T U R I S T I Č N I P R O S P E K T O B Č I N E D O B R O V A - P O L H O V G R A D E C

Znamenitosti Kulturna dediščina

Šport Kulinarika in domača obrt

DobrovaPolhov GradecDobrovaPolhov Gradec

Slovensko

Zanimivosti in prireditve

Blagajev volčin - dvakrat odkrita roža. Prvenstvo in ime po najditelju

je pripadlo gro-fu Blagaju iz Pol-hovega Gradca. Od 1898. leta je skupaj s pla-niko prva za-ščitena rastlina na Kranjskem, ob tistem času zaradi ogleda saškega kralja imenovana tudi kraljeva roža.Babčarjev ta­

bor v Babni Gori. Stožčasta strma skala, na kateri naj bi bila v turških časih utrdba, povezana z ženskim pogumom pri obrambi pred Turki.

Soteska s prepadnimi stenami bli-zu domačije Plaznik pri Šentjoštu. Arheološko najdišče na Marinče­vi planini na Planini nad Horjulom, najdbe so iz pozne prazgodovine. Najdeni predmeti so shranjeni na hišni številki 5. Kozolec v Babni Gori, pripeljan iz Črnega Vrha, v katerem prirejajo vsakoletno tekmovanje na diato-nični harmoniki, je iznajdljiv primer nove vloge kozolcev. V njem se lah-ko organizirajo pikniki in družabna srečanja – možnosti za trženje. Znamenitost Butajnove je star vod njak iz začetka 20. stol. v obliki mlekarske kangle.Lipa v parku ob Polhograjski grašči-ni s premerom 5, 5 metra, ostanek nekdanjega z različnimi drevesi po-sajenega grajskega parka.

Dnevi medu: stro-kovno-razstavna in prodajna prireditev s sodelovanjem kultur-nih dejavnosti; preda-vanja in degustacije;Večer pod Vetr­nikom: regionalno tekmovanje na diato-nični harmoniki v Ko-zolcu v Babni Gori in izborno tekmovanje za Zlati glas harmoni-ke v Ljubečni;

Srečanje na Gori: tradicionalna prireditev s sodelovanjem pevskih zborov od blizu in daleč na Gori oz. Lovrencu; Dan pod Lovrencem: turistična prireditev s prikazom tradicionalne-ga kmečkega gospodarjenja;Blagajevi dnevi: razstavno-pro-dajna natečajna prireditev ob vsako

leto na novo izbrani kulinarični temi iz domačega okolja;Mozartovi dnevi: festival ljubiteljev klasične glasbe, zborovskega in solo petja; enkrat mesečno;Miklavžev sejem: razstavno-pro-dajna prireditev s sodelovanjem zla-sti okoliških osnovnih šol ob priljub-

ljenem decembrskem prazniku;salamijada: turistično-kulinarična prireditev z izborom najbolj kvalite-tno izdelane salame; degustacija. Nočni pohod na Grmado, spo-min na priznanje države Slovenije, (v petek, ki je najbližje polni luni v januarju).

Prireditve

Zanimivosti

Založila: Občina Dobrova - Polhov Gradec • Besedilo o občini: Milka Bokal • Podatke zbrala: Helena Čuk •Fotografije: arhiv občine • Viri receptov: Babičina kuhinja, OŠ Polhov Gradec • Sirarstvo Orešnik • Oblikovanje in priprava za tisk: Fanfara, d. o. o • Tisk: Bograf d. o. o. • Dobrova 2007

Če se polhograjsko območje razkriva s krajevnimi imeni, kot so Dvor, Gradec, Pristava, Škofije, ki se nanašajo na imenitnost gosposke, pa je dobrovski del z imeni naselij podoba naše narave. Ne samo Dobrova, ki z malo domišljije lahko spominja na travnate livade, dobrave, tudi vasi Podsmreka, Brezje, Gabrje, Hruševo, Hrastenice se razodevajo z imeni dreves, ki jih je polna naša slovenska zemlja. Obe območji prispevata vsako po svoje in sklepata celoto, brez katere bi bila Slovenija siromašnejša.

1Občina Dobrova - Polhov Gradec

Dobrova Leži na razcepu poti proti Horjulu in Polhovemu Gradcu. Je upravno sre-dišče občine. Po ljudskem izročilu naj bi naselje dobilo ime po tisočle-tnem hrastu, ki so ga 1888. leta po-drli. Ime bližnjega griča Gradišče in kmeta Gradišnika nakazujeta staro-slovansko naselitev. Marijina cerkev z mnogimi uslišanji je vabila številne vernike, tako da je bilo tu več sto-

letij živahno r o m a r s k o središče. Na Dobrovi je imel svojo vilo tudi po-glavar deže-le Kranjske dr. Jožef Poklukar. V okolici naj

bi iskali motive slovenski impresi-onisti. Možnost vpisa gledališkega abonmaja, organizirano zborovsko petje, šmarne maše dajejo Dobrovi še danes v občini posebno mesto.

