uČilnica v naravi delovni · pdf fileuČilnica v naravi delovni list 1/2 9 rodoslovno...

UČILNICA V NARAVI Delovni list

www.uc i ln i cavnarav i . s i

1/29

RODOSLOVNO DREVO ŽIVALSTVA Avtor: Sandra Zvonar

1. Namen aktivnosti Sestaviti rodoslovno drevo živalstva in tako dobiti sistematični pregled.

2. Cilji aktivnosti Učenci:

• ponovijo živalski sistem; • se urijo v pridobivanju veščin timskega dela.

3. Ključni pojmi

Rodoslovno drevo, biodiverziteta.

4. Učna metoda Delo v skupinah, sestavljanje velikega plakata (npr. 2 x 2m).

5. Kratka navodila za učitelje ali opis poteka eksperimenta Učitelj že v naprej pripravi rodoslovno drevo živalstva na šestih plakatih – brez predstavnikov, samo deblo in veje. Učenci s pomočjo dodatne literature in navodil v skupinah narišejo ali izrežejo živali, ki pripadajo osnovnim živalskim deblom in drevo opremijo z imeni debel. Navodila morajo biti jasna, vsaka skupina ima približno enako veliko dela (1. skupina – sesalci; 2. skupina – ptiči, plazilci; 3. skupina – dvoživke, ribe; 4. skupina – iglokožci, spužve, praživali; 5. skupina – ožigalkarji, mehkužci; 6. skupina – kolobarniki, členonožci).

6. Pripomočki (v primeru, če so specifični npr. eksperimenti) Šest velikih plakatov, revije o živalih, slike živali, barvice, debeli alkoholni flomastri, škarje, lepilo.

7. Stopnja zahtevnosti (naravovarstveni tehnik – A, predšolski otroci – B, učenci – C, dijaki drugih srednjih šol – D) C.

8. Dodatna literatura oz. viri in literatura Svečko, M. (1998): Biologija 6 nekoliko drugače. Priročnik za učitelje. DZS. Ljubljana, str. 85-87.

www.uc i ln i cavnarav i . s i 2/30

Delovni listi

RODOSLOVNO DREVO ŽIVALSTVA Avtor: Sandra Zvonar 1. Rodoslovno drevo živalstva so sestavili zoologi tako, da so razvrstili organizme po

njihovih sorodnostih v telesni zgradbi. a. Spodnjo sliko dopolni tako, da v okenčke vpišeš ustrezna debla živali. Pomagaš si

lahko s knjigo ali učbenikom. b. Poleg dopiši še po nekaj predstavnikov, ki jih poznaš/si jih srečal pri delu v

Dravinjski dolini.

http://muttslikeme.files.wordpress.com/2009/07/treeolife3.jpg, 14.8.2009.


Delovni listi

KOLOBARNIKI Avtor: Sandra Zvonar

1. Namen aktivnosti Uvrstiti različne kolobarnike v sistem, opazovati njihovo premikanje.


• opazujejo živega deževnika in ga opišejo; • opazujejo živega deževnika in ga skicirajo ter označijo njegove telesne regije; • s pomočjo stereolupe opazujejo kolobarje in ščetine deževnika; • deževnika položijo na list papirja in poslušajo prasketanje.

3. Ključni pojmi

Deževnik, ščetine.

4. Učna metoda Opazovanje.

5. Kratka navodila za učitelje ali opis poteka eksperimenta Skupaj z učenci poiščemo nekaj deževnikov. Te opazujemo pod stereolupo in jih skiciramo. Pozorni smo na kolobarnike, sedlo in ščetine. Poslušamo kako lezejo na kosu papirja (papir mora biti tanek). Razmislimo, zakaj prilezejo deževniki ob dežju iz prsti.

6. Pripomočki (v primeru, če so specifični npr. eksperimenti) Deževniki, petrijevka, lupa, stereolupa, list papirja.




Delovni listi

KOLOBARNIKI Avtor: Sandra Zvonar 1. S pomočjo majhne lopate izkoplji luknjo in v prsti poišči nekaj deževnikov.

a. Opazuj deževnika in ga skiciraj.

Skica 1: Deževnik

b. Na skici označi njegove telesne regije. c. Deževnika položi na list papirja in pozorno poslušaj. Ali kaj slišiš? Kaj je to? d. Opazuj ga še pod stereolupo in ugotovil boš zakaj si slišal ta zvok. e. Po opazovanju pod stereolupo ga natančneje skiciraj in označi skicirane dele.

Skica 2: Kolobarji in ščetine deževnika


Delovni listi

POLŽI S HIŠICO ALI BREZ NJE Avtor: Sandra Zvonar

1. Namen aktivnosti Določiti vrste polžev na opazovanem območju in proučiti njihovo življenje.


• opazujejo živega polža in ga opišejo; • opazujejo živega polža in ga skicirajo ter označijo njegove telesne regije; • s pomočjo preprostega ključa določijo hišice polžev.

