uèinek netreskov na u esne bakterijesopjslat/netreski/antibiogrami.pdf · 2014. 5. 22. ·...

Strmšek R. in K. Žbogar; Zdravilni učinki različnih vrst netreskov in netreskovcev na ušesne bakterije živali. Projektno delo. BIC Ljubljana, Gimnazija in veterinarska šola Ljubljana, april 2012

1

Gimnazija in veterinarska šola Ljubljana

Cesta v Mestni Log 47 Ljubljana

ZDRAVILNI UČINKI RAZLIČNIH VRST NETRESKOV IN NETRESKOVCEV NA UŠESNE BAKTERIJE ŽIVALI

Projektno delo

Mentor: Jure Slatner Avtorici: Robyn Strmšek in Karmen Žbogar

Ljubljana, april 2012


2

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 9

1.1 Netreski ............................................................................................................................ 9

1.1.1 Vrste netreskov in netreskovcev v Sloveniji ............................................................. 9

1.1.2 Nahajališča .............................................................................................................. 10

1.1.3 Ljudski izrazi .......................................................................................................... 11

1.1.4 Zdravilni učinki ....................................................................................................... 11

1.1.5 Nekaj citatov s forumov o uporabi netreskov ......................................................... 11

1.1.6 Kemizem netreska ................................................................................................... 12

1.1.7 Zgodovina ............................................................................................................... 12

1.2 Antibiogrami ................................................................................................................... 13

1.3 Zgradba ušesa ................................................................................................................ 13

1.3.1 Vnetje ušes ............................................................................................................... 14

1.3.1.1 Vnetje zunanjega ušesa (Otitis externa)................................................................ 14

1.3.1.2 Vnetje srednjega ušesa (Otitis media) ................................................................... 14

1.3.2 Bakterije v ušesih ..................................................................................................... 14

2 HIPOTEZA ....................................................................................................................... 16

3 LABORATORIJSKI PRIBOR ........................................................................................ 17

4 IZVEDBA NALOGE ........................................................................................................ 18

4.1 Poskus 1 ......................................................................................................................... 18

4.1.1 Priprava hranilnega agarja (gojišče za bakterije) ..................................................... 18

4.1.2 Priprava tekočega gojišča......................................................................................... 18

4.1.3 Jemanje brisa in namnoževanje bakterij .................................................................. 18

4.1.4 Nanos bakterij na gojišče ......................................................................................... 18

4.1.5 Priprava netreskovega soka ...................................................................................... 18

4.1.6 Nanos diskov (lističev), prepojenimi z netreskovim sokom na gojišče ................... 19

4.1.7 Interpretacija rezultatov .......................................................................................... 19

4.2 Poskus 2 ......................................................................................................................... 19

4.3 Poskus 3 ......................................................................................................................... 19

5 MERITVE ......................................................................................................................... 21

6 REZULTATI ..................................................................................................................... 24

6.1 Slike rezultatov .............................................................................................................. 24

6.1.1 Navadni ali strešni netresk (Sempervivum tectorum) ............................................. 24


3

6.1.2 Juvanov netresk (Sempervivum juvanii) ................................................................. 30

6.1.3 Srhkodlakavi netresk (Jovibarba hirta) .................................................................. 35

6.1.4 Peščeni netresk (Jovibarba arenaria) ..................................................................... 40

6.1.5 Tradeskancija (rastlina za primerjavo z netreskom) ............................................... 45

6.2 Grafi rezultatov .............................................................................................................. 47

7 DISKUSIJA ...................................................................................................................... 51

8 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 54


4

ZAHVALA Zahvaljujeva se najinemu šolskemu mentorju Juretu SLATNERJU, za pomoč in informacije pri izvedbi projektne naloge. Zahvalili bi se mu radi tudi za spodbudne besede in pravilno usmerjanje skozi praktično delo in pomoč pri pisanju projektne naloge. Prav tako se zahvaljujeva Nadi JAKOPIČ STRNIŠNIK, za vse informacije v zvezi z antibiogrami. Zahvaljujeva se vsem profesorjem, kateri so nama omogočili delo v laboratoriju, v času njihovega pouka. Zahvala gre Gimnaziji in veterinarski šoli Ljubljana, da so nama omogočili delo v šolskih laboratorijih in za poučno izkušnjo pri tem delu.


5

POVZETEK Netresk je rastlina, ki so jo že v antiki uporabljala za zdravljenje ran, ki se niso rade celile, pri kožnih čirih in opeklinah. Pomagal je tudi pri kačjih ugrizih. Predvsem pa je znan pri zdravljenju ušesnih vnetjih.

V svetu je znanih preko štirideset različnih vrst netreskov. V Sloveniji sta znani le dve vrsti netreskov, to sta Sempervivum tectorum in Sempervivum juvanii in dve vrsti netreskovcev, to sta Jovibarba hirta in Jovibarba arenaria.

S praktičnim delom sva želeli preveriti, če vse vrste netreskov podobno učinkujejo na ušesne bakterije.

Namnožili sva ušesne bakterije različnih živali in z antibiogrami ugotavljali učinkovitost vseh štirih v Sloveniji rastočih vrst netreskov.

Ugotovili sva, da glede na antibiotični učinek na ušesno floro med različnimi vrstami netreskov ni bistvenih razlik.

SUMMARY Common houseleek is a plant that has been used since antiquity to treat wounds which would not heal, skin ulcers and burns. It has also helped with snakebites. The most common use was to treat ears and alleviate pains in the case of earaches.

Over forty different types of houseleek are known worldwide. They grow in Europe and in West Asia. Only four types are known in Slovenia, namely Sempervivum tectorum, Sempervivum juvanii, Jovibarba hirta and Jovibarba arenaria.

By applying practical work, we wanted to find an answer to the question if the juice of the four houseleeks has similar effect on ear bacteria.

We have multiplied ear bacteria of different animals and, using antibiograms, established the efficiency of all four types of houseleeks.

We have proved that all four species have almost similar effect on ear fauna.


6

KLJUČNE BESEDE

Netresk

Vnetje srednjega ušesa

Vnetje zunanjega ušesa

Antibiogram

Inhibicijska cona


7

SLOVAR BESED Antibiogram - metoda ugotavljanja učinkovitosti protimikrobnih sredstev na mikroorganizme in metoda, s katero ugotavljamo občutljivost mikroorganizmov na protimikrobna sredstva.

Disk – okrogel listek iz filtrirnega papirja, s premerom 6 mm, ki vsebuje protimikrobno sredstvo.

Inhibicijska cona – cona oz. kolobar okoli diska, kjer ni prisotnih bakterij.

Inkubator – naprava, v kateri se bakterije pri ugodnih razmerah (37 °C) namnožijo.

Parafilm – prozorna elastična folija, ki se uporablja za zatesnitev petrijevk, da iz nje in v njo ne prehajajo snovi in bakterije.

Koagulaza – encim za razgradnjo beljakovin.


8

CILJ NALOGE Cilj naloge je bil ugotoviti zdravilne učinkovine dveh različnih vrst netreskov, in sicer Sempervivum tectorum, Sempervivum juvanii ter dveh vrst netreskovcev, Jovibarba hirta in Jovibarba arenaria na bakterije, vzete iz ušesa domačega kunca, morskega prašička in bradate agame.


9

1 UVOD Netresk je vedno zelena rastlina, kar nam pove že latinsko ime, saj sempervivum pomeni vedno živ.

Rod netreskov (Sempervivum) obsega okrog 40 vrst, ki rastejo v Evropi in Aziji. V Sloveniji rastejo štiri vrste: strešni netresk (Sempervivum tectorum) in juvanov netresk (Semprevivum juvanii) in podrod netreskovcev (Jovibarba), ki je podoben netreskom in sta pri nas znani dve vrsti: srhkodlakavi netreskovec (Jovibarba hirta) in peščeni netreskovec (Jovibarba arenaria). V Sloveniji so vse štiri vrste zaščitene.

1.1 Netreski

1.1.1 Vrste netreskov in netreskovcev v Sloveniji

ROD: Sempervivum Strešni netresk Sempervivum tectorum

Foto: Modest Motaln

Slika 1: Strešni netresk, vidne ščetine na lističih. Prepoznaven je tudi po vijoličnih konicah listov.

Juvanov netresk Sempervivum juvanii

Foto: Branka22

Slika 2: Juvanov netresk na Donački gori. Ker uspeva samo na določenem območju (Donačka gora), je endemit.


10

Strešni in juvanov netresk se razlikujeta na prvi pogled po velikosti listov. Pod povečevalnim steklom pa vidimo, da se razlikujeta po dlačicah na listih. Juvanov netresk ima po celem listu dlačice, navadni pa samo ob strani. Botaniki so ju zelo pozno (1971) razločili, torej šele z opazovanjem pod povečevalnim steklom. Razlikujeta se tudi med cvetenjem, saj ima navadni netresk cvetove rožnate barve, juvanov pa rumene cvetove.

