transport nevarnega blaga.pdf

Primož Mastnak

ORGANIZIRANJE PREVOZA VNETLJIVIH

ADITIVOV NA PRIMERU PODJETJA ETOL d.d.

Diplomsko delo

Maribor, 2010

I

ORGANIZIRANJE PREVOZA VNETLJIVIH

ADITIVOV NA PRIMERU PODJETJA ETOL d.d.

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa

Študent: Primož Mastnak Vpisna številka 93504419 Študijski program: Visokošolski strokovni, Promet Smer: Cestni promet Mentor: višji pred. Silvo CESNIK, univ.dipl.inž.prom. Somentorica: asist. Ana Marija LJUBIČ, univ.dipl.inž.prom.

Maribor, september 2010

III

IZJAVA O AVTORSTVU

Primož Mastnak, rojen 13.01.1982 v Celju, izjavljam, da sem avtor diplomskega dela z naslovom: »Organiziranje prevoza vnetljivih aditivov na primeru Etol d.d.«. Diplomsko delo sem izdelal na podlagi navedene literature in virov, ob strokovnem vodenju s strani mentorja.

Maribor, 06.09.2010 Primož Mastnak

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju gospodu Silvu Cesniku za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem dr. Igorju Krašovcu iz podjetja Etol d.d., ki mi je posredoval podatke. Posebna zahvala pa velja mojim staršem, ki so mi omogočili študij, me spodbujali in verjeli vame da sem dosegel cilj, ki sem si ga zastavil.

V

ORGANIZIRANJE PREVOZA VNETLJIVIH ADITIVOV NA PRIMERU PODJETJA ETOL D.D. Ključne besede: organiziranje prevoza, nevarno blago, razvrščanje, aromatični pripravki UDK: 656.1.073.436(043.2) POVZETEK Prevoz nevarnih snovi je zelo kompleksen proces, katerega omejuje številni predpisi in zakoni. Da je prevoz varen, se je teh zahtev potrebno strogo držati, saj lahko pride v nasprotnem primeru do hudih posledic. Nevarne snovi so lahko zaradi svojih lastnosti škodljive ljudem, živalim in okolju, predstavljajo pa tudi zelo veliko tveganje za nastanek katastrofalnih nezgod. Zaradi tega morajo biti vsi udeleženci pri prevozu nevarnih snovi ustrezno usposobljeni za delo z nevarnimi snovmi. Ker je prevoz nevarnih snovi zelo obsežna tematika, sem se v diplomski nalogi posvetil prevozu vnetljivih tekočin na primeru podjetja Etol d.d, ki se med drugim ukvarja tudi z proizvodnjo vnetljivih aditivov. V nalogi je opisan celoten proces organizacije prevoza vnetljivih aditivov, dolžnosti vseh sodelujočih ter predpisi in zakoni, ki veljajo pri prevozu nevarnih snovi. Opisana so tudi vozila za prevoz vnetljivih aditivov, njihova oprema ter kako pravilno označiti vozila in embalažo. Za primerjavo je predstavljena tudi organizacija nevarnih snovi v podjetju Cinkarna Celje, na koncu pa so podani še predlogi izboljšav.

VI

ORGANISING OF TRANSPORT OF INFLAMMABLE ADDITIVES ON CASE OF COMPANY ETOL D.D Key words: organizing of transport, hazardous substances, classification, aromatic flavors

UDK: 656.1.073.436(043.2)

SUMMARY Transport of hazardous substances is a very complex process which is limited restricted by numerous regulations and laws. It is very important that these demands are met so that the transport is safe otherwise it can lead to serious consequences. Hazardous substances can be harmful to humans, animals and environment because of its attributes and also they present a huge risk for a potential environmental catastrophe. That is why it is very important that every participant that is involved in the process of transport of hazardous substances is properly trained and qualified to handle them. Because transport of hazardous substances is a very complex and extensive subject this diploma work is limited to transport of inflammable liquids. The example is set upon a company called Etol, d.d. that is also producing inflammable additives among their large product portfolio. The example scoops the entire process from organizing the transport of inflammable additives, duties of all involved parties to regulations and laws that apply when transporting hazardous matters. We have also taken a closer look at the vehicles that are used when transporting inflammable additives, their equipment and also how to properly mark the packaging and vehicles. For comparison we have also presented organization of hazardous substances in a company called Cinkarna Celje, d.d. and at the end we gave our preposition on how to further improve and refine the process of transport of inflammable additives.

Organiziranje prevoza vnetljivih aditivov na primeru podjetja Etol d.d. 1

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................ 2

1.1 Opredelitev področja in opis problema .......................................................................... 2 1.2 Namen in cilji raziskovanja ............................................................................................ 2 1.3 Omejitve raziskave ......................................................................................................... 3 1.4 Predvidene metode raziskovanja .................................................................................... 3 1.5 Struktura naloge.............................................................................................................. 3

2 STROKOVNO PRAVNE PODLAGE ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA ......... 5 2.1 Definiranje nevarnega blaga (NB).................................................................................. 5 2.2 Reguliranje prevozov NB v zakonu o prevozu nevarnega blaga (ZPNB), v zakonu o

varnosti cestnega prometa (ZVCP) in po evropskem sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR)...................................................................... 5

2.3 Delitev NB po ADR-u, posebne zahteve v rokovanju z NB in izvajanje nadzora v prevozih NB.................................................................................................................... 7

3 RAZVRŠČANJE VNETLJIVIH TEKOČIN IN PREVOZNA DOLOČILA........... 14 3.1 Razvrstitev vnetljivih tekočin in UN številka .............................................................. 14 3.2 Razpoznavanje vrste in stopnje nevarnosti pri vnetljivih tekočinah ............................ 15 3.3 Listine za prevoz NB – vnetljivih tekočin.................................................................... 17 3.4 Specifične dolžnosti udeležencev pri prevozu vnetljivih tekočin – aditivov ............... 19

3.4.1 Dolžnosti in odgovornosti pošiljatelja.............................................................. 19 3.4.2 Dolžnosti in odgovornosti prevoznika ............................................................. 20 3.4.3 Dolžnosti in odgovornosti voznika .................................................................. 21 3.4.4 Dolžnosti in odgovornosti prejemnika ............................................................. 21

4 VOZILA IN EMBALAŽA ZA PREVOZ VNETLJIVIH ADITIVOV..................... 22 4.1 Opis vozil za prevoz vnetljivih aditivov, njihove opreme in posebnih tehničnih

predpisov za vozila ....................................................................................................... 22 4.2 Označevanje vozil za prevoz vnetljivih aditivov.......................................................... 27 4.3 Osnovno o embalaži za prevoz vnetljivih aditivov ...................................................... 29 4.4 Osnovno o prometni varnosti pri prevozih nevarnega blaga........................................ 32

5 ORGANIZIRANJE PREVOZOV VNETLJIVIH ADITIVOV V PODJETJU ETOL D.D. ...................................................................................................................... 38

5.1 Zgodovina podjetja ....................................................................................................... 38 5.2 Skladiščenje vnetljivih aditivov ................................................................................... 39 5.3 Faza priprave prevoza vnetljivih aditivov .................................................................... 40 5.4 Faza izvedbe prevoza ................................................................................................... 41 5.5 Faza zaključka prevoza................................................................................................. 43 5.6 Manipulacijska sredstva za pretovor in skladiščenje.................................................... 44 5.7 Prevozno informacijski sistem ..................................................................................... 46 5.8 Izbran podobni prevoz in primerjava organizacije prevozov ....................................... 47 5.9 Predlog ukrepov za optimizacijo organiziranja prevozov vnetljivih aditivov.............. 49

6 SKLEP............................................................................................................................. 51 7 LITERATURA ............................................................................................................... 52 8 PRILOGE ....................................................................................................................... 53

8.1 Seznam slik................................................................................................................... 53 8.2 Seznam tabel................................................................................................................. 53 8.3 Seznam grafikonov....................................................................................................... 53 8.4 Življenjepis ................................................................................................................... 54


1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Uporaba različnih vrst snovi, tudi nevarnega blaga, je postala v sodobnem svetu nekaj povsem običajnega. Prometni strokovnjaki moramo posvečati posebno pozornost ukrepom za varen prevoz nevarnega blaga. Vsaka nevarna snov ima svojo mednarodno identifikacijsko številko, ki označuje vrsto in stopnjo nevarnosti, iz seznama nevarnih snovi pa se nato razberejo priporočila, zahteve in ukrepi, ki jih moramo izvajati ob njenem prevozu.

Med nevarno blago štejemo vse snovi in predmete, ki predstavljajo pri prevozu nevarnost za ljudi, živali in okolje in jih je dovoljeno prevažati v cestnem prevozu le pod pogoji, navedenimi v Evropskem sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (v t.i. ADR sporazumu, ki sta mu dodani prilogi A in B).

Ker se uporaba nevarnega blaga povečuje, se posledično povečuje tudi prevoz le teh. S tem se pa poveča tudi možnost nesreč pri prevozu omenjenega blaga. Prevoz je dinamičen proces, podvržen spreminjajočim se pogojem in nepredvidljivim situacijam. Nesreče so lahko zelo hude, čemur pa se želimo izogniti. Da bi bilo v procesih prevoza čim manj nesreč, morajo vsi ki v njem sodelujejo spoštovati in striktno izvajati predpisana pravila in ukrepe. V diplomski nalogi bo obravnavana problematika, kako varno organizirati in izvesti prevoz nevarnih aditivov, ki se dodajajo k aromam, v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. Vsi udeleženci pri prevozu nevarnega blaga, pošiljatelj, prevoznik, voznik in prejemnik se morajo držati zakonskih določil in se zavedati svoje odgovornosti v prevozni verigi, saj se s tem možnost nesreč bistveno zmanjša.

1.2 Namen in cilji raziskovanja

Namen raziskave je preučiti prevoz vnetljivega blaga, podrobneje pa predstaviti cestni prevoz vnetljivih aditivov za proizvodnjo arom v podjetju Etol d.d. Ko je govora o prevozu in ravnanju z nevarnim blagom, ne moremo povsem mimo nesreč, zato je potrebno predstaviti prometno varnost na področju prevozov nevarnega blaga in ravnanje v primeru nesreč. Cilj naloge pa je izpostaviti in pojasniti prednosti in slabosti prevoza vnetljivega blaga, posledično pa tudi prevoz vnetljivih aditivov za proizvodnjo arom v podjetju Etol d.d.


1.3 Omejitve raziskave

Omejitev pri izdelavi diplomske naloge je vezana za področje prevozov vnetljivega blaga v cestnem prometu, vendar je bilo potrebno za poznavanje specifičnosti prevozov predstaviti tudi najnujnejše predpise in pogoje o prevozu nevarnega blaga. Ker so določeni podatki podjetja Etol d.d. zaupne narave, v nalogi niso navedeni.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabil naslednje raziskovalne metode: - sintetična metoda ali opisovanja, - metoda deskripcije, - metoda kompilacije ali prepisovanja, - analitična metoda, - metoda slikovnega prikazovanja.

Z metodo sinteze sem podatke iz različnih virov združeval v smiselno celoto. Deskriptivno metodo sem uporabil pri opisovanju posameznih pojmov in predmetov. Metoda kompilacije je bila uporabljena pri podajanju različnih informacij. Analitično metodo pa sem uporabil predvsem v delu, kjer sem splošni prevoz nevarnih snovi omejil, oz. razčlenil zgolj na prevoze vnetljivega blaga.

1.5 Struktura naloge Diplomska naloga je sestavljena iz šestih poglavij. Prvi del z naslovom UVOD vsebuje opredelitev področja in problem raziskave, namen in cilje raziskave, omejitve raziskave, metode raziskovanja ter strukturo naloge. V drugem delu z naslovom STROKOVNO PRAVNE PODLAGE ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA so predstavljena osnovna strokovno teoretična izhodišča in zakonodaja, ki ureja prevoz nevarnega blaga – vnetljivih tekočin. V tretjem poglavju z naslovom RAZVRŠČANJE VNETLJIVIH TEKOČIN IN PREVOZNA DOLOČILA, je prikazano, kako delimo vnetljive tekočine, razpoznavanje nevarnosti, označevanje, različne listine, katere so potrebne pri prevozu, embalaža, dolžnosti udeležencev pri prevozu vnetljivih tekočin ter prevoz vnetljivih tekočin v majhnih količinah (omejene količine). V četrtem poglavju z naslovom VOZILA IN EMBALAŽA ZA PREVOZ VNETLJIVIH TEKOČIN so obravnavana vozila za prevoz vnetljivega blaga, oprema vozil in označevanje vozil ter za vnetljivo blago (aditive za arome) zahtevana/primerna embalaža.