3. Ključni pojmi

Kopenski polži, noga, plašč, drobovnjak, hermafroditi.

4. Učna metoda Opazovanje in določevanje polžev.

5. Kratka navodila za učitelje ali opis poteka eksperimenta Učitelj pelje učence na teren, kjer naberejo nekaj predstavnikov polžev. Te skupaj določijo in jih spustijo nazaj v naravo. Naredijo seznam opaženih vrst.

6. Pripomočki (v primeru, če so specifični npr. eksperimenti) Določevalni ključ.


8. Dodatna literatura oz. viri in literatura Svečko, M. (1998): Biologija 6 nekoliko drugače. Priročnik za učitelje. DZS. Ljubljana, str. 39-40. Bajd, B. (1996): Moje prve školjke in polži. Ključ za določanje. DZS. Ljubljana.


Delovni listi

POLŽI Avtor: Sandra Zvonar 1. Veda in znanost o mehkužcih se imenuje malakologija. Polži so ena najštevilčnejših

skupin, ki spada pod deblo mehkužcev. Poznamo pa še školjke in glavonožce. a. Dopolni sliko z ustreznimi imenovanji za posamezne dele polža. b. Z rumeno barvico pobarvaj regijo glave, z rdečo regijo noge in z modro regijo

plašča.

http://www.geocities.com/sseagraves/snailanatomybw.gif, 15.8.2009.

lupina noga tentakli oči

usta dihalna pora plašč ustje lupine


Delovni listi

POLŽI Avtor: Sandra Zvonar 1. Spodnja slika prikazuje strgačo ali radulo polža.

a. Kakšne oblike je strgača na sliki? __________________________________________________________________ b. Čemu služi strgača? __________________________________________________________________ c. Iz česa je zgrajena? __________________________________________________________________

http://www.scielo.br/img/revistas/bjb/v67n4/18f1.jpg, 14.8.2009.


Delovni listi

RAKI Avtor: Sandra Zvonar

1. Namen aktivnosti Poiskati čim več različni predstavnikov rakov, tako v vodi, kot na kopnem.


• s pomočjo mikroskopa opazujejo vodne bolhe; • na podlagi opazovanja vodnih bolh pod mikroskopom jih skicirajo in označijo

njihove dele; • s pomočjo stereolupe opazujejo mokrice in jih skicirajo.

3. Ključni pojmi

Vodne bolhe, mokrice, odpadlo listje.

4. Učna metoda Mikroskopiranje, opazovanje.

5. Kratka navodila za učitelje ali opis poteka eksperimenta Učenci mikroskopirajo kapljico vode v kateri so vodne bolhe, jih skicirajo in označijo telesne dele. Še posebej pozorni so na opazovanje bitja srca in iztrebljanje. Med listnim opadom poiščejo mokrice in jih opazujejo pod stereolupo. Te skicirajo in označijo telesne dele. Poiščejo skupne lastnosti mokric, bolh in navadnih potočnih rakov.

6. Pripomočki (v primeru, če so specifični npr. eksperimenti) Mikroskop, pribor za mikroskopiranje, stereolupa.

7. Stopnja zahtevnosti (naravovarstveni tehnik – A, predšolski otroci – B, učenci – C, dijaki drugih srednjih šol – D) C, D.



Delovni listi

RAKI Avtor: Sandra Zvonar 1. Na sliki označi telesne dele raka.

http://www.enchantedlearning.com/subjects/invertebrates/crustacean/label/crayfish/, 14.8.2009.


Delovni listi

PAJKI Avtor: Sandra Zvonar

1. Namen aktivnosti Opazovati različne vrste pajkov, kako pletejo mreže, kako se prehranjujejo.


• ulovijo čim več različnih vrst pajkov in jih določijo; • opazujejo različne oblike pajkovih mrež in jih povežejo s posameznimi vrstami

pajkov; • s pomočjo stereolupe opazujejo telesno zgradbo pajkov in jih skicirajo; • naredijo seznam opazovanih pajkov na določenem območju.

3. Ključni pojmi

Pajki, mreže, predilne bradavice.

4. Učna metoda Opazovanje.

5. Kratka navodila za učitelje ali opis poteka eksperimenta Učence peljemo na travnik, gozd in naberemo nekaj različnih pajkov. Te določimo in naredimo seznam najdenih vrst na opazovanem območju. Pajke opazujemo pod stereolupo in jih skiciramo. Posebej smo pozorni na predilne bradavice. V naravi si ogledamo različne oblike mrež, lahko jih fotogafiramo in jih povežemo z vrsto pajka, ki jo je spletla.