ROD: Jovibarba Srhkodlakavi netreskovec Jovibarba hirta

Foto: Boris Gaberšček

Slika 3: Srhkodlakavi netreskovec na skalnatih dolomitnih tleh.

Peščeni netreskovec Jovibarba arenaria

Foto: Boris Gaberšček

Slika 4: Peščeni netresk uspeva na andezitni kamnini.

Srhkodlakavi netreskovec (Jovibarba hirta) in peščeni netreskovec (Jovibarba arenaria) spadata v isti rod. Razločimo jih po obliki listov. Peščeni ima bolj zelene in podolgovate, nesploščene in manjše. Jovibarba hirta pa ima bolj sploščene in nekoliko večje, tudi temnejše liste. Srhkodlakavi, že ime pove, ima zelo dolge dlake na robovih listov in predvsem tako ga razločimo od ostalih netreskov in netreskovcev.

1.1.2 Nahajališča

Najdemo jih na domačih vrtovih, skalnjakih, grobovih, ponekod pa ga najdemo tudi na strehah, kamor so ga ljudje že v preteklosti sadili. V naravi uspevajo na strmih, navpičnih stenah, rastišče si lahko najdejo tudi na lišajih ali mahovih, predvsem pa rastejo na pustih peščenih in skalnatih tleh. V kamnolomu ali na cestnih usekih jih ne bomo našli, ker niso pionirske rastline. Slovenija je najbolj bogata z netreski na Primorskem (predvsem Kras), v


11

Posavju, malo manj pogosto pa jih najdemo na Gorenjskem in Koroškem. Juvanov netresk je endemit, ker uspeva le na enem mestu in to je Donačka gora.

1.1.3 Ljudski izrazi

Že pestrost imen in izrazov, ki opisujejo to rastlino in njeno uporabo, kaže, da ljudem netreski vsekakor niso bili tuji. V ljudskem izrazju se netresku reče še glušec, možek, mužic, možic, nastorek, nastran, natrst, perunovo cvetje, streharica, trdovnik, uhelnik, ušesnica, žvanikelj, divji bob, homulica, strešnik, tresk, uhovnik, posiliživ, nastrk, natrosek, ušesnik, natras, nastrk, možiček, natresk, nestrel.

1.1.4 Zdravilni učinki

Ljudje ga uporabljajo za zdravljenje ušesnih bolezni, kot je na primer vnetje srednjega ušesa, saj netresk vsebuje fenolne spojine, katerim pripisujemo večji del zdravilnih učinkov. Netreskov sok je že od nekdaj veljal za dobro zdravilo pri razjedah na koži, proti bradavicam, pri piku žuželk ter pri ranah, ki se slabo celijo. Uporablja se ga tudi za blažitev raznih vnetij, pri hemeroidih, pri opeklinah in kislinskih razjedah, pri zaustavljanju krvavitev. Predvsem celi, mladi listi in sveže iztisnjen sok se uporablja kot zdravilo.

Sveži sok je tudi zdravilo proti piku žuželk. Uporablja se proti driski in čisti črevesje. Pomaga v primeru bolečin sklepov in mišic. Uporaben je za krvaveče rane. Pri krvavečih ranah polagamo zmečkane liste na rano, pri opeklinah pa se zdravimo z mazilom, narejenim iz listov in cvetov.

Splošno razširjeno mnenje je, da je edino strešni netresk zdravilen za ušesna vnetja in učinkovit za blaženje bolečin v ušesih.

1.1.5 Nekaj citatov s forumov o uporabi netreskov

»Netresk sem uporabljala pri svojem otroku že v tako zgodnji dobi, kot jo omenjaš. Zanj je bilo to čudovito in najbolj učinkovito zdravilo za vneta ušesa. Obstaja možnost, da je otrok alergičen na netresk, zato prej preveri in mu s kapljico netreska namaži delček kože na vratu ali v komolčnem zgibu. Če koža ne bo odreagirala v nekaj urah, potem ga lahko mirno uporabiš. Verjetnost alergije je zelo majhna.

Netreskov listek sesekljaš, iztisneš sok na žličko in malce segreješ - na telesno temperaturo. Kapljico do dve soka kaneš v uho. Prija tudi, če uho blago ogrevaš s pregreto pleničko ali s čim podobnim. Če se vnetja ponavljajo, je obisk pri zdravniku nujen. Postopek je star in uspešno preizkušen na več generacijah.«

Sandra (št. 14)

Kometar: mnogi priporočajo uporabo netreskovega soka pri vnetju ušes, predvsem zaradi lastnih pozitivnih izkušenj.


12

Kaj stroka pravi o uporabi soka netreska za blaženje bolečin v ušesih?

Otorinolaringologi netreska ne uporabljamo, preprosto zato, ker je njegov dejanski učinek na patološki proces v primerjavi z zdravili, ki jih imamo na voljo, zanemarljivo majhen. Poleg tega ne gre za snov, ki bi bila registrirana kot zdravilo.

Lahko z injiciranjem soka že tako bolečo situacijo samo še poslabšamo?

Menim, da je potrebno pred vsakim zdravljenjem bolezni poznati tudi njegovo diagnozo. To pomeni, da je potrebno vsaj približno vedeti, zakaj se je bolečina pojavila. Potreben je torej pregled pri zdravniku! Obstajajo namreč bolezni, pri katerih bi uporaba netreska otežila diagnostično presojo, in kar je še hujše – povzročila poslabšanje bolezni.

Je res, da sok naredi v ušesu masten in debel čep, ki ga je v težjih primerih možno odstraniti le z izpiranjem?

Ne vem, kakšen čep naredi netreskov sok, ker ga sam ne uporabljam, pa tudi pacienti, ki zaradi težav z ušesi prihajajo k nam, zaradi sramu pred komentarji v glavnem zamolčijo, da so uporabljali netresk.

Kaj svetujete staršem, ki zdravijo vnetje ušes z netreskom?

Naj izkoristijo še vedno relativno lahek dostop do strokovne pomoči! Po domače – naj obiščejo pristojnega zdravnika, ki bo postavil diagnozo, predpisal sodobno zdravljenje ali pa bolnika poslal k specialistu.'' dr. med. Fošnarič I. (št. 5)

Komentar: zdravniki seveda priporočajo medicinske postopke pri zdravljenju vnetij. Je pa seveda najprej pomembna diagnoza, da vnetja ne poslabšamo.

1.1.6 Kemizem netreska

Netresk vsebuje organske kisline (jabolčna v obliki Ca soli, mravljinčna kislina in njene soli, citronska, izocitronska 5,3-9,7 %), ogljikove hidrate (fruktoza, saharoza, sedoheptuloza), alkaloide v zelo majhnih količinah ter fenolne spojine (flavonoidi, tanini, kvercetin, kamferol, izoramnetin, skutelarein,…).

Ker so se v zgodovini z netreski ukvarjali zeliščarji, ki so bolje od kemičnih elementov poznali zdravilne učinke rastline, je o sami kemični sestavi bolj malo znanega. Velike razlike v sestavi se pojavljajo med mladimi in starimi deli rastline ter med rastlinami, ki jih analiziramo podnevi oz. ponoči. Na sestavo zelo vplivajo tudi ekološki faktorji (letni čas, rastišče). Za netreske je značilna kisla presnova (CAM - Crassulacean acid metabolism), ki je ena od prilagoditev na pogosto pomanjkanje vode na rastišču. Zaradi tega pri netreskih poteka fotosinteza nekoliko drugače.

Rastlina ima listne reže odprte le ponoči, ko je temperatura okolice nižja, to pa ji omogoča nočna vezava ogljikovega dioksida na fosfoenolpiruvat, pri čemer nastane oksalacetat in iz njega malat. Čez dan listne reže ostanejo zaprte, ogljikov dioksid se sprošča z dekarboksilacijo malata, pri čemer fotosinteza poteka neovirano.

1.1.7 Zgodovina


13

V času, ko ni bilo zdravstvo tako razvito, kot je danes, se je zdravljenje z netreskom še povečalo in to metodo domačega zdravljenja so prenesli celo do danes. Zato je ime dobil tudi po tem in sicer ušesnik.