Peti del z naslovom ORGANIZIRANJE PREVOZA VNETLJIVIH ADITIVOV V PODJETJU ETOL D.D. vsebuje zgodovino podjetja, skladiščenje, fazo priprave, izvedbe in zaključevanja, manipulacijska sredstva ter informacijski sistem, opravljena pa bo tudi primerjavo z organiziranjem podobnega prevoza. V šestem delu z naslovom SKLEP so podane končne prometno inženirske ugotovitve vezane za vsa obravnavana področja.


2 STROKOVNO PRAVNE PODLAGE ZA PREVOZ NEVARNEGA BLAGA

2.1 Definiranje nevarnega blaga (NB) Nevarno blago je tisto blago, ki ima eno ali več nevarnih lastnosti. Nevarne lastnosti so sledeče: eksplozivnost, radioaktivnost, oksidativnost, vnetljivost, strupenost, jedkost, dražljivost, rakotvornost, mutagenost, nevarnost za okolje itd. Po mednarodnih predpisih so razvrščeni po razredih na: eksplozivne snovi, pline, vnetljive tekočine, vnetljive trdne snovi, samovnetljive snovi, snovi, ki ob stiku z vodo tvorijo vnetljive pline, oksidirajoče snovi, organske perokside, strupe, kužne snovi, radioaktivne snovi, jedke snovi ter različne nevarne snovi in predmete.

2.2 Reguliranje prevozov NB v zakonu o prevozu nevarnega blaga (ZPNB), v zakonu o varnosti cestnega prometa (ZVCP) in po evropskem sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR)

Zakon o prevozu nevarnega blaga Zakon o prevozu nevarnega blaga (skrajšano: ZPNB)1 ureja pogoje za prevoz nevarnega blaga za posamezne vrste prometa, dolžnosti oseb, ki sodelujejo pri prevozu, pogoje za embalažo in vozila, imenovanje varnostnega svetovalca, usposabljanje oseb, ki sodelujejo pri prevozu, pristojnosti državnih organov in nadzor nad izvrševanjem zakona. Namen tega zakona je zagotoviti varen prevoz nevarnega blaga. Ta zakon velja za prevoz nevarnega blaga:

• v cestnem prometu,

• v železniškem prometu,

• po morju in celinskih vodah in

• v zračnem prometu. Zakon o varnosti cestnega prometa Zakon o varnosti cestnega prometa vsebuje nekaj posebnih določb, ki urejajo prevoze nevarnega blaga. Omejitve 1 http://sl.wikipedia.org/wiki/Zakon_o_prevozu_nevarnega_blaga_Republike_Slovenije(25.11.2009)


Za vozila, ki prevažajo nevarno blago, je hitrost vožnje omejena na 80 km/h – tudi na hitrih cestah in avtocestah. Če je zmanjšana vidljivost zaradi megle, sneženja, dežja ali drugih razlogov na manj kot 50 metrov, morajo vozniki vozil, ki prevažajo nevarno blago, zmanjšati hitrost vožnje, da je izključeno vsako ogrožanje, in ustaviti na najbližjem parkirnem prostoru ter poskrbeti za varnost vozila in tovora. Enako velja, če je cesta spolzka zaradi snega, ledu ali drugih razlogov, ter če je zaradi vetra ali drugih okoliščin zmanjšana stabilnost vozila. Po odredbi o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji je v zimskih razmerah prepovedana vožnja za vozila s priklopniki in tista, ki prevažajo nevarne snovi in za izredne prevoze. Zimske razmere so takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča, ali ob poledici, do takrat, ko pristojna služba za vzdrževanje cest sporoči, da je cesta normalno prevozna in primerna za promet vozil. Tehnični pregledi Tehnični pregledi za motorna in priklopna vozila, ki prevažajo nevarno blago, se opravljajo vsakih šest mesecev, ne glede na starost vozila. Vozila, ki se uporabljajo v ta namen, morajo imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen oziroma obliko karoserije (vozilo za prevoz nevarnega blaga). Pnevmatike Narezane pnevmatike se na vozilih, ki prevažajo nevarno blago, ne smejo uporabljati. Obnovljene pnevmatike se lahko uporabljajo, če imajo oznake za mero, nosilnost in hitrostno kategorijo, ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena, kdo jo je obnovil in identifikacijsko številko pnevmatike. Označitev ustavljenih vozil Če vozilo za prevoz nevarnega blaga obstane na cesti zaradi okvare, prometne nesreče ali drugega vzroka, ga je treba označiti z dvema varnostnima trikotnikoma. Postaviti jih je treba vzporedno ob desnem robu vozišča enega poleg drugega, in sicer tako, da jih vozniki, ki prihajajo od zadaj, pravočasno in zlahka opazijo in na takšni razdalji, da ima voznik, ki vozi s predpisano hitrostjo, dovolj časa, da varno ustavi ali zapelje mimo ustavljenega vozila2.

2 Robnik V., Habič A., Priročnik za voznike, ki prevažajo nevarno blago in za druge osebe, ki pri tem sodelujejo – 6. dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2007


2.3 Delitev NB po ADR-u, posebne zahteve v rokovanju z NB in izvajanje nadzora v prevozih NB

Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti (angleško: European Agreement concerning the International Carriage of Dangerous Goods by Road, skrajšano: ADR) je mednarodni sporazum med državami o prevozu nevarnih snovi po cesti. Pripravila ga je Ekonomska komisija za Evropo pri Organizaciji združenih narodov v Ženevi (ECE/Europa). Razvil se je po drugi svetovni vojni iz Evropskega sporazuma o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga RID, ki izhaja iz leta 1890. ADR je bil podpisan že 30. septembra 1957, toda podrobnejša pravila priloge A in B ADR, so bila objavljena šele 12 let pozneje in sicer leta 1969. Priloga A vsebuje splošne določbe in določne o nevarnih snoveh in predmetih:

• seznam vsega nevarnega blaga, ki ga je treba prevažati kot nevarnega ,

• določbe za pakiranje,

• postopki odpošiljanja,

• zahteve za izdelavo embalaže in cistern,

• določbe o pogojih za prevoz, nakladanje in razkladanje. Priloga B vsebuje določbe o prevozni opremi in prevozni dejavnosti:

• določbe o posadki vozila, opremi, prevozni dejavnosti in dokumentih,

• zahteve za izdelavo in odobritev vozil.3 ADR velja za mednarodne prevoze nevarnega blaga v državah podpisnicah. Te so: Avstrija, Belgija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Francija, Finska, Grčija, Hrvaška, Italija, Latvija, Liechtenstein, Litva, Luksemburg, Madžarska, Moldavija, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija. V državah Evropske unije in še nekaterih drugih (npr. Norveška) velja ADR tudi za prevoze znotraj države.

Delitev blaga po ADR ADR vsebuje seznam vsega nevarnega blaga, ki ga je treba prevažati kot nevarnega. Vsaki snovi je določena enotna štirimestna številka (znana kot UN številka; npr. UN 1789 KLOROVODIKOVA KISLINA, UN 1203 BENCIN). Tako je mogoče prepoznavati blago v vseh državah, kar olajša tudi reševanje ob nesreči. 3 http://sl.wikipedia.org/wiki/Evropski_sporazum_o_mednarodnem_prevozu_nevarnih_snovi_po_cesti (25.11.2009)


V seznamu blaga so nekatere snovi navedene po imenu (npr. 1789 KLOROVODIKOVA KISLINA), druge pa s skupinskimi oznakami (npr. UN 1268 NAFTNI DESTILATI, N.D.N.). »N.D.N.« je okrajšava za »ni drugje navedeno« in se uporablja za blago, ki ga ni mogoče razvrstiti med imensko navedene snovi (npr. za odpadke, raztopine, pripravke, zmesi). Del imena, ki je v seznamu nevarnega blaga napisan z velikimi tiskanimi črkami, pomeni »uradno ime blaga«. Uradno ime blaga je lahko dopolnjeno še z opisom, ki je napisan z malimi tiskanimi črkami (npr. UN 1830 ŽVEPLOVA KISLINA z več kot 51% kisline). Vsako nevarno blago je glede na prevladujočo nevarnost uvrščeno v določen razred. Po ADR je nevarno blago razdeljeno v 13 razredov, in sicer:

• razred 1 eksplozivne snovi, • razred 2 plini, • razred 3 vnetljive tekočine, • razred 4.1 vnetljive trdne snovi, samoreaktivne snovi in trdni desenzibilizirani eksplozivi • razred 4.2 samovnetljive snovi, • razred 4.3 snovi, ki v stiku z vodo tvorijo vnetljive pline, • razred 5.1 oksidirajoče snovi, • razred 5.2 organski peroksidi, • razred 6.1 strupi, • razred 6.2 kužne snovi, • razred 7 radioaktivne snovi, • razred 8 jedke snovi in • razred 9 različne nevarne snovi in predmeti.

Posebne zahteve v rokovanju z nevarnim blagom Za prevoz nevarnega blaga morajo biti izpolnjeni vsi pogoji mednarodnih predpisov. Nekaterih vrst blaga sploh ni dovoljeno prevažati samo z določenimi prevoznimi sredstvi. Nekatere snovi ( npr. radioaktivne, eksplozivne) se smejo prevažati le, če pristojni organ izda dovoljenje za prevoz. Zahteve ADR v zvezi z varovanjem Izraz ˝varovanje˝ pomeni varnostne ukrepe ali postopke, sprejete za zmanjšanje možnosti kraje ali zlorabe nevarnega blaga, ki bi lahko ogrozilo osebe, lastnino ali okolje (npr. v teroristične namene).


Vse osebe, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga, morajo v skladu s svojimi odgovornostmi, spoštovati določbe o varovanju. Nevarno blago se sme dati v prevoz samo tistim prevoznikom, ki so bili primerno identificirani. Vsak član posadke vozila, s katerim se prevaža nevarno blago, mora imeti med prevozom pri sebi identifikacijski dokument s fotografijo. Za ˝nevarno blago s potencialno hudimi posledicami˝ veljajo dodatni varnostni ukrepi. Takšne snovi so npr. eksplozivi se glede na količino, strupeni plini ne glede na količino, bencin v količini na 3.000 litrov v cisterni ipd. Prevozniki, pošiljatelji in drugi udeleženci morajo sprejeti, izvajati in spoštovati varnostni načrt. Varnostni načrt mora vsebovati vsaj:

• razdelitev odgovornosti za varovanje kompetentnim in usposobljenim osebam,

• pregled dejavnosti in oceno varnostnih tveganj, tudi med postanki, potrebnimi za opravljanje prevozne dejavnosti, hranjenjem nevarnega blaga v vozilu ali cisterni pred, med prevozom ter po njem in vmesnem začasnem skladiščenju,

• jasno določene ukrepe za zmanjšanje varnostnih tveganj (npr. usposabljanje, preverjanje voznikov, izbiro in uporabo znanih poti ipd.),

• ukrepe, s katerimi se zagotovi, da prejmejo podatke o prevoznih operacijah iz varnostnega načrta samo tiste osebe, ki jih dejansko potrebujejo.

Za vozila, s katerim se prevaža nevarno blago s potencialno hudimi posledicami, se mora uporabljati ustrezna oprema za preprečevanje kraje vozila ali tovora. Delovanje naprave mora biti ves čas brezhibno in učinkovito.4 Omejitve prevoza Minister za notranje zadeve lahko omeji prevoz nevarnega blaga ali pa ga dovoli le pod posebnimi pogoji. Prevozi se smejo omejiti, kadar je to potrebno zaradi varnosti prometa, vzdrževanja javnega reda ali varstva okolja. Pooblastilo je zelo široko in se lahko nanaša na prepoved prevozov nevarnega blaga na posameznem območju, ki je še posebej ogroženo (vodovarstveno območje, naravni parki), na določitev cest, po katerih se sme prevažati nevarno blago ipd. Seveda je treba pri prevozu nevarnega blaga upoštevati tudi postavljeno prometno signalizacijo.