6. Pripomočki (v primeru, če so specifični npr. eksperimenti) Rjuhe, petrijevke, stereolupa.




Delovni listi

PAJKI Avtor: Sandra Zvonar 1. Sprehodi se po gozdu ali travniku in s pomočjo petrijevk, kečerjev in belih rjuh ulovi

nekaj pajkov. Nekatere boš našel na tleh, druge na grmih, kjer pletejo baldahinaste mreže, spet tretje na vejah dreves ali na travniških rastlinah. a. Opazuj pajka in ga skiciraj.

Skica 1: Pajek b. Na skici označi njegove telesne regije. c. Pod stereolupo opazuj predilne bradavice pajka in jih skiciraj.

Skica 2: Predilne bradavice

d. S pomočjo določevalnega ključa določi nekaj najdenih predstavnikov in naredi

seznam, ki ga opremiš s slovenskim in latinskim imenom, krajem kjer si ga našel in datumom.


Delovni listi

KOMARJI

Avtor: Sandra Zvonar

1. Namen aktivnosti Ugotoviti, kje vse se nahajajo komarji, spoznati njihov življenjski krog, prehranjevanje in utemeljiti njihove koristi in škodljivosti.


• ob mlakah poiščejo ličinke komarjev in jih opazujejo pod stereolupo; • naredijo plakat na katerem prikažejo komarje in njihove ličinke v

prehranjevalni verigi; • razmislijo o njihovi koristi in škodljivosti.

3. Ključni pojmi

Komar, ličinka komarja, malarija, prenašalec, povzročitelj, mlaka, gambuzija.

4. Učna metoda Terensko delo, plakat.

5. Kratka navodila za učitelje ali opis poteka eksperimenta Učence peljite v naravo. Naj sami razmislijo, kje so območja, kjer se nahajajo komarji in zakaj ravno tam. Ujemite nekaj ličink in jih opazujte pod stereolupo. Z njimi lahko nahranite ribe v akvariju. Primerjajte ličinke z odraslo živaljo, tudi njihovo prehranjevanje. Naredite plakat prehranjevalne verige, kamor boste vključili komarje in njihove ličinke. Razmislite o koristih in škodljivosti komarjev. Ovrednotite učinkovitost nekaterih poznanih ukrepov za zaščito pred komarji. Pogovorite se o boleznih, ki jih prenašajo. Poudarite, da so komarji prenašalci, plazmodiji pa povzročitelji bolezni!

6. Pripomočki (v primeru, če so specifični npr. eksperimenti) Stereolupa, ličinke komarja, plakat.

7. Stopnja zahtevnosti (naravovarstveni tehnik – A, predšolski otroci – B, učenci – C, dijaki drugih srednjih šol – D) C



Delovni listi

KOMARJI Avtor: Sandra Zvonar 1. Spodnja slika prikazuje življenjski krog komarja.

a. Na prvo sliko napiši dele odraslega komarja, ki jih označujejo črte. b. Na drugo sliko, v vsak okvirček napiši stopnjo razvoja komarja od jajčec do

odrasle živali. c. Kako imenujemo preobrazbo komarja iz jajčeca v odraslo žival?

Komar izleže jajčeca na gladino vode.

ustni deli

vodna gladina

dihalna cevka

sestavljeno oko

noge

ščetine za hranjenje

črevo

traheja

dihalna cevka

antena


Delovni listi

http://www.biology-resources.com/documents/Mosquito-life-cycle-1.doc, 14.8.2009. 1. Spodnja slika prikazuje razvojni krog povzročitelja bolezni z izmenično vročino in

mrzlico. a. Kako imenujemo povzročitelja te bolezni, ki jo prenaša komar mrzličar? ________________________________________________________________________ b. Kako se imenuje ta bolezen in kakšni so njeni simptomi? ________________________________________________________________________ c. Katere bolezni še poznaš, katerih vzrok so praživali ter kdo so prenašalci? ________________________________________________________________________________________________________________________________________________

http://www.biology-resources.com/documents/Parasitic-protozoa-malaria.doc, 15.8.2009.

(1) pik komarja okuži človeka, s prenosom povzročitelja bolezni

(2) paraziti prodrejo v zdravega človeka

(3) parazit najprej vstopi v jetrno celico

(4) razmnoževanje

(5) potuje iz jetrnih celic v rdeče krvne celice

(6) razmnoževanje

(7) rdeče krvne celice počijo, novi paraziti pa prodrejo v nove rdeče krvne celice

vročina


Delovni listi

KOMARJI Avtor: Sandra Zvonar 2. Ali te je že kdaj pičil komar? Kaj si ob tem občutil in zakaj? Kako lahko preprečimo

pike komarjev? Kaj storiš po piku komarja? Odgovore zapiši na črte. ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ 3. Sprehodi se do bližnje mlake in v posodico zajemi nekaj površinske vode. Pod

stereolupo opazuj ličinke komarjev. V okvirček skiciraj videno.

