozi avto, z njim ne razpolaga uporablja ga. e pie s svinnikom ga uporablja.Tudi UITEK uporablja, e je stvar plodnostna plodovi, izvirno jih pridobi.

PRIMERI

1. A je B-ju izroil v zastavo zlat prstan za zastavo dolga. ez as je priel do B-ja, ko ga ni bilo doma, mu vzel prstan in ga prepodnal naprej tretjemu C-ju. Za kaj gre? Opredeli stvarno-pravne poloaje!

Na izpitu moramo opredeliti: a) posestb) lastninob) itd..

Posest opredeljujemo po fazah ( npr. A je bil to, B to in C to)

a) Posest

Najprej reuje na izpitu posest.Kdo je posestnik? B! B je posestnik nelastniki posestnik A ni posestnik, ker je izroil B-ju, a je neposedujoi lastnik Ko pride A in B-ju vzame, postane A zopet posedujoi lastnik, reemo, da je ukradel iz posesti B-ja. C je dobroverni posestnik

b) Lastnina

A je lastnik ko izroi B-ju, je lastnik e vedno A ko A ukrade iz posesti B-ja, je A e vedno lastnik Ko kupi C, postane lastnik C, ki je posedujoi lastnik sedaj, lastnina je na..itd..

Na A-jevi stvari pa je nastala zastavna pravica, ko jo je A izroil B-ju. Zastavna pravica je la zraven na C-ja, zastavna pravica je obeena na LP. Na C-jevo LP gre ZP poleg. B bo od C zahteval stvar nazaj z actio itd(glej str), ki je stvarnopravna toba, eprav C-ja ne pozna. Torej bistvena toba jeitdTu je konecitd

Pogosto ustno izpitno vpraanje je, kaj je ta zastavna pravica s stalia prodajne pogodbe med A in C? Odgovor: itd. C bi proti proti prodajalcu A uveljavljal..itd... Z B-jevega stalia pa je le omejena stvarna pravica, torej zastavna pravica. Odvisno je s katerega vzornega kota gledamo. Prevare nikoli ne domnevamo (actio doli), e bi lo za prevaro, bi na izpitu to pisalo.

Kaj lahko stori B, e ima terjatev od A? Naperi actio in rem, stvar oceni, proda in se poplaa6. Obrazloite rek servitus in faciendo consistere nequit in napiite primer.

Pogosto na izpitu, dobro se naui vsa naela slunosti (strITD)!Na izpitu opredelimo naslednje:A) PREVOD: itdB) OBRAZLOITEV: itdC) PRIMER: itd

3. Kdaj postane v Rimu cesar zakonodajalec? Kako se imenujejo predpisi, ki jih je izdajal?

Cesar postane zakonodajalec: - de facto leta 118 itd - de iure pa z itd, ki izdaja cesarske konstitucije: - edikt (sploen in abstrakten akt) - deskript (sodba) - reskript (znailnost rim.prava, ki je kazuistino, mnogo je spisov, ni pa sistematinih zbirk) - itd

4. A se je dogovoril z B-jem, da bo slednji pripeljal njegov steber iz Rima v Genovo. B je priel skupaj s svojimi ljudmi in vozem, da bi steber naloili. Pri dvigovanju je eden izmed njegovih ljudi naredil napako, zato je steber padel in se prelomil. Za kaj gre? Kdo bo trpel kodo?

Velikokrat na izpitu! Pogodbeno razmerje je med A in B locatio conductio operis (str. 840).kode ni povzroil B, ampak njegov pomonik. Ali podjetnik odgovarja za osebe v njegovi sferi? Da! Ali je mono temu pomoniku x oitati krivdo? e ne, B ni odgovoren. Pomonik, ki je pomagal nalagati mora ravnati najbolj skrbno, drugae odgovarja. Storil je napako, lahko mu oitamo vsaj malomarnost. A bi z aquilijsko tobo toil tega delavca.Ali lahko B-ju pripiemo, da odgovarja objektivno ali le, e ni bil dovolj skrben pri izbiri delavca? Kaj je bil pomonik x? Pomonik ali substitut? Bil je le pomonik, zato je B zavezan za odgovornost. Substitut bi bil, e bi dimnikar npr. drugemu dimnikarju prepustil delo. Zakaj je odgovoren B? Zato, ker je lahko dajal delavcu, pomoniku navodila in ga nadzoroval. Zato za pomonike odgovarja B objektivno! e bi lo pa za nakljuje (atestirana vrv glej primere nazaj) pa nebi mogel A toit nikogar.Bi bilo drugae, e bi bil ladjar in bi svoj prevoz prepustil C-ju? Kakna bi bila odgovornost B-ja za C-jeva ravnanja?Tukaj pa je drugae, tukaj pride do izraza skrbnost pri izbiri culpa in eligendo (str. 843). e mu je mo oitati krivdo pri izbiri, potem odgovarja. e ne, odgovarja substitut (v tem primeru C) z actio legis aquliae (str. 924).Kdaj torej nekdo odgovarja objektivno in kdaj za skrbnost pri izbiri? Vpraanje na ustnem izpitu lahko!! Objektivno odgovarja takrat, kadar je podjemnik imel pomonike, ki so mu le pomagali pri delu, torej dela ni prepustilitd!

Profesor je spraeval med nakljunimi tudenti tako kot se sprauje na ustnem izpitu.

1) PIGNUS TACITO?

Zastavna pravicakakna? Tiha zastavakaj je podlaga? Zakon

2) LEX COMISSORIA?

Razdorni dogovorkje ga sreamo? Pri prodajni pogodbi je pakt, pristavljen k pogodbi.

3) KAKNA MORA BITI KUPNINA?

Kupnina mora bit: - doloena ali dololjiva (lahko tudi tretja oseba doloi) - resnina (nenavidezna za 1 cent majhna, to ne ustreza resnini vrednosti, vsakomur je jasnoitd) - primerna (da ustreza Dioklecijanovemu ediktu o cenah, da je enaka znesku, ki je v ediktu. Dioklecijan jeitd).

..

Meseca aprila in v mesecu septembru 2008 sem poslual tudi ustne izpite, ki so potekali skozi ves dan. Navedel bom nekaj vpraanj z ustnega izpita (62), ki sem jih kljub tudiju teje zasledil skozi literaturo oz. so bolj specifine narave: 1) emu bi nasprotoval dogovor, da se za naklep ne odgovarja? Dobrim egam in navadam2) Zakaj pri oporonem dedovanju ni vstopne pravice? Ker je zapustnik doloil dedie3) Kaj pomeni pretium certum kupnina? Doloena kupnina4) Kaj je dedni pripad? Pravica, da dediino odkloni initd5) Kaj bi moral shranjevalec narediti, da bi lahko zahteval pobotanje? e prej bi moral rei poloniku, da je njegov dolnik6) Katere so predstopnje cesije? - aktivna delegacija (pogoj: sodelovanje dolnika) - mandatum in re suam (brez sodelovanja dolnika e) - itd7) Toencu je stvar ukradena-kaj je z reivindikacijo? Ustavi se. Kaj e najde stvar nazaj? Lahko e enkrat toi. Ali je mogo ugovor res iudicata? Ne. Zakaj ne? Ni e bilo sodbe8) Kaj je to posesio civilis? Civilna posest. Kaj je civilna posest? Je na pravilen pravni temelj oprta dejanska oblast in volja imeti stvar zase.9) Poglavitna razlika med dednim zakupnim in navadnim zakupnikom? Dedni zakupnik je nelastniki posestnik, navadni zakupnik pa le detentor.10) Ali lahko tudi z voljo izroi stvar, brez namena? Da, nedoloenimitd

PREGLED OBVEZNOSTI OZ. OBLIGACIJ PO NOVI KNJIGI

1) KONTRAKTI: - VERBALNI: - STIPULACIJA - OBLJUBA DOTE (DICTIO DOTIS) - OBLJUBA S PRISEGO ZAGOTOVLJENIH DEL OSVOBOJENCA (IURATA OPERARUM PROMISIO) - REALNI: - POSOJILNA P. (MUTUUM) - POSODBENA POGODBA (COMMODATUM) - SHRANJEVALNA POGODBA (DEPOSITUM): - depositum miserabile - depositum irregulare - sekvestracija - ZASTAVNA POGODBA (PIGNUS)

- KONSEZUALNI: - KUPNA IN PRODAJNA POGODBA (VENDITIO EMTI) - LOCATIO CONDUCTIO: - najemna in zakupna p.(l.c.rei) - delovna ali slubena p. (l.c.operarum) - podjemna ali delovrna p. (l.c.operis): -neprava podjemna pogodba (l.c. operis iregularis) - NAROILO (MANDAT) - DRUBENA P. (SOCIETAS): - vesoljna druba - pridobitna druba (societas questas) - trgovinska druba(soc.negotiationis) - LITERALNIitd.

e je gostu stvar ukradena, ima gost 3 monosti: 1) e meni, da je stvar uniil ali ukradel gostilniar, brodnik ali hlevar, potem naperi aquilijsko tobo in actio furti zoper njih;2) e se ne ve, kdo je ukradel, lahko toi na podlagi recepta (prevzem stvari);3) itd

- izroitev na kratko roko: pogoj je podlaga, nek zavezovalni pravni posel. Gre za prehod iz imetnitva v posest. Npr. posodi mi stvar. ez nekaj asa pa mi ree, da mi jo proda. Posest prenese name zgolj z voljo, kajti stvar je e pri meni. Jaz pa postanem sedaj posestnik stvarnopravno in nisem ve imetnik gledano obligacijskopravno. Posest preide z golo voljoitd

- posodbena pogodba: mono je pobotanje in pridranje (ustni izpit velikokrat!!!)- shranjevalna pogodba: ni mono pobotanje in pridranje- edina primera neposrednega zastopanja v rimskem pravu sta: oskrbnik premoenja initd. Oba sta pridobivala neposredno posest za drugega in posredno LP s priposestvovanjem tistega za igar sta pridobivala posest.

- Pravna sposobnost je sposobnost biti subjekt pravic in obveznosti- Poslovna sposobnost pa je z lastno voljo in ravnanjem sklepati veljavne pravne posle in dosegati elene pravne uinke.