Ker v preteklosti ljudje niso upali hoditi v hribe, na strma skalnata pobočja, drugih vrst netreskov dolgo niso našli. Bile so le redke izjeme, ki so našle pogum in se podale na visoke gore in tako našle netresk. Fantje, ki so se z njim vrnili domov, so v očeh drugih ljudi veljali za zelo hrabre može. Ti fantje so nosili obesek iz netreska, ki je imel pogosto obliko grotesknega pomanjšanega človeka, palčka, prav od tukaj pa izvirajo imena za netresk: možiček, možek,…

Strešni netresk je znan po tem, ko je Karel Veliki je 9. stoletju ukazal, da morajo podložniki na strehe svojih hiš saditi netreske, ker naj bi to preprečilo, da v hišo trešči strela. Netresk ali nestrel pa so ga potem poimenovali.

Jovi-barba (barba di Giove) pomeni v latinščini jupitrova brada. Netreskovci so dobili ime po jupitrovi bradi, ker se na strmih stena razraščajo s stoloni, kar je stare Rimljane spominjalo na neurejeno brado boga Jupitra.

1.2 Antibiogrami Antibiogram je metoda, s katero preizkušamo učinkovitost delovanja protimikrobnih sredstev na mikroorganizme oziroma metoda, s katero preizkušamo občutljivost mikroorganizmov na posamezna protimikrobna sredstva.

Kemoterapevtiki: antibiotiki, antinarkotiki.

Poznamo dve metodi antibiogramov:

• difuzijska metoda (kvalitativna metoda) Ugotavljamo učinkovitost različnih kemoterapevtikov na določen mikroorganizem. Učinkovitost ugotavljamo z velikostjo inhibicijskih con.

• dilucijska metoda (kvantitativna metoda) Pripravimo serijo raztopin kemoterapevtika z različnimi koncentracijami. Iščemo najnižjo koncentracijo kemoterapevtika, ki učinkuje na določen mikroorganizem.

1.3 Zgradba ušesa Srednje uho sestavljajo ušesna troblja, kladivce, nakovalce in stremence. Z žrelom ga povezuje ušesna troblja (evstahijeva cev). Po njej prihaja zrak iz žrela srednje uho. V srednjem ušesu so tri slušne koščice: kladivce, nakovalce in stremence.

Zunanje uho sestavljata uhelj in sluhovod, do bobniča. Sluhovod ščitijo dlačice in majhne žleze, ki izločajo ušesno maslo. Vhod v srednje uho zapira bobnič.

Notranje uho tvorijo tri polkrožne in ena polžasto zavita cev. V polžasto zaviti cevi je čutilo za sluh. Imenujemo jo tudi polž. Trije polkrožni kanali so čutilo za ravnotežje.


14

Slika 5: prerez celotnega ušesa.

1.3.1 Vnetje ušes

1.3.1.1 Vnetje zunanjega ušesa (Otitis externa)

Najpogostejše se pojavlja pri plavalcih. Vnetje zunanjega ušesa obsega sluhovod in kožo. Koža je mesto akutne bakterijske okužbe. Vnetje povzročata bakteriji Pseudomonas aeruginosa, Staphylococcus aureus in Proteus mirabilis, okužba pa je lahko tudi glivična (Candida albicans, Aspergillus sp.). Simptomi so bolečine v ušesu, oteklina, gnojni izcedek iz le tega, poslabšanje sluha in srbenje.

1.3.1.2 Vnetje srednjega ušesa (Otitis media)

Vnetje srednjega ušesa se pojavi zaradi povečane količine tekočine v srednjem ušesu in sicer v evstahijevi cevi. Ta povezuje žrelo in srednje uho. Ob kronični okužbi, predvsem vnetju srednjega ušesa, v evstahijevi cevi nastaja večja količina tekočine. Zaradi vnetja se cev zoži in zato je odtekanje tekočine ovirano. Tekočina postane bolj gosta in lepljiva, zato se pojavijo motnje sluha. Vnetje povzroča bolečino v ušesih, ki je po navadi zelo močna. Povzroča jo tekočina, ki pritiska na cev in je ujeta v cevi, saj ne more odtekati. Vnetja so najpogostejša pri otrocih, saj otrok še nima dokončno oblikovanega imunskega sistema. Najpogosteje se pojavljajo vnetja srednjega ušesa pri otrocih.

1.3.2 Bakterije v ušesih

Povprečna ušesna flora zdravega organizma sestavlja vsaj 35 vrst bakterij

Rod: Staphylococcus

• Koagulaza pozitivne (vsebujejo encim koagulazo za razgradnjo beljakovin) bakterije. V to skupino spadajo bolj patogene vrste bakterij.


15

• Koagualaza negativne bakterije, te pa ne vsebujejo koagulaze in so del normalne mikroflore.

Staphylococcus aureus

Staphylococcus intermedius

Staphylococcus epidermidis

Rod: Bacillus

Bakterije iz tega rodu so aerobne in v neugodnih razmerah tvorijo endospore, zato pravimo, da so sporogene. Nekatere vrste so patogene.

Rod: Proteus (gibljive bakterije s številnimi bički)

Proteus mirabilis

Rod: Pseudomonas

Pseudomonas aeruginosa

Dyphteroid

Rod: Streptococcus

Streptococcus pneumoniae je najbolj pogosta bakterija, ki jo najdemo pri vnetju srednjega ušesa.

Pogosti spremljajoči vrsti: Haemophilus influenzae, in Moraxella catarrhalis.


16

2 HIPOTEZA Zanima nas učinkovitost netreskovega soka na bakterije, vzete iz ušesa. Predvidevamo, da bo sok učinkoval, saj po informacijah in izkušnjah večine ljudi, ki so ga uporabljali za zdravljenje, je učinkoval. Predvidevamo tudi, da bo strešni netresk oz. Sempervivum tectorum najbolj učinkoval na bakterije, saj naj bi bil le ta zdravilen za vnetja ušesa. Ampak glede na zgradbo vseh netreskov in netreskovcev, saj se razlikujejo večinoma le v izgledu, predvidevamo, da bodo vse vrste (Jovibarba arenaria, Jovibarba hirta, Sempervivum juvanii in Sempervivum tectorum) učinkovale podobno, vendar najbolj strešni netresk.


17

3 LABORATORIJSKI PRIBOR Priprava hranilnega agarja:

• -250 mL erlenmajerice

• -gorilnik

• -petrijevke

• -kuhinjska krpa

• -tehtnica

Priprava tekočega gojišča (hranilni bujon):

• -250 mL erlenmajerice

• -pipete

• -epruvete

• -gorilnik

Priprava in nanos netreskovega soka na gojišče:

• -terilnice

• -cedila

• -pinceta

• -diski

• -parafilm

Pregledovanje rezultatov:

• -povečevalno steklo z lučko

• -geotrikotnik

• -kljunasto merilo (digitalno)


18

4 IZVEDBA NALOGE

4.1 Poskus 1

4.1.1 Priprava hranilnega agarja (gojišče za bakterije)

Uporabljali sva 250 mL erlenmajerice. V vsako sva zatehtali 5,625 g agarja ter dodali 250 mL destilirane vode. Zmes sva segrevali na gorilniku toliko časa, da so se začeli dvigovati mehurčki, še vedno pa ni prišlo do vrenja. Skuhali sva 1750 mL hranilnega agarja ter tako zapolnili 84 petrijevk. Delo je potekalo aseptično, kar pomeni, da sva petrijevke polnili v območju 30 cm od gorilnika in vrat erlenmajerice ob vsakem polnjenju petrijevke obžgali.

4.1.2 Priprava tekočega gojišča

V erlenmajerico sva dali 100 mL destilirane vode in 0,8 g zasnove za tekoče gojišče. Zmes sva kuhali na gorilniku toliko časa, da so nastali mehurčki, ampak ni prišlo do vrenja. Kasneje sva to zmes iz erlenmajerice s pomočjo pipete prenesli v epruvete.

4.1.3 Jemanje brisa in namnoževanje bakterij

Z vatiranimi palčkami za jemanje brisa sva vzeli dva brisa iz ušes in sicer od kunca in morskega prašička. Vato na palčki sva najprej navlažili z dvema kapljicama destilirane vode, da bi se bakterije bolje prijele. Palčke sva nato dali v epruvete, v katere sva malo prej nalili tekoče gojišče. V tekočem gojišču, katerega sva dali v inkubator (37 °C ) za en dan, so se bakterije namnoževale. Ko pa se bakterije dovolj namnožijo, jih je potrebno shraniti v hladilnik, da se sam »proces rasti zaustavi« in, da jih lahko ponovno uporabimo.

4.1.4 Nanos bakterij na gojišče

Po enem tednu sva bakterije vzeli iz hladilnika in jih prenesli v petrijevke, na hranilno gojišče. S kapalko sva na agar nanesli 0,5 mL bujona z bakterijami in jih s palčko, katera je bila v tekočem gojišču, razmazali po gojišču.