4 Robnik V., Habič A., Priročnik za voznike, ki prevažajo nevarno blago in za druge osebe, ki pri tem sodelujejo – 6. dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2007 (str. 23, 24)


Slika 1: Prepoved prometa za vozila, ki prevažajo nevarno blago

Vir: http://www.signaco.si/prepoved.htm

Omejitve prevoza nevarnega blaga skozi predore Omejitve za prevoz določenega nevarnega blaga skozi predore temeljijo na kodi omejitev za predore, ki je za posamezno blago navedeno v koloni (i) v seznamu nevarnega blaga. Pri izvajanju omejitev za prehod vozil, ki prevažajo nevarno blago skozi predore, mora biti cestni predor uvrščen v eno od kategorij predorov. Pri razvrščanju se upošteva značilnosti predora, oceno tveganj, vključno z razpoložljivostjo in primernostjo alternativnih poti, vrsto prevoza ter ugotovitve organov za vodenje prometa. Isti predor se lahko uvrsti v več kot eno kategorijo za predore, npr. v različnih obdobjih dneva ali po posameznih dnevih v tednu ipd. Najkasneje do 31.12.2009 so morali biti vsi predori, skozi katere bo omejen prevoz nevarnega blaga, uvrščeni v eno izmed naslednjih kategorij: PREDOR KATEGORIJE A: Ni omejitev za prevoz nevarnega blaga. PREDOR KATEGORIJE B: Omejitev za nevarno blago, ki lahko povzroči zelo velike eksplozije. PREDOR KATEGORIJE C: Omejitev za nevarno blago, ki lahko povzroči zelo velike eksplozije, velike eksplozije ali obsežno sproščanje plinov. PREDOR KATEGORIJE D: Omejitev za nevarno blago, ki lahko povzroči zelo velike eksplozije, velike eksplozije, obsežno sproščanje strupov ali velik požar. PREDOR KATEGORIJE E: Omejitev za vso nevarno blago, razen UN št. 2919, 3291, 3359 in 3373. Predori, skozi katere je omejen prevoz nevarnega blaga in alternativne poti morajo biti označeni z ustreznimi prometnimi znaki. Prometni znaki, ki prepovedujejo vstop vozil, ki prevažajo nevarno blago, v cestne predore, morajo biti postavljeni na mestu, kjer je možna izbira alternativnih poti. Če je vstop v predor omejen ali so predpisane alternativne poti , mora imeti prometni znak dopolnilno tablo, na kateri je črka »B«, »C«, »D« ali »E«.


Slika 2: Prometni znaki za omejevanje prevozov skozi predore

Vir: Priročnik za voznike, ki prevažajo nevarno blago in za druge osebe, ki pri tem sodelujejo

Nedovoljeno označevanje Z oznakami, ki so po ADR predpisane za označevanje nevarnega blaga, ni dovoljeno označevati vozil ali tovorkov, ki niso namenjeni za prevoz nevarnega blaga. Varnostni svetovalec Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, katerih dejavnost obsega prevoz nevarnega blaga po cesti ali železnici ali pa s temi prevozi povezano natovarjanje ali raztovarjanje, morajo imenovati vsaj enega varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga. Glavna naloga pooblaščencev je skrb za spoštovanje predpisov, ki se nanašajo na prevoz nevarnega blaga. Naloge svetovalca lahko opravljajo le tisti, ki so pridobili poklicno kvalifikacijo »varnostni svetovalec (varnostna svetovalka) za prevoz nevarnega blaga«. Varnostne svetovalce morajo imenovati tudi podjetja s sedežem v tujini, in sicer v državah Evropske unije od 1. januarja 2003. Usposabljanje drugih oseb

Predpisano je usposabljanje za vse osebe, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga (pošiljatelji, nakladalci, prejemniki, itd.). Bistvo tovrstnega usposabljanja je seznaniti osebe, ki opravljajo dejavnost v zvezi s prevozi, s konkretnimi dolžnostmi na določenem delovnem mestu. Za osebje podjetja lahko usposabljanje organizira varnostni svetovalec, ki mora voditi evidenco o tovrstnih usposabljanjih in jih periodično ponavljati.


Lastniki vozil Lastnik vozila oziroma imetnik pravice uporabe vozila mora zagotoviti, da vozilo izpolnjuje vse pogoje, ki jih za vozilo predpisuje ADR, ZVCP in ZPNB. Poskrbeti mora tudi za to, da njegova vozila upravljajo samo posebej usposobljeni in najmanj 21 let stari vozniki. Pošiljatelj nevarnega blaga mora, poleg drugih obveznosti, prevozniku posredovati zahteve za pravilno označitev vozila, tovorke pa označiti z ustreznimi napisi in nalepkami nevarnosti. Voznik Voznik sme prevažati nevarno blago, če je poučen o svojih obveznostih in posebnostih prevoza, če je vozilo označeno z oranžnimi tablami in drugimi informacijami o nevarnem blagu in vozilu, če so tovorki označeni z listki za označevanje nevarnosti in napisi, ima v vozilu vse potrebne dokumente ter so izpolnjeni še vsi drugi pogoji, predpisani z ADR. Za varnost med nakladanjem, prevozom in razkladanjem je odgovoren tudi voznik, zato mora upoštevati vse varnostne ukrepe. Izvajanje nadzora v prevozih nevarnega blaga (NB) Direktiva Evropske unije št. 95/50/EEC, ki jo povzema zakon o prevozu nevarnega blaga, zavezuje države članice EU, da na svojem ozemlju zagotovijo nadzor določenega odstotka prevozov nevarnega blaga. V Sloveniji opravljajo nadzor na cestah in mejnih prehodih policija, carina in inšpekcijske službe, za pomoč pa lahko zaprosijo tudi posamezne strokovnjake. Voznik mora na zahtevo organa, pristojnega za nadzor, izročiti v pregled dokumente, opremo in potrebno količino vzorca nevarnega blaga za analizo. Da bi se izognili prepogostim kontrolam, mora organ, ki je opravil nadzor, izpolniti zapisnik o nadzoru ter eno kopijo izročiti vozniku. Oblika in vsebina zapisnika sta enaki, kot v vseh državah Evropske unije. Če je bilo določeno vozilo (in tovor) že pregledano, naj ga ne bi več podrobno pregledovali. Če na določenem mestu ne bo mogoče opraviti pregleda vozila, lahko pristojni organ določi prostor, kjer je takšno vozilo mogoče varno ustaviti, opraviti nadzor, odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti oziroma parkirati vozilo. Če organ, pristojen za nadzor, ugotovi kršitve predpisov o prevozu nevarnega blaga, ki pomenijo visoko tveganje za smrt, hude poškodbe oseb ali škodo v okolju, mora odrediti prekinitev prevoza. Med te kršitve spadajo kršitve I po zapisniku o nadzoru. Dokler traja prekinitev, se lahko vozilo premakne samo po navodilih organa, ki je izdal odredbo. Če voznik ne upošteva odredbe, ima pristojni organ (policija, carina, inšpekcijske


službe) pravico preprečiti nadaljevanje prevoza, tako da vozilo izloči iz prevoza in ga na voznikove stroške zadrži na primerno zavarovanem prostoru.5 Nadzor v podjetjih Spoštovanje predpisov v zvezi s prevozom nevarnega blaga je odvisno predvsem od organizatorja, pošiljatelja, prevoznika in prejemnika nevarnega blaga, zato se lahko opravi nadzor tudi v podjetjih. Ta je lahko preventivni ali pa zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti pri cestnih nadzorih prevozov nevarnega blaga. Pomanjkljivosti morajo biti odpravljene, še preden organ, ki opravlja nadzor, zapusti podjetje, sicer mora odrediti druge primerne ukrepe.

5 Robnik V., Habič A., Priročnik za voznike, ki prevažajo nevarno blago in za druge osebe, ki pri tem sodelujejo – 6. dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2007 (str. 15)


3 RAZVRŠČANJE VNETLJIVIH TEKOČIN IN PREVOZNA DOLOČILA

3.1 Razvrstitev vnetljivih tekočin in UN številka Razvrstitev vnetljivih tekočin (razred 3) V razred 3 spadajo snovi in predmeti, ki vsebujejo snovi tega razreda, in sicer tiste: - ki imajo tališče ali začetek taljenja pri največ 20 °C ali tlaku 101,3 kPa, - pri katerih je parni tlak pri 50 °C največ 300 kPa (3 bare) in standardnem tlaku 101,3

kPa niso popolnoma v plinastem stanju, - katerih plamenišče je največ 60 °C. V ta razred spadajo tudi vnetljive tekočine in raztaljene trdne snovi s plameniščem najmanj 60 °C, ki se predajo v prevoz ali se prevažajo segrete na temperaturo plamenišča ali nad njo. Te snovi so uvrščene v UN št. 3256. V razred 3 spadajo tudi vnetljivi desenzibilizirani eksplozivi. Tekoči desenzibilizirani eksplozivi so eksplozivi, ki so raztopljeni ali suspendirani v vodi ali drugi tekočini in tvorijo homogeno tekočo zmes, da se zadušijo eksplozivne lastnosti. Snovi in predmeti razreda 3 so razdeljeni: - vnetljive tekočine, brez dodatne nevarnosti:

- vnetljive tekočine s plameniščem do 60 °C, - vnetljive tekočine s plameniščem nad 60 °C, ki se predajo v prevoz ali se prevažajo segrete na temperaturo plamenišča ali nad njo (segreta snov),

- vnetljive tekočine, strupene: - FT1 vnetljive tekočine, strupene, - pesticidi,

- vnetljive tekočine, jedke, - vnetljive tekočine, strupene, jedke, - desenzibilizirani tekoči eksplozivi. UN številka UN številka je številka, ki se uporablja pri prevozih nevarnega blaga in je urejeno v Evropskem sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti .


Slika 3: Označba za prevoz nevarnih snovi

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/UN_število

UN (United Nation) številka se uporablja za označevanje nevarnih kemikalij ali razredov nevarnih snovi. To je koda nevarne snovi, sestavljena iz štirih številk. To oznako sta nevarnim snovem dodelila Ekonomsko-socialni svet Združenih narodov (ECOSOC) in Odbor strokovnjakov Združenih narodov za prevoz nevarnega blaga (TDG). V rabi je po celem svetu, in sicer v blagovnem in transportnem prometu. Nevarne snovi so označene s števili od 0001 do 3500. Običajno je pred številom še označba UN, da ne pride do zamenjave z drugimi števili (npr. »UN1005« ), lahko pa se uporabi tudi samo številko (npr. »1005« ). Če nevarna snov nima UN števila, je prepoznana pod NA številom (North American number). To je štirimestno število, ki se začne z 8 ali 9 (npr. »9037« ali »NA9037«), ima pa enak pomen kot UN število. Oznaka z UN številom se zahteva v transportnem prometu, kot so pomorski, železniški, cestni in zračni promet ter plovba po notranjih vodah. Oznaka je potrebna, da se ob nesreči lahko prepozna nevarno snov. Tako se lahko pravilno ukrepa, pazi na varnost posredovalcev ter onesnaženje narave in sanira posledice nesreče. UN številka je črne barve, vtisnjena na pravokotni kovinski tabli velikosti 40 cm x 30 cm. Tabla je oranžne barve in je obrobljena s črno črto debeline 15 mm. Velikost table je zakonsko predpisana in je odvisna od količine nevarne snovi, ki se jo prevaža. Lahko je razdeljena na pol s črno črto. V zgornji polovici table je Kemlerjevo število, spodaj pa je UN število. Ob požaru prevoznega sredstva mora tabla ostati cela in dobro vidna tudi po 15 minutah.6

3.2 Razpoznavanje vrste in stopnje nevarnosti pri vnetljivih tekočinah Na voljo so številne možnosti, da ocenimo nevarnost prevažanega nevarnega blaga.