Razlogi za omejitev poslovne sposobnosti: starost, duevna bolezen, spol in zapravljivost.Pri spolu imamo institut varutva za svojepravne enske. Namen tega je, da nebi prelo premoenje ene iz rodbine. enska, ki ni bila pod moevo ali oetovsko oblastjo je torej morala imeti varuha. V primerjavi z varuhom nedoraslega, ta varuh ni upravljal premoenja. Zato tudi ni nastalo obligacijsko razmerje ustni izpit!!Svojepravna enska je lahko samaitd

- shranjevalec si prilasti denar in ree, da so mu ga ukradli. Za kaj gre? Gre za prehod iz imetnitva v posest, postane zloverni posestnikitd

ALI SO VELJAVNE NASLEDNJE POSTAVITVE DEDIA V OPOROKI? (tako vpraanje je lahko na pisnem delu):- Ticij naj bo dedi, e bo dedi Sej! Nesmiselni, perpleksni pogoj, NINO- Ticij naj bo dedi, e bo dokazal,da je za dedia postavil Meja! itd- Mevij na bo dedi, e bo tudi mene postavil za dedia! VELJAVNO

Rimsko pravoA. U V O DGlede na to, kateri dejavnik je najbolj vplival na pravni napredek, loimo 4 dobe: civilno, pretorsko, klasinoin postklasino.pr.n.t. n.t.|R E P U B L I K A | |P R I N C I P A T | |D O M I N A T |Lex duodecim konec 2. punske vojne August Dioklecijan Justinijantabularum (Rim-Kartagina)451/449 pr.n.t. 201 pr.n.t. 27 pr.n.t. 300 n.t. 527/565 n.t.noveja letnica: 230 n.t.1. CIVILNA 2. PRETORSKA 3. KLASINA 4. POSTKLASINA(od Zakonika XII plo (od konca 2. punske vojne (od za. Avgustovega principata (od konca Dioklecianove vladedo konca 2. punske vojne) do za. Avgustovega principata) do konca Dioklicianove vlade) do Justinijana)pred naim tetjem:754/753 .... ustanovitev Rima754-509 ... v Rimu vladalo 7 kraljev (prvi je bil Romul, ustanovitelj Rima) - iz te dobe ni nobenihsoasnih pravnih virov, pravo te dobe je bilo poveini nezapisano obiajno pravo509 .......... uvedba republike z dvema konzuloma na elupo naem tetju:395 .......... Teodizij razdeli rimsko cesarstvo na V in Z del476 .......... propad zahodno rimskega cesarstva (barbar zahodni Got Odoaker odstavil zadnjega cesarjaRomula Augustula in postal germanski kralj v Rimu; zaetek srednjega veka)1453 ........ konec vzhodno rimskega cesarstva (Turki zavzeli Carigrad)Razvoj rimskega prava od Zakonika XII plo do Justinijanove kodifikacijekodifikacija uzakoniti, izdati zakon, zbrati posamezne pravne dolobe v celotno zbirkoprinceps cesarI. CIVILNOPRAVNA DOBAPravo te dobe je bilo predvsem nezapisano obiajno pravo, ki so ga ohranjali po ustnem izroilu iz roda vrod.ZAKONIK XII PLOLjudski tribuni so zahtevali, naj se zapie veljavno pravo - po desetletnem prizadevanju je rimski senatsklenil, naj se za leto 451 namesto 2 konzulov izvoli 10 mo z nalogo napisati zakone. Napisali so jih na 10bronastih ploah, naslednje leto pa dodali e 2 nastal je Lex duodecim tabularum. Od te kodifikacijedalje se zaenja nae prouevanje razvoja rimskega prava.jasna rz1509Rimsko pravoTa edina v Rimu nastala kodifikacija civilnega prava je vsaj teoretino ostala v veljavi do Justinijanovekodifikacije, eprav je bila takrat e veinoma spremenjena po poznejih zakonih in po splonem pravnemrazvoju. V njegovih dolobah se kaejo znailnosti takratne rimske drube, ki so jo sestavljali predvsem maliin srednji kmetje. Temeljna drubena celica je druina, zdruena pod oblastjo rodbinskega oeta. Oetovskaoblast traja do njegove smrti in mu daje pravico nad ivljenjem in smrtjo otrok. Otroke lahko proda, vendarizgubi oblast oe, ki je sina 3x prodal. Samo oe je lahko lastnik premoenja (njegovi oblasti podrejeneosebe so za to nesposobne). To velja celo za eno, e je pod moevo oblastjo (manus). Zakonik jeprepovedoval zakone med patriciji in plebejci (ta doloba je bila e leta 445 odpravljena).Kakor je to ustrezalo preteno kmekemu sestavu rimskega prebivalstva, je zakonik glede premoenjskegaprava poskrbel zlasti za stvarno in obligacijsko pravo. V dednem pravu pozna oporoko in neoporone dedie.Posebno je bilo potrebno urediti civilni pravdni postopek, zato se zakonik zaenja s civilnopravdnimipredpisi. e je Rimljan hotel zaeti pravdo zoper drugega obana, ga je pozval, naj mu sledi in ius, to je predpravosodni magistrat (pred konzula, kasneje pred pretorja). Po tej zakonikovi dolobi je pozvani toenecmoral slediti toniku, drugae je lahko tonik uporabil silo (bolnemu ali staremu je moral priskrbeti voz).Sledijo dolobe o pravdnem postopku, predvsem o osebni izvrbi zoper obsojenega zavezanca, ki ni izpolniltistega, na kar je bil obsojen. Zakonik vsebuje e nekaj kazenskih, upravnih in sakralnih dolob. Dolobe, kijih vsebuje zakonik in pozneji zakoni civilne dobe, so naeloma veljale samo za Rimljane (ius civile).Zakonik ne podaja celotnega tedanjega prava. Zakonodajalec je hotel uzakoniti samo tiste predpise, ki so semu takrat zdeli sporni in jih je bilo treba izrecno doloiti. Poleg zakonika velja e obiajno pravo veji delrimskega prava.pater familias rodbinski oepatria potestas oetovska oblastpatriciji (1/10 prebivalstva) gospodarsko trdneji del prebivalstvaplebejci (9/10 prebivalstva) sasoma dosegli politino enakopravnost s patricijiplutokracija opravljali so trgovske posle (predvsem bankirji)traditio prenos lastnine z izroitvijocommercium trgovanje (trgovina, kupija, promet)conubium sklepanje zakonskih zvez (zakonska zveza, zakonsko pravo)ius civile dolobe, ki naeloma veljajo samo za Rimljane (pravne norme o enitvah med Rimljanom inRimljanko, o oetovi oblasti, o pridobitvi lastnine na gospodarsko posebno vanih stvareh z mancipacijo aliz in iure cessio, naprava oporoke, civilno pravdanje) vsebuje jih zakonik XII plo in pozneji zakonicivilne dobe.ius gentium dolobe, ki enako veljajo za Rimljane in tujce (pravna pravila o kupni in prodajni pogodbi,o prenaanju lastnine z izroitvijo - traditio) tujcem so namre veinoma priznavali sposobnost trgovanja,redko pa enakopravnost glede sklepanja zakonskih zvez.7. primerVsa ljudstva, ki se ravnajo po zakonih in obiajih, uporabljajo delno lastno pravo, delno pa pravo, ki je skupno vsemljudem. Pravo, ki ga je vsako ljudstvo izoblikovalo zase, je njegovo lastno pravo in se imenuje ius civile (dobesedno:dravljansko pravo). Pravo, ki ga je med vsemi ljudmi izoblikoval naravni razum in ga vsi rodovi upotevajo na enaknain, se imenuje ius gentium (dobesedno: pravo rodov, narodov), ker uporabljajo to pravo takoreko vsi narodi.Rimsko ljudstvo uporablja delno svoje lastno pravo, delno pa pravo, ki je skupno vsem ljudem.? IZPIT: Razlika med obim in obiajnim pravom.jasna rz2Rimsko pravoOBIAJNO PRAVO so pravila, ki se uporabljajo skozi dalje obdobje, ljudje jih sprejmejo kot splonoobvezna, ni uzakonjeno, prenaa se iz roda v rod, ponavadi ni zapisanoOBE PRAVO je sestavljeno iz: (1550 ga je uredil milanski konzul)recipiranega rimskega prava (uporabljali le dele Justinijanovih zakonov, ki jih je navajal Accursius kotglosirane v svojem delu Glossa ordinaria)dela kanonskega pravadela langobardskega fevdnega pravaPOZNEJI RAZVOJ CIVILNEGA PRAVAPri sprejemanju novih zakonov so sodelovali trije dejavniki, na katerih je slonela dravna organizacijarimske republike:a) magistrati (magistratus populi Romani)b) ljudske skupine (comitia)c) senat (senatus)a) magistrati (magistratus populi Romani) so bili v rimskih ljudskih (in plebejskih) skupinah izvoljenidravni organi, svoje astne funkcije so opravljali brezplano (zato so se za magistrate lahko potegovali lepripadniki imovitih slojev).- diktator (1, za max 6 mesecev) - cenzor (2, za 5 let)- konzul (2) na elu drave - kvestor- pretor: - praetor urbanus (mestni) - ljudski tribun- praetor peregrinus (tujski) - kurulski edil (2)- plebejski edilDIKTATOR dravni organ, ki je postavljen v obdobju krize ko Rim ogroajo zunanji sovraniki.Diktator ima popolno in absolutno oblast. Njegova funkcijska doba je omejena na najve 6 mesecev. Zoperdiktatorjeve ukaze ni bilo intercesije! (ugovora)DVA KONZULA sta bila na elu drave (kot naslednika kraljev). Njuna oblast (imperium) je bila naelomaneomejena.PRETOR je skrbel za redni potek pravdanja (preturo so uvedli leta 367). Kadar sta bila oba konzulaodsotna, ju je pretor nadomeal v vseh dravnih poslih. Za pravni razvoj so postali posebno pomembniedikti mestnega pretorja, nekoliko tudi edikti kurulskih edilov.DVA CENZORJA so volili ponavadi izmed bivih konzulov (vsako 5. leto). Napravila sta popis in vojakorazporeditev dravljanov, sestavila davni seznam in dravni proraun. Oddajala sta v zakup dravnazemljia in izvritev javnih del (stavb, cest ipd.) ter sestavljala seznam senatorjev. Posameznikom sta obpopisovanju lahko izrekala ukore zaradi zanemarjanja dolnosti.KVESTORJI so bili predvsem pomoniki konzulov. Na zaetku sta bila dva, ki sta preiskovala umore.Pozneje so kvestorji upravljali tudi dravno blagajno in izterjevali davke. Spremljali so konzula na vojno injasna rz3MAGISTRATI(izvoljeni naeloma za 1 leto)VIJI MAGISTRATI(imperium)NIJI MAGISTRATIObe pravo velja subsidiarno takrat, ko domae vpravonima ustreznih pravnih dolob.Rimsko pravopo potrebi prevzeli delno poveljstvo. Zaradi tako razlinih opravil so njihovo tevilo vekrat poveevali (4,8, 20, 40, 20).LJUDSKI TRIBUNI volili so jih v plebejskih zborih. Njihova dolnost je bila varovati plebejce predmagistratsko in patricijsko samovoljo. Tribun je lahko s svojim ugovorom (veto, intercesija) lahko ustavilukrep magistrata ali drugega tribuna ali senatov sklep. Samo zoper diktatorjeve ukaze ni bilo intercesije.Tribuni so veljali za nedotakljive. Njihova pomonika sta bila plebejska edila, ki sta skupaj s kurulskimaediloma oskrbovala trno policijo.DVA KURULSKA EDILA odgovorna za red na trgu, reevala trne sporeDVA PLEBEJSKA EDILASamo magistrati z imperijem in ljudski tribuni so lahko sklicevali ljudske skupine, senatne seje in shode zaposvetovanje o zakonskih in volilnih predlogih.Vrste oblasti:a) imperium (najvija oblast) naeloma neomejena magistratova oblast, da je poveljeval v vojni, sodilnad ivljenjem in smrtjo soobanov, strankam nalagal varine, odrejal zaseenje tujega imetja,dovoljeval vrnitev v prejnje stanje (restitutio in integrum). Imperium so imeli: diktator, konzula in pretor.b) potestas (oblast, mo) je oblast zapovedovati in prepovedovati. Pokorino so si posamezni magistratilahko izsilili s kaznovanjem. Poleg kaznovalne oblasti je vsak magistrat lahko objavljal razne ukrepe.ius edicendi pravica vsakega magistrata objavljati razne ukrepeintercesio prepoved, ugovor (danes: veto)b) ljudske skupine (comitia) so bile trojne, poleg njih pa e plebejski zbori.1. kurijatne: v njih so sprejemali zakon o podelitvi oblasti novim funkcionarjem, v klasini dobi (principat)pa tudi cesarjem. Pod predsedstvom vrhovnega sveenika so sodelovali pri posinovitvah svojepravnihobanov in pri najstarejih oporokah.2. centuriatne: zbori odraslih mokih dravljanov, ki so bili razporejeni po vojakih formacijah, sprejemaliso zakone, volili konzule, pretorje in cenzorje. V njih so tudi odloali o prizivih dravljanov zopermagistratske smrtne obsodbe.3. tributne: so se zbirale po okrajih (tribus). Pri glasovanju je vsaka tribus oddala en glas, ne glede natevilo prebivalcev. Za zakonodajo so bile enako pristojne kot centuriatne. V njih so volili le nijemagistratePlebejski zbori (concilia plebis) so bili sestavljeni po okrajih, na njih so volili ljudske tribune in plebejskeedile, sprejemali so zakonodajne sklepe (plebis scitum).plebis scitum zakonodajni sklep (prvotno obvezen le za plebejce, nato so bili ti sklepi s posebnimzakonom obvezni kakor zakoni, sprejeti v ljudski skupini).c) senat (senatus) je bil e od kraljevske dobe naprej zbor starih, izkuenih mo, ki naj bi bil na voljo znasveti vodilnim dravnim funkcionarjem. Senatorjev niso volili, ampak so jih postavljali (najprej konzuli,kasneje cenzorji). Za senatorje so izbirali predvsem bive magistrate. Posredno je senat vekrat vplival napravni razvoj s tem, da je priporoil magistratom, naj dajo v ljudski skupini doloene zakonske predloge.V dobi republike (civilna, pretorska) so senatovi sklepi zgolj priporoila (pravno neobvezna, dejansko pa zelopomembna in vplivna navodila), v dobi principata (klasina) pa so obvezni (zakonodajna funkcija).senatus sonsultum (kraje: SC) senatov sklepjasna rz4Rimsko pravosenatus consulta senatovi sklepi (mnoinski samostalnik)ZAKONODAJNI POSTOPEKje bil v republikanskem asu po obiajnem pravu urejen tako, da je magistrat (konzul, pretor ali ljudskitribun) pripravil zakonski predlog in ga predloil skupini ter jo prosil, naj predlog sprejme. O predlogu naskupini niso razpravljali (to so storili prej na shodu). Zakonski predlog je postal zakon takoj, ko je veinacenturij ali okrajev glasovala zanj. Sprejeti zakon so zaeli takoj uporabljati razen, e je sam odrejal, da bouveljavljen ele ez nekaj asa (vacatio legis). Magistratov poziv skupini, naj predlog uzakoni, se imenujerogatio, zato so tak zakon imenovali lex rogata ali lata. Zakon so imenovali po magistratu, ki ga je predlagal.Po obeh konzulih so imenovali zakon tudi, e ga je predlagal en sam konzul. Glasovanje je bilo najprejjavno, kasneje pa pismeno.vacatio legis (razbremenitev zakona) vmesni as med sprejetjem zakona in zaetkom njegove uveljavitverogatio (zakonski predlog) magistratov poziv skupini, naj predlog uzakonilex zakon (legis - 2. sklon, leges - zakoni, mnoinski samostalnik)lex rogata zakon, ki ga je predlagal magistratlex lata prineeni zakonlex data dani zakon (za osvobojeno provinco ali posamezno mesto ga je po senatovem pooblastilu izdalpoveljnik sam ali poseben, za ta namen izbran magistrat. Senat je take predpise pozneje potrdil)6. primerPravo rimskega ljudstva pa je sestavljeno iz zakonov, plebiscitov (t.j. sklepov plebejskih zborov), senatovih sklepov,cesarskih konstitucij ediktov tistih, ki imajo pravico izdajati edikte in iz odgovorov pravnih strokovnjakov.II. PRETORSKA DOBA ali DOBA HONORARNEGA PRAVAod konca 2. punske vojne (218-201 pr.n.t.)do Avgustovega principata (med 30 ali 27 ali 23 pr.n.t.)Znailnosti: rimska drava se je naglo irila (iz italske drave je prerasla v sredozemsko svetovno dravo) neprestane vojne gospodarsko izkorianje provinc, propadanje malega kmeta, dotok sunjev, uvozcenenega ita iz provinc, napredek v pridobivanju olja in vina, obilnost lahtnih kovin in kovanega denarja,nastanek dveh novih razredov (optimati nobiliteta, ki so bili veliki zemljiki lastniki in plutokracija equites, ki so se bavili s trgovino in finannimi posli), cvetita trgovina in obrt.Velike in nagle spremembe (politine, gospodarske in drubene) so v tem asu zahtevale, da se tudi pravohitro dopolnjuje. Ker stara komicialna zakonodaja ni bila ve kos takim novim nalogam, je uspeno pomagalpretor, ki je s svojim vsakoletnim ediktom uvajal novo plast honorarnega prava, ki je veljalo poleg civilnega.PRETURAPretor je skrbel za redni potek pravdanja. Za pravdanje sta poslovala po dva pretorja:praetor urbanus (mestni) za pravde med dravljani (Rimljani)praetor peregrinus (tujski) za spor s tujcem ali med tujcijasna rz5Rimsko pravoPRAETOR - naelnik, vojskovodja, poveljnikPRAETOR URBANUS - policijski najviji oblastnik za konzulom, ki je upravljal sodstvoPRAETOR PEREGRINUS - je urejal spore med rimskimi dravljani in tujciPRAETORES AERARII - so upravljali dravno blagajnoPRO PRAETORE - propretor, upravitelj kake provinceTako je ostalo tudi pozneje, ko so uvedli preture za opravljanje posebnih zadev. Pretor je bil izvoljen za enoleto. V zaetku svojega poslovnega leta je napovedal, katerih smernic se bo dral v asu svoje magistrature(najprej ustno, kasneje pismeno na deski, postavljeni na trgu) - to je storil z ediktom. Pretor je omililstrogosti starega civilnega prava, preuredil mnoge dolobe in sam ustvaril mnoga nova pravna pravila.Pretor NI zakonodajalec (to je e vedno ljudska skupina) - ne izdaja zakonov, pretorsko pravo nerazveljavlja civilnega prava (je v pomo civilnemu pravu) in velja poleg zakonov. Svoj edikt je pretormed svojo poslovno dobo lahko dopolnjeval z novimi dolobami, kadar se mu je zdelo to potrebno (edictumrepentinum).V svojem ediktu je pretor napovedal:kdaj bo dal zahtevajoi stranki pravdno varstvo,kdaj bo krivino ogroeni stranki dovolil ugovor (exceptio), tako da bo oproena, eprav bi po civilnempravu morala biti obsojena,vasih je dovolil stranki, da si vzame sporno stvar v svojo posest,vasih je prepovedoval uporabo sile,vasih je ukazal stranki, naj svojemu nasprotniku nekaj vrne,pogosto je napovedal, da bo pred svojo odloitvijo posebej preuil okoliine konkretnega primera,v drugem delu edikta je objavil besedilo obrazcev za posamezne tobe (actio, iudicium), ekscepcije,interdikte in pretorske stipulacije.Ko je minila pretorjeva funkcijska doba, je nehala njegova oblast in njegov edikt je izgubil veljavo. Njegovnaslednik je lahko po lastni presoji prevzel preizkuene dolobe iz edikta prejnjega pretorja v svoj edikt -edictum tralaticium.edikt objava ljudstvu, v kateri pretor sporoa, katerih smernic se bo dral v dobi svojega delovanja.(EDICTIO - oglas, naredba, predpis)edictum repentinum (novi, nenadni) dostavek prejnjemu ediktu (nove dolobe)edictum perpetuum (trajni) edikt, ki ga je pretor razglasil na zaetku letaedictum tralaticium (preneeni) jedro pretorskih ediktnih dolob, ki so jih prevzemali iz starega v novi ediktDvojna narava EDICTUM PERPETUUM: ? IZPIT1. Edikt, ki ga je pretor razglasil na zaetku leta (svoje poslovne dobe), trajni2. Julijanova redakcija : pod principatom je pretorjeva iniciativnost peala, zato je cesar Hadrijan naroiluglednemu sodobnemu pravniku Salviju Julijanu, da uredi besedilo edikta (imenovali so ga edictumperpetuum). Pretorji so za naprej objavljali edikt le v Julijanovi redakciji (nove spremembe naj bi bilemogoe le z dovoljenjem cesarja).Noben edikt ni v celoti ohranjen, tudi Julijanov ne.HONORARNO PRAVOS svojimi ediktnimi dolobami je pretor sasoma posegel na vse dele civilnega prava. Predvsem je pripoznalza veljavne tiste pravne posle, ki po civilnem pravu zaradi kaknih oblinih pomanjkljivosti niso bili veljavni(manumisije, oporoka); uvedel je bonitarno lastnino, varstvo posesti in ve novih kontraktnih obligacij.Sasoma je izgradil celotni sistem dedovanja (bonorum possessio), ki je veljal poleg civilnega. Razlika medjasna rz6Rimsko pravocivilnim in pretorskim pravom se je poasi marsikje zabrisala - ve pretorskih novosti je prelo v obiajno ins tem v civilno pravo. Tak pojav se imenuje recepcija pretorskega prava v civilno.recepcija (receptio) prevzem, prevzetje tujih kulturnih, politinih in drugih oblik ali norm (~ rim.prava v srednjem veku)Pretorsko pravo je omililo mnogo trdot starega civilnega prava, razirilo je uporabo naela dobre vere inpotenja (bona fides) in s tem pospeevalo napredek, ki ga je rimsko civilno pravo pozneje doseglo vdelovanju klasinih pravnikov.Rimski klasiki so zelo loili honorarno pravo od civilnega. Honorarno ne razveljavlja civilnega, temve veljapoleg njega. Honorarno ni nikoli zakon (lex) in tudi ne velja namesto zakona. Loitev predpisov obojnegaprava se je ohranila e v Justinijanovi kodifikaciji, ni pa je ve v novelah.12. primerPretorsko pravo je tisto, kar so v javnem interesu vpeljali pretorji, da bi podprli, dopolnili ali popravili civilno pravo.In to pravo se imenuje tudi honorarno, imenovano tako po dostojanstvu pretorjeve slube.III. KLASINA DOBAod zaetka Avgustovega principata (27 pr.n.t.)do konca Dioklecianove vlade (230 ali 300 n.t.)Najve zaslug za napredek rimskega prava v tej dobi imajo pravniki (imenujemo jih klasiki), ker je vnjihovih spisih rimsko pravo doseglo najvijo stopnjo razvoja. Vlogo komicialne zakonodaje je prevzelasenatova, ki je sprejemala senatove sklepe (senatus consulta).1) PREDKLASINO PRAVOZNANSTVOV zgodnji republiki se je s pravom ukvarjal predvsem pontifikalni (sveeniki) kolegij. Ta je hranil tobeneobrazce in je tako lahko povedal, katera actio je dopustna po uzakonjenem ali po obiajnem pravu. S svojiminasveti pri sklepanju pogodb so sveeniki skuali obvarovati obane poznejih sporov in pravd - to delovanjese imenuje