Skica 1: Ličinka komarja 4. Ali veš katere živali vse se prehranjujejo z ličinkam komarjev? Odgovor zapiši na črto. __________________________________________________________________________________ 5. Ali poznaš katero bolezen, ki jo prenašajo komarji? Ali se le-ta lahko pojavi tudi na

opazovanem območju? Odgovor zapiši na črto. __________________________________________________________________________________


Delovni listi

METULJI Avtor: Sandra Zvonar

1. Namen aktivnosti Opazovati metulje.


• s kečerji ulovijo nekaj metuljev in jih določijo; • s pomočjo stereolupe opazujejo metulja krila, glavo gosenice in metulja, nogo

gosenice in metulja ter videno skicirajo; • primerjajo gosenico z odraslim metuljem; • razumejo prednosti mimikrije;

3. Ključni pojmi

Metulji, bube, gosenice, popolna preobrazba, mimikrija.

4. Učna metoda Opazovanje, določevanje.

5. Kratka navodila za učitelje ali opis poteka eksperimenta Učence peljemo na travnik, kjer s pomočjo kečerjev ulovimo nekaj metuljev. Te damo v alkohol ali jih ujamemo v petrijevke za poznejše določanje. Naredimo seznam opazovanih metuljev na določenem območju. Pod stereolupo si podrobneje ogledamo krila in glavo. Poiščemo kakšno gosenico in jo primerjemo z odraslim metuljem. Tudi to opazujemo pod stereolupo. Skicirajo krila metuljev, glavo gosenice in metulja ter nogo gosenice in metulja. Naštejejo primere mimikrije v naravi.

6. Pripomočki (v primeru, če so specifični npr. eksperimenti) Kečerji, stereolupa, petrijevke.


8. Dodatna literatura oz. viri in literatura Svečko, M. (1998): Biologija 6 nekoliko drugače. Priročnik za učitelje. DZS. Ljubljana, str. 59-60. Kurillo, J. (1992): Metulji Slovenije. Priročnik za prepoznavanje in opazovanje naših metuljev. Državna založba Slovenije. Ljubljana.


Delovni listi

KAČJI PASTIRJI Avtor: Sandra Zvonar

1. Namen aktivnosti Opazovati kačje pastirje v naravi, njihovo razmnoževanje, ugotoviti zakaj se poleti zadržujejo ob celinskih vodah.


• ob mlaki s pomočjo kečerjev ulovijo nekaj kačjih pastirjev in naberejo nekaj njihovih ličink;

• primerjajo zgradbo odraslega kačjega pastirja in ličinke; • določijo vrsto ujetih kačjih pastirjev; • fotografirajo kačje pastirje med parjenjem, odlaganjem jajčec, levitvijo,

letenjem, …

3. Ključni pojmi Kačji pastir, roparska ličinka, levitev, celinske vode.

4. Učna metoda Opazovanje, določevanje, fotografiranje.

5. Kratka navodila za učitelje ali opis poteka eksperimenta Učence odpeljemo do bližnje mlake. S kečerji nalovimo nekaj kačjih pastirjev in jih damo v alkohol ali zapremo v petrijevke. Naberemo nekaj ličink, ki se nahajajo tik pod gladino na rastlinskih steblih. Primerjamo odraslega kačjega pastirja in njegovo ličinko. Fotografiramo kačje pastirje (če je možno in če je primeren čas) ob njihovem parjenju, odlaganju jajčec, levitvi, letenju, ... Ujete kačje pastirje določimo po določevalnem ključu in naredimo seznam vrst, ki se nahajajo na opazovanem območju.

6. Pripomočki (v primeru, če so specifični npr. eksperimenti) Kečerji, alkohol, posodice s pokrovom, petrijevke, fotoaparat, določevalni ključ.



Ali veš: • da kačji pastirji svojih kril ne morejo zložiti nazaj na zadek; • da razvoj kraljevega kačjega pastirja od jajčeca do odrasle živali traja leto dni, razvoj

zelenega 2-3 leta in razvoj potočnega 3-5 let; • da se vsi omenjeni kačji pastirji hranijo z različnimi vrstami žuželk, ki jih med letom

zgrabijo z nogami in jih med letom tudi pojedo.


Delovni listi

KAČJI PASTIRJI Avtor: Sandra Zvonar 1. Na označene dele na spodnji sliki dopiši imena delov kačjega pastirja.

http://palaeo.gly.bris.ac.uk/Palaeofiles/Fossilgroups/Odonata/Dragon.gif, 15.8.2009.