Polhov Gradec slikovita vas v osrčju Polhograjskega hribovja. To je svet večjih in manj-ših kopastih hribčkov s samotnimi kmetijami med zelenimi gozdovi, med katerimi se skrivajo cerkve. Ta svet je zaznamovala tudi burna preteklost in narava ni prizanašala. O potresu 1348. leta v virih piše, da se je svet tresel štirideset dni, potres leta 1511 je podrl grad na vzpetini nad vasjo. Takrat je Polhov Gradec vstopil tudi v družbeno zgodovino, ko se je zaznamoval kot prvo žari-šče vseslovenskega kmečkega upo-ra 1515. leta. Opazno se je zapisal tudi v kulturno zgodovino. Omenja ga Primož Trubar, je eden redkih krajev, ki je omenjen v pesniškem

a lmanahu K r a n j s k a čbelica iz leta 1832, Cankar ga je domnev-no imel za n a j l e p š o s lovensko vas. Tudi

danes Polhov Gradec kulturno živi. Številni pevski zbori, kulturna, turi-stična, športna, planinsko, balinar-sko, klekljarsko in druga društva, folklorne skupine, krajevni muzej in druge dejavnosti dajejo kraju živa-hen utrip. Številne prireditve, med drugim Dnevi medu, Večer pod Vetrnikom, Srečanje na Gori, Dan pod Lovrencem, Miklavžev sejem, Blagajevi dnevi, Mozartovi dnevi, koncerti klasične glasbe, salamija-da, priložnostne razstave in druge občasne prireditve v Polhograjski graščini in Kulturnem domu Jakoba Trobca privabijo številne obiskoval-ce od blizu in daleč.

Črni Vrh še danes prevzame človeka s temni-mi, velikimi smrekami, po katerih naj bi kraj dobil ime. Po slemenih hribov poteka meja med škofjeloškim in polhograjskim svetom, po dolinah med njimi pa je potekala starodav-na tovorniška pot. Zemljepisna lega Črnega Vrha ga uvršča med najbolj zanimive pohodniške in kolesarske točke v Polhograjskem hribovju. Središče vasi je pod hribom z veliko cerkvijo sv. Lenarta, ki so jo zgradili po potresu 1895. leta. Glavni oltar je delo ljubljanske Tomanove delav-nice, stranska oltarja in prižnica pa Valentina Šubica. Mnoga rezbarska in druga dela spominjajo na enega prvih duhovnikov, vsestransko de-lujočega Bruna Ortnerja, ki se je po razpustu samostana v Bistri preselil konec 18. stoletja v Črni Vrh. Lju-dem veliko pomeni kapelica v sre-dišču vasi iz leta 1850. Mogočnost pa ni zaznamovala samo cerkve, ampak tudi arhitekturo gospodar-skih poslopij na domačijah. Hlev s tremi ladjami pri Omejcu, Črni Vrh 58, je le eden od več podobnih spo-menikov kmečki delavnosti in umni gospodarnosti in je vreden ogleda. To je svet pridnih, delovnih ljudi, ki svoje sile ob vsakodnevnem delu na kmetijah in drugod znajo zdru-žiti v kulturno, družabno in splošno koristno delovanje, tudi v okrilju kulturnega in turističnega društva. Po vasi se vsako leto poda Miklavž s spremstvom. Prav tako je postalo

tradicionalno kresovanje na Sovo-vem griču ob dnevu državnosti.

Šentjošt je slemenska vas z obcestnim je-drom v skrajnem jugozahodnem delu Polhograjskega hribovja. Tu je središče gospodarskega, kulturnega in družabnega življenja vasi in bliž-je okolice, ki se čez leto pretaka v kulturnem, športnem, planinskem in študentskem društvu ter celo v jadralnem klubu. Športne dejav-nosti s smučanjem in kolesarstvom se dopolnjujejo z avtokros dirko na Planini nad Horjulom. Kraj ima tako kot Dvor dve cerkvi. Starejša, sv. Jo-šta, je iz 13. stoletja. Po njej je kraj dobil ime. V zvoniku sta dva zvona častitljive starosti. Starejši je zvon z letnico 1354, ki ga je vlil zvonar Vi-vencius in velja za najstarejši zvon

na Kranjskem; drugi je iz okoli 1400. leta. Druga cerkev sv. Janeza Evan-gelista je župnijska in ima najstarejšo letnico 1664. Cerkvena umetnost v Šentjoštu pa živi tudi iz sedanjosti. Kapela mučencev z zavetniki vseh podružničnih cerkva je delo prvega polhograjskega akademskega kipar-ja Eda Dolinarja z Briš pri Polhovem Gradcu. Postavljena je v spomin na žrtve komunizma in II. svetovne vojne s tega območja. Avtor vitra-žev je Marko Jerman.