kavtelarna jurisprudenca.kavtelarna jurisprudenca delovanje sveenikov, ki so s svojimi nasveti pri sklepanju pogodb skualiobvarovati obane kasnejih sporov in pravdregularna jurisprudenca tenja nekaterih pravnikov, da bi razna pravna naela zajeli v kratkih pravilihprinceps cesar, prvakPredklasini pravniki so podobno kot sveeniki delovali predvsem praktino. S svojimi odgovori(responsa) so svetovali strankam, predvsem glede dopustnosti tobe (actio) v novih primerih, ki so sepojavljali v naglo napredujoem gospodarskem ivljenju. S svojimi nasveti so strankam pomagali prisklepanju pogodb, iskanju novih oporonih oblik ipd.2) KLASINI PRAVNIKIZaradi propada republike in uvedbe principata so se mnogi prizadevni Rimljani preusmerili k pravoznanstvu.Strankam so dajali pravne nasvete (responsa), sodelovali so v pretorjevem, kasneje v cesarjevem sosvetu(consilium), z uenci so obravnavali zanimive praktine in olske primere. Kot pisatelji so klasini pravnikiobdelovali civilno in pretorsko pravo, sestavljali so zbirke mnenj in pravnih pravil (sententiae) ter ubenike.jasna rz7Rimsko pravoCesar August je cenil delovanje pravnikov - takratnima najuglednejima pravnikoma (M. Antistius Labeo, C.Ateius Capito) je podelil ius ex auctoritate principis respondendi.IUS RESPONDENDI: ? IZPITAvgust je najuglednejima pravnikoma Labeu in Capitu podelil ius respondendi (ius ex auctoritateprincipis respondendi). Pomen: dal je javni pomen pravnikom (do tedaj so bili zgolj zasebniki). Takprivilegiran pravnik je poslej dajal pojasnila in odgovore z enako avtoriteto, kakor bi to storil cesar sam. Kerpa cesar v principatu e ni imel zakonodajne oblasti, cesarjevi in pravnikovi odgovori niso bili za sodnikaobvezni vplivali pa so po njuni avtoriteti. Pravniki niso zakonodajalci (to je senat).Od Avgusta do Hadrijana so se klasini pravniki delili na dve oli:a) SABINIJANCI (zaetnik Capito, zadnji je bil Gaj)b) PROKULIJANCI (zaetnik Labeo)Delitev klasinih pravnikov: ? IZPIT (redko)a) pred cesarjem Hadrijanom: Labeo, Sabin, Julijan, Neracij, Longinusb) po cesarju Hadrijanu: Pomponij, Gaj, Papinijan, Pavel, UlpijanGAJEVE INSTITUCIJE (Institutionum commentarii quattuor) ? IZPITso najbolj znan Gajev ubenik, ki je napisan v lepem jeziku in preprostem slogu. Ubenik je razdeljen na tiriknjige: 1. knjiga: osebno, rodbinsko, varuko in skrbniko pravo2. in 3. knjiga: premoenjsko pravo (stvarno, obligacijsko, dedno)4. knjiga: civilno pravdno pravo (ohranjeni so najvaneji podatki o razvoju rim. civilnega pravdnega prava)SENATOVA ZAKONODAJAPo Avgustovi zamisli principata naj cesar nima zakonodajne oblasti. Ta je bila prepuena senatu (tudimagistrate so volili v senatu). Na ta nain naj bi bil rimski senat nekoliko odkodovan za zmanjanjepolitine moi ob uvedbi principata. Zakonodajo je senat opravljal v obliki senatovih sklepov. Senatov sklepse je ponavadi imenoval po predlagalcu, izjemoma pa po krivcu, ki je dal zanj povod. Senatova zakonodajnadoba je trajala pribl. 200 let, v 3. stol. pa jo je polagoma izpodrinila cesarjeva zakonodaja.! CESARSKE KONSTITUCIJENa zaetku klasine dobe je zakonodajalec senat, od 3. stol. dalje pa se uveljavlja cesar s svojimikonstitucijami.a) edikt objava ljudstvu (veljal kot zakon)b) dekret sodba (cesar je vasih s sodbo reil kak konkreten spor, novo pravno pravilo pa so natouporabljali e v drugih primerih)c) reskript pojasnilo o tem, kaj je veljavno pravo (dobil ga je sodnik ali posamezni oban iz cesarjevepisarne)d) mandat (naroilo) navodila, ki jih je dal cesar svojemu uradniku pred nastopom slubeOd Hadrijana naprej so takim cesarskim konstitucijam pripoznali zakonsko veljavo. V postklasini dobi (leta300) postane cesar edini zakonodajalec.IV. POSTKLASINA DOBAod konca Dioklecianove vlade (230 ali 300 n.t.)jasna rz8Rimsko pravodo JustinijanaI. DO JUSTINIJANA326 Konstantin doloil Carigrad za prestolnico rimske drave395 Teodizij razdelil dravo na V in Z rimsko cesarstvo476 propad Z rimskega cesarstva, ko je germanski vojskovodja Odoakar odstavil zadnjega cesarja RomulaAugustula1453 konec V rim. cesarstva, ko so Turki zavzeli CarigradGospodarski poloaj je postajal edalje bolj teaven. Med kmekim prebivalstvom se iri kolonat kmetprepusti veleposestniku svoja polja v lastnino, jih nato od njega prejme nazaj in jih obdeluje kot njegovkolon, vezan na zemljo. Kot nov vpliven faktor se pojavi kranstvo.Civilna in sodna oblast sta poslej loeni. Od starih republikanskih oblastev so ostali le e konzuli. Pretorjeso izbirali iz senatorskega stanu. Senatorji so bili ali po rojstvu ali zaradi opravljanja visokega dostojanstvaali po cesarjevem imenovanju.Postklasina doba je doba dominata. Iz te dobe ne poznamo velikih juristov. Pravnikom ne podeljujejo veprivilegija, da bi dajali mnenja s cesarjevo avtoriteto. Zakonodajna oblast je poslej samo v cesarjevihrokah. Obiajno pravo tudi ne more ve spreminjati starejega uzakonjenega prava. Novo postavljeno pravouvajajo samo cesarske konstitucije, imenovane leges. Vse stareje pravo, ki je bilo zajeto v pravnikih spisih,je ius vetus (ali antiquum).CESARSKO PRAVOje v postklasini dobi povsod v ospredju. Od starih oblik cesarskih konstitucij so ohranili nekaj splonegapomena reskripti in dekreti. Zaradi velikega tevila izdanih reskriptov ni bilo pregleda, kar je vekratpovzroalo pravno negotovost. Justinijan je konno doloil, da imajo dekreti (sodbe) zakonsko mo, kadarso bili izdani po ustni sporni razpravi ob navzonosti obeh strank. Reskriptom (pojasnilom) je pripoznalsplono obvezno mo takrat, kadar so razlagali veljavno pravo, ali e je bilo v njih reeno, da veljajo tudi zapodobne primere. Zakone splonega znaaja (leges generales) so cesarji objavljali veinoma kot edikte,naslovljene na visoke upravne uradnike ali na ves narod ali na prebivalce glavnih mest, vasih tudi na senat.Odkar se je rimsko cesarstvo razdelilo na V in Z del, sta bili tudi dve zakonodaji. Medsebojno razmerje jeuredil Teodizij (429) tako, da je zakon, ki ga je en cesar proglasil v svojem cesarstvu, v drugem postalobvezen ele, ko je bil poslan drugemu cesarju in ga je ta tam razglasil.Edina pomembneja aria pravne kulture so bile pravne ole. eprav niso niesar samostojno ustvarile, paso z vnemo prouevale bogato klasino dediino in s tem utirale pot Justinijanovi kodifikaciji.V postklasini dobi je nastalo ve zasebnih zbirk, ki so skuale zajeti celotno veljavno pravo (pravniko incesarsko).ZBIRKE CESARSKEGA PRAVA: ? IZPIT (nateti in kaj vsebujejo)1) Codex Gregorianus - zasebna zbirka, ni bil uzakonjen, vseboval je cesarske konstitucije od Hadrijana doDioklecijana (objavljen 295)2) Codex Hermogenianus - zasebna zbirka, dopolnjeval je Gregorijev kodeks, vseboval je konstitucijeDioklecijana in njegovih sovladarjev (objavljen po 294)3) Codex Theodosianus - uradna zbirka, vseboval je konstitucije od Konstantina naprej (objavljen leta 438v V rim. cesarstvu, poslan tudi v Z del)jasna rz9Rimsko pravo4) Codex Iustinianus - uradna zbirka (zbrano vse dotedanje cesarsko pravo, preurejeno in preienobesedilo, objavljen 529)ZAKON O NAVAJANJU: ? IZPITIzdala sta ga cesarja Teodizij II. in Valentinijan III. (426). Z njim sta skuala urediti uporabljanje mnenj starihpravnikov. Po tem zakonu se je sodnik moral drati mnenja, ki ga je soglasno zastopalo 5 klasikov:Papinijan, Pavel, Ulpijan, Gaj in Modestin.e med njihovimi mnenji ni bilo soglasja za sodnika obvezno mnenje veine od njihpri enakosti glasov za sodnika obvezno mnenje Papinijanae se Papinijan ni izjavil sodnik odloi po svoji presojiTa zakon dokazuje, da je bilo pravoznanstvo v tem asu na nizki stopnji.II. JUSTINIJANOVA KODIFIKACIJAJustinijanova zgodovinska zasluga je v tem, da je dal zbrati vse veljavno rimsko pravo (pri tem je im boljohranil svojski znaaj starih virov) in sicer v latinskem jeziku (pojavljala se je namre e grina). S temnam je ohranil rimsko pravo. Tudi sam je izdal ve kot 500 novih zakonov, ki po kakovosti znatno presegajodotedanjo postklasino zakonodajo, eprav kaejo razne slabosti svojega asa. Justinijan spada med najvejezakonodajalce svetovne zgodovine. S svojo kodifikacijo je reil svetu eno najvejih vrednot antine kulture.1) Codex Iustinianus - 529Justinijan je imenoval 10 lansko komisijo, ki naj bi v posebnem zakoniku zbrala vse cesarsko pravo. Novizakonik naj bi nadomestil dotedanje 3 kodekse. Veljavne konstitucije je morala komisija porazdeliti inuvrstiti pod ustrezne naslove, iz njih odstraniti vse zastarelo in nebistveno, odpraviti morebitna nasprotja inponavljanja, zato je lahko tekst konstitucij tudi spreminjala. Delo je bilo zelo hitro opravljeno in Justinijan jeleta 529 s konstitucijo proglasil nov zakonik - Codex Iustinianus. Glede uporabljanja klasine pravnikeliterature so e naprej veljale dolobe zakona o navajanju (iz 426). Na stareje cesarsko pravo se je bilomogoe sklicevati le toliko, kolikor in kakor so bili posamezni predpisi sprejeti v novi zakonik. CodexIustinianus iz leta 529 nam ni ohranjen, ker je bil kasneje revidiran in znova razglaen.2) Digesta - 533 ( ali Pandectae)Hitro konanje kodeksa je Justinijana opogumilo, da se je lotil e teje naloge - kodificiral je v pravnikihspisih zajeto pravo. Komisija je morala iz razlinih pravnikih spisov izbrati to, kar naj bi e veljalo. Popotrebi je lahko spremenila klasino besedilo. Odpravila je nesoglasja med mnenji razlinih pravnikov inrtala ponavljanja. Justinijan je doloil, naj se novi zakonik imenuje Digesta in e v naprej prepovedalnjegovo komentiranje.NOTRANJA IN ZUNANJA DELITEV DIGEST: ? IZPITa) ZUNANJA DELITEVDigeste so razdeljene na 50 knjig, knjige na naslove, naslovi na odlomke (fragmente), obseneji odlomki pana paragrafe (prvi paragraf = principium, njemu sledei pa ima ele tevilko 1). Vsak odlomek imainskripcijo, v kateri je navedeno ime in spis klasika, od koder je bil ta odlomek prevzet.D: 50 knjig naslovi odlomki (fragmenti) paragrafijasna rz10Rimsko pravonpr.: D. 9, 2, 27, 15 Ulp. libero 18 ad edictumDigesta naslov paragraf (pr. = principium zaetek, uvod)knjiga odlomekLEGES GEMINATAE ponavljajoi se fregmentiLEGES ERRATICAE SIVE FUGITIVAE dolobe, ki so uvrene na napanem mestub) NOTRANJA DELITEVFragmenti si sledijo v doloenem zaporedju: 4 mase:1) odlomki o civilnem pravu 1) Sabinovamasa2) odlomki o honorarnem pravu 2) ediktna masa3) odlomki iz responzne literature 3) Papinijanova masa4) dodatna skupina (teko opredeljivi spisi) 4) dodatna (ali postpapinijanska) masaVsak naslov nima vseh tirih mas. Vasih je zaradi vsebinske zveze odlomek ene mase uvren med drugomaso. Nekateri naslovi imajo nekatere mase po 2x (prvotno so nameravali napraviti 2 naslova, ki so jupozneje zdruili v enega).Z digestami Justinijan ni docela zadovoljil potreb svojega asa, ker je v svoj zakonik prevzel marsikaj, kar nibilo ve v rabi. Na ta nain pa je zato ohranil in reil najdragoceneje iz del klasine jurisprudence.interpolacije (vrinki) zavestne spremembe besedila (v digestah klasinih spisov, v kodeksu starejihzakonov)3) Institutiones - 533 (Institutiones seu elementa)Zaradi velikih sprememb celotnega prava je bilo treba narediti nov ubenik za pravni pouk. Justinijan je epred objavo digest naroil komisiji, da naredi ubenik rimskega prava za zaetnike. Ta ubenik je bil hkratitudi zakonik, veljati pa je zael skupaj z digestami (533).4) Codex repetitae praelectionis - 534Kodeks Iustinianus (iz 529) je bilo potrebno revidirati, ker se je z omenjenimi zakoni in e ob sestavljanjudigest dotedanje pravo v marsiem spremenilo. Justinijan je naroil predelati prvi kodeks (iz 529). rtan jebil tudi zakon o navajanju (iz 426). Novi kodeks ponovnega branja (repetitae praelectionis) je razdeljenna:12 knjig naslovi konstitucije (urejene po asovnem redu) paragrafi5) Novele (novellae leges)Svojo zakonodajo je Justinijan postopoma dopolnjeval e z novimi zakoni (novellae leges), ki jih je hotelkasneje zbrati v posebni uradni zbirki. Ker se to ni zgodilo, so novele ohranjene v zasebnih zbirkah (2latinskih in 1 grki). Najve novel je iz let 535 do 540. Veina jih je bila objavljena v grkem jeziku. V uvoduvsake novele Justinijan pove, kaj ga je pripravilo, da je ta zakon izdal. Nato sledijo dolobe, za njimi pa so vepilogu odredbe glede izvrevanja zakona.Justinijanove digeste, institucije in kodeks tvorijo en zakonik. Med njimi ne velja splono naelo, da kasnejizakon razveljavlja prejnjega. To pa velja glede posameznih novel med seboj in tudi glede posameznih novelglede na digeste, institucije in kodeks. Justinijan je izrecno prepovedal komentiranje digest, ni pa enakeprepovedi izdal za kodeks in institucije (verjetno je uvidel, da taka prepoved ne bo obveljala).JUSTINIJANOVA KODIFIKACIJA: 1) Codex Iustinianus (529)2) Digesta (533) en zakonik3) Instituciones (533)jasna rz11Rimsko pravo4) Codex repetitae praelectionis (534)+ Novele (najve iz 535 do 540 )PRAVNIKI SPISI, KI SO OHRANJENI ZUNAJ DIGEST: ? IZPITGajeve institucije (4 knjige)Ulpijanove regulePavlove sentenceBIZANTINSKI ZAKONIKI in PRAVNE KNJIGE1) EKLOGA (726 ali 740), cesar Leon III. in sin Konstantin V.V uvodu utemeljujeta potrebnost novega zakonika s tem, da so stari zakoni postali nerazumljivi. Eklogapovzema nekaj dolob iz Justinijanove kodifikacije, e ve pa prinaa novih.2) PROCHIRON (okrog 879), Bazilij I. MakedonskiTa zakon je nadomestil Eklogo. V 40 poglavjih obirneje obravnava v glavnem isto materijo kot Ekloga. ZBazilijem so zopet bolj upotevali Justinijanovo pravo, ki so ga uporabljali v grkih predelavah. Takoj posvojem nastopu je Bazilij uzakonil predpise za sodnike (sodnik mora opraviti strokovni izpit, biti moranepodkupljiv, splono neoporeen in vedno dostopen strankam).3) BAZILIKE (892)so najvaneja bizantinska pravna zbirka (pripravljati jih je zael Bazilij I, konal pa sin Leon VI). V njih jev grkem besedilu povzeta najvaneja vsebina Justinijanove kodifikacije, brez delitve na kodeks, digestein institucije. Poleg tega je uporabljen tudi Prohiron. al ni ohranjen noben celoten rokopis Bazilik. Kljubskrenju pravne snovi so Bazilike e vedno precej obsene in nepregledne. Zato so v naslednjih stoletjihza praktine potrebe sestavljali izvleke iz Bazilik in drugih pravnih virov.4) HEKSABIBLOS (okrog 1345)Grki sodnik Konstantin je sestavil pravno knjigo, ki naj bi zajela celotno takrat veljavno rimsko pravo.razdelil jo je na 6 knjig (hex = 6). V Griji so Heksabiblos uporabljali kot zakonik, subsidiarno pa soveljale Bazilike in Justinijanov Corpus iuris civilis.Justinijanova kodifikacija je sasoma na Vzhodu imela edalje ve nasprotnikov. Sodna praksa je imelateave predvsem glede latinskega jezika, ki v Bizancu (predvsem pa na podeelju) ni bil ve iv jezik.Uporabljanje kodifikacije je oteevala tudi njena slaba preglednost (ista snov je obravnavana v digestah,institucijah, kodeksu in morda tudi v novelah). Zato so poskuali z novo zakonodajo. V enotnih zakonikih,pisanih v grini, naj bi se zbralo vse veljavno pravo. Poleg zakonikov obstajajo tudi pravne knjige, ki sodela zasebnikov.USODA JUSTINIJANOVE KODIFIKACIJE NA ZAHODU1) VULGARNO PRAVOV vsakdanji praksi so zlasti v oddaljenih provincah uporabljali rimsko pravo, ki se je znatno razlikovalo odklasinega vulgarno pravo. Klasino precizno izraanje je pogosto zbledelo, zabrisane so mnoge dolobein ustanove. Takratno pravoznanstvo je bilo na zelo nizki stopnji (to dokazuje borna pravnika literatura).vulgarno pravo rimsko pravo, ki ima primeane barbarske sestavinejasna rz12Rimsko pravo2) GLOSATORJILombardisti so k manj znanim besedam in teje razumljivim stavkom zaeli dodajati kratke razlage inpojasnila - glossae . Pisali so jih na robu (glossa marginalis) ali med vrsticami besedila (glossa interlinearis).Podobno so z glosami zaeli pojasnjevati teje razumljive besede in stavke rimskega prava predstavniki noveole - glosatorji.Glosatorji v zah. Evropi so vnovi odkrili bogato vsebino rim. prava, kakor je bilo zbrano v Justinijanovikodifikaciji in novelah. Delovanje glosatorjev je bilo predvsem teoretino: omejevalo se je na razlaganje inglosiranje Justinijanovega rim. prava. Njihova doba se je zakljuila z zbirko Glossa ordinaria (Glosa pravilna),v kateri je Accursius zbral dotedanje stareje in sodobne glose k vsem delom Justinijanovega Corpus-a iuriscivilis. Posamezne glose je oznail po njihovih avtorjih (neuporabne ali pogreene stvari iz njihovih spisov jezavrgel). Sasoma so po njegovi Glosi presojali, ali naj bo kaka doloba iz Justinijanovih zakonikovupotevana ali ne ve.3) POSTGLOSATORJI (komentatorji)so mnogo bolj teili k povezavi s takratnim pravom. Navadno niso ve segali po Justinijanovih virih, ampakso gradili naprej na dosekih glosatorjev ter so jih po svoje obdelovali. S tem svojim razirjenim delovanjemso utirali pot tudi mednarodnemu zasebnemu pravu. Najugledneja komentatorja sta bila: Bartolus in Baldus.aria nove ole so bile univerze v Italiji.4) RECEPCIJA RIMSKEGA PRAVA v NemijiOd konca 12. stol. dalje se je razirjalo preprianje, da rimsko pravo e velja v celoti ali vsaj subsidiarno naobmoju rimske drave nemke narodnosti - t.j., da velja, e nima domae pravo e svojih, druganih dolob(teoretina recepcija). V upravni in sodni praksi so edalje bolj uporabljali dolobe iz Justinijanovihzakonikov (praktina recepcija).teoretina recepcija preprianje, da je potrebno rim. pravo uporabiti za tista razmerja, ki jih domaepravo ne urejapraktina recepcija dejanska uporaba v sodni in upravni praksi? IZPIT:Rimsko pravo je skupaj z delom kanonskega prava in z langobardskim fevdnim pravom v veliki meri postalodel veljavnega prava kot t.i. obe pravo. Do tega je prilo brez izrecnih zakonodajnih predpisov, tako rekopo nujnosti gospodarskega in pravnega razvoja. Ta pojav se imenuje recepcija rimskega prava. Za obsegrecepcije je bilo vodilno pravilo, da se upotevajo le tiste dolobe v Justinijanovih zakonih, ki jih jeAccursius navajal kot glosirane v svoji Glossa ordinaria.(Razlika med obim in obiajnim pravom glej str. 3, ? IZPIT).NAJVANEJE RAZVRSTITVE PRAVAlex se navadno imenuje posamezno pravno pravilo, beseda lahko pomeni tudi obvezno pogodbenodoloilo sploh. Pravno pravilo obsega zapoved ali prepoved (praeceptum), ki ji navadno sledi doloba,kaj naj se zgodi, e zapoved ne bo izpolnjena (sanctio)lex perfecta pravno pravilo, ki doloa, da njegova kritev povzroa ninost strankinega ravnanjalex minus quam perfecta e kritev predpisa povzroa samo kazen za stranko, ne pa ninostiposlovanjalex plus quam perfecta odreja za kritev ninost in kazenlex imperfecta predpis, ki nima nobene sankcijejasna rz13Rimsko pravo13. primerZakoni so po svojem uinkovanju ali popolni (leges perfectae) ali nepopolni (leges imperfectae) ali manj kot popolni(leges minus quam perfectae). Lex perfecta je zakon, ki prepoveduje, da se nekaj stori, in e je to storjeno, razveljavi.Lex imperfecta je zakon, ki prepoveduje, da se nekaj stori, in e je to storjeno, niti ne razveljavi, niti ne naprti kaznitistemu, ki je ravnal proti zakonu. Lex minus quam perfecta je zakon, ki prepoveduje, da se nekaj stori, in e jestorjeno, tega ne razveljavlja, pa pa kaznuje tistega, ki je ravnal proti zakonu.Pojma prava ali pravnega reda rimski pravni viri ne opredeljujejo (isto velja glede drugih temeljnih pojmov).Za oznabo prava uporabljajo besedo ius, ki lahko pomeni tudi: pravico, pravni poloaj neke osebe alipremoenjskega predmeta, v nekaterih besednih zvezah pomeni prostor, kjer posluje pravosodni magistrat (siin ius vocat; in iure), vasih pomeni pravoznanstvo.RAZVRSTITEV PRAVA:1. javno pravo zasebno pravo2. ius cogens ius dispositivum3. ius commune ius singulareNa pozneji razvoj je mono vplival Ulpijan s svojim razlikovanjem med javnim in zasebnim pravom.javno pravo se ukvarja z ustrojem rimske drave (pravo drave in njenega premoenja)zasebno pravo koristi posameznikov; posameznik in njegova druina (posameznik sklepa pravneposle s soobani - zasebna avtonomija)14. primertudij prava obsega dve podroji: javno in zasebno pravo. Javno pravo se nanaa na