Delovni listi

NETOPIRJI Avtor: Sandra Zvonar

1. Namen aktivnosti Čim bolje spoznati to skupino sesalcev in z raziskovalnim delom na terenu ugotoviti, katere vrste se nahajajo na širšem območju Dravskega polja.


• podnevi iščejo potencialna netopirjeva zatočišča (podstrešja, zvoniki cerkva in stavb, jame, …);

• v mraku s pomočjo ultrazvočnih detektorjev poslušajo netopirje; • poskušajo ujeti nekaj netopirjev s pomočjo orintoloških mrež na preletih

netopirjev; • s pomočjo določevalnega ključa določijo vrste netopirjev v Dravinjski dolini; • naredijo seznam netopirjev v Dravinjski dolini; • anketirajo domačine o netopirjih in naredijo analizo rezultatov.

3. Ključni pojmi

Netopirji, ultrazvočni detektor.

4. Učna metoda Delo na terenu, anketiranje.

5. Kratka navodila za učitelje ali opis poteka eksperimenta Učitelji/profesorji na taboru/večdnevni ekskurziji učencem/dijakom čim bolj na zanimiv način približajo to vrsto sesalcev in jih vključujejo v različne dejavnosti dela na terenu, anketiranja. Anketa naj se izvede v dvojicah po okoliških hišah, cerkvah. Plakat učencev in poročilo učitelja naj bo zaključna analiza. Dijaki/študentje naj naredijo poročilo sami pod mentorstvom profesorja.

6. Pripomočki (v primeru, če so specifični npr. eksperimenti) Ultrazvočni detektorji, določevalni ključ, ornitološke mreže, anketni vprašalniki.

7. Stopnja zahtevnosti (naravovarstveni tehnik – A, predšolski otroci – B, učenci – C, dijaki drugih srednjih šol – D) A, C, D.

8. Dodatna literatura oz. viri in literatura Svečko, M. (1998): Biologija 6 nekoliko drugače. Priročnik za učitelje. DZS. Ljubljana, str. 82-84. Kodele Krašna, I. (2004): Biološko raziskovalni tabor »LIG 2004«. Zavod RS za varstvo narave. Ljubljana, str 31-38.


Delovni listi

ANKETNI VPRAŠALNIK 1. Spol anketiranca(obkroži):

a. ženska b. moški

2. Starost anketiranca: ______ let 3. Kakšno je domače ime za netopirja? __________________________________________________________________________________ 4. Kje in kdaj so bili videni? __________________________________________________________________________________ 5. Ali se velikokrat pojavljajo? __________________________________________________________________________________ 6. Kam bi uvrstili netopirje? __________________________________________________________________________________ 7. S čim se prehranjujejo netopirji? __________________________________________________________________________________ 8. Kako se netopirji orientirajo? __________________________________________________________________________________


Delovni listi

NETOPIRJI Avtor: Sandra Zvonar 1. Spodnja slika prikazuje kosti zgornjih okončin pri človeku, petrozaver, ptiču in

netopirju. a. Z modro barvo pobarvaj nadlahti pri vseh predstavnikih, z rjavo podlaht in

koželjnico, z rdečo zapestnice, z vijolično dlančnice in z zeleno prstnice. b. Kako imenujemo ta pojav, ki kaže na skupen izvor različnih vretenčarjev?

Odgovor zapiši na črto. _______________________________________________ c. Kakšna je funkcija zgornjih okončin pri človeku in kakšna pri netopirju? V

čem so podobnosti in kje razlike? Odgovor zapiši na črto. ________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

http://images.google.si/imgres?imgurl=http://www.jwaller.co.uk/batgroup/images/biology/bat%2520vs%2520skeleton.jpg&imgrefurl=http://www.jwaller.co.uk/batgroup/biology.asp&usg=__7At-5jE5IwbxxY0LNnMNyzGqhyc=&h=578&w=458&sz=39&hl=sl&start=10&um=1&tbnid=DeoN7B-VsiqsuM:&tbnh=134&tbnw=106&prev=/images%3Fq%3Dbat%26hl%3Dsl%26rls%3Dcom.microsoft:sl%26sa%3DN%26um%3D1, 12.8.2009.


Delovni listi

NETOPIRJI Avtor: Sandra Zvonar 1. Netopirji so leteči sesalci, ki čez dan mirujejo. V mraku pa se odpravijo na nočni lov.

Oglej si sliki in reši naloge. a. Poimenuj označene dele telesa. b. Besede ali besedne zveze iz spodnjih dveh okvirjev pravilno poveži med seboj.

http://www.jwaller.co.uk/batgroup/images/biology/bat%20vs%20skeleton.jpg, 12.8.2009. Telesni del Naloga velika ušesa usta z zobmi prstni koš sprednje okončine rep letalna koža oprijemalni prsti

z njimi lovi zvok z njimi lovi plen varuje srce in dihalne organe z njimi leti z njo uravnava hitrost letenja z njimi čez dan visi z njim lovi ravnotežje


Delovni listi

PTICE Avtor: Sabina Hriberšek

1. Namen aktivnosti Učenci se seznanijo z različnimi vrstami ptic.


• opazujejo različne vrste ptic; • prepoznajo različne vrste ptic; • naštejejo lastnosti določenih ptic; • se seznanijo z zakonodajo o varovanju ptic.