4.1.5 Priprava netreskovega soka

Od vsake vrste netreska sva vzeli 3-5 listov (odvisno od velikosti), katere sva 15 minut spirali v cedilih, pod mrzlo vodo, da sva odstranili vse nečistoče. Nisva smeli uporabljati razkužil, da ne bi spremenili kemijske sestave netreskovega soka oziroma razkužila ne bi vplivala na rast bakterij.

Vsako vrsto netreska sva dali v svojo terilnico in jih zmečkali, da sva dobili čim več soka. V sok sva pomakali diske (majhne, okrogle lističe filtrirnega papirja, ki sva jih naredili s pomočjo luknjača).


19

4.1.6 Nanos diskov (lističev), prepojenimi z netreskovim sokom na gojišče

Po tri lističe, prepojene s sokom iste vrste netreska, sva s pinceto, ki sva jo pred tem razkužili z etanolom (počakali, da se posuši), dali na gojišče z bakterijami, v razmaku približno dveh centimetrov. Vsako vrsto netreska sva dali v štiri petrijevke in sicer v dve petrijevki z bakterijami od kunca in v dve petrijevki z bakterijami od morskega prašička.

Potem sva vseh 16 petrijevk oblepili s parafilmom (posebno folija, ki preprečili dostop zraka in drugih snovi v petrijevko)

Vse skupaj sva zavili v alu-folijo in odnesli v inkubator. Tam sva jih pustili en dan, da so bakterije zrasle, nato pa interpretirali rezultate.

4.1.7 Interpretacija rezultatov

Vsako petrijevko sva pod povečevalnim steklom, ki ima spodaj luč, pogledali in izmerili z ravnilom premer inhibicijskih con. Izračunali sva povprečne velikosti inhibicijskih con.

4.2 Poskus 2 Ponovitev celotne vaje (kunec, morski prašiček, bradata agama) z živalmi, ki so dobivale zdravilo proti mikrosporiji (antimikotik Sporanox)

Ker sva želeli najino projektno nalogo ponoviti, da bi lahko rezultate primerjali s 1. poskusom, sva ponovno skuhali hranilni agar (gojišče za bakterije). Tekoče gojišče za namnožitev bakterij sva pri prvem poskusu shranili, tako da sva imeli že pripravljeno v hladilniku. Zopet sva vzeli bris iz ušesa kunca in morskega prašička. Ker pa sva želeli primerjati te bakterije še z bakterijami iz drugih živali, sva pri tretjem poskusu uporabili še bakterije iz ušesa bradate agame. Palčke sva prav tako kot pri prvem poskusu dali v tekoče gojišče in v inkubator za en dan, zato da sva bakterije dobili v čim večjem številu. Potem sva na čista hranilna gojišča nacepili te bakterije. Vatirano palčko sva pomočili v tekoče gojišče z bakterijami in razmazali po gojišču. Po 9 petrijevk z bakterijami vsake živali (za vsak netresk po 2 petrijevki, skupaj 8, ter ena petrijevka za primerjavo, z naključno rastlino, tradeskancijo). Spet sva zmečkali netreske v terilnicah, vsakega v svoji. Ponovno sva naredili diske oz. lističe iz filtrirnega papirja in jih pomočile v netreskov sok in dali na petrijevke. Prav tako, sva zmečkali tradeskancijo, namočile v sok po 3 diske za petrijevko in jih dali v gojišče. Petrijevke sva dali za en dan v inkubator, potem pa interpretirali rezultate.

4.3 Poskus 3 Nacepitev bakterij, vzetih iz prvotnih gojišč, na nova gojišča.

Izbrali sva po eno petrijevko z bakterijami od zajca in eno z bakterijami od morskega prašička. Da ni bilo potrebno jemati novih brisov in bakterij namnoževati, sva z ezo precepili bakterije s prejšnjih gojišč na nova gojišča. Precepljali sva seveda iz tistih gojišč, z najbolj vidnimi in namnoženimi bakterijami. Naredili sva razmaz čez celo gojišče. Ponovno sva zmečkali vse štiri vrste netreskov, vsakega v svojo terilnico, tako da sva dobili netreskov sok. Iz filtrirnega papirja sva nato z luknjačem naredili lističe oziroma diske, ki sva jih kasneje


20

namakali v netreskov sok. Za namakanje in polaganje lističev na gojišče sva uporabili pinceto V vsako petrijevko sva dali po tri lističe, tako da sva za bakterije od zajca porabili 4 petrijevke, saj sva uporabljali 4 vrste netreskov. Prav tako sva uporabili 4 petrijevke za bakterije od morskega prašička. Petrijevke sva po končanem nacepljanju oblepili z parafilmom.

Končana gojišča z bakterijami in diski namočenimi v netreskovem soku sva dali v inkubator (37 °C) za en dan. Naslednji dan sva preverili rezultate in videli, da so se bakterije iz prejšnjih petrijevk, ki sva jih vzeli, razrasle tik ob diskih. To pomeni, da netreski niso zavirali rasti teh bakterij oziroma so še celo spodbudili rast nekaterih vrst bakterij. Za primerjavo (slepo probo) sva vzeli še rastlino tradeskancijo, ki sva jo prav tako zmečkali in diske oz. lističe namočili tudi v njen sok. Prav tako sva jih dali v eno petrijevko z bakterijami od zajca in v eno petrijevko z bakterijami od morskega prašička.


21

5 MERITVE Tabela 1: bakterije kunca (poskus 1)

PREMER INHIBICIJSKE CONE (cm)

Št. Petrijevke/ vrsta netreska

S. tectorum S. juvanii J. hirta J. arenaria

1. 1,2 0,7 1- 1,3- 2. 1,4- 1,5- 1,4- 1-

(-)okoli diska z netreskovim sokom so se nabrale bakterije (premer 0,7 cm). Upoštevamo, da ima listič premer 0,5 centimetra. Opazimo, da so premeri inhibicijskih con od 0,9 do največ 1,5. Na nekatere bakterije netreskov sok učinkuje (jih uniči oz. prepreči rast), nekaterim pa celo bolj ustreza za rast. Inhibicijske cone niso popolnoma brez bakterij.

Tabela 2: bakterije morskega prašička (poskus 1)




1. 1,5- 0,9- 0,9- 1-

2. 1,2- 1 1,2- 1 Premeri inhibicijskih con so od 0,9 do največ 1,5. Sok učinkuje na nekatere bakterije, ne pa na vse. Pri nekaterih (-) so bakterije namnožene tik ob disku.

Tabela 3: bakterije zajca (poskus 2)




1. 0,9 1 0,7 1

2. 1,6- 0,7 0,9 2,3- Pri 2. vaji so bile živali zdravljene z antibiotiki in antimikotiki, zato so rezultati drugačni. Premer inhibicijske cone je od najmanj 0,7 do največ 1. Rezultat 2,3 izstopa in je verjetno v inhibicijski coni kolobar z bakterijami. V nekaterih primerih (-) so se tik ob disku namnožile bakterije.


22

Tabela 4: bakterije morskega prašička (poskus 2)




1. 1,2 0,8 1 1

2. 1 1 0,9 1,6- Premeri inhibicijskih con so od 0,8 do največ 1,6. Povprečno, razberemo iz tabele, je premer 1 cm. Okoli enega (-) so bakterije namnožene tik ob disku (premer 0,7 cm).

Tabela 5: bakterije bradate agame




1. 0,8 0,8 0,8 0,8 2. 0,7 0,8 0,7 0,7

Bradata agama nima takih ušes kot zajec in morski prašiček, zato je bilo bris težje vzeti. Bakterij skoraj ni. Sva pa verjetno prinesli bakterije skupaj z lističi filtrirnega papirja. Premeri delovanja soka na bakterije so 0,7 in 0,8.

Tabela 6: bakterije morskega prašička in kunca




1. / / / /

2. / / / / Bakterije sva z ezo prenesli z gojišča 1. poizkusa na gojišče za 2. poizkus. Ker pa sva bakterije vzele tik ob lističih (bakterijam ugaja netreskov sok), so se tam namnožileV nobenem primeru netreskov sok ne deluje na bakterije zavirajoče.

Tabela 7: tradeskancija (poizkus)

PREMER KOLOBARJA DELOVANJA TRADESKANCIJE(cm)

Žival premer inhibicijske cone (cm) Zajec 0,7

Morski prašiček 0,7 Bradata agama /


23

Poizkus je bil potreben za ugotovitev, če mogoče na bakterije delujejo kakšne druge snovi v rastlinah nasploh. Premer inhibicijske cone je pri dveh primerih 0,7, vendar nista bili inhibicijski coni popolnoma brez bakterij. Pri bakterijah kunca tradeskancijin sok ne učinkuje na bakterije.