ureditev rimske drave, zasebnopravo pa obravnava koristi (tj. interese) posameznika: nekatere zadeve se namre nanaajo na javne, nekatere pa nazasebne koristi. Javno pravo ureja (dobesedno: obstaja v) svete stvari, sveenitvo in dravne uradnike (magistrate).Zasebno pravo je trodelno: sestavljeno je iz nael naravnega prava (ius naturale), prava narodov (ius gentium) indrave (ius civile).23. primerZasebni dogovori ne morejo spremeniti javnega prava.ius cogens (prisilno pravo) pravne dolobe, ki veejo stranke tako mono, da tudi sporazumno ne morejoniesar drugega doloitiius dispositivum (popustljivo pravo) dolobe, ki veljajo, kadar se stranki v konkretnem primeru nesporazumeta drugaeius commune obsega pravna pravila, ki splono veljajoius singulare obsega pravna pravila, ki veljajo kot izjema od splonega pravilaprivilegium posebna zakonska norma, izdana v kodo posameznika (v Ciceronovi dobi) v tem primeruje Zakonik XII plo prepovedal privilegije. V klasinem pravu je privilegij pravna dobrota (v pridposameznikov ali skupini oseb):a) privilegia favorabilia - so v prid privilegirani osebib) privilegia odiosa - so bili v kodo privilegirani osebic) privilegium personae -d) privilegium rei - davne olajave glede doloenih zemljie) privilegium causae - prednost nekaterih terjatev v konkurzujasna rz14Rimsko pravoactio strankino (tonikovo) dejanje, ki sproi redni pravdni postopek zoper drugo stranko (toenca). To jemogoe le, e je neka toba kot taka v pravnem redu pripoznana.Veina tob se konuje z obsodbo ( condemnatio ), v klasinem pravu se toenec vedno obsodi na denar (nena vrnitev stvari)! V nekaterih (predvsem stvarnopravnih) tobah je sodnik pred izrekom denarne obsodbepozval toenca, naj prostovoljno vrne toniku sporni predmet. Take tobe se imenujejo actiones arbitrariae;odstavek, ki sodniku nalaga, da prej pozove toenca, naj stvar prepusti toniku, pa imenujemo restitutornoklavzulo.actiones arbitrarie (predvsem stvarnopravne tobe) preden je sodnik izrekel denarno obsodbo, jepozval toenca, naj prostovoljno vrne toniku sporni predmetrestitutorna klavzula odstavek, ki sodniku nalaga, da pred izrekom sodbe pozove toenca, naj stvarprepusti tonikuV civilnopravni dobi, ko je bilo gospodarsko ivljenje le malo razvito, so bile akcije redke. Potekale so aliiz obiajnega prava ali pa so jih uvajali posamezni zakoni (predvsem zakonik XII plo). Omejitve soobstajale tudi glede oblik pravdanja. Posamezno tobo je bilo mogoe zaeti in dokonati le na nain, ki jeveljal kot zakonit. Take oblike pravdanja so imenovali legis actiones (= akcije po zakonu).V naprednejih drubenih in gospodarskih razmerah je pretor uvajal nove tobe in zanje omogoal tudipozneji t. i. formularni pravdni postopek. V pismenih tobenih obrazcih je zajel pogoje, pod katerimi najsodnik toenca obsodi v smislu tonikovega tobenega zahtevka; drugae naj ga oprosti. Vasih je moralsodnik podrobneje preiskati resninost nekaterih toenevih ugovorov (npr. da se je zavezal, ker ga je tonikustrahoval ali prevaral), zato je pretor na toenevo pronjo uvrstil v tobeni obrazec nov odstavek, ki je bil vprid toencu. Sodnik je moral ugotoviti, ali je toenev ugovor resnien - e je bil, je moral sodnik toencaoprostiti, eprav bi ga moral obsoditi glede na splone pogoje v tobenem obrazcu. Tako je pretor dodalpozitivnim pogojem za obsodbo e nov - negativen pogoj, ki je utegnil izvzeti toenca od obsodbe. Takdostavek tobenem obrazcu se imenuje exceptio (ex = iz, capere = vzeti).Primer:e se izkae, da je toenec toniku dolan 100 sestercev, naj sodnik obsodi toenca v prid toniku na 100 sestercev. ese ne izkae, ga oprosti.Ekscepcija, uvrena za pogojnim stavkom, se glasi: ... e se ni kaj zgodilo zaradi tonikovega nepotenega(doloznega) ravnanja.jasna rz15Rimsko pravoB. S P L O N I D E LPravni posel je dejanje, ki ga stranka opravi zato, da bi v skladu z dolobami pravnega reda dosegla elenipravni uinek.VRSTE PRAVNIH POSLOV1) ENOSTRANSKI nastanejo po volji ene stranke (npr. oporoka)DVO/VE STRANSKI pogodbe2) OSEBNI vodijo do osebnih pravnih uinkov (npr. sklenitev zakonske zveze)PREMOENJSKI vodijo do premoenjskih pravnih uinkov (stvarno, dedno, obligacijsko pravo)3) ODPLANI (ONEROZNI) stranka za svoje ravnanje priakuje povrailno dajatev druge stranke(npr. pri kupni pogodbi)NEODPLANI (LUKRATIVNI) ni povrailne dajatve (npr. darilna pogodba)4) MED IVIMI (INTER VIVOS) stranke elijo s pravnimi posli ustvarjati pravne uinke, ki naj seuresniijo, dokler stranke ivijoZA PRIMER SMRTI (MORTIS CAUSA) pravni uinki, ki naj nastopijo ele po smrti stranke(npr. oporoka, volilo, postavitev dedia)5) OBLINI morajo se skleniti v doloeni slovesni oblikiBREZOBLINI niso vezani na nobeno obliko6) OBVEZUJOI stranka se zavee, da bo nekaj dala, storila ali opustila (npr. kupec plaati kupnino,prodajalec pa prepustitev stvari)RAZPOLAGALNI (DISPOZITIVNI) neposredno spreminjajo pravice: odsvojitev, ustanovitev, ukinitevpravice (npr. prenos lastnine, zavrenje stvari, ustanovitev slunosti,zastavitev, odstop terjatve, odpust dolga)7) ABSTRAKTNI namen iz pravnega posla ni razviden (npr. stipulacija)KAVZALNI namen je razviden iz pravnega posla (causa - namen)! SESTAVINE PRAVNIH POSLOV:jasna rz16Rimsko pravo1) bistvene sestavine pravni posel jih mora vsebovati, brez njih pravni posel ne more nikoli nastati(npr. dokler se prodajalec in kupec ne sporazumeta o blagu in ceni, kupna pogodba ne more nastati).2) naravne sestavine pravni posel doloene vrste jih redno vsebuje (npr. prodajalec je kupcuodgovoren za stvarne in pravne napake stvari), v konkretnem primeru jih stranki lahko z izrecnimdogovorom izkljuita.3) sluajne sestavine veljajo za konkretni pravni posel, za katerega so bile izrecno dogovorjene (neveljajo splono za take pravne posle), ne smejo nasprotovati bistvenim sestavinam. e je sluajnasestavina dogovorjena, velja kot bistvena! (pogoj, rok, nalog)PREDPOGOJ ZA NASTANEK PP:1. volja, ki mora biti navzven zaznavna moramo jo izjaviti (pri dvostranskih PP se morata ujemati izjavivolje obeh strank2. poslovna sposobnost stranknagib predstave, ki vplivajo na stranko, da sklene doloen PP, ne da bi te predstave bile vsaj sluajnesestavine PP (npr. kupim kovek, ker nameravam odpotovati)causa namenRimsko civilno pravo (+ klasiki): nagib ne vpliva na veljavnost PP (PP je veljaven tudi, e je sklenjen izstrahu). Pretorsko pravo je omogoilo upotevanje dveh nagibov:silo in strah (vis ac metus)prevaro (dolus) ex tunc od tedaj dalje (od trenutka pred nastankom PP) ex nunc od sedaj dalje-um = srednji spol (samostalniki)INTEGRO - obnoviti, postaviti na prejnje mestoao actio (toba)exco exceptio (dostavek v prid toencu)33. primer:Toba (actio) ni ni drugega kot pravica, da se tisto, kar je nekomu dolgovano, zasleduje s tobo.35. - 37. primer:POPULARNA TOBA - toba, s katero se brani lastna pravica ljudstva. e jih ve toi s popularno tobo, izberepretor najprimernejega tonika. Ta toba se dovoli neomadeevani osebi (= ki je ni zadela infamija), to je tisti, ki smepostulirati (zaeti postopek) po ediktu.34. primer:Vsi ugovori (ekscepcije) so sestavljeni v nasprotju s trditvami, ki jih uveljavlja tisti, s komer tee pravda.e toenec trdi, da je tonik (ki terja vrnitev denarja, ki ga sploh ni izplaal) storil nekaj dolozno, se exco oblikujetakole: e se v tej zadevi ni ni zgodilo niti se ne godi zaradi tonikovega naklepa. e toenec trdi, da tonik terjadenar v nasprotju z dogovorom, se oblikuje ugovor tako: e se tonik in toenec nista dogovorila, da naj se ta denarne iztouje.jasna rz17Rimsko pravoTudi v drugih primerih se ugovor oblikuje podobno. Vsak ugovor uveljavlja toenec, v tobeno formulo se vnese tako,da napravi sodbo pogojno - to je, da ne bo sodnik toenca obsodil drugae kot e se dokae, da v zadevi, o kateri teepravda, tonik ni storil niesar dolozno. Prav tako ga sodnik ne bo obsodil drugae, kot e se izkae, da ni bil sklenjendogovor o neiztoevanju dolgovanjega denarja.38. primer:Replike niso ni drugega kot ekscepcije, ki prihajajo s strani tonika. Z repliko se oporeka ekscepciji.N A G I Bsila in tudi strah1) VIS AC METUS sila in strah (psihina, NE fizina)Pretor, ki ni imel zakonodajne oblasti, ni mogel naravnost spremeniti civilnega prava, ki je imelo izsiljeni PPza veljaven. Na podlagi svojega imperija pa je skual ustrahovani stranki pomagati na troje nainov:vrnitev v obnovaa) RESTITUTIO IN INTEGRUM (postavitev v prejnje stanje)Z njim je pretor obnovil tisto pravno stanje, ki bi bilo, e bi izsiljeni PP ne bil nikoli sklenjen. To jeuinkovalo za nazaj (ex tunc od tedaj). Zaradi nastalih sprememb pa to velikokrat ni bilo mono.toba zaradi strah namenb) ACTIO QUOD METUS CAUSAS to tobo je lahko prisiljena in ustrahovana stranka zahtevala povrailo kode, ki jo je utrpela zaradiizsiljenega PP. Okodovanec je to tobo naperil zoper tistega, ki je iz takega PP pridobil premoenjskokorist (neglede na to, ali je sam izvajal nasilje ali tretja oseba).e je sodnik po opravljenem dokazovanju pozval toenca, naj pridobljeno korist vrne toniku in je toenecto storil je bil oproen, drugae mu je grozila obsodba na 4-kratni znesek.c) EXCEPTIO QUOD METUS CAUSA (dostavek v prid toencu)Z njim je pretor varoval toeno stranko, ker bi morala po civilnem pravu izpolniti to, za kar se je z izsiljenimPP zavezala. Po civilnem pravu bi moral sodnik toenca obsoditi, pretor pa je na toenevo pronjouvrstil v tobeni obrazec e dostavek: in e se v tej zadevi ni zgodilo kaj iz strahu. e je sodnikugotovil, da je tonik pripravil toenca v strah s svojim nasiljem, je moral toenca oprostiti.Klasini pravniki so sasoma postavili splona merila o tem, kateri strah je upotevan kot nagib. POGOJI ZA PRAVNO VARSTVO VIS AC METUS:Zagroeno mora biti: - hudo zlo, ki vpliva tudi na najbolj trdnega moa- nekaj, kar ustrahovanca takoj in neposredno ogroa- nekaj, kar je protipravnoPri tem ne zadoa strah, ki izvira iz samega spotovanja.2) DOLUSTukaj gre za nepoteno, zvijano ali goljufivo ravnanje. V obligacijskem pravu pomeni dolus naklep(zavestno