Občina Dobrova - Polhov Gradec Polhograjsko hribovje in dobrovska okolica, splet polj, vasi, gozdov, cerkvic in domačij

Večji kraji

Polhov Gradec

Butajnova

Črni Vrh

Dobrova

Šentjošt

Polhov Gradec

Butajnova

Črni Vrh

Dobrova

Šentjošt

1

5

6 2827

7

8

9

10

18

19

20

23

24

25

30

Občina Dobrova - Polhov Gradec

Polhov Gradec

Butajnova

Črni Vrh

Dobrova

Šentjošt

Polhov Gradec

Butajnova

Črni Vrh

Dobrova

Šentjošt

3

5

2

11

12

13

4

14

15

16

17

21

22

26

2931

32

33

34

35

36

1 km

LegendaPolhograjska planinska pot

Dostopi do Polhograjske planinske poti

Kolesarske poti od 1-7

Oznake vrhov

Oznaka cilja kolesarske krožne poti

merilo

Kje smo?

2

Kulturna dediščina

Območje Polhograjske gra-ščine je z enotami grad, Neptunov vodnjak in park

zaradi izjemnih kulturnih, krajinskih, arhitekturnih in zgodovinskih po-sebnosti prav tako kot cerkev v Dvoru kulturni spomenik državne-ga pomena. Park je eden redko ohranjenih osno urejenih parkov, ki ga obdajajo geometrijsko razpore-jene obrobe žive meje. S starodavno lipo, z baročnim nadstropnim dvorcem na mestu starejše utrdbe in Neptunovim vodnjakom je kot celota redko ohranjen spomenik

baročnega bivališča, v katerem je bil v 19. stoletju sedež ugledne družine Blagaj. Po grofu Blagaju (1786–1858) je imenovana roža blagajev volčin, ki raste na Gori oziroma Lovrencu. Celotna sedanja arhitekturna podoba tega predela z vodnjakom, angleškim stolpom z uro, gradom in grajsko baročno kapelo z umetelno oblikovanimi štukaturami je zasluga Marka An-tona Kunstla I. in je iz druge polovi-ce 17. stoletja. Posebna pozornost se v zadnjem času seli tudi na obrobne enote,

med njimi na vodno zajetje V lipcah, v katerem naj bi zapis besede Victor na eni od sten pričal o prisotnosti francoskih vojakov iz časa Napoleo-novih provinc. Zgradba ob graščini s sledovi druge sončne ure in v ljudskem izročilu ohranjene trditve, da je bila to nekdaj cerkev, še čaka na raziskovalno obdelavo. Iz pročelja izstopajoči oporniki so podobni kot na zunanjosti cerkve sv. Petra v Dvoru. Prva, bolj ohranjena sončna ura je na poslopju nasproti graščine, na bivališču nekdanjega grajskega oskrbnika. Graščina je danes prireditveni pro-stor številnih krajevnih in zunajob-činskih prireditev. Tu je poročna dvorana; stalno mesto ima v njej krajevni muzej, ki hrani narodopisno dediščino, predmete iz grajskega ži-vljenja in tudi dragocene najdbe iz najdišč v kraju samem in z Gore oz. Lovrenca.

Blagajev spomenik v obliki obeli-ska ob vznožju Lovrenca je slabih deset minut oddaljen od Polhograjske graščine. Postavljen je v spomin na obisk saškega kralja Friderika Avgu-sta II., ki je leta 1838 prišel občudovat novoodkrito rumeno jožefco – blagajev volčin.

Kalvarija ali Stari grad je vzpetina nad Polhovim Gradcem, do koder vodi pot s štirinajstimi obnovljenimi kapelicami križevega pota, v katerih so odlitki plastik Franceta Goršeta. Liki moških s klobuki in žensk z ru-tami izražajo preprosto, tipično slo-vensko postno vzdušje.

Praktični napotkiV Polhograjski graščini je poročna dvorana; mogoča je tudi sklenitev zakonske zveze v paviljonu v parku Polhograjske graščine. V starodav-nem okolju se svatje po poročni slovesnosti poveselijo pod mogoč-no grajsko lipo. Vse leto potekajo v Polhograjski graščini številne prire-ditve. Prostore in park je mogoče najeti za prireditve kulturnega zna-čaja in za take, ki ne posegajo v kul-turni spomenik prve kategorije.

Polhograjska graščina Zgodovina v sedanjosti

Kulturna dediščina

1 Polhograjska graščina Polhov Gradec 61, 1355 Polhov Gradec Tel: 01 364 56 94 e-pošta: p.grascina@volja.net

Informacije:

ORGANIZIRANI OGLEDI

2 Gotska cerkev sv. Petra v Dvoru (ogled z vodenjem 45 minut).

Kulturnozgodovinska dediščina Polhovega Gradca (ogled z vode-njem 60 minut).