6 http://sl.wikipedia.org/wiki/UN_število (28.11.2009)


Številka nevarnosti Kadar so vozila označena s tablami s številkami, pomeni zgornja številka nevarnost prevažanega blaga. Številka za označevanje nevarnosti je sestavljena iz dveh ali treh številk. Na splošno številke označujejo naslednje nevarnosti:

• 2 uhajanje plina zaradi tlaka ali kemične reakcije,

• 3 vnetljivost tekočin (hlapov) in plinov ali samosegrevajoče tekočine,

• 4 vnetljivost trdnih snovi ali samosegrevajoče trdne snovi,

• 5 oksidirajoče delovanje (pospeševanje gorenja),

• 6 strupenost ali nevarnost okužbe,

• 7 radioaktivnost,

• 8 jedkost,

• 9 nevarnost spontane močne reakcije. Podvojitev številke pomeni stopnjevanje določene nevarnosti. Če je za označitev nevarnosti dovolj ena sama številka, ji sledi število nič. Če je pred številko za označevanje nevarnosti dodana črka X, snov nevarno reagira z vodo. Pri teh snoveh se sme voda uporabiti le, če to odobri strokovnjak. Pomen številk:

• 30 – vnetljiva tekočina (s plameniščem med 23 °C in vključno 60 °C) ali vnetljiva tekočina ali trdna raztaljena snov s plameniščem nad 60 °C, segreta na ali samosegrevajoča tekočina,

• 323 – vnetljiva tekočina, ki reagira z vodo, pri čemer se sproščajo vnetljivi plini,

• X323 – vnetljiva tekočina, ki nevarno reagira z vodo, pri čemer se sproščajo vnetljivi plini,

• 33 – lahko vnetljiva tekočina (plamenišče pod 23 °C),

• 333 – piroforna tekočina,

• X333 – piroforna tekočina, ki nevarno reagira z vodo. Nalepka nevarnosti Tovorki, cisterne, zabojniki, itd. morajo biti označeni z nalepkami nevarnosti. Po nalepkah sklepamo o glavni nevarnosti in, če obstajajo, o dodatnih nevarnostih prevažanega blaga. Nalepke nevarnosti morajo biti v obliki kvadrata, ki je postavljen pod kotom 45° (romb). Najmanjša velikost je 100 x 100 mm. Pet milimetrov od robov in vzporedno z robovi mora potekati črta v barvi simbola. Nalepke morajo biti nameščene na podlago kontrastne barve ali


pa morajo biti obrobljene s prekinjeno ali neprekinjeno črto. Glede na velikost tovorka je lahko velikost nalepke ustrezno manjša, vendar mora še vedno ostati razločno vidna. Simboli, besedilo in številke morajo biti razločno vidni oziroma čitljivi in obstojni. Na vseh nalepkah morajo biti črne barve, razen: - na nalepki nevarnosti za razred 8, kjer mora biti besedilo in številka razreda bela, - na nalepkah nevarnosti, ki imajo popolnoma zeleno, rdeče ali modro ozadje, so lahko

beli, - nalepke nevarnosti, ki so nalepljene na jeklenkah in plinskih pločevinkah s plinom z UN

št. 1011, 1075, 1965 in 1978, so lahko iste barve kot ozadje, če je zagotovljen ustrezen kontrast.

Vsaka nalepka mora biti nalepljena: - na površino tovorka, če je to mogoče glede na njegovo velikost, na tovorkih z blagom

razredov 1 in 7 pa poleg uradnega imena blaga, - tako, da je ne zakrivajo ali prekrivajo deli embalaže, na embalažo pritrjeni deli, druge

nalepke nevarnosti ali oznake, - v neposredni bližini drugih nalepk nevarnosti, če jih je treba namestiti več.

Slika 4: Nalepka nevarnosti za vnetljive tekočine

Vir: http://www.resol.si/si/654/znaki-za-varstvo-pri-delu/znaki-izredne-nevarnosti.html

3.3 Listine za prevoz NB – vnetljivih tekočin Na osnovi ADR predpisov in na osnovi ZPNB mora imeti voznik pri vsakem prevozu nevarnega blaga s seboj spremljajoče listine. Te listine mora voznik na zahtevo pooblaščenih organov pokazati, da se na osnovi le-teh ugotovi, kakšno vrsto blaga ter kako prevaža. Prevozna listina Vsak prevoz nevarnega blaga mora spremljati prevozna listina. V njej morajo biti navedeni vsaj naslednji podatki:

� črki ˝UN˝ in UN številka,


� uradno ime blaga, � nalepka nevarnosti (in morebitne dodatne nalepke nevarnosti, v oklepaju), � embalažna skupina pred katero sta lahko črki ˝PG˝, � število in opis tovorkov ali vsebnikov IBC � skupna količina vsakega nevarnega blaga z različno UN številko, uradnim imenom ali

embalažno skupino (kot prostornina, bruto ali neto masa), � ime in naslov pošiljatelja, � ime in naslov prejemnika s soglasjem pristojnih organov držav, vključenih v prevoz,

se namesto naslova prejemnika navede ˝Prodaja ob dostavi˝, v primeru, če se nevarno blago dostavlja več prejemnikom, ki ob začetku prevoza niso bili znani,

� izjavo, če jo predvideva poseben sporazum. Mesto in vrstni red podatkov v prevozni listini nista določena, razen podatkov iz prvih štirih alinej, ki si morajo slediti v naslednjem zaporedju: ˝UN 1203 BENCIN, 3, II˝ Prevozna listina mora biti napisana v uradnem jeziku države pošiljateljice, če pa ta jezik ni angleški, francoski ali nemški, pa še v enem izmed teh jezikov (v mednarodnem prevozu). Podatki v prevozni listini morajo biti čitljivi. Listina je lahko tudi drug dokument, ki ga zahtevajo veljavni predpisi za druge načine prevoza. Če je prejemnikov več, smejo biti njihova imena in naslovi ter poslane količine nevarnega blaga navedene v listinah ali drugih dokumentih, ki so obvezni po posebnih predpisih. Biti morajo v vozilu, iz njih pa mora biti v vsakem trenutku mogoče ugotoviti vrsto in količino nevarnega blaga na vozilu. Če se zaradi velikosti vsa pošiljka ne more naložiti na eno prevozno enoto, se mora pripraviti vsaj toliko ločenih listin ali kopij posameznih listin, kot je prevoznih enot. Vedno pa je treba pripraviti ločene prevozne listine za pošiljke ali dele pošiljk, ki se ne smejo skupaj naložiti na isto vozilo. Če se nevarno blago prevaža v zasilni embalaži, morata biti v prevozni listi za opisom blaga dodani besedi ˝ZASILNA EMBALAŽA˝. V prevozni listini za prazno, neočiščeno embalažo, ki vsebuje ostanke nevarnega blaga, razen za snovi razreda 7 in cisterne, se lahko podatke o UN številki, uradnem imenu blaga, embalažni skupini ter število in opis tovorkov nadomesti z ustrezno navedbo ˝PRAZNA EMBALAŽA˝, ˝PRAZNA POSODA, ˝PRAZEN IBC˝, ˝PRAZNA VELIKA EMBALAŽA˝, ki ji sledi podatek o nalepki(ah) nevarnosti. ˝PRAZNA EMBALAŽA, 6.1(3)˝


Če se prazne, neočiščene posode, ki vsebujejo ostanke nevarnega blaga, z izjemo snovi razreda 7, vračajo pošiljatelju, se lahko uporabi tudi prevozna listina, pripravljena za prevoz tega blaga. V takih primerih se mora odstraniti količino blaga (npr. zbrisati, prečrtati ali kako drugače odstraniti) in namesto te vpisati besede

˝PRAZNO, VRNJENO NEOČIŠČENO˝.7 Identifikacijski dokument s fotografijo Vsak član posadke vozila mora imeti med prevozom nevarnega blaga pri sebi identifikacijski dokument s fotografijo. Potrdilo (certifikat) o usposobljenosti voznika Vozniki, ki prevažajo nevarno blago, morajo imeti vedno pri sebi certifikat o opravljenem usposabljanju za prevoz nevarnega blaga. Odvisno od vrste opravljenih izpitov dovoljuje certifikat prevoz nevarnega blaga v tovorkih, nevarnega blaga v cisternah, eksplozivov ali radioaktivnih snovi. Dodatno zavarovanje in dovoljenje za prevoz Vozila, s katerimi se prevaža nevarno blago, ki so registrirana v Sloveniji, morajo biti dodatno zavarovana za škodo, povzročeno tretjim osebam.

3.4 Specifične dolžnosti udeležencev pri prevozu vnetljivih tekočin – aditivov Da lahko transport vnetljivih tekočin poteka varno, obstajajo določene dolžnosti in obveznosti, ki jih morajo izpolniti vsi udeleženci v transportu. K transportu pa ne spada samo prevoz od pošiljatelja do prejemnika, ampak tudi prevzem in predaja vnetljivega blaga, uporaba primerne embalaže, pakiranje, natovarjanje in raztovarjanje.

3.4.1 Dolžnosti in odgovornosti pošiljatelja Pošiljatelj je tisti, ki je kot pošiljatelj naveden v prevozni pogodbi o prevozu oziroma prevozni listini. Če se prevoz opravi brez prevozne listine je pošiljatelj tisti, ki izroči nevarno blago v prevoz. Pošiljatelj pri prevozu nevarnega blaga je oseba ali podjetje, ki prevozniku pripravlja nevarno blago za prevoz.

7 Robnik V., Habič A., Priročnik za voznike, ki prevažajo nevarno blago in za druge osebe, ki pri tem sodelujejo – 6. dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2007 (str. 44, 45)


Pošiljatelj je odgovoren za razvrščanje, pakiranje, označevanje oziroma etiketiranje pošiljk ter pripravo listin. V prevoz sme dati nevarno blago, če:

� je to dovoljeno po mednarodnih predpisih – ADR, � je bilo za nevarno blago, za katero je potrebno dovoljenje za prevoz, to dovoljenje

izdano, � je pakirano v ustrezni embalaži, � so izpolnjene določbe o načinu prevoza, skupnem nakladanju, ravnanju, shranjevanju, čiščenju in dekontaminaciji ter druge določbe mednarodnih sporazumov – ADR,

� vozilo oziroma druge prevozne enote ustrezajo predpisom, � so vozniku ali tistemu, ki opravlja prevoz, izročene ustrezne spremne listine in po

potrebi dovoljenje za prevoz, � je seznanil prevoznika o predpisani označitvi vozila ter s podatki o nevarnem blagu, � je označil tovorke z napisi in pritrdil oznake ali nalepke za označevanje nevarnosti, � je upošteval druge varnostne ukrepe in izpolnil druge pogoje za prevoz po ADR.

3.4.2 Dolžnosti in odgovornosti prevoznika Prevoznik je tisti, ki opravlja prevoze in je kot takšen naveden v pogodbi o prevozu oziroma prevozni listini. Če se prevoz opravlja brez pogodbe ali prevozne listine je prevoznik tisti, ki prevaža nevarno blago. Podobno kot pošiljatelj ima tudi prevoznik določene obveznosti in odgovornosti. Njegova odgovornost je ločevanje posameznih tovorov. Prevoznik sme prevažati nevarno blago, če:

� je to dovoljeno po mednarodnih predpisih – ADR, � je bilo za nevarno blago, za katero je potrebno dovoljenje za prevoz, to dovoljenje

izdano, � je pakirano v ustrezni embalaži, � so izpolnjene določbe o načinu prevoza, skupnem nakladanju, ravnanju, shranjevanju, čiščenju, razplinjenju in dekontaminaciji ter druge določbe mednarodnih predpisov – ADR,

� je vozilo tehnično brezhibno, opremljeno in označeno po mednarodnih predpisih – ADR,

� je vozilo pravilno naloženo oziroma ni preobremenjeno, � ima zavarovano odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam, � ima zaposlenega voznika, ki je usposobljen za prevoz nevarnega blaga in je star

najmanj 21 let,


� je upošteval druge varnostne ukrepe po mednarodnih predpisih – ADR in drugih predpisih, ki urejajo varnost prevoza (ZVCP, ZPCP ipd.).

3.4.3 Dolžnosti in odgovornosti voznika Voznik pri prevozu nevarnega blaga je oseba, ki neposredno upravlja z vozilom, s katerim se nevarno blago prevaža. Odgovoren je za natovarjanje, raztovarjanje, označitev vozila, opremo ter ukrepanje ob morebitni nesreči. Dolžnosti voznika:

� mora biti poučen o svojih obveznostih in posebnostih prevoza, � mora se prepričati, da vozilo in tovor ustrezata predpisom (ADR, ZVCP,ZPVC ipd.), � se je prepričal, da so tovorki označeni z ustreznimi napisi in oznakami ali nalepkami

za označevanje nevarnosti, � se je prepričal, da je vozilo označeno z opozorilnimi tablami, napisi, oznakami ali

nalepkami za označevanje nevarnosti, drugimi informacijami o nevarnem blagu in o vozilu po določbah ADR,

� mora imeti s seboj dokumente (listino za prevoz nevarnega blaga, navodilo za ukrepanje ipd.) in dodatno opremo,

� mora izpolnjevati še druge pogoje za prevoz po ADR.8

3.4.4 Dolžnosti in odgovornosti prejemnika Prejemnik pri prevozu nevarnega blaga je oseba ali podjetje, ki od prevoznika prejme prevažano nevarno blago. Njegove dolžnosti so naslednje:

� ne sme zavlačevati prevzema nevarnega blaga, � če je v mednarodnih predpisih – ADR tako določeno, mora vozilo očistiti, razpliniti in

dekontaminirati ter poskrbeti za odstranitev tabel in oznak ali nalepk za označevanje nevarnosti, potem ko so bila vozila očiščena, razplinjena in dekontaminirana,

� nevarno blago sme razkladati le na določenem in posebej prirejenem prostoru za razkladanje,

� upoštevati mora druge varnostne ukrepe po mednarodnih predpisih ADR in drugih predpisih, ki urejajo varnost prevoza.