in hoteno protipravno dejanje). Dolus ima torej 2 pomena:a) nepoteno, zvijano, goljufivo dejanje (v smislu nagiba)b) naklep (stopnja krivde)Pravna sredstva: restitutio in integrum, ao quod metus causa, exco quod metus causa.jasna rz18Rimsko pravo45. primer:e je kdo pod prisilo (zaradi strahu) nastopil dediino, je postal dedi. Pretor pa mu bo dovolil postavitev v prejnjestanje, tako da mu bo dana monost, da se vzdri dedovanja.e je kdo pod prisilo zavrnil dediino, mu pretor pomaga po dveh poteh: lahko izbere analogne tobe kot dedi alitobo actio quod metus causa.IZJAVA POSLOVNE VOLJEPredpogoj za nastanek PP je strankina poslovna volja, ki mora biti izjavljena (in s tem spoznavna inupotevana za pravo). Izjava volje je oblina ali brezoblina.a) OBLINA IZJAVA VOLJEPravni red izrecno doloa, da mora biti za nekatere PP poslovna volja strank izraena v doloeni obliki. eposlovna volja ni tako izraena, PP ne nastane. To so oblini PP. Oblinost splono prevladuje v primitivnempravu. Kolikor bolj se pravo razvija (vzporedno s splonim gosp. in drub. razvojem), toliko bolj opuastare oblinosti, vendar pa vasih tudi uvaja nove (npr. pismeno obliko).za baker in tehtnicaMANCIPACIJA je PP (per aes et libram) za prenos lastnine.2 stranki: odsvojitelj, pridobitelj (= lahko tudi suenj ali sin)nepristranski tehtniar je odtehtal kupnino v bakru (kasneje so kupnino plaali v denarju, ki ga jetehtniar pretel)5 odraslih mokih dravljanov (prie)pridobitelj je izjavil, da je prisotna stvar njegovaodsvojitelj je molal in s tem je prela lastninska pravica na pridobitelja (postal je lastnik)zastopani so morali biti vsi elementiIN IURE CESSIO je navidezna pravdatonik = pridobitelj, toenec = odsvojitelj (oba sta morala biti osebno navzoa!)tonik je trdil, da je stvar njegova, toenec ni ugovarjal (oz. je molal)opravlja se pred magistratom (pretorjem), ne pred sodnikom!Justinijan je veino oblinosti odpravil, tako tudi mancipacijo ter in iure cessio.b) BREZOBLINA IZJAVA VOLJEPri brezoblinih PP zadoa, da stranka izjavi svojo poslovno voljo v kakrnikoli obliki, samo da je navzvenspoznavna.IZRENO: ustno, pisno, odkimavanje, prikimavanjeMOLE: lahko izraa stranka poslovno voljo s takimi dejanji, ki se ponavadi ne uporabljajo za izraanjeposlovne volje, v konkretnem primeru pa jih lahko po pameti imamo za izjavo doloene volje toso konkludentna dejanja.Primer: e oporoni dedi izterjuje neko zapustnikovo terjatev, izraa mole svojo voljo, da hoepridobiti dediino; e upnik vrne dolniku zadolnico.jasna rz19Rimsko pravoreservatio pridrek (izjava stranke, da se neko njeno ravnanje ne sme razumeti v nekem doloenemsmislu, v katerem bi ga po splonem pojmovanju mogli razlagati).Rimsko pravo ni postavilo nobenega splonega pravila glede molka.Klasik Paulus: Kdor moli, niesar ne izjavlja (priznava), je pa tudi res, da ne oporeka (zanika).Obepravna doktrina:Qui tacet, cum loqui potuit et debuit, consentire videtur.Kdor moli, ko je (bi) mogel in moral govoriti, se zdi, da pritrjuje.TACEO - molati ET - in CONSENTIO - soglaati LOQUITOR - govoriti CUM - ko VIDETUR - zdeti se27. primer:Tisti, ki moli, ni nujno, da pritrjuje, gotovo pa je, da ne zanika. (Qui tacet, non utique fatetur: sed tamen verum esteum non negare.)praesumptio iuris (pravna domneva) to je negotovo dejstvo, ki ga tejemo za gotovega. Nekaj tejemoza resnino, kar je po splonih izkunjah najbolj verjetno. Moen je protidokaz. Veljavno je samo, e nidokazano nasprotno.31. primer: ? IZPITe sta hkrati umrla oe in sin (ki ga je oe z oporoko postavil za edinega dedia) so domnevali, da je umrlotrok:a) pred oetom, e je bil sin e nedorasel (mlaji od 14 let)b) za oetom, e je bil sin e dorasel28. primer:Verjeti je treba, da je otrok, ki se rodi v 7. mesecu v veljavnem zakonu, zakonski.29. primer:Ker je mati vedno gotova (tj. zanjo se vedno ve, kdo je), etudi je spoela izven zakona; oe pa je tisti (tj. zanj se teje),na katerega kae zakonska zveza.praesumptio iuris et de iure glede te pravne domneve ni mogo in upotevan noben protidokaz32. primer:Otrok, ki je bil rojen 10 mesecev po oetovi smrti, ne more biti poklican k zakonitemu dedovanju.fictio dejstvo, ki ga tejemo za resnino, eprav vemo, da ni resnino. Za to mora obstajati vaen pravnopolitini razlog (npr. dedovanje).Primer: da je Rimljan umrl v tistem trenutku, ko je bil v vojni ujet (brez fikcije ne bi bilo mogoe zanjim oporono dedovanje). e je Rimljan priel iz vojnega ujetnitva, so oivele vse njegovepravice! (fictio legis Corneliae)SOGLASJE MED VOLJO IN IZJAVO1) TEORIJA VOLJE upotevati je potrebno tisto, kar je stranka v resnici hotela (ne izjavila) pod pogojem,da to stranka dokae (oz. tisti, ki trdi, da izjava ni izrazila resnine volje). Ko je to dognano, izjava neustvarja nameravanega uinka. Vendar se na to naelo ne more sklicevati stranka, ki je zavestno nekajizjavila, esar ni hotela (mentalna rezervacija).jasna rz20Rimsko pravo2) TEORIJA IZJAVE upoteva se tisto, kar je stranka izjavila. Druga stranka (kateri je bila izjavanamenjena) je namre sprejela izjavo za resnino voljo. Zato ni mogoe upotevati, da je prva stranka vresnici hotela nekaj drugega, kakor pa je izjavila.3) TEORIJA ZAUPANJA upoteva se tiste strankine izjave, ki jih je nasprotna stranka sprejela ali jih jemogla sprejeti za izraz resnine volje (eprav izjave niso izraale resnine volje).V oblinih PP velja popolnoma teorija izjave, v drugih PP pa se e upoteva volja (e v klasini, e bolj pa vpostklasini dobi).Pretorsko pravo: upoteva se volja stranke (kar je elela), pretor torej upoteva voljo in nudi monostpravnega varstva stranke.Rimsko pravo je izrazito kazuistino primere so reevali razlino od primera do primera.Stranka se zaveda, da izjavlja Stranka se ne zaveda razkorakanekaj drugega, kot dejansko hoe. med njeno voljo in izjavo.- mentalna rezervacija - zmota- razne izjave v ali, igri, na odru- simulacijaZ A V E S T N O N E S O G L A S J Ea) MENTALNA REZERVACIJA - stranka zavestno izjavi nekaj drugega, kot eli zares, ne da bi to povedaladrugi stranki. Ne more biti pravno upotevana. Rimski viri je ne omenjajo.b) IZJAVE, dane v ali, igri, oli, na odru - nikoli ne ustvarjajo rednih pravnih poslov. Iz vseh okoliin jedruga stranka morala ali vsaj mogla spoznati, da taka izjava ni bila resno miljena, to pa je tudi splonoznano vsej javnosti. e pa druga stranka brez svoje krivde ni spoznala ale, PP kjub temu ne velja, toda tastranka sme zahtevati odkodnino od stranke, ki je dala izjavo.c) SIMULACIJA - obe stranki izjavita, da hoeta skleniti doloen PP, v resnici pa ga noeta. Obe elitanekaj drugega in to jima je tudi znano. Pod navideznim (simuliranim) PP stranki ponavadi skrivata drugPP (prikrit PP), ki ga sicer hoeta skleniti, vendar zanj ne izjavita potrebne poslovne volje.Rimsko pravo ni imelo nobenega splonega pravila za presojo simuliranih PP. Klasino pravo jih je reevalokazuistino, vendar na splono bolj upotevalo izjavo volje in je zato simulirane PP naeloma pripoznavalokot veljavne. Nasprotno pa je Justinijanovo pravo bolj upotevalo voljo: Plus valere quod agitur quam quod simulate concipitur.Ve velja tisto, kar je hoteno, kot tisto, kar je simulirano.Navidezni PP zato ne velja (ker ni hoten), prikriti pa velja le toliko, kolikor sta stranki s svojim navideznimPP izpolnili vse, kar je treba, da nastane prikrit PP.52. primer:Navidez sklenjena (simulirana) zakonska zveza je nina.jasna rz21nesoglasje medvoljo in izjavozavestno nezavestnoRimsko pravo54. primer:Ne gre za kupno pogodbo, e kdo pri njenem sklepanju postavi ceno, ki je ne namerava izterjati, ker eli stvar podariti.FIDUCIRANI PP ne sodijo med simulirane PP. Sklenjeni so na potenje in zaupanje. Pridobiteljlastnine na neki stvari se dotedanjemu lastniku zavee, da na potenje pridobljene lastninske pravice vdoloenem obsegu ne bo uporabil. Stranki elita skleniti tak posel (odsvojitev stvari) in to svojo voljo tudipravilno izjavita. Obenem pa medsebojno omejita uinke PP z drugim PP posebno pogodbo pactumfiduciae (glej obligacije, str. __ ).Fiducirani PP z upnikom: dolnik je prepustil upniku svojo stvar v lastnino, obenem pa se je upnik zavezal,da stvari ne bo odsvojil, temve jo bo vrnil dolniku, ko bo dolg plaan. fiducia cum creditore contractaFiducirani PP s prijateljem: lastnik je prepustil svojo stvar v lastnino prijatelju (posodil, shranil). Pridobiteljje odsvojitelju obljubil, da mu bo stvar vrnil takoj, ko jo bo ta zahteval nazaj. fiducia cum amicocontractaIMAGINARNI PP ne sodijo med simulirane PP. Pri teh poslih je vsakomur oitno, za kaj gre. Strankinista nameravali nikomur niesar prikrivati.Primer: e je Rimljan (oe) elel, da nad njegovim sinom preneha oetovska oblast, ga je 3x (navidezno)prodal svojemu zaupniku, ki ga je vsaki izpustil iz svoje oblasti. Med oetom in zaupnikom je bilodogovorjeno, da so te prodaje le navidezne (imaginarne).N E Z A V E S T N O N E S O G L A S J EZMOTA (error) - je nezavestno nesoglasje med izjavo in voljo. Stranka se ne zaveda, da izjavlja nekaj,esar v resnici noe. Za vsako zmoto je bistveno nepoznavanje nekega dejstva, neka nevednost (ignorantia)stranke. Rimsko pravo uporablja kot enaka izraza error in ignorantia.Pravna zmota: Ignorantia iuris nocet.Dejanska zmota: Ignorantia facti non nocet. (Nepoznavanje dejstev ne koduje)Na pravno zmoto so se lahko sklicevali le: enske, vojaki, rustici (neizobraeni) in mladoletni (pod 25 let).Pri oblinih civilnopravnih poslih (mancipacija, in iure cessio) se ni bilo mogoe sklicevati na dejanskozmoto! Upotevali pa so jo predvsem pri brezoblinih PP (zlasti kupna pogodba).VRSTE ZMOTE PO KLASINEM PRAVUZmota o:a) pravnem poslu (error in negotio) - povzroi ninost, ker manjka poslovna voljab) osebi (error in persona) - vasih povzroi ninost (e je zmota le v imenu osebe, PP velja)c) imenu sunja (error in nomine) - ne koduje, e sta dolnik in upnik mislila istega sunjad) stvari, ki je predmet PP (error in corpore) - povzroi ninoste) snovi stvari (error in substantia, in materia) - odvisno