3. Ključni pojmi

Ptice, zakonodaja o varovanju ptic, opazovanje ptic.

4. Učna metoda Razgovor, opazovanje ptic.

5. Kratka navodila za učitelje ali opis poteka eksperimenta Učenci se sprehodijo po učni poti in opazujejo ptice. Med sprehodom poteka diskusija o imenih in lastnostih ptic. Pri točki, ki se navezuje na ptice, rešijo učenci 1 in 2 nalogo na delovnem listu. Nato sledi pogovor o zakonodaji varovanja ptic, kjer učitelj in učenci skupaj naštejejo nekatere pomembne in uporabne povzetke členov v zvezi s to zakonodajo. Za konec učenci preverijo svoje znanje o pticah z reševanjem 4. in 6. naloge. 5. naloga je namenjena dijakom.

6. Pripomočki (v primeru, če so specifični npr. eksperimenti) Barvice, daljnogled, določevalni ključ.

7. Stopnja zahtevnosti (naravovarstveni tehnik – A, predšolski otroci – B, učenci – C, dijaki drugih srednjih šol – D) B, 5. naloga tudi za A in D.

8. Dodatna literatura oz. viri in literatura Povzeto po: Pečnik, J., Ptice in mladi. Praktični nasveti za boljše poučevanje. Osnovna šola Šmarjeta, Šmarješke Toplice, 1996, str. 6-15.

Ali veš… - da v peščenih stenah vzdolž Dravinje gnezdi ena naših najlepših ptic, vodomec (http://www.natura2000.gov.si/fileadmin/user_upload/Knjiznjica/Publikacije/natura2000_dravinja.pdf, 11.8.2009). - da v Sloveniji gnezdi okoli 200 vrst ptic. Med njimi jih je kar 163 ogroženih vrst ptic (www.os-brusnice.si/.../Sedmi.../PTICE%20V%20SLOVENIJI.doc, 12.8.2009). Ideje za opazovalno točko: Ob tabli se lahko postavi še nekaj ptičjih krmilnic. Tabla bi lahko bila blizu vode, tako da bi lahko učenci videli vodomca. Lahko bi v bližini table bila zbirka ptičjih peres. Nekaj o zakonu o ohranjanju prosto živečih ptic: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=DD:15:01:31979L0409:SL:PDF (12.8.2009).


Delovni listi

PREDSTAVNIKI PTIČEV Avtor: Sandra Zvonar

1. Namen aktivnosti Opazovanje ptic v Dravinjski dolini.


• se urijo v opazovanju ptic; • se urijo v rokovanju z določevalnim ključem; • naredijo popis ptic na opazovanem območju; • naredijo seznam ogroženih vrst, ki so jih opazili; • se pozanimajo ali v bližini njihovega kraja deluje Društvo za opazovanje in

proučevanje ptic Slovenije ter izvedo kaj več o tem.

3. Ključni pojmi Ornitologija, ornitološke mreže, DOPPS.

4. Učna metoda Delo na terenu, opazovanje ptic.

5. Kratka navodila za učitelje ali opis poteka eksperimenta Profesorji peljejo dijake/študente na teren. Postavijo nekaj ornitoloških mrež, z daljnogledi opazujejo ptice in jih skušajo določiti. Naredijo seznam opaženih ptic. Zabeležijo podobnosti in razlike med opazovanimi pticami in se na podlagi tega naučijo več o samih vrstah. Seznanijo se z DOPPS.

6. Pripomočki (v primeru, če so specifični npr. eksperimenti) Daljnogled, slikovni določevalni ključi, ornitološke mreže.

7. Stopnja zahtevnosti (naravovarstveni tehnik – A, predšolski otroci – B, učenci – C, dijaki drugih srednjih šol – D) A, D.

8. Dodatna literatura oz. viri in literatura Svečko, M. (1998): Biologija 6 nekoliko drugače. Priročnik za učitelje. DZS. Ljubljana, str. 79-81. Dierschke, V. (2008): Kateri ptič je to? Narava. Olševek. Singer, D. (2004): Kateri ptič je to? Ptiči Evrope. Narava. Kranj.