24

6 REZULTATI

6.1 Slike rezultatov Tabela 8: legenda za ponazoritev rezultatov

Pri vseh poskusih smo ugotovili, da so prisotne bakterije treh tipov:

• bakterije, na katere učinkuje netreskov sok zavirajoče.

• bakterije, ki se razraščajo tudi ob prisotnosti netreskovega soka,

• bakterije, ki ob prisotnosti netreskovega soka bolje rastejo

6.1.1 Navadni ali strešni netresk (Sempervivum tectorum)

slika 6: bakterije iz ušesa kunca – poskus 1 (1. petrijevka)

Komentar: Iz najvišjega lističa je razvidno, da je netresk dobro deloval, saj se okoli niso zarasle bakterije. Pri spodnjem desnem lističu je opazno, da je netresk sicer deloval, vendar so se okoli zarasle bakterije. Pri spodnjem levem lističu vidimo, da je vse okoli motno, kar pomeni, da netresk ni učinkoval. Premer inhibicijske cone zgornjega lističa (diska)

0,7 cm


25

0,7 cm – 1,2 cm


Komentar: Pri vseh treh lističih opazimo, da je netresk malo učinkoval, vendar so se bakterije v večini zarasle, kar je razvidno iz antibiograma, saj je vse okoli lističa motno. Nekje bolj, nekje manj. Premer inhibicijske cone spodnjega lističa (diska)

0,7 cm

0,7 cm – 1,4 cm

slika 8: bakterije iz ušesa zajca – poskus 2 (1. petrijevka)

Komentar: Netresk je učinkoval zelo malo, saj so se po celem gojišču zarasle bakterije. Sicer le v manjšem številu ali pa se je tukaj zarasla kakšna druga vrsta kot pri drugih petrijevkah, saj je očitno iz slike, da gojišče ni tako motno, kakor prejšnja gojišča. Premer inhibicijske cone spodnjega, desnega lističa (diska)


26

0,9 cm


Komentar: Pri zgornjem in spodnjem levem lističu opazimo, da je netresk kar dobro učinkoval. Okoli se je zaraslo le malo bakterij, pri spodnjem desnem lističu pa je razvidno, da je netresk učinkoval le na nekatere vrste bakterije. Nekatere je celo še vzpodbudil za rast, saj vidimo, da se znotraj kolobarja pojavi še en moten kolobar. Premer inhibicijske cone spodnjega lističa

1,1 cm

1,1 cm – 1,6 cm

1,6 cm – 2,9 cm

slika 10: bakterije iz ušesa morskega prašička – poskus 1 (1. petrijevka)

Komentar: Pri obeh lističih opazimo, da so se bakterije zarasle okoli in da je netresk učinkoval le pri spodnjem levem lističu, pa še to zelo malo.


27

Premer inhibicijske cone levega lističa

0,7 cm

0,7 cm – 1,5 cm


Komentar: Iz diagrama je razvidno , da so se pri spodnjem levem lističu povsod zarasle bakterije, kar pomeni, da netresk ne deluje. Pri zgornjem in spodnjem desnem lističu pa opazimo, da je netresk deloval, vendar se je nekaterim vrstam bakterij le uspelo zarasti okoli lističa. To pomeni, da netresk nekaterim bakterijam zavira rast, nekaterim pa jo celo pospeši. Premer inhibicijske cone spodnjega desnega lističa

0,7 cm

0,7 cm – 1,2 cm


28


Komentar: Če primerjamo tole petrijevko s prejšnjimi, je dokaj očitno, da je ta manj motna. To pomeni, da je bakterij precej manj ali pa se je zarasla le druga vrsta bakterij, kakor pri prejšnjih. Vidimo, da tukaj netreski niso učinkovali. Premer inhibicijske cone spodnjega levega lističa

0,7 cm

0,7 cm – 1,2 cm


Komentar: Pri zgornjem desnem lističu vidimo, da so se povsod okoli zarasle bakterije, drugod po gojišču pa jih je precej manj. Iz tega lahko sklepamo, da je netresk še dodatno pospešil rast bakterij oziroma, da jim je netreskov sok ugajal za rast. Pri levem lističu zgoraj vidimo okoli manjši kolobar, ki kaže, da je netresk kar dobro deloval, pri spodnjem lističu pa se je zopet okoli zarasla neka druga vrsta bakterij, saj je očitno, da niso iste oblike, kot pri ostalih dveh lističih. Premer inhibicijske cone zgornjega desnega lističa

1 cm


29

slika 14: bakterije iz ušesa bradate agame – poskus 1 (1. petrijevka)

Komentar: Iz slike sicer ni dobro razvidno, vendar je celo gojišče motno, sicer v precej manjši meri kot pri prejšnjih petrijevkah. Največ bakterij se je nabralo pri najvišjem lističu. Premer inhibicijske cone spodnjega lističa

0,8 cm


Komentar: Tudi tu je podobno kot pri zgornji petrijevki. Gojišče je napolnjeno z bakterijami, vendar v manjši količini, netreskov sok ni deloval dobro. Premer inhibicijske cone spodnjega lističa

0,7 cm

0,7 cm – 1,1 cm


30

6.1.2 Juvanov netresk (Sempervivum juvanii)


Komentar: Pri vseh treh lističih vidimo, da so se okoli zarasle bakterije in da je netresk deloval le 1 mm stran od lističa. Vse okoli pa je polno bakterij. Premer inhibicijske cone spodnjega levega lističa

0,7 cm

0,7 cm – 2,4 cm


Komentar: Pri zgornjem desnem in spodnjem lističu vidimo, da je netresk kar dobro deloval, okoli so se zarasle bakterije le v manjšem številu. Pri zgornjem levem lističu vidimo, da netresk ni deloval in da je okoli polno bakterij. Premer inhibicijske cone spodnjega lističa

0,7 cm


31

0,7 cm – 1,5 cm

slika 18: bakterije iz ušesa unca – poskus 2 (1. petrijevka)

Komentar: Pri vseh treh lističih je opazno, da netresk je deloval, pri enem lističu bolj, pri drugem manj. Velika verjetnost je, da je lahko še celo pospešil oziroma, pripomogel k rasti bakterij, saj če pogledamo okoli po petrijevki vidimo, da je bakterij po robovih precej manj, kakor okoli netreskov. Premer inhibicijske cone spodnjega levega lističa

1 cm

1 cm – 2,8 cm


Komentar: Pri vseh treh lističih je netresk deloval, le da je pri zgornjem desnem še celo pripomogel k rasti bakterij, saj jih je drugje po gojišču precej manj. Pri spodnjem lističu vidimo, da so bakterije drugačne oblike, kot pri zgornjem desnem. Premer inhibicijske cone zgornjega desnega lističa

0,7 cm


32

0,7c m – 2,8 cm


Komentar: Pri vseh treh lističih, je netresk učinkoval le v manjši meri, saj so se povsod okoli zarasle bakterije. Premer inhibicijske cone spodnjega lističa

0,7 cm

0,7 cm – 0,9 cm


Komentar: Ker se okoli lističov ni naredil kolobar, vidimo, da netresk ni učinkoval. Premer inhibicijske cone zgornjega desnega listka


33

1 cm


Komentar: Netresk je učinkoval zelo malo, saj so se okoli nabrale bakterije. Je pa očitno, da je prisotna druga vrsta bakterij, kot pri prejšnji petrijevki. Premer inhibicijske cone zgornjega listka

0, 8cm

0,8 cm – 2,3 cm


Komentar: Zgoraj lahko opazimo, da se nam je naredila plesen, za kar predvidevamo, so v petrijevko prišle še druge vrste bakterij, ki sva jih pomotoma nanesli, verjetno iz delovne površine. Pri drugih dveh listkih je učinek netreska precej majhen.


34

Premer inhibicijske cone zgornjega desnega lističa

1 cm


Komentar: Čeprav zgleda, kot da se v petrijevki niso zarasle bakterije, lahko tik ob lističu opazimo, da nekaj bakterij je notri. To pomeni, da je celo gojišče malce motno, se pravi, polno z bakterijami, le v manjši količini, kot pri prejšnjih petrijevkah. Verjetno je tukaj prisotna druga vrsta bakterij. Premer inhibicijske cone desnega lističa

0,8 cm


Komentar: Tudi tukaj vidimo, da je gojišče motno, kar pomeni, da je v njem polno bakterij. Netresk deluje le v manjši meri, saj vidimo, da so kolobarji okoli netreskov zelo majhni. Premer inhibicijske cone zgornjega desnega listka


35

0,8 cm

6.1.3 Srhkodlakavi netresk (Jovibarba hirta)


Komentar: Opazimo, da je netresk zelo slabo učinkoval, le pri zgornjem lističu je malce bolje, saj so se povsod zarasle bakterije. Premer inhibicijske cone zgornjega levega listka

1 cm


Komentar: Tukaj je netresk zelo dobro deloval, saj so se okoli vseh treh listkov naredili kolobarji, kjer bakterij skorajda ni ali pa so v zelo majhnem številu.