od okoliin (npr. kupec hoe kupiti vino, dobi pakis. e je kis vinski - kupna pogodba velja, e ni vinski, pa ne velja). V nekaterih primerih je bilapogodba nina, npr. e je kupec kupil medenino za zlato, svinec za srebroKlasiki skuajo ohraniti sklenjene PP v veljavi, zato omejujejo pomen zmote. Strankam (ki so ravnale vzmoti) skuajo pomagati na druge naine, npr. s tobo za odkodnino.56. primer:jasna rz22Rimsko pravoteje se, da nedorasli, ki ravnajo brez varuha, niesar ne morejo in ne razumejo.57. primer:Nepoznavanje prava vsakomur koduje, nepoznavanje dejstev pa ne koduje. Osebam, mlajim od 25. let je dovoljeno,da ne poznajo prava (e ni delikta, jim nepoznavanje prava ne koduje). V doloenih primerih isto velja za enske. enedoletna oseba da posojilo sinu pod oetovo oblastjo, ji pretor pomaga tako, da se teje, kot da ne bi bila dalaposojila.Nepoznavanje dejanskih okoliin pa nekomu ne koduje le takrat, kadar mu ni mogoe oitati velike malomarnosti.Nepoznavanje prava stranki koduje, e je imela monost, da se obrne na pravnika ali pa je sama pravno izobraena(pravno stanje bi lahko poznala).59. primer:Ne zdi se, da soglaa tisti, ki je v zmoti.P O G O Jje bodoe, objektivno negotovo dejstvo, od igar uresniitve ali neuresniitve je po strankini volji odvisnaUINKOVITOST PP (pazi: NE veljavnost!). Dejstvo, ki slui kot pogoj, je dejanje ali dogodek. (Sluajnesestavine PP: pogoj, rok, nalog.)a) pozitiven ali trdilen ko zavisi PP od uresniitve nekega dejstva (storitve), gre za neko sprememboobstojeega stanjab) negativen ali nikalen ko PP zavisi od neuresnienja dejstva, ki je postavljen kot pogoj, gre za ohranitevobstojeega stanja (npr. vdova naj bo dedinja, e se ne bo ve omoila)c) kazualen je popolnoma neodvisen od strankine volje (npr. e bo naslednje leto dobra letina)d) potestativen je odvisen od strankine volje (npr. e gre tja)e) mean je le delno odvisen od strankine volje (npr. e se poroi z A)NAJVANEJA DELITEV:a) odloilni ali suspenzivni pogoj odlaga uinek PP, da (ko) se uresnii ali neuresnii dejstvo, ki jepostavljeno kot pogoj ex nunc (npr. e opravi izpit, ti kupim to in to)b) razvezni ali resolutivni pogoj razveljavi e veljaven in uinkovit PP br, ko se uresnii kot pogojpostavljeno dejstvo ex tunc (npr. najemna pogodba - lahko stanuje tu, e)? IZPIT: Pojasni pojma ex tunc in ex nunc!RAZVEZNI POGOJ ODLOILNI POGOJex tunc (od tedaj dalje) ex nunc (od sedaj dalje)sklenitev PP izpolnitev pogojavisenost pogojaKadar rimski viri na splono govorijo o pogoju, mislijo na odloilni (suspenzivni) pogoj. Kdor izpolni svojoobveznost, preden se izpolni odloilni pogoj, sme svojo dajatev zahtevati nazaj. Ko postane gotovo, da se tapogoj ni izpolnil, nastopi tko pravno stanje, kakor da PP ne bi bil nikoli sklenjen. Ko se pogoj izpolni, veljaPP ex nunc (kakor da bi bil PP sklenjen v trenutku, ko se je izpolnil pogoj). PP ne koduje, e je stranka predizpolnitvijo pogoja izgubila poslovno sposobnost (imeti pa jo mora ob sklenitvi PP). e med visenostjojasna rz23Rimsko pravopogoja preprei njegovo izpolnitev tista stranka, ki je zainteresirana, da se pogoj ne bi izpolnil velja ,kakor da je pogoj izpolnjen!NAVIDEZNI POGOJ dejstvo, ki je postavljeno kot pogoj, manjka pa mu ena od definicij pogoja.e je za pogoj postavljeno neko sedanje ali preteklo dejstvo, je PP sklenjen brezpogojno (npr. e ima 2izvoda doloene knjige). e je kot pogoj stavljeno dejstvo resnino - je PP takoj brezpogojno veljaven (inobratno).NUJNI POGOJ dejstvo, ki je stavljeno kot pogoj, se mora nujno izpolniti (npr. e bo A umrl). Suspenzivennujni pogoj: PP je brezpogojen in takoj velja. (npr. ko bo umrl)NEMOGO POGOJ dejstvo se ne more izpolniti (npr. e se s prstom dotakne neba). Suspenzivennemogo pogoj: PP ne velja (naeloma), je takoj brezpogojen.Justinijan: PP, ki so sklenjeni pod nemogoim pogojem:inter vivos PP so neuspeni - ninimortis causa nemogo pogoj velja za nezapisan65. primer:Nemogo pogoj se teje za nezapisanega pri postavitvah dediev, volilih, fideikomisih in oporonih osvoboditvah. e jepri postavitvi dedia postavljenih ve pogojev, morajo biti izpolnjeni vsi, e so bili postavljeni skupaj (npr. e bostorjeno to in to), e pa so bili postavljeni loeno (npr. e bo storjeno to ali to) je dovolj, da je izpolnjen katerikoliizmed njih.NEDOPUSTNI POGOJ ne presoja se po formulaciji, ampak po namenu (nagraditev protipravnega alinemoralnega dejanja, zagrozitev premoenjske kode za pravilno ravnanje).a) pravno dejanjeb) moralno dejanje (npr. siljenje oporonika) ninost PP, pozneje pogoj kot nezapisanNESMISELNI (PERPLEKSNI) POGOJ notranje nasprotje PP, za katerega velja (npr. e bo A dedi, naj boB dedi).a) perpleksni suspenzivni pogoj - povzroi ninost PPb) perpleksni resolutivni pogoj - velja kot nezapisan66. primer:Civilno pravo je sprejelo naslednje pravilo: e tisti, v katerega interesu je, da se pogoj ne izpolni, dosee, da se neizpolni, potem velja, kakor da bi se pogoj izpolnil. To so razirili tudi na volila in postavitve dediev. Stipulacijazapade, e je promisor (dolnik) povzroil, da stipulator (upnik) ni mogel izpolniti pogoja.60. primer:e si daroval lastninsko pravico na provincialnem zemljiu tako, da bi po prejemnikovi smrti prela nazaj nate, jedarilna pogodba neveljavna, ker lastninske pravice ni mogoe prenesti le zaasno. e pa si prenesel na osebo uitek,tega nisi mogel izdvojiti iz lastnine.61. primer:e je pravni temelj (causa) doloen pogojno, npr. Zemljie volim Ticiju, e je opravljal moje posle ali Moj sin Ticijnaj dobi zemljie kot predvolilo, e je dobil njegov brat iz blagajne sto zlatnikov, potem bo volilo veljavno, e je oniopravljal posle in e je njegov brat (volilojemnikov) vzel (dobil) iz blagajne sto zlatnikov.62. primer:Pogojno voljeni suenj je v asu visenosti pogoja v polni lasti dedia, ne more pa od njega dobiti prostosti, da ne bi bils tem prizadet volilojemnik.63. primer:Vsaka STIPULACIJA se sklene enostavno (tj. brez roka in pogoja) tako: Ali mi obljubi dati pet zlatnikov? In to jemogoe zahtevati takoj. Z rokom se sklene stipulacija z dodatkom roka, ko naj se dolgovani denar izplaa, npr.Ali miobljubi dati ob prvih marnih kaledah? (tj. ko bo prvi prvi marec)? Tisto, kar si damo obljubiti z rokom, je sicertakoj dolgovano, ne more pa se izterjati, dokler ne pride doloen dan. Ni mogoe terjati istega dne, ki je bil doloen zajasna rz24Rimsko pravorok, ker je treba prepustiti presoji dolnika (ki izpolnjuje svojo obveznost) ves dan (tj. kdaj tega dne bo izpolnil). Ninamre gotovo, da ni izpolnil obveznosti doloenega dne, preden ta dan mine.64. primer:Pogoji, ki se nanaajo na sedanji ali pretekli as, povzroijo, da je obligacija takoj brez uinkov, ali pa le-teh sploh neodgodi. Npr. Ali obljubi dati, e je bil Ticij konzul ali e Mevij (e) ivi?. e temu ni tako, stipulacija ne velja, epa je tako, stipulacija takoj velja. Kar je namre po naravi gotovo, ne zadri obveznosti, etudi je za nas negotovo.70. primer:Tisti, ki obljubi s stipulacijo pod takim pogojem, ki se bo na vsak nain izpolnil, se zdi, da je obljubil brezpogojno.R O Kse od pogoja (ki je objektivno negotovo dejstvo) razlikuje v tem, da gotovo nastopi. Stranke lahko z roki(asovno) omejijo veljavnost svojih PP.PRIETNI ROK odlaga uinke PP do trenutka, ki je doloen kot rok (npr. dal ti bom dne 15.3.) (ustrezaodloilnemu pogoju - ex nunc)KONNI ROK ukinja uinek PP v doloenem trenutku (npr. najemna pogodba za doloen as) (ustrezarazveznemu pogoju - ex tunc)NEDOLOEN ROK (npr. ob moji smrti)DOLOEN ROK (dne 16.11.1980) ali DOLOLJIV ROK (danes ez 3 mesece)e dolnik plaa pred prietnim rokom - je plaal to, kar je bil dolan (upnik e ni mogel izterjati svojeterjatve) in ne more z obogatitveno tobo tega zahtevati nazaj (razlika od pogoja: e je dolnik plaal predizpolnitvijo pogoja, je lahko to zahteval nazaj z obogatitveno tobo.)actus legitimus je PP, ki ne trpi ne roka ne pogoja. e mu je dodan kaken rok ali pogoj, je tak PPnien (npr. mancipatio, in iure cessio).68. primer:Actus legitimi, ki ne trpijo pogoja ali roka (npr. mancipacija, odpust dolga, sprejem dediine, izbirno volilo sunja,postavitev varuha) postanejo s postavitvijo roka ali pogoja v celoti neveljavni. Vasih pa ti posli mole sprejmejo nekaj,kar povzroi neveljavnost (e je oitno izraeno). e se namre sprejme kot izpolnjeno (s tim. akceptilacijo) od tistega,ki je s stipulacijo obljubil pogojno, potem se teje, da je akceptilacija uinkovala, e se je pogoj obveznosti izpolnil. Ine je to v besedilu akceptilacije izrecno izraeno, povzroi ninost pravnega posla.N A L O Gje darovaleva ali oporonikova odredba, s katero naloi obdarjencu, dediu ali legatarju, da to naklonitevdelno ali v celoti uporabi za doloen namen ali da nekaj stori.ele po Justinijanovem pravu je bilo mogoe obremenjenca prisiliti s tobo actio praescriptis verbis, da jeizpolnil vsebino naloga. Po klasinem pravu naeloma nalog ni bil iztoljiv (razen s stipulacijsko tobo eje interesent dal prej izpolnitev obljubiti s stipulacijo).Kadar je postala izvritev naloga po nakljuju nemogoa, ali e je to bila e od zaetka, je mogel darovaleczahtevati od obremenjenca povrailo z obogatitveno tobo condictio ob causam datorum.jasna rz25Rimsko pravoZ A S T O P A N J E ? IZPITZastopanje je opravljanje PP za drugo osebo. Razlogi:dejanski (stranka je zadrana, odsotna, bolna)pravni (doloene osebe so sicer pravno sposobne, ne pa tudi poslovno - npr. otrok, umobolni)DIREKTNI ZASTOPNIK (neposredni, pravi) sklepa PP za zastopanega v njegovem imenu in za njegovraun, zastopani postane takoj zavezan in upravien. Druga stranka ve, da sklepa PP z zastopanim. Zakonitizastopnik mora biti poslovno sposoben, za zastopanega pa je dovolj, da lahko postane subjekt pravic inobveznosti.pravno razmerje zastopniki niso: sel, meetar, tolma, pisarzastopanec zastopnik 3.osebaINDIREKTNI ZASTOPNIK (posredni, nepravi) sklepa PP v svojem imenu in za tuj raun. PP sklene zasein izjavi poslovno voljo v lastnem imenu. Ta zastopnik sklene PP zato, da kasneje prenese njego