4 VOZILA IN EMBALAŽA ZA PREVOZ VNETLJIVIH ADITIVOV

4.1 Opis vozil za prevoz vnetljivih aditivov, njihove opreme in posebnih tehničnih predpisov za vozila

Opis vozil Vnetljive aditive prevažamo v vozilih, ki morajo biti v ta namen izdelana skladno s predpisi ali pa ustrezno dodelana oziroma predelana. Tovorno površino vozila moramo pred nalaganjem očistiti. Vsak tovorek mora biti naložen in zavarovan tako, da se med vožnjo ne more premakniti. Tovorke zavarujemo s pritrjevalnimi trakovi na stranskih stenah, drsnimi pregradnimi ploščami, nastavljivimi objemkami, zračnimi blazinami in protidrsnimi podlogami. Poškodovanih tovorkov ali tovorkov, na katerih so na zunanji strani ostanki nevarnega blaga, ne smemo naložiti. Če se med prevozom poškoduje posamezen tovorek, moramo preveriti ali so na zunanji strani drugih tovorkov ali na samem toporišču vozila ostanki nevarnega blaga in poskrbeti za ustrezno čiščenje. Po končanem prevozu moramo odstraniti oziroma prekriti oznake za nevarno blago na vozilu. Oprema vozil Vozila, ki prevažajo nevarno blago, morajo biti opremljena vsaj z naslednjo opremo:

� najmanj eno klinasto podložko (velikost mora biti prilagojena teži vozila in premeru koles),

� dvema samostojno stoječima opozorilnima znakoma (npr. odsevnima stožcema ali trikotnikoma ali utripajočima rumenima lučema, ki sta neodvisni od električne opreme vozila),

� primernim odsevnim brezrokavnikom ali odsevno obleko za vsakega člana posadke vozila,

� eno ročno svetilko za vsakega člana posadke vozila, � osebno varovalno opremo in opremo za izvajanje nujnih ukrepov, ki so navedeni v

pisnih navodilih za ukrepanje ob nesreči.9



Gasilniki Vsaka prevozna enota mora biti opremljena z najmanj enim prenosnim gasilnikom za razrede A, B, in C z zmogljivostjo najmanj 2 kg suhega prahu, ki je primeren za gašenje ognja na motorju ali kabini prevozne enote. Zmogljivost gasilnika za gašenje ognja na motorju se lahko odšteje od predpisane zmogljivosti dodatnih gasilnikov na prevozni poti. Gasilno sredstvo mora biti primerno za uporabo na vozilu in mora izpolnjevati ustrezne zahteve iz standarda EN3 – Prenosni gasilniki. Gasilniki ne smejo biti uporabljeni. Na gasilnikih mora biti oznaka o izpolnjevanju standardov, datum naslednjega rednega pregleda (mesec, leto) ali pa najdaljši dovoljeni rok uporabe. Voznik mora znati uporabljati gasilnike. Dodatni gasilniki Prevozne enote z največjo dovoljeno maso nad 7,5 ton morajo biti opremljene še z enim ali več prenosnimi gasilniki za razrede vnetljivosti A, B in C z najmanjšo skupno zmogljivostjo 12 kg suhega prahu, od katerih mora imeti vsaj eden zmogljivost najmanj 6 kg. Prevozne enote z največjo dovoljeno maso od 3,5 ton do 7 ton morajo biti opremljene še z enim ali več prenosnimi gasilniki za razrede vnetljivosti A, B in C z najmanjšo skupno zmogljivostjo 8 kg suhega prahu, od katerih mora imeti vsaj eden zmogljivost najmanj 6 kg. Prevozne enote z največjo dovoljeno maso do 3,5 ton morajo biti opremljene še z enim ali več prenosnimi gasilniki za razrede vnetljivosti A, B in C z najmanjšo skupno zmogljivostjo 4 kg suhega prahu. Posebni tehnični predpisi vozil Predpisi, ki določajo lastnosti vozil za prevoz nevarnih snovi so zapisani v Zakonu o prevozu nevarnega blaga in Evropskem sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR). Kontrolo ustreznosti njihovih vozil izvaja Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor. Pri cestnih vozilih morajo pristojni organi dvakrat letno opraviti tehnični pregled vozila.


Električna oprema

Električni vodniki Električni vodniki morajo biti primerno izolirani in takšne debeline, da se ne pregrevajo. Vsi tokokrogi morajo biti zaščiteni z varovalkami ali avtomatskimi prekinjevalnimi stikali, razen naslednjih tokokrogov:

- od akumulatorja do naprave za hladni zagon in zaustavitev motorja, - od akumulatorja do alternatorja, - od alternatorja do ohišja z varovalkami ali ohišja avtomatskih prekinjevalnih stikal, - od akumulatorja do zaganjalnika, - od akumulatorja do ohišja regulatorja moči zadrževalnika, če gre za električni ali

elektromagnetni sistem, - od akumulatorja do električnega dvigala za dvigovanje dvižne osi.

Navedeni nezaščiteni tokokrogi morajo biti čim krajši. Električni vodniki morajo biti zanesljivo pritrjeni in položeni tako, da so primerno zaščiteni pred mehanskimi in toplotnimi obremenitvami. Odklopno stikalo Odklopno stikalo za prekinitev vseh tokokrogov morajo biti čim bližje akumulatorji. Če se uporablja enopolno stikalo, mora biti nameščeno na napajalnem in ne ozemljitvenem kablu. Naprava, s katero se vključi ali izključi odklopno stikalo, mora biti v vozniški kabini, lahko dostopna in razločno označena. Imeti mora zaščitni pokrov ali biti take oblike, da je za preklop potreben kompleksen premik ali pa mora biti drugače zavarovana proti nenamernemu preklopu. Lahko se vgradi še dodatna naprava za preklop odklopnega stikala, če je razločno označena in zavarovana proti nenamernemu preklopu. Odklopno stikalo mora biti v ohišju s stopnjo zaščite IP 65, v skladu s standardom IEC 529. Električni priključki odklopnega stikala morajo ustrezati stopnji zaščite IP 54. Vendar to ni potrebno, če so priključki v ohišju, ki je lahko tudi ohišje akumulatorja. V tem primeru je dovolj, če so priključki zaščiteni proti kratkemu stiku, npr. z gumijasto kapo. Akumulator Priključne sponke akumulatorja morajo biti električno izolirane ali pokrite z izolirnim pokrovom ohišja akumulatorja. Če akumulatorji niso pod pokrovom motorja, morajo biti pritrjeni v prezračevanem ohišju.


Osvetlitev Žarnice z navojnim podnožjem niso dovoljene. Električni priključki Električni priključki med motornim vozilom in priklopnikom morajo ustrezati stopnji zaščite IP 54 po standardu IEC 529 in morajo biti vgrajene tako, da ne more priti do nenamerne prekinitve. 10

Zavore

Splošne določbe Motorna vozila in priklopniki, ki se uporabljajo kot prevozne enote za prevoz nevarnega blaga, morajo ustrezati vsem tehničnim zahtevam pravilnika ECE, št. 13 ali direktive 71/320/EEC, z dopolnitvami, skladno s podatki o začetku veljavnosti, ki so navedeni v teh predpisih. Zavora za nujne primere za priklopnike Priklopnik mora biti opremljen z zavoro, ki učinkovito zavre ali ustavi priklopnik, če se ta loči od vlečnega vozila. Zavora priklopnika mora delovati na vsa kolesa in se sprožiti z nadzorno napravo servisne zavore vlečnega vozila in samodejno ustaviti priklopnik, če se prekine povezava med vozilom in priklopnikom.11 Preprečevanje nevarnosti požara

Kabina vozila Če vozniška kabina ni izdelana iz težko gorljivega materiala, mora imeti na zadnji strani kovinsko zaščito ali zaščito iz drugega primernega materiala (toplotni ščit), enako široko, kot je pritrjena cisterna. Vsa okna v zadnji steni vozniške kabine ali zaščitni steni morajo biti nepredušno zaprta, iz varnostnega stekla, odpornega proti ognju, in z okviri, odpornimi proti ognju. Med cisterno in vozniško kabino ali zaščitno steno mora biti najmanj 15 cm širok vmesni prostor.

10 ADR 2007, Ljubljana 2007 (str. 1200) 11 ADR 2007, Ljubljana 2007 (str. 1202)


Rezervoarji za gorivo Rezervoarji za pogonsko gorivo motorja morajo ustrezati naslednjim zahtevam: - gorivo mora ob morebitnem uhajanju iztekati na tla in pri tem ne sme priti v stik niti z

vročimi deli vozila niti s tovorom, - rezervoarji z bencinskim gorivom morajo imeti polnilno odprtino z učinkovitim pokrovom

proti vdoru plamena ali drugim zapiralom, ki jo nepredušno zapre. Motor Pogonski motor vozila mora biti tako opremljen in vgrajen, da zaradi segrevanja in vžiga ne predstavlja nobene nevarnosti za tovor. Pri EX/II in EX/III vozilih mora imeti motor kompresijski vžig. Izpušni sistem Izpušni sistem (vključno z izpušnimi cevmi) mora biti tako nameščen in zaščiten, da zaradi segrevanja ali vžiga ne predstavlja nobene nevarnosti za tovor. Deli izpušnega sistema, ki so nameščeni neposredno pod rezervoarjem za (dizelsko) gorivo, morajo biti odmaknjeni najmanj 100 mm ali zaščiteni s toplotnim ščitom. Zadrževalnik Vozila z zadrževalnikom, ki razvija visoko temperaturo in je nameščen za zadnjo steno vozniške kabine, morajo imeti med to napravo in cisterno ali tovorom toplotno izolacijo, ki je pritrjena tako, da preprečuje vsako (tudi lokalno) segrevanje stene cisterne ali tovora. Poleg tega mora ta izolacija zavorni sistem zavarovati pred vsakim (tudi ob nesreči) uhajanjem ali iztekanjem tovora. Tem zahtevam ustreza npr. zaščita z dvostenskim oklepom. Dodatni grelniki Dodatni grelniki morajo ustrezati tehničnim določbam iz Pravilnika ECE, št. 122, z dopolnitvami, ali direktive 2001/56/EC, z dopolnitvami, skladno s podatki o začetku veljavnosti, ki so navedeni v teh predpisih. Dodatni grelniki in njihove naprave za odvajanje plinov morajo biti izdelani, nameščeni, zaščiteni ali prekriti tako, da se tovor nikakor ne more čezmerno segrevati ali vžgati. Ta zahteva je izpolnjena, če njihova posoda za gorivo in naprava za odvajanje plinov ustrezata določbam za rezervoarje za gorivo oziroma izpušni sistem motornih vozil. Dodatni grelniki morajo imeti najmanj naslednje možnosti za izklop:

- namerni ročni izklop iz vozniške kabine,


- z izklopom motorja vozila; v tem primeru lahko voznik dodatni grelnik ponovno ročno vklopi,

- z zagonom črpalke za prečrpavanje nevarnega blaga na motornem vozilu. Dodatni grelnik sme po izklopu še določen čas delovati. Uporabljati se smejo le dodatni grelniki, pri katerih je bilo dokazano, da med običajno uporabo lahko delujejo še 40 sekund po izklopu. Dodatni grelniki se morajo vklapljati ročno, programirano vklapljanje ni dovoljeno.12 Omejevalnik hitrosti

Motorna vozila (tovorna vozila in vlečna vozila za priklopnike in polpriklopnike) z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone morajo imeti omejevalnik hitrosti po določbah pravilnika ECE, št. 89, z dopolnili. Naprava mora biti nastavljena tako, da hitrost ne more preseči 90 km/h, pri tem je treba upoštevati tehnične tolerance naprave. Priklopne naprave

Priklopne naprave morajo ustrezati zahtevam pravilnika ECE, št. 55 ali direktive 94/20/EC, z dopolnitvami, ki so veljale ob njihovi izdelavi.