36

Premer inhibicijske cone zgornjega levega listka

1,4 cm


Komentar: Netreskov sok tukaj ni učinkoval, saj je gojišče čisto motno, okoli lističov pa se niso pojavili kolobarji, v katerih ne bi bilo bakterij. Premer inhibicijske cone zgornjega levega lističa

0,7 cm


Komentar: Netreskov sok je pri vseh treh lističih dobro deloval, saj se vidi kolobar, v katerem ni prisotnih bakterij. Premer inhibicijske cone spodnjega lističa


37

0,9 cm

0,9 cm – 1,4 cm


Komentar: Netreskov sok je pri vseh listkih učinkoval le v manjši meri, saj so kolobarji še vedno malo motni. Sklepamo, da je zaviral rast le nekaterim bakterijam, nekaterim pa se je vseeno uspelo naseliti tja. Premer inhibicijske cone spodnjega desnega listka

0,7 cm

0,7 cm – 0,9 cm

0,9 cm – 1,3 cm



38

Komentar: Netresk je učinkoval le v manjši meri, nekaterim bakterijam je še vedno uspelo preživeti. Premer inhibicijske cone spodnjega levega kolobarja

0,7cm

0,7 cm – 1,2 cm


Komentar: Čeprav ni dobro vidno pa še vedno lahko opazimo, da je gojišče motno in da netresk ni deloval prav dobro. Premer inhibicijske cone levega lističa

1 cm


Komentar: Netresk tukaj skoraj ni učinkoval, vidimo, da se je naredil majhen kolobar, v katerem naj ne bi bilo bakterij le okoli zgornjega in spodnjega levega listka. Premer inhibicijske cone zgornjega listka


39

0,9 cm


Komentar: Vidimo, da je netresk deloval samo pri zgornjem in spodnjem levem lističu, pa še to je premer inhibicijske cone (kolobarja) zelo majhen. Pri spodnjem desnem netreskov sok ni deloval, saj so se okoli zarasle bakterije. Premer inhibicijske cone zgornjega lističa

0,8 cm

0,8 cm – 2,8 cm


Komentar: Očitno je, da je celo gojišče motno, čeprav v precej manjši meri, kakor pri zgornjih petrijevkah. Netreskov sok je pri vseh treh diskih učinkoval le malo, drugod pa so se zarasle bakterije. Premer inhibicijske cone spodnjega lističa


40

0,7 cm

0,7 cm – 1,4 cm

6.1.4 Peščeni netresk (Jovibarba arenaria)


Komentar: Netreskov sok je pri zgornjem in spodnjem disku deloval precej dobro, pri levem lističu, pa vidimo, da so se znotraj kolobarja zarasle nekatere vrste bakterij, ki jim je uspelo preživeti v bližini diska, prepojenega z netreskovim sokom. Premer inhibicijske cone levega lističa

0,8 cm

0,8 cm – 1,3 cm


41


Komentar: Netresk je dobro deloval pri levem lističu, saj vidimo, da se je okoli naredil lep kolobar, pri ostalih dveh diskih pa sta kolobarja precej motna. To pomeni, da netreskov sok ni dobro učinkoval. Premer inhibicijske cone desnega lističa

0,7 cm

0,7 cm – 1 cm


Komentar: Pri vseh treh lističih opazimo, da se je okoli naredil le manjši kolobar, kar pomeni, da je netresk učinkoval le v manjši količini. Saj se je potem okoli pojavil kolobar z bakterijami. Premer inhibicijske cone zgornjega lističa

1 cm

1 cm – 1,4 cm


42


Komentar: Tukaj smo dobili zelo čuden rezultat, saj se na nekaterih koncih listkov bakterije niso zarasle, drugje pa so se. Iz takšnih rezultatov težko razberemo ali netresk učinkuje ali ne. Premer inhibicijske cone spodnjega desnega lističa

1,4 cm

1,4 cm – 2,3 cm


Komentar: Tukaj je pri vseh treh diskih, netresk kar dobro učinkoval, saj je onemogočil rast skoraj vsem bakterijam. Redkim se je uspelo zarasti čisto okoli lističa. Premer inhibicijske cone zgornjega levega lističa

0,7 cm


43

0,7 cm – 1 cm


Komentar: Vidimo, da netreskov sok pri bakterijah vzetih od morskega prašička, ni deloval dobro, saj je celo gojišče motno, tudi kolobarji okoli diskov. Le malo je deloval pri spodnjem levem kolobarju. Premer inhibicijske cone spodnjega levega listka

1 cm


Komentar: Opazimo, da so bakterije morskega prašička v tem primeru precej drugačne od bakterij zajca, saj izgledajo kot nekakšne pikice, pri zajcu pa je cel kolobar moten. Pri vseh treh listkih je netresk tukaj deloval, le redkim izjemam je uspelo preživeti v bližini lističov. Premer inhibicijske cone spodnjega desnega lističa

1 cm


44


Komentar: Tudi tukaj je netresk deloval, vendar manj, kot v zgornjem primeru, saj vidimo, da so kolobarji okoli diskov malce motni, kar pomeni, da je večini preprečil rast, nekaterim pa ne. Premer inhibicijske cone spodnjega lističa

0,7 cm

0,7 cm – 1,6 cm


Komentar: Čeprav iz slike ni dobro vidno, je tukaj celotno gojišče motno, se pravi, napolnjeno z bakterijami. Netresk ni deloval najbolje, saj so se okoli uspele zarasti bakterije. Premer inhibicijske cone desnega lističa

0,8 cm

0,8 cm – 1,2 cm


45

1,2 cm – 2 cm

2 cm – 2,4 cm


Komentar: Tudi tu je podoben primer kot zgoraj. Gojišče je polno bakterij in netresk je učinkoval čisto malo. Premer inhibicijske cone spodnjega lističa

0,7 cm

6.1.5 Tradeskancija (rastlina za primerjavo z netreskom)

slika 46: bakterije iz ušesa zajca

Komentar: Opazimo, da tradeskancija ni učinkovala, saj so se okoli lističev pojavili motni kolobarji z bakterijami. Premer inhibicijske cone spodnjega lističa


46

0,7 cm

slika 47: bakterije iz ušesa morskega prašička

Komentar: Pri bakterijah od morskega prašička, vidimo, da je tradeskancija učinkovala. Ne sicer veliko, so pa dobri rezultati. To pomeni, da ni samo netresk zdravilen ampak bi bila lahko tudi ta rastlina. Premer inhibicijske cone sredinskega lističa

0,7 cm

slika 48: bakterije iz ušesa bradate agame

Komentar: Pri bakterijah od kunca rastlina ni delovala, saj so se naredili motni kolobarji z bakterijami okoli vseh treh diskov. Premer inhibicijske cone zgornjega levega lističa

1,1 cm


47

6.2 Grafi rezultatov

Graf 1: bakterije kunca (poskus 1)

Komentar: Pri večini netreskov, so bili rezultati boljši pri drugi petrijevki, največji učinek pa je pokazal Sempervivum juvanii.


1. petrijevka 1,2 0,7 1 1,3

2. petrijevka 1,4 1,5 1,4 1

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

uči

ne

k n

etr

esk

ov

eg

a s

ok

a [

cm]

Bakterije iz ušesa zajca


48

Graf 2: bakterije morskega prašička (poskus 1)

Komentar: Tukaj opazimo, da je najbolje deloval Sempervivum tectorum, saj je bil premer inhibicijske cone največji (1,5 cm).

Graf 3: bakterije zajca (poskus 2)

Komentar: Iz grafa je razvidno, da je največji učinek dosegel netresek Jovibarba arenaria in sicer, pri njem je meril premer inhibicijske cone kar 2,3 cm.


1. petrijevka 1,5 0,9 0,9 1

2. petrijevka 1,2 1 1,2 1

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

uči

ne

k n

etr

esk

ov

eg

a s

ok

a [

cm]

Bakterije iz ušesa morskega prašička


1. petrijevka 0,9 1 0,7 1

2. petrijevka 1,6 0,7 0,9 2,3

0

0,5

1

1,5

2

2,5

uči

ne

k n

etr

esk

ov

eg

a s

ok

a [

cm]

Bakterije iz ušesa zajca


49

Graf 4: bakterije morskega prašička (poskus 2)

Komentar: Tudi tukaj opazimo, da je bil premer kolobarja največji pri Jovibarba arenaria. Meril je namreč 1,6 cm, najslabši rezultati pa so bili pri netresku Sempervivum juvanii.