Delovni listi

PTICE Avtor: Sabina Hriberšek 1. Med sprehodom v naravi opazuj ptice in nato izpolni spodnjo tabelo. Datum opazovana ptica vreme

skica opazovane ptice skica opazovane ptice skica opazovane ptice

opis ptice opis ptice opis ptice

2. Dobro si oglej ptice, preberi opise in jih poimenuj. S puščico poveži ustrezno ptico in

opis. Nato ptice pobarvaj, pri tem pa si pomagaj s knjigami in opazovanjem teh ptic v naravi.


Delovni listi

3. Preveri svoje znanje povezano z zakonodajo tako, da odgovoriš na naslednja vprašanja.

a) Zakaj ptice ločimo na lovne in nelovne? _______________________________________________________________________________ b) Ali smemo z zaščitenimi pticami grdo ravnati? _______________________________________________________________________________ c) Kako lahko varujemo ptice? _______________________________________________________________________________ d) Kdaj lahko odstranjujemo gnezda? _______________________________________________________________________________ e) Kdo sme loviti ptice? _______________________________________________________________________________ f) Zakaj lovijo ptice? _______________________________________________________________________________ g) Kdaj smejo vrtnarji, sadjarji, poljedelci in gozdarji požgati ledine? _______________________________________________________________________________ h) Kako se mladi obnašamo do ptic? _______________________________________________________________________________

4. Dobro si oglej silhuete ptic. V okvirček k številkam vpiši ime ptice. Ugotovi, koliko

ptic si prepoznal.


Delovni listi

Če si prepoznal več kot 15 ptic, ti čestitamo. 5. Opazuj ptice in jim določi njihovo slovensko in latinsko ime s pomočjo določevalnega

ključa. Rešitve vpiši v spodnjo razpredelnico. Slovensko ime ptice Latinsko ime ptice 6. Reši križanko. Rešitev križanke ti bo podala ime ptice, ki je najpogostejša ujeda v

Srednji Evropi in pri nas.

a. Pokrit prostor, podoben hiški, v katerega se daje hrana za ptice. b. Ena ______ še ne prinese pomladi. c. Tukaj ptice valijo svoja jajca. d. Ptica ki gnezdi na dimnikih. e. Pripomoček za opazovanje ptic.

a.

b.

c.

d.

e.


Delovni listi

OPAZOVALNI LIST - PTICE – gnezdilnice Avtor: Sandra Zvonar Delo je potrebno prirediti stopnji izobraževalnega programa. V prilogi so načrti za najtežjo stopnjo izdelave na profesionalnem nivoju. Pripravil boš gnezdilnice in opazoval ptice. Spomladi, ko se ptice pričnejo pariti, je primeren čas, da narediš gnezdilnico. Prej ko jo postaviš, večja je možnost, da jo bodo ptice uporabile. Različne ptice iščejo različna mesta za gnezdenje, zato se gnezdilnice razlikujejo. Gnezdilnice pritrdi na drevo ali na zid, na mesta, ki so varna pred sončno pripeko in vetrom. Poskrbi, da bodo zunaj dosega mačk. V bližino razporedi materiale (volno, papir, blago, vato), za katere meniš, da bi jih ptice lahko uporabile za izdelavo gnezda. Zabeleži datum, ko je bila gnezdilnica postavljena. Vsak dan opazuj in si beleži ugotovitve. OPOZORILO: Ptic med gnezdenjem ne smemo ogrožati. Razmisli, kaj bi lahko motilo ptice. Kako boš to upošteval pri opazovanju? GNEZDILNICE Pripomočki: Pripomočki za izdelavo različnih gnezdilnic najdeš na spletni strani: http://gnezdilnice.si/. Postopek: Navodila za izdelavo različnih gnezdilnic najdeš na spletni strani: http://gnezdilnice.si/. 1. Odgovori na vprašanja:

a. Kako veš, ali je gnezdilnica naseljena? b. Ali so gnezdilnico naselile ptice, za katere je bila pripravljena? Zakaj meniš, da je

tako? c. Kako pri pticah razlikuješ samca od samice? d. Ali vidiš pogosteje samca ali samico? e. Kaj počneta, kadar ju vidiš? f. Kaj se dogaja z materiali, ki si jih pripravil za izdelavo gnezda?

Literatura in viri: Strgar, J., Vrščaj, D. (2000): Raziskujmo živa bitja v domači okolici. Učbenik za izbirni predmet v devetletni osnovni šoli. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana, str. 21. Medmrežje: http://gnezdilnice.si/, 14.8.2009.