4.2 Označevanje vozil za prevoz vnetljivih aditivov K označevanju vozil spadajo vse oznake na vozilu katere označujejo vrsto tovora, ki ga vozilo prevaža. To so oranžne table, opozorilni simboli ter nalepke nevarnosti. Oranžne table Prevozne enote z nevarnim blagom morajo imeti dve navpično postavljeni tabli oranžne barve. Ena mora biti pritrjena na sprednjem in ena na zadnjem delu prevozne enote, obe pravokotno na vzdolžno os prevozne enote. Biti morata razločno vidni. Oranžne table morajo biti odsevne, dolge 40 cm in visoke 30 cm. Imeti morajo črni rob, širok 15 mm. Uporabljeni material mora biti odporen proti vremenskim vplivom in zagotavljati trajnost označitve. Tabla se ne sme sneti s podlage, na katero je nameščena, niti po 15-minutni izpostavljenosti ognju. Oranžne table so lahko po sredini razdeljene z vodoravno črto, debeline 15 mm. Če velikost in oblika vozila ne omogočata pritrditve takih tabel, se njihova velikost lahko zmanjša na dolžino 300 mm, višino 120 mm in črni rob na 10 mm.

12 ADR 2007, Ljubljana 2007 (str. 1203, 1204)


Številke in črke za označevanje nevarnosti in UN številke morajo biti črne, visoke 100 mm in s širino črte 15 mm. Številka nevarnosti mora biti na zgornjem delu table, UN številka snovi pa v spodnjem delu. Ločeni morata biti z vodoravno črto, širine 15 mm, ki poteka vodoravno po sredini čez vsako tablo. Številka nevarnosti in UN številka se ne smeta izbrisati in morata ostati čitljivi tudi po 15-minutni izpostavljenosti ognju. Table se lahko snamejo šele ko je vozilo prazno in očiščeno. Opozorilne simboli Po predpisih o označevanju je potrebno vsako embalažno enoto označiti z opozorilnim simbolom, napisom o nevarnosti ter opozorilnimi in obvestilnimi stavki. Ti simboli imajo obliko na vrh postavljenega kvadrata z dolžino stranice 150-250 mm, lahko pa so tudi manjši oziroma prilagojeni velikosti embalaže. Opozorilni simboli so namenjeni predvsem končnim uporabnikom, zato jih je potrebno namestiti na vsako najmanjšo enoto. Nalepke nevarnosti Tovorki, cisterne, zabojniki, itd. morajo biti označeni z nalepkami nevarnosti. Po nalepkah sklepamo o glavni nevarnosti in, če obstajajo, o dodatnih nevarnostih prevažanega blaga. Nalepke nevarnosti morajo biti v obliki kvadrata, ki je postavljen pod kotom 45° (romb). Najmanjša velikost je 100 x 100 mm. Pet milimetrov od robov in vzporedno z robovi mora potekati črta v barvi simbola. Nalepke morajo biti nameščene na podlago kontrastne barve ali pa morajo biti obrobljene s prekinjeno ali neprekinjeno črto. Glede na velikost tovorka je lahko velikost nalepke ustrezno manjša, vendar mora še vedno ostati razločno vidna. Simboli, besedilo in številke morajo biti razločno vidni oziroma čitljivi in obstojni. Na vseh nalepkah morajo biti črne barve, razen:

- na nalepki nevarnosti za razred 8, kjer mora biti besedilo in številka razreda bela, - na nalepkah nevarnosti, ki imajo popolnoma zeleno, rdeče ali modro ozadje, so lahko

beli, - nalepke nevarnosti, ki so nalepljene na jeklenkah in plinskih pločevinkah s plinom z

UN št. 1011, 1075, 1965 in 1978, so lahko iste barve kot ozadje, če je zagotovljen ustrezen kontrast.

Vsaka nalepka mora biti nalepljena:

- na površino tovorka, če je to mogoče glede na njegovo velikost, na tovorkih z blagom razredov 1 in 7 pa poleg uradnega imena blaga,

- tako, da je ne zakrivajo ali prekrivajo deli embalaže, na embalažo pritrjeni deli, druge nalepke nevarnosti ali oznake,


- v neposredni bližini drugih nalepk nevarnosti, če jih je treba namestiti več.13

4.3 Osnovno o embalaži za prevoz vnetljivih aditivov Prevoz nevarnega blaga v odobreni embalaži je ena izmed osnovnih zahtev predpisov ADR. V Republiki Sloveniji določa postopke o odobritvi embalaže za prevoz nevarnega blaga (Uradni list št. 37/2002). V Sloveniji je z izdajo odločbe Ministrstva za gospodarstvo, pooblaščena organizacija zavod za gradbeništvo, kateri vrši preizkušanje in odobritve embalaže za nevarno blago ter periodične preglede vsebnikov IBC. Pri prevozu nevarnega blaga je zelo pomembno razlikovati izraza embalaža in tovorek. Embalaža je vsaka embalažna enota pripravljena za polnjenje z nevarnim blagom (npr. sodi, vreče, blazine, cisterne, baloni, zabojniki,…). Tovorek pa je embalažna enota, napolnjena z nevarnim blagom, ki je pravilno označena in pripravljena za prevoz. Embalažo lahko definiramo z več vidikov, in sicer:

a) z vidika proizvodnje je embalaža sredstvo, ki varuje proizvod pri prevažanju, pretovarjanju, skladiščenju in uporabljanju,

b) z vidika zaščite in varovanja je embalaža sredstvo, ki skupaj s proizvodom tvori neko celoto, ga varuje pred razlitjem, zunanjimi vplivi (kemijskimi, biološkimi, mehanskimi, atmosferskimi)…,

c) z vidika konstrukcije mora biti embalaža funkcionalna, enostavna pregledna, izvirna itd,; ustrezati mora sodobnemu okusu in željam strank in kupcev, oblikam trgovine in načinu predstavljanja,

d) z vidika ekonomičnosti je embalaža pakiranje, ki naj bi ob minimalnih stroških varovala in predstavljala proizvod.

Kod vrste embalaže po ADR predpisih sestavljajo:

� arabska številka za označevanje vrste embalaže, npr za sod, ročko itd., � ena ali več latinskih črk za vrsto materiala, npr. za jeklo les itn., � arabska številka za označevanje podvrste posamezne vrste embalaže. 14

Za sestavljeno embalažo se uporabljata dve veliki latinski črki. Prva označuje material notranje posode, druga pa material zunanje embalaže. Mešana embalaža je označena le s kodom za zunanjo embalažo.

13 ADR 2007, Ljubljana 2007 (str. 852, 853) 14 ADR 2007, Ljubljana 2007 (str. 885,886)


Za vrsto embalaže se uporabljajo naslednje številke: 1. sod, 2. (rezervirano), 3. ročka, 4. zaboj, 5. vreča, 6. sestavljena embalaža, 7. (rezervirano), 0. embalaža iz tanke pločevine. Za vrsto materiala se uporabljajo naslednje velike črke: A. jeklo (vse vrste in vse površinske obdelave), B. aluminij, C. naraven les, D. vezan les, F. predelan les, G. plošče iz stisnjenih vlaken, H. umetna masa, L. tekstil, M. večslojni papir, N. kovina (razen jekla in aluminija), P. steklo, porcelan ali kamnina. Vsaka embalaža mora imeti obstojne in razločno vidne oznake ustreznih velikosti in na ustreznih mestih. Pri tovorkih z bruto maso, večjo od 30 kg, morajo biti oznake ali kopije oznak na zgornji ali stranski steni tovorkov. Črke, številke, in znaki morajo biti veliki najmanj 12 mm, razen pri embalaži s prostornino največ 30 litrov oziroma 30 kg, pri kateri morajo biti te oznake velike najmanj 6 mm; ter pri embalaži s prostornino največ 5 litrov oziroma 5 kg, pri katerih morajo biti oznake sorazmerne velike. Zahteve o preizkušanju embalaže Vrsto izdelave vsake embalaže je treba preizkusiti po postopkih, ki jih izda in odobri pristojni organ. Pred uporabo je treba vsako vrsto izdelave embalaže pregledati oziroma preizkusiti in sicer način izvedbe, velikost, material in njegovo debelino, način izdelave in različne površinske obdelave. To ni potrebno za embalažo, ki je od prvotno pregledane oziroma preizkušene le malo nižja. Preizkuse je treba na proizvedeni embalaži ponoviti v presledkih, ki jih določi pristojni organ. Prav tako pa jih je potrebno ponoviti po vsaki spremembi vrste izdelave, materiala ali načina izdelave embalaže.


Pristojni organ lahko dovoli izbirne preizkuse embalaže, ki se le malo razlikuje od že preizkušene vrste izdelave: npr. embalaža, ki vsebuje notranjo embalažo manjše velikosti ali neto mase, ali tudi embalaža, kot so sodi, vreče in zaboji z nekoliko manjšimi zunanjimi merami. Predmeti ali notranja embalaža za trdne snovi in tekočine se lahko združijo in prevažajo skupaj, ne da bi jih bilo treba preizkušati v zunanji embalaži, če izpolnjujejo naslednje zahteve:

• zunanja embalaža mora biti skupaj z lomljivo notranjo embalažo, ki vsebuje tekočine (npr. steklo), uspešno preizkušena s padcem z višine po merilih za embalažno skupino I,

• skupna bruto masa vse notranje embalaže ne sme preseči polovice bruto mase notranje embalaže,

• debelina obloge med notranjo embalažo ter zunanjo stranjo embalaže ne sme biti manjša od debeline pri prvotno preizkušeni embalaži. Če se pri prvotnem preizkusu uporabi samo ena notranja embalaža, debelina obloge med notranjimi embalažami ne sme biti manjša od debeline obloge med zunanjo stranjo embalaže in notranjo embalažo pri prvotnem preizkusu. Pri uporabi manjšega števila notranjih embalaž ali manjše embalaže (v primerjavi z notranjo embalažo, uporabljeno pri preizkusu s padcem), je treba dodati dovolj obloge, da se zapolni vmesni prostor.

• prazno zunanjo embalažo je treba preizkusiti z zlaganjem v višino. Skupno maso enakih tovorkov dobimo iz skupne mase vse notranje embalaže, ki je bila uporabljena pri preizkusu s padcem, navedem v prvi alineji,

• notranja embalaža, ki vsebujejo tekočine, mora biti obdana z zadostno količino vpojila, ki bo lahko vpilo vso tekočino v notranji embalaži,

• če zunanja embalaža, ki je namenjena notranji embalaži za tekočine, na tesni, ali če, zunanja embalaža, ki je namenjena notranji embalaži za trdne snovi, ni prahotesna, jo je treba obdati s sredstvom za tesnjenje, plastično vrečo ali drugim učinkovitim sredstvom da ob morebitnem razlitju ali uhajanju zadrži trdno snov ali tekočino. Pri embalaži, ki vsebuje tekočine, mora biti vpojilo, navedeno v prejšnji alineji, v sredstvu za zadrževanje vsebine. 15

V podjetju ETOL d.d. se za prevoz vnetljivih aditivov uporabljajo ročke neto teže 5, 10 in 20 kg. Ročka Ročka je embalaža, ki ima pravokotni ali okrogli prečni prerez. Poznamo kovinsko ali plastično, ki ima na vrhu eno ali več odprtin, katere pokrijemo s pokrovom ali čepom. Lahko so različnih velikosti.