Polhograjska graščina / krajevni muzej (ogled z vodenjem 45 minut). Celoten program za organizirane skupine zajema vse tri zgoraj navedene oglede in traja 3 ure.

www.grad-polhovgradec.si

3

Cerkev sv. Petra v Dvoru je spo-menik državnega pomena. Zidati so jo začeli 1525. leta. V likovni umetnosti velja za pomemben razvojni člen med gotiko in rene-sanso, v idejni naravnanosti pa z različnimi upodobitvami apostola Petra kaže prizadevanje izraziti pripadnost Rimu, Katoliški cerkvi. Ljudski spomin na turške vpade potrjujejo zadnje raziskave, ki tej cerkvi pripisujejo veliko trdnjavsko vlogo. Na kasetiranem stropu z letnico 1577 najdemo prvi javni zapis slovenščine. Novejše spo-znanje razkriva nenavadno pe-strost izvora gradbenih kamnov,

od nekoliko pred začetkom gra-dnje porušenega polhograjskega gradu nad vasjo do kamenin iz današnje Nemčije. Nad glavnim portalom z raznovrstnimi liki je vklesano ime stavbnega mojstra Gregorija Ruckhenstaina. Ljubkih šest majhnih zlatih oltarjev, sliki Metzingerja, kipi polhograjske rezbarske družine Facijev v glav-nem oltarju in freske je le nekaj dragocenosti, ki jih skriva ta biser cerkvene umetnosti. Mogoče je na freskah najbolj prisrčen prizor sv. Družine, ko Marija in Jožef na sredi med seboj držita Jezusa, malega otroka, za roke.

Spomeniki cerkvene umetnosti

Kulturna dediščina

4 Kulturna dediščina

Župnijska cerkev na Dobrovi, imenovana Marija v leščevju, je po Valvasorju ena najstarejših cerkva v deželi Kranjski, ki slovi zlasti »po obilnih čudežih«. Leskov grm, ki je povezan z nastankom tega velikega romarskega središča in ob katerem je bila okoli leta 970 po izročilu po-stavljena prvotna kapelica, še danes raste ob cerkvi. Sedanja cerkev je bila dokončana leta 1716 in je delo Gregorja Mačka. Osmerokotna ladja in prezbiterij, ki ju pokrivata kupoli, svetlobnica, ob straneh pa štirje stranski oltarji so glavne arhitektur-ne enote te cerkve. Velika črna ka-mnita plošča je spomin na posveti-tev leta 1747. Šmarne maše na Do-brovi od velikega do malega šmarna (od 15. avgusta do 8. septembra) so daljni odmev teh velikih romarskih shodov. Tako kot nekdaj tudi danes na končno slovesnost pridejo iz smeri sosednjih župnij romarji v procesiji.

Župnijska cerkev Marijinega roj-stva v Polhovem Gradcu slovi zla-sti po razgibanem, slikovito rezlja-nem baročnem zlatem oltarju iz leta 1746 z množico angelskih in rast linskih figur, ki je delo domačinov

italijanskega rodu, rodbine Facijev. Dragocenost te cerkve so tudi slike Valentina Metzingerja (1699−1759), med katerimi je najbolj znamenita Jožefova smrt.

Kulturna dediščina

JOŽE PLEČNIK IN IVAN VURNIKVelika slovenska arhitekta Jože Plečnik (1872−1957) in Ivan Vurnik (1884−1971) sta s svojimi deli segla tudi v dobrovsko in polhograjsko območje. Po Plečnikovih načrtih je domačin Ivan Dolinar z Dobrove leta 1954 izdelal štiri lestence za žu-pnijsko cerkev na Dobrovi. Prav tako je Plečnikov lestenec v veži samostana Marijinih sester na Dobrovi. Načrt za kapelico na Brišah pri Polhovem Gradcu je naredil Plečnikov učenec. Plečnikovo delo je tudi spomenik NOB pred Kulturnim domom Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu. Plečnikov sodobnik, Ivan Vurnik, je naredil načrt za orgelsko omaro iz leta 1961 v župnijski cerkvi v Polhovem Gradcu in za notranjščino prezbiterija bližnje cerkve sv. Katarine na Topolu - Katarini.

5Šport in rekreacija

POHODNIŠTVO

Polhograjska planinska pot v več etapah:

Polhov Gradec (gostil-na Pratkar)–Grmada–Tošč (na vrhu)–Selo (kmetija odprtih vrat Pri Ogrincu)–Črni Vrh–Smolnik–Božna–Pol­hov Gradec (6 ur).

Polhov Gradec–Smol­nik–Črni Vrh–Pasja ravan (Na Koširjevem ali Pri Zagričarju)–Sivka (na vrhu)–Srednji Vrh (Na Rusovem)–Setnik (Na Žulevem)–Mali vrh–Gora (pri Logarju ali pri cerkvi)–Polhov Gradec (7 ur).

Polhov Gradec–Pra­proče–Mali vrh–Setnik–Butajnova–Kož ljek (na vrhu)–Koreno (Pri Lenartu)–Polhov Gradec s Kalvarijo (obzidje pred kapelo), (6 ur 30 min).