Graf 5: bakterije bradate agame

Komentar: Tukaj je zanimivo, da so vsi netreski pri prvi petrijevki delovali enako. Premer inhibicijske cone je meril 0,8 cm. Če povzamemo na splošno, so bili najboljši rezultati pri netresku Sempervivum juvanii, saj je tudi pri drugi petrijevki učinkoval zelo dobro.


1. petrijevka 1,2 0,8 1 1

2. petrijevka 1 1 0,9 1,6

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

1,8

uči

ne

k n

etr

esk

ov

eg

a s

ok

a [

cm]

Bakterije iz ušesa morskega prašička


1. petrijevka 0,8 0,8 0,8 0,8

2. petrijevka 0,7 0,8 0,7 0,7

0,64

0,66

0,68

0,7

0,72

0,74

0,76

0,78

0,8

0,82

uči

ne

k n

etr

esk

ov

eg

a s

ok

a [

cm]

Bakterije iz ušesa bradate agame


50

Graf 6: primerjava vseh treh živali (tradeskancija)

Komentar: Pri ugotavljanju ali deluje tudi tradeskancija na bakterije iz živali, smo ugotovili, da je delovala samo na bakterije zajca in morskega prašička in sicer, kolobar pri obeh je meril 0,7 cm. Pri bradati agami tradeskancija ni delovala.

Graf 7: primerjava vseh štirih vrst netreskov

Komentar: Za vsak netresk smo izračunali povprečno vrednost in dobili rezultate, ki so prikazani v grafu. Vidimo, da je Jovibarba arenaria najbolje učinkoval in sicer je bil povprečen premer kolobarja 1,17 cm. Najslabše je deloval Sempervivum juvanii, s premerom kolobarja 0,92 cm.


Nizi1 1,15 0,92 0,95 1,17

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

uči

ne

k n

etr

esk

ov

eg

a s

ok

a [

cm]

Primerjava vseh štirih vrst netreskov

Zajec Morski prašiček Bradata agama

Nizi1 0,7 0,7 0

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

0,8

uči

ne

k t

rad

esk

an

cije

[cm

]

Bakterije vseh treh živali


51

7 DISKUSIJA Ko sva ugotavljali učinkovitost netreska Sempervivum tectorum (strešni netresk), sva vzeli bakterije iz ušes treh živali in sicer; kunca, morskega prašička in bradate agame. Pri prvem poskusu z bakterijami vzetih iz ušesa zajca in morskega prašička, sva za vsako žival uporabili dve petrijevki. V vsako petrijevko sva dali 3 lističe oz. diske, prepojene z netreskovim sokom. Ko sva dobili rezultate sva opazili, da je pri obeh živalih netresk učinkoval na bakterije skoraj enako, saj nam rezultati to potrjujejo (graf 1 in graf 2). Rezultati oz. premeri inhibicijskih con merijo pri obeh živalih od 1,2 cm do 1,5 cm. Po tem sklepamo, da je netreskov sok učinkoval na bakterije, ter s tem preprečil njihovo rast. Le nekaterim bakterijam je uspelo preživeti v inhibicijski coni. Torej je netresk uničil oz. preprečil rast večini bakterij. Na sliki 6 in sliki 7 se dobro vidi učinkovitost netreskovega soka na bakterije zajca. Dobro vidna je inhibicijske cone. Slika 10 in 11 pa kažeta dobro učinkovitost netreskovega soka na bakterije morskega prašička. Inhibicijske cone predvsem vidne pri sliki 11.

Ko pa sva poskus izvajali drugič, pa so rezultati bili precej različni od prvega, saj so živali v tem času dobivale antibiotike in antimikotike, ker se je v vivariju, kjer so bile živali razširila bolezen, podobna mikroskopiji. Za vsako žival sva vzeli po dve petrijevki, da bi dobili čim več rezultatov. Pri bakterijah od kunca je premer inhibicijske cone meril od 0,9 cm do 1,6 cm, pri bakterijah morskega prašička pa 1,2 cm ter 1 cm (slika 12 in 13). Te rezultate razberemo iz grafa 3 in grafa 4. Pri tem poskusu se je namnožilo zelo malo bakterij v primerjavi s prvim, ker je antibiotik uničil že večino bakterij. Preživele so le tiste bakterije, ki so najbolj odporne na antibiotik, na večino njih pa tudi netreskov sok ni učinkoval zaviralno. Slika 8 nam pokaže, da je bilo bakterij na gojišču malo. Pri sliki 9 opazimo nenavadno namnožitev bakterij.

Pri bakterijah, vzetih iz ušesa bradate agame, katero sva naknadno vključili v najin poskus, pa je premer inhibicijske cone meril pri prvi petrijevki meril 0,8 cm pri drugi pa 0,7 cm. Na sliki 14 in sliki 15 je razvidno, da ni veliko bakterij, ampak so inhibicijske cone vseeno razvidne.

Če primerjamo rezultate vseh treh živali, opazimo, da je bradata agama vsebovala najmanj bakterij, zajec in morski prašiček pa sta jih imela približno enako število.

Pri ugotavljanji zdravilnih učinkov juvanovega netreska sva pri kuncu in morskem prašičku poskus izvajali dvakrat. Za vsak poskus sva uporabili štiri petrijevke, dve petrijevki na eno žival. Premer inhibicijske cone pri prvem poskusu z bakterijami od zajca je meril 0,7 cm in 1,5 cm. Pri bakterijah iz morskega prašička je meril 0,9 cm in 1 cm. Rezultati so razvidni iz grafa 1 in grafa 2 ter iz slik 16, 17, 20 in 21. Spet se v inhibicijskih conah pojavijo nekatere vrste bakterij, ki jih netreskov sok ni uničil oz. ni preprečil njihove rasti. Premeri inhibicijskih con pri drugem poskusu pa so pri zajcu merili 1 cm in 0,7 cm ter pri morskem prašičku 0,8 cm in 1 cm. Iz slik 18 in 19 je razvidna tudi nenavadna rast bakterij okoli inhibicijske cone. Opazili sva, da se nama je pri eni petrijevki z bakterijami morskega prašička zarasla plesen, kar je razvidno iz slike 23. Predvidevava, da sva netreske premalo sprali in tako prinesli tros na gojišče. Razlike med rezultati niso velike, kar je tudi razvidno iz grafa 4 in grafa 5 ter iz slik (18-22). Če primerjamo bakterije iz slike 18 in slike 22, opazimo, da se nabor bakterij od kunca in morskega prašička precej razlikuje, saj so od zajca namnožene zelo na gosto (slika 17), pri morskem prašičku pa so vidne posamezne pikice (slika 21).


52

Pri bakterijah bradate agame je inhibicijska cona merila pri obeh petrijevkah 0,8 cm. Obe petrijevki sta bili v primerjavi s petrijevkami zajca in morskega prašička precej manj motni. Kljub temu so se bakterije zarasle po celem gojišču, ampak v precej manjšem številu. (slika 24 in slika 25)

Pri ugotavljanju zdravilnih učinkovin netreskovca Jovibarba hirta sva uporabili po dve petrijevki z bakterijami od kunca in po dve petrijevki z bakterijami od morskega prašička. Pri prvem poskusu sva pri bakterijah iz zajca dobili premere inhibicijskih con 1 cm in 1,4 cm, pri morskem prašičku pa 0,9 cm in 1,2 cm. iz grafa 1 in grafa 2 so razvidne manjše razlike v rezultatih. Pri prvi petrijevki zajca (slika 26), je učinkovitost netreska majhna, vidno je delovanje, ampak le na nekaj vrst bakterij. Pri drugi petrijevki zajca (slika 27) je učinkovitost večja, kar se tudi lepo vidi. Pri morskem prašičku je vidno, da je učinkovitost pri prvi petrijevki manjša, kot pri drugi petrijevki. To potrjujeta slika 30 in slika 31. V inhibicijskih conah se nahajajo nekatere vrste bakterij, ki jih netreskov sok ni uničil oz. ni preprečil rasti.

Pri drugem poskusu se premeri inhibicijskih con nahajajo od 0,7 cm do 1 cm. kar pomeni, da je netresk pri obeh živalih učinkoval približno enako. To nam pokaže graf 3 in graf 4. Pri zajcu so inhibicijske cone lepo vidne, čeprav niso popolnoma brez bakterij, je pa učinkoval na nekaj vrst bakterij (slika 28 in slika 29) pri morskem prašičku pa so iz slike 23 in slike 33 kolobarji slabo vidni, zaradi vpliva antibiotika na rast bakterij.