15 ADR 2007, Ljubljana 2007 (str. 905, 906)


Slika 5: Ročka

Vir: Lastna fotografija

4.4 Osnovno o prometni varnosti pri prevozih nevarnega blaga Osebe, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga (udeleženci), morajo glede na vrsto in predviden obseg nevarnosti izvesti vse potrebne ukrepe, da preprečijo nesrečo ali poškodbe oziroma posledice morebitne nesreče čim bolj zmanjšajo. Vsekakor pa morajo upoštevati obveznosti, ki jim jih nalagajo določbe ADR. Če obstaja neposredna nevarnost za javno varnost, morajo udeleženci takoj obvestiti intervencijske službe in jim posredovati potrebne podatke za posredovanje. Država pogodbenica lahko v svoji zakonodaji predpisane dolžnosti posameznih udeležencev pri prevozu dodeli drugemu udeležencu ali jih porazdeli med več udeležencev, če je s tem zagotovljena vsaj enaka stopnja varnosti. Podatke o teh odstopanjih mora država pogodbenica sporočiti sekretariatu Ekonomske komisije za Evropo združenih narodov, ki jih pošlje v vednost drugim državam pogodbenicam. Določbe, v katerih so določene vrste udeležencev pri prevozu nevarnega blaga in njihove dolžnosti, ne vplivajo na določbe nacionalne zakonodaje glede pravnih posledic (kazenska odgovornost, civilna odgovornost itd.), ki izvirajo iz dejstva, da so ti udeleženci tudi npr. pravne osebe, samostojni podjetniki – posamezniki, delodajalci ali zaposleni. Pristojni organi držav pogodbenic lahko na območju svojih držav kadar koli na samem kraju preverijo, če so izpolnjeni vsi pogoji za prevoz nevarnega blaga. Ti nadzori ne smejo pomeniti nevarnosti za ljudi, stvari in okolje, poleg tega pa ne smejo znatneje ovirati cestnih prevozov.


Pristojni organi lahko izvedejo nadzor tudi v podjetjih, ki opravljajo dejavnosti, povezane s prevozom nevarnega blaga, pregledajo vso potrebno dokumentacijo in vzamejo vzorce nevarnega blaga in embalaže za preizkuse, če s tem ne ogrožajo varnosti. Udeleženci, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga, morajo omogočiti pregled vozil, delov vozil, opreme in naprav, če je to mogoče in smiselno. Če se jim zdi potrebno, lahko v podjetju določijo zaposlenega, ki spremlja predstavnika pristojnega organa. Če pristojni organi ugotovijo, da se določbe ADR ne upoštevajo, lahko prepovejo odpošiljanje pošiljke ali prekinejo nadaljnji prevoz, dokler niso odpravljene ugotovljene pomanjkljivosti ali odrejeni drugi ustrezni ukrepi. Nepravilnosti se lahko odpravijo na kraju samem ali na drugem mestu, ki ga iz varnostnih razlogov določi pristojni organ. Ti ukrepi ne smejo povzročiti večje ovire v cestnem prometu. Države pogodbenice druga drugi zagotavljajo pravno pomoč za izvajanje ADR. Če država pogodbenica ugotovi hujše ali ponavljajoče se kršitve podjetja s sedežem na območju druge države pogodbenice, ki ogrožajo varnost prevoza nevarnega blaga, mora o tem obvestiti pristojni organi države pogodbenice, na območju katere ima podjetje sedež. Pristojni organi države pogodbenice, na območju katere so bile ugotovljene hujše ali ponavljajoče kršitve, lahko od pristojnih organov države pogodbenice, na območju katere ima podjetje sedež, zahtevajo izvedbo ustreznih ukrepov proti kršitelju. Posredovanje osebnih podatkov je dovoljeno le, če je to potrebno za izvedbo postopkov ob hujših ali ponavljajočih se kršitvah. Pristojni organi, ki so bili obveščeni o kršitvah, morajo o sprejetih ukrepih obvestiti pristojne organe tiste države, na območju katere so bile ugotovljene kršitve. Vsako podjetje, katerih dejavnost obsega cestni prevoz ali pa s prevozom povezano pakiranje, nakladanje, polnjenje ali razkladanje nevarnega blaga, mora imenovati vsaj enega varnostnega svetovalca za prevoz nevarnega blaga, ki je odgovoren za zmanjševanje nevarnosti za ljudi, stvari in okolje ob izvajanju teh dejavnosti.16 Varnostni svetovalec Glede na pooblastilo vodstva podjetja je v zvezi s prevozom nevarnega blaga glavna naloga svetovalca iskanje ustreznih postopkov in sredstev ter sprejem vseh potrebnih ukrepov, da se, ob upoštevanju predpisov, olajša opravljanje navedenih dejavnosti in da so opravljene čim bolj varno. Glede na dejavnosti podjetja so glavne naloge svetovalca :

• spremljanje izvajanja predpisov, ki urejajo prevoz nevarnega blaga,

• svetovanje podjetju pri dejavnostih, povezanih s prevozom nevarnega blaga,

16 ADR 2007, Ljubljana 2007 (str. 53)


• priprava letnega poročila za vodstvo podjetja ali lokalne oblasti o dejavnostih podjetja v zvezi s prevozom nevarnega blaga. Letno poročilo je treba hraniti pet let in ga na zahtevo posredovati državnim organom.

Med naloge svetovalca spada tudi preverjanje naslednjih ravnanj oziroma postopkov, ki so povezani z dejavnostjo podjetja:

• postopek, s katerim se zagotovi spoštovanje predpisov po identifikaciji nevarnega blaga, ki se bo prevažalo,

• postopek za nabavo prevoznih sredstev v podjetju, kadar je treba upoštevati posebne zahteve za prevoz določenega nevarnega blaga,

• postopek, s katerim se preveri oprema, ki se uporablja pri prevozu, nakladanju in razkladanju nevarnega blaga,

• ustrezno usposabljanje zaposlenih v podjetju, ki sodelujejo pri prevozu nevarnega blaga, in vodenje evidence o teh usposabljanjih,

• priprava in izvedba ustreznih nujnih postopkov ob nesrečah, ki bi lahko ogrozile varnost prevoza, nakladanja ali razkladanja nevarnega blaga,

• preiskovanje, in če je treba, priprava poročila o nesrečah ali hujših kršitvah predpisov med prevozom, nakladanjem in razkladanjem nevarnega blaga,

• izvedba ustreznih ukrepov za preprečitev novih nesreč ali hujših kršitev predpisov

• upoštevanje pravnih predpisov in posebnih zahtev, povezanih s prevozom nevarnega blaga, pri določitvi in izbiri podizvajalcev in drugih pogodbenih strank,

• preverjanje, ali imajo zaposleni, vključeni v prevoz, nakladanje ali razkladanje nevarnega blaga, natančne delovne postopke in navodila,

• uvedba ukrepov za večjo seznanjenost z možnimi nevarnostmi med prevozom nakladanjem in razkladanjem nevarnega blaga,

• uvedba postopka za preverjanje listin in potrebne varovalne opreme na prevoznem sredstvu, ter za preverjanje skladnosti listin in opreme s predpisi,

• uvedba postopka za preverjanje spoštovanja predpisov pri nakladanju in razkladanju,

• preverjanje ali obstaja varnostni načrt. Naloge svetovalca lahko opravlja predstojnik podjetja, oseba, ki ima v podjetju še druge zadolžitve, ali oseba, ki ni zaposlena v podjetju, če je te naloge zmožna opravljati. Podjetje mora na zahtevo pristojnega ali drugega organa, ki ga v ta namen imenuje država pogodbenica, sporočiti podatke o identiteti varnostnega svetovalca. Svetovalec mora ob nesreči pri prevozu nevarnega blaga, nakladanju ali razkladanju, v kateri so bili poškodovani ljudje, stvari ali okolje, se sestaviti poročilo o nesreči, potem ko zbere vse potrebne informacije. Poročilo posreduje vodstvu podjetja in lokalnim oblastem. Poročilo o nesreči ne nadomesti poročila, ki ga mora vodstvo podjetja pripraviti po drugih mednarodnih ali nacionalnih predpisih. Svetovalec mora imeti veljavno potrdilo o strokovni usposobljenosti za prevoz nevarnega blaga po cesti. Potrdilo mora izdati pristojni organ države pogodbenice ali pooblaščena organizacija, ki jo v ta namen pooblasti pristojni organ. Za pridobitev potrdila


se mora kandidat udeležiti usposabljanja in uspešno opraviti preverjanje znanja, ki ga mora odobriti pristojni organ države pogodbenice. Z usposabljanjem se kandidatom posreduje znanje o nevarnostih v zvezi s prevozom nevarnega blaga, o zakonih, predpisih in drugih izvedbenih aktih, ki veljajo za prevoz. Preverjanje znanja mora organizirati pristojni organ ali izpitna komisija, ki jo ta organ imenuje. Izpitna komisija ne sme biti ponudnik usposabljanja. Izpitna komisija mora imeti pisno pooblastilo. To je lahko časovno omejeno, vsebovati pa mora naslednja merila:

• pristojnosti izpitne komisije,

• podrobnosti v zvezi z načinom preverjanja znanja, ki ga predlaga izpitna komisija,

• ukrepe, s katerimi se zagotovi objektivnost preverjanja znanja,

• popolna neodvisnost od pravnih in fizičnih oseb, ki zaposlujejo varnostne svetovalce. S preverjanjem znanja se ugotovi, če ima kandidat dovolj ustreznega znanja za opravljanje nalog varnostnega svetovalca in tako izpolnjuje merila za pridobitev potrdila. Obsegati mora najmanj naslednja področja:

• poznavanje vrst posledic nesreč, povezanih s prevozom nevarnega blaga in najpogostejših vzrokov za nesreče,

• zahteve nacionalnih predpisov, mednarodnih konvencij in sporazumov, s poudarkom na naslednjih vsebinah:

- razvrščanje nevarnega blaga (postopek razvrščanja raztopin in zmesi, struktura

seznama snovi, razredi nevarnega blaga in merila za razvrščanje, lastnosti prevažanega nevarnega blaga, fizikalne, kemične in strupene lastnosti nevarnega blaga),

- splošne določbe za pakiranje, določbe za cisterne in cisterne zabojnike (vrste, kod, označevanje, izdelava, prvi in občasni pregledi in preizkusi),

- označevanje z nalepkami nevarnosti, tablami (velikimi nalepkami) nevarnosti, oranžnimi tablami (označevanje tovorkov z nalepkami nevarnosti, označevanje vozil z nalepkami (tablami) nevarnosti in oranžnimi tablami ter odstranjevanje teh oznak),

- podatki v prevozni listini (predpisani podatki), - načini odpošiljanja in s tem povezane omejitve (vozovna pošiljka, prevoz

razsutega tovora, prevoz v IBC, prevoz v zabojnikih, prevoz v pritrjenih ali zamenljivih cisternah),

- prevoz potnikov, - prepoved skupnega nakladanja in varnostni ukrepi, povezani s skupnim

nakladanjem, - ločevanje blaga, - omejitve prevažanih količin in izjeme,


- delo in zlaganje (nakladanje, razkladanje, stopnje polnjenja pri polnjenju in praznjenju, varovanje pri zlaganju in ločevanje),

- čiščenje in/ali razplinjenje pred nakladanjem in po razkladanju, - posadka, usposabljanje, - listine vozilu (prevozna listina, navodila za ukrepanje, certifikat o brezhibnosti

vozila, certifikat o usposobljenosti voznika, kopije morebitnih odstopanj, druge listine),

- navodila za ukrepanje (priprava navodil za ukrepanje in varovalna oprema za posadko),

- nadzor vozil (parkiranje), - prometni predpisi in omejitve, - izpusti okolju nevarnih snovi pri delu in ob nesrečah, - zahteve za opremo.

Obveščanje o dogodkih, povezanih z nevarnim blagom Države pogodbenice morajo sekretariatu Ekonomske komisije za Evropo Združenih narodov sporočiti naslove pristojnih organov in pooblaščenih organizacij, ki imajo glede na nacionalne predpise za uveljavitev ADR določene pristojnosti pri izvajanju posameznih zahtev ADR. Sporočiti morajo tudi podatke o tem, katere pristojnosti ima posamezen organ ali pooblaščena organizacija. Na podlagi teh informacij sekretariat Ekonomske komisije za Evropo Združenih narodov pripravi seznam, ki ga redno dopolnjuje. Seznam in njegove dopolnitve pošilja državam pogodbenicam. Če se med nakladanjem, polnjenjem, prevozom ali razkladanjem nevarnega blaga na ozemlju države pogodbenice zgodi hujša nesreča ali incident, mora bodisi nakladalec, polnilec, prevoznik ali dobavitelj zagotoviti, da se pristojnemu organu te države pogodbenice pošlje poročilo. Če je potrebno država pogodbenica pošlje poročilo sekretariatu Ekonomske komisije za Evropo Združenih narodov, ta pa obvesti druge države pogodbenice. Poročilo je treba pripraviti, če pride do uhajanja nevarnega blaga, neposredne nevarnosti uhajanja ali do poškodovanja oseb, materialne škode ali škode v okolju ali so bili na kraju uradni organi in je izpolnjen najmanj eden od naslednjih pogojev. Poškodovanje oseb pomeni, da je neposredna povezava med nevarnim blagom, ki se je prevažalo, in smrtno žrtvijo ali telesno poškodovanim. Telesna poškodba, ki:

• zahteva intenzivno zdravniško oskrbo,

• povzroči, da ostane poškodovani v bolnišnici najmanj en dan, ali

• povzroči, da je poškodovani nezmožen za delo najmanj tri zaporedne dni.