Polhov Gradec–Zavrh–Ključ (vrh ali Partizanski dom)–Babna Gora (Pri Glažarju)–Grmada (na vrhu)–Polhov Gradec (7 ur). V oklepaju so navedena mesta žigov.

Šentjoška krožna pot: Šentjošt–Butajnova–Planina–Suhi Dol–Smrečje–Šentjošt (5 ur 15 min).

Začetek Petačevega grabna–Smolnik–Črni Vrh–Pasja ravan (2 uri). Smerokaz za Smolnik je kakih 40 m za odcepom ceste v Petačev graben in mostom na desni strani ob cesti v Črni Vrh.

Briše (Pri Korošcu)–Ko­reno (1 ura).

Šport

Na Polhograjsko Grmado - tako alpska in tako blizu jeGrmada (899 m) je iz nižin okrog Dobrove vidna kot razgibano sle-menasto pogorje v osrčju Polho-grajskega hribovja. Ljudska fantazija iz časov Ilirskih provinc ji je po vrh-njem obrisu prisodila podobnost nosu francoskega kralja Ludovika XIV. Bolj kot to pa danes slovi po raznovrstnem rastlinstvu in razgi-banosti terena, ki ji daje alpski videz. Razmeroma lahek dostop v tako re-koč strm alpski svet blizu Ljubljane in ne prevelika nadmorska višina je vzrok za veliko obiskovalcev, k čemur prispeva tudi lega vrha, ki poteka po meji dveh občin, Dobrova - Pol-hov Gradec in Medvode. Grmada tako povezuje dve področji, Polho-grajsko dolino in medvoško stran. S tradicionalnim nočnim pohodom januarja, v petek, ki je najbližje polni

luni, pa za eno noč postane zname-nito pohodniško središče v osrednji Sloveniji. Dostopi: številne steze, ki so vse dobro označene, iz raznih krajev Polhograjske doline vodijo k vrhu. Prva pot je iz vasi Belica po Belški grapi. Iz Dvora vodi pot čez Kucelj in se po nekaj gozdnih jasah sreča s stezo, ki pripelje iz Polhovega Gradca mimo Pratkarja. Ta, ki jo turist lahko združi z obiskom Pol-hovega Gradca, je zelo obiskana. Najprej se vije od Pratkarja po obronku gozda, pelje mimo prav-kar dograjenega doma PD Blagaja-na do vasi Ravnek in nato desno mimo kamnoloma pripelje na se-dlo s križpotjem. Od tu je blizu do Lovske koče, kjer je spet razcep. Steza v breg vodi po grebenu Gr-made in je na nekaterih mestih str-ma in skalnata, steza desno pa je položnejša in zato manj zahtevna.

Z vrha Grmade je lep razgled po osrednji Sloveniji pa tudi do Julij-skih in Kamniško-Savinjskih Alp, Ljubljane, Notranjske s Snežnikom in Nanosa. Precej pohodnikov se z Grmade vrača po Mačkovem grab-nu, slikoviti dolini z vodo, ki teče čez številne jezove. Tudi gostiln v bližini poti ne manjka. Kdor se vrača na medvoško stran, se lahko podpre na turistični kmeti-ji na Gontah, na drugi, polhograjski strani je prav pod Grmado v zaselku Setnica blizu cerkve sv. Uršule izle-tniška kmetija Pri Mehačku. V Pol-hovem Gradcu pa je na razpolago gostinska ponudba v Pograjskem domu, ki leži ob poti proti Črnemu Vrhu, ali v večstoletni gostilni Prat-kar. Parkirišče je najbolj urejeno v Polhovem Gradcu. Čas pohodov: iz vseh strani od uro in pol do dve uri. Višinska razlika: približno 510 m.

Šport in rekreacija

6

Šport

Na Tošč − gozdovi vabijoNa Tošč (1021 m) se je mogoče povzpeti iz dveh smeri. Prva vodi iz polhograjske smeri po Mačkovem grabnu do sedla Gonte s turistično kmetijo. Široka pot se polagoma zoži, zato je najbolje parkirati na za-četku Mačkovega grabna. Od Gont se steza odcepi levo in pripelje čez Mali Tošč do vrha, ki ga delno zakri-

va drevje. Drugi dostop je mogoč s Sela, kjer se je mogoče okrepčati na kmetiji odprtih vrat pri Ogrincu. Steza pelje mimo cerkve sv. Jedrti po gozdu do vrha. Čas pohodov: iz Mačkovega grab-na dve uri.Višinska razlika: približno 620 m.

Na Goro – Lovrenc, goro zakladov in blagajevkeLovrenc (824 m) ali iz ust domači-nov Gora je osamelec, ki s svojim mogočnim hrbtom varuje Polhov Gradec. Vrh s cerkvijo sv. Lovrenca iz začetka 16. stoletja je že od nek-daj privabljal obiskovalce, tudi z ne-koliko skrivnostno preteklostjo. K temu sodi podatek, da je bilo v prazgodovini tu gradišče in v času od 1868 do 1973. odkritja štirih ar-heoloških najdišč − zakladov.Druga znamenitost Gore so rastišča blagajevega volčina. Ta sicer pov-prečnemu pohodniku danes niso več dosegljiva, a v preteklosti so bila po vsej verjetnosti bolj razširjena.