Premer inhibicijske cone pri bakterijah bradate agame (slika 34 in slika 35) je pri prvi petrijevki meril 0,8 cm pri drugi pa 0,7 cm. Zopet se opazi, da je ta žival vsebovala najmanj bakterij, kljub temu, da sta kunec in morski prašiček dobivala antibiotike.

Tudi pri zadnjem netreskovcu, Jovibarba arenaria sva poskus pri bakterijah od kunca in morskega prašička izvajali dvakrat. Pri prvem poskusu z bakterijami od kunca je bil premer inhibicijske cone, prve petrijevke 1,3 cm, premer druge pa 1 cm. Pri prvi petrijevki, iz slike 36 je razvidno, da je netresk zelo dobro učinkoval, saj je v inhibicijski coni preživelo le malo bakterij. Pri drugi petrijevki pa deluje le en disk od treh, inhibicijska cona pa je skoraj brez bakterij (slika 37). Pri poskusu z bakterijami morskega prašička je premer inhibicijske cone pri prvi in drugi petrijevki je 1 cm. Pri prvi so vse tri inhibicijske cone enake (pokaže slika 40). Torej je netresk učinkoval na bakterije. Pri drugi petrijevki pa opazimo iz slike 41 delovanje na le malo bakterij, saj je inhibicijska cona polna bakterij. Pri drugem poskusu meri premer inhibicijske cone pri zajcu 1 cm in 2,3 cm, pri morskem prašičku pa 1 cm in 1,6 cm. če primerjamo med seboj petrijevko morskega prašička (slika 39) in petrijevko zajca (slika 42), opazimo, se bakterije kunca in morskega prašička precej razlikujejo, saj so se pri kuncu razrasle čez celo gojišče in je videti precej motno, pri morskem prašičku pa so vidne manjše pikice. Rezultati drugega poskusa so bili precej boljši od prvega. Posebnost je druga petrijevka bakterij od kunca, saj so se diski pomaknili skupaj in ni dobro razvidna inhibicijska cona (Slika 39).

Pri bakterijah bradate agame (slika 44 in slika 45) so inhibicijske cone slabo vidne. Sicer pa so premeri le teh 0,8 cm in 0,7 cm. bakterij je zelo malo na gojišču.


53

Poskus sva ponovili še tretjič, ko sva na čiste petrijevke nacepili bakterije, ki so se zarasle na prejšnjih gojiščih tik ob disku. Torej so bile to bakterije, ki jim je netreskov sok ugajal, ter so se tudi pri tem poskusu namnožile čez celo gojišče. (sliki)

Za primerjavo z netreskom sva vzeli naključno rastlino, in sicer zeleno tradeskancijo. Pri prvi petrijevki (bakterije kunca) je premer inhibicijske cone 0,7 cm, kar je zelo malo. Pri drugi petrijevki (bakterije morskega prašička) je premer inhibicijske cone 0,7 cm. delovanje na bakterije je zelo majhno. (Slika 47)

Pri tretji petrijevki (bakterije bradate agame) pa tradeskancija ni delovala oz. je še celo spodbudila rast bakterij okoli diska. (Slika 48)

Ko sva izračunali povprečne vrednosti premerov inhibicijskih con posameznega netreska, sva dobili naslednje rezultate:

• Sempervivum tectorum: 1,15 cm

• Sempervivum juvanii: 0,92 cm

• Jovibarba hirta: 0,95 cm

• Jovibarba arenaria: 1,17 cm

Po tem lahko vidimo, da je najbolj učinkoval netreskovec Jovibarba arenaria, saj so bili premeri inhibicijskih con največji.

Tako kot smo v hipotezi predvideli, imajo netreski res zdravilne učinke, saj smo z rezultati dokazali, da učinkujejo na mnoge bakterije, vzete iz ušes različnih živali. Učinek vseh štirih vrst netreskov je bil podoben v vseh primerih.

Pri raziskovanju nisva skušali identificirati, na katere vrste bakterij netreskov sok učinkuje zaviralno (kot inhibitorji rasti), ker za tovrstno identifikacijo nimamo ustrezne opremljenosti laboratorijev. Prav tako nisva raziskovali vpliva netreskovega soka na izključno patogene organizme, ker z njimi praviloma v našem laboratoriju ni dovoljeno izvajati raziskav. Predvidoma pa bi poskusi potekali na podoben način.


54

8 VIRI IN LITERATURA BAVCON, J.: Skoraj pozabljene vrste. v Rože in vrt. URL: http://www.rozeinvrt.si/rastline/trajnice/skoraj-pozabljeni-netreski.html, 2009 (1.4. 2012)

BRANKA22, Ljubljanski botanični vrt zapira vrata?. RTV SLO blog. URL.: http://www.rtvslo.si/blog/varuh/ljubljanski-botanicni-vrt-zapira-svoja-vrata/10606,2008 (1.4.2012)

DONKO, M.: Antimikrobna aktivnost netreska. Diplomska naloga, Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo (1995)

DONKO, M.: Fenolaze v netreskih (Sempervivum L.). Magistrsko delo, Ljubljana. Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo (1998)

DUMONT, G.: Sempervivophylia. URL: http://sempervivophilia.stalikez.info/

FOŠNARIČ, I., dr. med.: Ali netresk pomaga pri vnetju ušes?. Portal Bibaleze.si URL: http://bibaleze.si/clanek/malcek/ali-netresk-res-pomaga-pri-vnetju-uses.html, 2011 (citirano 1. 4. 2012)

HARVEY, G. R., HARARI, J., J. DELAUCHE, A.: Ear diseases of the dog and cat. London: Manson publishing, 2001. str. 37 http://books.google.si/books?id=DmGIsH7UVfAC&pg=PA37&lpg=PA37&dq=otitis+externa+flora&source=bl&ots=7qwQ24StGJ&sig=eBTiJq4i1iNO6SZRGokqfvfT4EM&hl=sl&sa=X&ei=MP9zT9b0G4ztsgaWwNDjDQ&ved=0CG8Q6AEwCA#v=onepage&q=otitis%20externa%20flora&f=false, (2.4.2012)

MOTALN, M.: Moč zdravilnih rastlin – netreski. Moji pogledi, portal. URL.: http://moji-pogledi.com/blog/objava/moc-zdravilnih-rastlin-netresk-sempervivum-tectorum, 2009 (citirano: 1.4. 2012)

PUSTOVRH, N.: Vnetje ušesa. Viva, portal za zdravo življenje. URL: http://www.viva.si/Uho-grlo-nos-Otorinolaringologija/2410/Vnetje-u%C5%A1esa (3.4.2012)

SANDRA: Netresk, vnetja ušes. Med.Over.Net, blog. URL: http://med.over.net/forum5/read.php?61,2155110, 15.12.05 (citirano 1. 4. 2012)

SHAHANDASHTI FERDOSI, E.: The Iranian Journal of Otorhinolaryngology. 2010 . str. 93 http://www.sid.ir/en/VEWSSID/J_pdf/86120106006.pdf, (2.4. 2012)

SLATNER, J.: Netreski v Sloveniji. URL: http://www2.arnes.si/~sopjslat/netreski/ (1999).

SLATNER, J., DONKO, M. in M. PRELEC: Netreski v Sloveniji. V Welwitschia 2(3/4), glasilo Društva prijateljev kaktej Slovenije, Ljubljana (1999), s. 68 - 91.

STOPPARD, M.: Vnetje srednjega ušesa. Vizita.si, portal. Prevod: Mateja Pirš, Barbara Krevel, Martin Kocjan, Sabina Lodrant, Senja Požar, Liza Grčar, Marjeta Koren, Mladinska


55

knjiga Založba, 2007) (3.4.2012) URL.: http://vizita.si/clanek/leksikon/vnetje-srednjega-usesa.html

WIKIPEDIJA, prosta enciklopedija: Uho. http://sl.wikipedia.org/wiki/Uho, 2012 (3.4.2012)

WILLFORT, R.: Zdravilne rastline in njih uporaba. Maribor, Založba obzorja Maribor (1978), s. 204 - 205.

WRABER, T.: Sto znamenitih rastlin na Slovenskem. Prešernova družba, Ljubljana (1990), s. 210.

ZDRAVJE IN MEDICINA: Antibiogram. Bolezen.si, portal. URL: http://bolezen.si/ostale-zdravstvene-teme/diagnostika-in-testiranje/2060-antibiogram, (2.4. 2012)

ZWITTNIG, B.: Slovenska flora. URL: http://www2.arnes.si/~bzwitt/flora/jovibarba_hirta.html, 2008 (1.4. 2012)

uèinek netreskov na u esne bakterijesopjslat/netreski/antibiogrami.pdf · 2014. 5. 22. ·...

Documents