Delovni listi

OPAZOVALNI LIST - PTICE – krmilnica za ptice Avtor: Sandra Zvonar Ta naloga je primerna za izvajanje v zimskem času. Pripravil boš krmilnico in hrano za ptice in ptice opazoval. PTIČJA KRMILNICA Pripomočki: en 1,5m kol, štiri 30cm dolge in 3cm visoke kose lesa, ali debelejše ravne veje, ploščo lesa velikosti 30 x 30cm, žeblje, kladivo, lepilo za les, semena. Postopek: kol zabiješ v zemljo, nanj pa z žebljem pritrdiš ploščo lesa, katero si pred tem oblepil z debelejšimi vejami ali kosi lesa. V hranilnico vsuj semena. 1. Odgovori na vprašanja

a. Ali se vse ptice, ki obiščejo krmilnico, hranijo z isto vrsto hrane? b. Je katera vrsta hrane bolj priljubljena kot druge? c. Ali katera vrsta ptic poskuša odgnati druge? d. Ali obišče krmilnico več ptic v slabem vremenu? e. Ali je v dnevu obdobje, ko se ptice ne hranijo? f. Ob kateri uri se ptice prenehajo hraniti in odletijo prenočit? g. Kako se ptic vedejo do drugih živali in do ljudi? h. Ali katera ptica obišče krmilnico, ne da bi se hranila? i. Kako hitro za tem, ko dodaš hrano, se ptice vrnejo na krmilnico? j. Je katera hrana, ki se je ne dotaknejo?

PTIČJA HRANA Pripomočki: moka, voda, mast, jedilna barvila, posoda, kuhalnica Postopek: Naredi zmes moke, vode in masti. Ne kuhaj je! Razdeli jo v koščke velikosti oreha. Košček daj na krmilnico in poglej, ali so ga ptice pojedle. Če so ga, koščke pobarvaj z jedilno barvo. Uporabi kar največ barv. Vse pobarvane koščke postavi hkrati na krmilnico. 2. Odgovori na vprašanja:

a. Ali ima barva hrane kakršen koli učinek? b. So ptice pojedle vse koščke, ali je katera barva ostala? c. Katero barvo so najprej izbrale? Naredi vrstni red izbranih barv. d. Ali je kakšna povezava med barvami hrane, ki so jih ptice najprej izbrale, in njihovo

naravno hrano? e. Ali je za ptice dobro, da se ne hranijo vse z enako barvo?

Literatura in viri: Strgar, J., Vrščaj, D. (2000): Raziskujmo živa bitja v domači okolici. Učbenik za izbirni predmet v devetletni osnovni šoli. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana, str. 12.


Delovni listi

ŽIVALSKI SLEDOVI Avtor: Sandra Zvonar

1. Namen aktivnosti Opazovati življenje v naravi v vseh letnih časih in prav tako opazovanje življenja živali, ki so aktivne samo ponoči.


• opazujejo različne živalske sledove v naravi (brlogi, gnezda, stopinje, ogrizi, iztrebki, izbljuvki, jajca, perje, dlaka, krtine, šiške, pajkove mreže, …);

• analizirajo pojavljanje sledov določenih živalskih vrst v Dravinjski dolini; • na podlagi različnih sledeh sklepajo o življenju določenih živalskih vrst v

Dravinjski dolini.

3. Ključni pojmi Brlogi in gnezda, stopinje in sledi hoje, sledovi hranjenja – ogrizi, iztrebki in izbljuvki, ptičja jajca, perje, krtine, šiške, pajkove mreže, dupla.

4. Učna metoda Delo na terenu.

5. Kratka navodila za učitelje ali opis poteka eksperimenta Z učenci/dijaki/študenti se odpravimo v gozd, na travnik, na polje in poiščemo vse, kar kaže na to, da je tam bila ali je še neka živa žival. Pajkove mreže orosimo s pršilko, da jih lažje opazimo ali se na teren odpravimo zgodaj zjutraj, ko je na mrežah še rosa. Ostise stopinj v snegu ali blatu zalijemo z mavcem, posušene odlitke pa spravimo v vrečko, ki jo opremimo z vizitko (ime živali, kraj, datum), … Naredimo zbirko sledi in spisek vseh živali, za katere smo na ta način ugotovili, da prebivajo v tej okolici.

6. Pripomočki (v primeru, če so specifični npr. eksperimenti) Knjige za določanje živalskih sledi, daljnogled, plastične vrečke, posoda za mavec, mavec, voda, lopatka za mešanje, pršilka z vodo, fotoaparat.

7. Stopnja zahtevnosti (naravovarstveni tehnik – A, predšolski otroci – B, učenci – C, dijaki drugih srednjih šol – D) A, C, D.

8. Dodatna literatura oz. viri in literatura Hecker, F. (2007): Živalski sledovi. 125 živali in njihovih sledov. Narava. Olševek. Strgar, J., Vrščaj, D. (2000): Raziskujmo živa bitja v domači okolici. Učbenik za izbirni predmet v devetletni osnovni šoli. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana, str. 24-25.

uČilnica v naravi delovni · pdf fileuČilnica v naravi delovni list 1/2 9 rodoslovno...

Documents