To posredno dokazuje tudi zname-niti Blagajev spomenik ob vznožju Gore. Dostopi: največ pohodnikov se na Goro povzpne od čebelarskega doma po precej strmi, a senčni poti, ki pripelje na sedlo do domačije Pri Logarju, kjer je ob koncu tedna moč dobiti osnovno gostinsko ponudbo. Drugi dostop je po cesti od Polho-vega Gradcu proti vasi Briše. Pred to vasjo je treba zaviti desno proti Prapročam in pred prihodom vanje parkirati pri kozolcu. Smerokaz kaže na desno. Nekako na polovici pot pripelje do sedla z zapornico, kjer je odcep levo na bolj zahtevno in str-mejšo stezo. Tudi glavna pot se tu zoži.Še možnosti okrepčila ob prihodu v dolino: izletniška kmetija Pri Biten-cu na Brišah in gostilni Pograjski dom in Pri Pratkarju v Polhovem Gradcu. Čas za pohod: od čebelarskega doma 1 ura, pot skozi Briše 1 ura in 30 min. Višinska razlika: približno 420 m.

Polhov Gradec (Čebe-larski dom)–Gora–Lo­vrenc (1 ura).

Polhov Gradec–Pra­proče–Gora–Lovrenc (1 ura 30 min).

Polhov Gradec–Setni­ca–Grmada (1 ura 30 min).

Polhov Gradec–Ravnek–Grmada (1 ura 30 min).

Brezje–Ključ (20 min).

Stranska vas–Toško čelo–Topol (Katarina)–Grmada–Tošč–Selo–Črni Vrh (7 ur).

Žirovnikov graben–Be­lo–Topol (Katarina), (1 ura 30 min).

Žirovnikov graben–Se­ničar–Ravnikar–Kata­rina (1 ura 30 min).

KOLESARSKE POTI

Vrhovci–Bokalci–Stranska vas–Šujica.

Dobrova–Stranska vas–Toško čelo–Topol (Katarina)–Žirovnikov graben.

Briše (pri Korošcu)–Ko­reno.

Polhov Gradec–Setni­ca–Ravnek–Polhov Gradec.

Polhov Gradec–Kurja vas–Šentjošt–Vrzde­nec–Horjul–Dobrova.

Polhov Gradec–Setnik (Zalog)–Butajnova–Kurja vas–Polhov Gradec.

Polhov Gradec–Peta­čev graben–Črni Vrh–Polhov Gradec.

Polhov Gradec–Potre­buježev graben–Rovt–Frtica–Pasja ravan–Čr­ni Vrh–Polhov Gradec.

Šentjošt–Vrzdenec–Kajndol–Šentjošt.

Šentjošt–Butajnova–Planina–Potok–Šentjošt.

Šentjošt–Smrečje–Lav­rovec– Suhi Dol–Potok–Šentjošt.

Šentjošt–Ljubljanica–gozdna pot nad dolino Male vode–Samotorica–Šentjošt.

Šport in rekreacija

7

ŠPORT IN REKREACIJA

3 Nogometno, košar­karsko in teniško igrišče ter balinišče v Gabrju, informacije: 01 3641 026

4 Košarkarsko, nogo­metno igrišče in balini­šče v Brezju pri Dobrovi, informacije: 031 353 913

5 Športno igrišče pri Pograjskem domu, informacije: 01 3601 800, e-pošta: info@dobrova-polhovgradec.si, www.dobrova-polhov-gradec.si

6 Steza za avto­, motokros v Butajnovi, informacije: 041 534 888

7 Smučišče v Šentjo-štu z dvema vlečnicama, informacije: 041 505 407

8 Jadralno padalstvo z Gore – Lovrenca

9 Naravno kopališče Terme Briše, informaci-je: 041 654 756, e-pošta: info@td-brise.si, www.td-brise.si

10 Smučarska skakal­nica Polhov Gradec, informacije: 041 389 781

11 Drsališče na Dobro­vi ali Gabrju v zimskem času, informacije: 01 3601 800, e-pošta: info@dobrova-polhovgradec.si, www.dobrova-polhov-gradec.si

Plezališče Jaklovca v Žirovnikovem grabnu

12 Tenis igrišča (tri zunanja, pet pokritih, Škulj-Daiberl, tenis center, Stranska vas 41, tel.: 01 3641 760, 051 385 538

PIKNIK PROSTORI IN PROSTORI ZA DRUŽABNA SREČANJA

9 Terme Briše, infor-macije: 041 654 756, e-pošta: info@td-brise.si, www.td-brise.si

8 Športno igrišče pri Pograjskem domu, informacije: 01 3601 800, e-pošta: info@dobrova-polhovgradec.si, www.dobrova-polhov-gradec.si

13 Kozolec v Babni Gori, informacije: 031 313 250

Šport in rekreacija

Na Ključ, senčna pot do kočeKljuč (623 m) je gozdnati vrh med Horjulsko dolino in dolino Prosco s kočo na vrhu, ki je odprta ob koncu tedna. Sprehodi po njegovih polo-žnih poteh so še posebej prijetni v vročih dneh, saj drevje meče sence na mirne steze. Dostopi: iz Babne Gore se pot naj-prej vije čez travnike po obrobju Dolenje vasi. Ko doseže gozd, se začne proti vrhu rahlo vzpenjati in pelje mimo groba padlega partiza-na. Podobna, le nekoliko krajša je pot iz doline Prosce. Izhodišče je v smeri Dolenja vas−Zaklanec levo od ceste pod kmetijo Rožnik. Z Brezja pri Dobrovi je pot najkrajša. Vije se navkreber, a ne prestrmo. Koča je nedaleč stran od vrha, na katerem je moč dobiti žig Polho-grajske planinske poti. Tudi sicer od Babne Gore do Prosce steze tečejo po Polhograjski planinski poti. Čas pohoda: iz Babne Gore dve uri; iz Prosce ena ura, iz Brezja 20 min.

Lov, ribištvoGozdovi Polhograjskega hribovja in okolica Dobrove so prijetna lovišča, saj tu najdemo srnjad, divjega prašiča, tudi gamsa. V rekah Gradaščica in Horjulščica ter drugod s potočno postrvjo, kleni, lipani, sulci pa ribiči iščejo miru in svoja ribiška doživetja.

8

Velike samooskrbne kmetije na Polhograjskem so si v pri-zadevanju pridelati čim več

hrane doma izoblikovale tudi pri-pravo hrane, bolj ali manj značilno zanje. Večina sestavin je iz domače-ga okolja.

Čebelarstvo ima v dobrovski okolici in na Polhograjskem dolgo tradicijo. Priljubljeni so bili čebelarski tabori ob koncu 60. in v začetku 70. let 20. stoletja. Dr. Jože Rihar (1914–2002) iz Gabrja pri Dobrovi je bil redni univerzitetni profesor za čebelarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, nanj spominja Riharjev drevored in Riharjev čebelnjak ob čebelarskem domu v Polhovem Gradcu, v kate-rem je danes sedež podjetja Božnar Čebelarstvo, d. o. o., ki se ukvarja s predelavo čebeljih pridelkov, priprav-ljajo predavanja, pokušine, vodene degustacije in razne delavnice.Sirarstvo Orešnik v Šentjoštu (Šent jošt 59 a) izdeluje različne vrste kozjega sira, organizira degustacije in prodajo sira pri njih doma.

Kulinarika in domača obrt

Kulinarika in domača obrt

GOSTILNE

14 Kramarjev hram, Gabrje 20 a, Dobrova, tel.: 01 3649 064, delovni čas.: od torka do nedelje od 10.00 do 22.00 ure

15 Pri Prek, pizzerija, Šujica 10, Dobrova, tel.: 01 3641 096, delovni čas: od ponedeljka do sobo-te od 10.00 do 24.00, ob nedeljah in praznikih zaprto.

16 Gostilna pri Prat­karju, Pristava 4, Polhov Gradec, tel.: 01 3640 300, delovni čas: od srede do nedelje od 12.00 do 22.00 ure

17 Pograjski dom, Polhov Gradec, tel.: 01 3645 010, odprto vsak dan od 10.00 do 22.00 ure, ob sredah od 10.00 do 13.00 ure.

18 Brunarica Grič, Šentjošt 22, Horjul, tel.: 01 7540 128, delovni čas: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00 do 22.00 ure, od ponedeljka do petka od 16.00 do 22.00 ure, ob sredah zaprto.

IZLETNIŠKE KMETIJE

19 Pri Koširju, izletni-ška kmetija, Črni Vrh 46, Polhov Gradec, tel.: 01 3645 116

20 Pri Bitencu, izletni-ška kmetija, Briše 4, Polhov Gradec, tel.: 01 3645 548

21 Pri Mehačku, izletni-ška kmetija, Setnica 5, Polhov Gradec, tel.: 01 3645 581, 031 628 230

22 Pri Jurčku, izletniška kmetija, Stranska vas 27, Dobrova, tel.: 050 642 700

23 Pri Ogrincu, kmetija odprtih vrat, Selo 6, Polhov Gradec, tel.: 04 5122 957

24 Sova, izletniška kmetija, Črni Vrh 6, Polhov Gradec, tel.: 01 3645 110

Kulinarika in domača obrt

Potica s suhimi hruškami ali krhlji

Posušene hruške zmeljemo in jih presejemo. Hruške v skledi polijemo z vročim mlekom. Testo pomaže-mo s stopljenim maslom, potresemo s hruškami, zmletimi orehi, rozinami, rožičevo moko in malo sladkorja. Zlatorumeno zapečemo.

Sestavine: posušene hruške ali jabolčni krhlji, orehi, rozine, rožičeva moka, mleko, maslo, sladkor.

9

V Podobarstvu Kavčič v Šentjoštu (Šentjošt 13) obnavljajo stare predmete in izdelujejo kipe.Izdelava miniaturnih kozolcev, kmečkih voz in portalov po natanč-no posneti izvirni naravni predlogi. Janez Širok, Dolenja vas pri Polho-vem Gradcu 2. Izdelava harmonik pri Glažarju v Babni Gori. Aleš Škof, Babna Gora 11.Klekljarstvo. Tradicija klekljarstva je po drugi svetovni vojni, ko je bila čipkarska šola ukinjena, orga-nizirano spet zaživela s klekljarski-mi tečaji v 90. letih 20. stoletja in se še okrepila z ustanovitvijo prve-ga slovenskega klekljarskega dru-štva 1996. leta v Polhovem Grad-cu, katerega članice s svojimi izdel-ki sodelujejo na razstavah doma in v tujini.Peka oblatov. Med raznovrstno etnografsko dediščino v zvezi s šegami in navadami, ki se je ohranila v Polhovem Gradcu, je

peka oblatov, velikonočnega obrednega kruha, ki je del tradi-cionalnega velikonočnega žegna. To je ena od dejavnosti Župnij-ske karitas.

KMETIJSTVO

25 Čebelarstvo Božnar, Polhov Gradec 72, Polhov Gradec, tel: 01 3640 020, e-pošta: ceb.boznar@siol.net, www.boznar.si

26 Čebelarstvo Rihar­Kocjan, proizvodnja čebelarske opreme in prodaja medu, Gabrje 42, Dobrova, tel.: 01 3641 106

27 Reja nojev, Krek Anton, Butajnova 25, Horjul, tel.: 041 895 770

28 Ekološka kmetija, reja jelenov, Škof Tomaž in Stanka, Butajnova 37, Horjul, tel.: 041 691 537, e-pošta: tomaz.skof@volja.net

29 Reja arabskih konj, Kmetija pri Škulju, Stranska vas 41, Dobro-va, tel: 01 3641 760, 051 385 538.

30 Sirarstvo Orešnik, Šentjošt 59 a, tel.: 01 7540 149, e-pošta: oresnik@siol.net

31 Integrirana pridela­va jagod, Osredkar Jožef, Dolenja vas 4, Polhov Gradec, tel.: 041 615 463

32 Integrirana pridela­va zelenjave, Božnar Filip, Hruševo 29, Do-brova, tel.: 01 364 9107, 031 639 082

33 Integrirana pridela­va zelenjave, Košak Janez, Stranska vas 6, Dobrova, tel.: 01 364 2165, 041 653 141, 041 980 899,

34 Pridelava in prodaja kmetijskih pridelkov, Sečnik Robert, Horjul-ska cesta 224, Dobrova, tel.: 01 364 3105, 031 810 802

35 Pridelava in prodaja kmetijskih pridelkov, Dolinar Anton, Brezje 22, Dobrova, tel.: 01 364 3040, 041 227 615

36 Pridelava in prodaja kmetijskih pridelkov, Dolinar Anton, Razori 1, Dobrova tel.: 01 364 1400

Kulinarika in domača obrt

Suho meso v testu

Moko, vodo, kvas in sol zamesimo v mehko testo, ki naj pol ure počiva. Med tem časom skuhamo suho meso. Ko je testo dvakra-tno naraslo, ga razvaljamo za 1 cm debelo. Na testo položimo meso in ga zavi-jemo. Damo ga na poma-ščen pekač in ga pustimo še pol ure vzhajati. V kmeč-ki peči ga pečemo približno eno uro.

Sestavine: ½ kg moke, 5 dag kvasa, ½ l vode, malo soli, 1 kg svinjskega mesa.

Krompir s čemažemDivji česen ali čemaž nabi-ramo na senčnih straneh naših hribov, veliko ga naj-demo pa tudi po temačnih grapah ob vodah, ki tečejo po njih. Čemaž operemo in ga sesekljamo med kuhan krompir.

Dateljni s kozjo skuto in medom

Dateljne izkoščičimo. Pre-mehke ali pretrde zavrže-mo. Nekoliko jih razpre-mo in zložimo na pladenj. Skuti dodamo med po okusu. Pazimo, da jed ni presladka (medu naj ne bo več kot ena žlica na četrt kilograma). Upora-bimo med nevtralnega okusa (akacijev ali cve-tlični med). Dobro zme-šamo skuto z medom in napolnimo vrečko za kra-šenje peciva in brizgamo v dateljnove čolničke. Za nadevanje enega dateljna potrebujemo približno pol dekagrama skute. (Si-rarstvo Orešnik)

Sestavine: sušeni neizkoščičeni dateljni, kozja skuta, med.