Uhajanje nevarnega blaga je razsutje ali razlitje:

• vsaj 50 kg / 50 l nevarnega blaga prevozne skupine 0 ali 1,

• vsaj 333 kg / 333 l nevarnega blaga prevozne skupine 2 ali

• vsaj 1000 kg / 1000 l nevarnega blaga prevozne skupine 3 ali 4. Kot uhajanje vsebine se šteje tudi neposredna nevarnost uhajanja vsebine v zgoraj navedenih količinah. Neposredna nevarnost uhajanja vsebine je takšna strukturna poškodba posode, da ta ni več primerna za nadaljnji prevoz, ali če iz drugega razloga ni več zagotovljena zadostna varnost (npr. zaradi preoblikovanja cisterne ali zabojnika, prevrnitve cisterne ali požara v neposredni bližini). Pojem materialna škoda ali škoda v okolju pomeni uhajanje nevarnega blaga ne glede na količino, kadar ocenjeni znesek škode presega 50.000 EUR. Pri tem se ne upošteva škoda na neposredno udeleženem prevoznem sredstvu z nevarnim blagom niti škoda na prometni infrastrukturi. Prisotnost uradnih organov pomeni, da je bila zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja nevarno blago ob nesreči, potrebna prisotnost organov oblasti in služb nujne pomoči ter je prišlo do evakuacije ali zapore javnih prometnih poti (ceste/železnice) za najmanj tri ure.


5 ORGANIZIRANJE PREVOZOV VNETLJIVIH ADITIVOV V PODJETJU ETOL D.D.

5.1 Zgodovina podjetja Začelo se je davnega leta 1924, ko je celjski podjetnik lekarnar Vojko Arko odprl trgovsko podjetje za promet z eteričnimi olji, esencami, rastlinskimi ekstrakti, živilskimi barvami in farmacevtskimi izdelki. Delovanje podjetja je kmalu vzbudilo zanimanje pri takratnem največjem proizvajalcu arom v Evropi, delniški družbi Schimmel & Miltitz iz Nemčije. Leta 1928 so v Celju ustanovili podružnico za oskrbo jugovzhodne Evrope. Po umiku tujega kapitala iz nekdanje Jugoslavije v letu 1945 je ostala v Celju zelo skromna osnova za nadaljnji razvoj podjetja. Skupina zanesenjakov pa je s svojim znanjem in vztrajnostjo uspela ohraniti proizvodnjo. Takratna oblast je hotela doseči združitev podjetja s celjsko kemično industrijo, kar bi pomenilo konec dejavnosti podjetja. Podjetje je preživelo prve viharje povojne obnove in leta 1952 pod imenom ETOL stopilo na samostojno pot s 30 zaposlenimi delavci. Kljub težkim časom je ETOL-u z velikim odrekanjem in prizadevanjem zaposlenih uspelo že po dobrih 10 letih uresničiti prvo veliko naložbo v novo manjšo tovarno, ki je postala zametek sedanje sodobne proizvodnje. Odločitev o izgradnji novega obrata v Škofji vasi je bila sprejeta leta 1968. V neposredni bližini Celja je zrasla moderna tovarna s pripadajočimi objekti, razvojnim in analiznim laboratorijem in upravnim poslopjem. Podjetje je sodelovalo tudi pri izgradnji naprave za čiščenje odpadnih voda. ETOL je bil vselej usmerjen k trgu in kupcem. Kljub ugodnem položaju na nekdanjem domačem trgu (Jugoslavija), je že pred 30 leti pričel iskati strateškega partnerja za prodor na mednarodno tržišče, kjer se je uveljavil s kakovostnimi proizvodi. Leta 1972 je bila sklenjena pogodba o skupnem vlaganju z ameriško družbo IFF, ki je največji svetovni proizvajalec dišavnih komponent in surovin za živilsko in milno-kozmetično industrijo. Dvajsetletno sodelovanje s tem uglednim partnerjem je podjetje dokončno pripeljalo na svetovni trg. Pogodba z IFF-om je bila prekinjena leta 1993. Danes je ETOL d.d. mednarodna družba s številnimi predstavništvi ter mešanimi in lastnimi podjetji v tujini: Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Češki, Slovaški, Poljski, Litvi, Ukrajini, Belorusiji, Rusiji, Romuniji, Bolgariji, Hrvaški, Srbiji in Makedoniji. Takšna razvejanost prodajne mreže je omogočila, da ETOL d.d. kar 80 % prodaje ustvari zunaj Slovenije. ETOL se je kot delniška družba registriral leta 1996.17 Podjetje je od leta 1997 imetnik standarda ISO 9001, kar potrjuje usmerjenost k popolnemu zadovoljevanju odjemalcev, prav tako pa ima od leta 2005 okoljski certifikat ISO 14001. Konec leta 2007 je bilo v družbi zaposlenih 221 delavcev. Izobrazbena struktura je sledeča:

17 Interno gradivo Etol d.d.


Stopnja izobrazbe Število zaposlenih Visoka* 67

Višja 15 Srednja 74

Kvalificirani 33 Polkvalificirani 13 Nekvalificirani 20

SKUPAJ 221 Tabela 1: Izobrazbena struktura zaposlenih

Vir: Interno gradivo Etol d.d.

• V okviru visoke izobrazbe sta vključena tudi dva doktorja znanosti, deset magistrov znanosti in trije specialisti.

Največ izvažajo v države Evropske unije, Rusijo, na Hrvaško in Srbijo. Na tuji trg dostavijo približno štirikrat več tovora kot na domači trg.

Grafikon 1: Prepeljane vnetljivi aditivi v letu 2009

Vir: Lastni grafikon

5.2 Skladiščenje vnetljivih aditivov Kemikalije (surovine in proizvode) je potrebno ustrezno skladiščiti oziroma shranjevati glede na to kakšne nevarne lastnosti imajo. Potrebno je upoštevati kompatibilnost posameznih kemikalij. Vnetljivi aditivi morajo biti skladiščeni v skladu s tehničnimi podatki o snoveh in veljavno zakonodajo na posebej določenem mestu.

Prepeljani vnetljivi aditivi v letu 2009 [ v kg ]

EU, Švica; 429.223; 53%

Jugovzhodna Evropa; 272.728;

34%

Vzhodna Evropa; 81.421; 10%

Ostale države; 20.633; 3%


Zaradi tega v skladišču, kje so shranjene vnetljive tekočine, med katere spadajo tudi vnetljivi aditivi, veljajo naslednji pogoji:

• blago mora biti pravilno in vidno označeno,

• prostor, v katerem se ravna z nevarnimi aromami, sme biti dostopen samo tistim delavcem, ki tam delajo ali morajo izvršiti določeno nalogo,

• dnevna izdaja in sprejem aromatičnih pripravkov morata biti evidentirani,

• prepoved gibanja in zaposlovanja v tem področju velja za nosečnice in mladoletne osebe,

• iz skladišča se lahko izdaja tako velika količina vnetljivih tekočin, ki se uporabi v enem delovnem dnevu,

• neuporabljene vnetljive tekočine in prazno embalažo, se mora vsak dan vrniti nazaj v skladišče.

5.3 Faza priprave prevoza vnetljivih aditivov V fazi priprave prevoza vnetljivih aditivov mora organizator oziroma pošiljatelj prevoza izvesti naslednje naloge:

• določiti ustrezno vozilo za prevoz in

• pripraviti ustrezne dokumente in listine za prevoz. Preden pričnejo s prevozom vnetljivih aditivov, morajo poskrbeti, da so vsi, ki sodelujejo pri prevozu ustrezno strokovno usposobljeni. Voznik mora opraviti ustrezno strokovno usposabljanje za voznike nevarnih snovi in tako pridobi ADR certifikat, ki se obnavlja vsakih pet let. Ko kupec naroči tovor (povedati mora okvirno skupno količino tovora, vrste vnetljivih aditivov pa sporoči na dan natovarjanja) mora organizator določiti ustrezno vozilo za prevoz. Ker Etol d.d. nima velikega lastnega voznega parka (ima samo en kombi in en sedem tonski tovornjak s cerado) pa tudi zaradi dejstva, da s svojima voziloma dostavljajo tovor samo po Sloveniji, se za prevoz v tujino poslužujejo outsourcinga, kar pomeni da prevoz opravi najeti prevoznik. Za prevoznika se odločijo na podlagi zanesljivosti in cene. Ko voznik prispe na natovarjanje, kupec sporoči količino posamezne vrste vnetljivih aditivov. Takrat se tovor ustrezno pripravi na palete in povije s folijo. Nekatere stranke (predvsem iz Rusije) pošljejo tudi načrt natovarjanja, v ostalih primerih se pa po posvetu z voznikom odločijo kako bodo naložili tovor. V tej fazi pa je potrebno izdelati tudi potrebne dokumente.


5.4 Faza izvedbe prevoza

V fazi izvedbe prevoza mora organizator izvajati:

• kontrolo izvedbe natovarjanja,

• kontrolo ustreznosti vozila,

• kontrolo ustreznosti označb vozila in

• kontrolo posadke vozila. Voznik pa mora v sodelovanju z organizatorjem in prejemnikom izvesti naslednje naloge:

• dostaviti vozilo do kraja natovarjanja,

• izvesti sprejem tovora in dokumentov,

• kontrolirati natovarjanje in ustreznost razporeditve tovora,

• izvesti prevoz od kraja natovarjanja do namembnega kraja in

• med prevozom postopati skladno z listinami in predpisi. V tej fazi voznik pripelje vozilo na mesto natovarjanja, od organizatorja prevzame ustrezne dokumente.

Slika 6: Nakladalna rampa



Slika 7: Vozilo na nakladalni rampi

Vir: Lastna fotografija Najprej je potrebno preveriti, ali je voznik ustrezno usposobljen za prevoz nevarnih snovi in če je vozilo ustrezno opremljeno. V primeru, da ta dva pogoja nista izpolnjena, se ne prične z natovarjanjem, dokler se pomanjkljivosti ne odpravita. Po prevzemu dokumentov se začne natovarjanje, ki ga voznik kontrolira skupaj z organizatorjem.

Slika 8: Nakladanje kamiona



Pri samem natovarjanju je potrebno poskrbeti za zaščito tovora. V Etol-u uporabljajo za zaščito pritrdilne trakove in drsne letvice. S tem se onemogoči vsakršno premikanje tovora med prevozom, tako da se le-ta ne more prevrniti ali poškodovati. Ko je tovor naložen, skupaj z voznikom preverijo označenost vozila z oznakami nevarnosti in morebitne nepravilnosti sproti odpravijo. Zahteve glede natovarjanja in označevanja so predpisane z ADR. Ko je tovor naložen, voznik shrani spremljajoče listine na ustrezna mesta v vozilu, predvsem pa mora biti pozoren, da navodila za ukrepanje shrani na vidnem in dostopnem mestu, ločeno od ostalih dokumentov. Ko so zgoraj navedeni postopki izpolnjeni, se voznik odpravi iz kraja natovarjanja v namembni kraj. Ponavadi imajo vozila vgrajeno navigacijo. Navigacija vozniku olajša pot s tem da ga vnaprej opozarja, kje se naj pelje. Lahko pa voznik pelje tudi po drugi poti, pomembno je le, da pripelje blago na mesto raztovora ob vnaprej določenem roku in seveda brez poškodb. Če med samim prevozom pride do nesreče, moramo postopati skladno z navodili in skladno z ZPNB, obvezno pa moramo mesto nesreče zavarovati in zagotoviti tako lastno kot varnost vseh ostalih, ki se nahajajo v bližini nesreče, ter takoj obvestiti policijo in sporočiti podatke, potrebne za ukrepanje. Organizator prevoza mora biti ves čas na vezi z voznikom in ga o morebitnih spremembah in posebnostih takoj obvestiti. Če prevoz poteka brez posebnosti in voznik prispe na mesto raztovora, se lahko prične zaključek prevoza.

5.5 Faza zaključka prevoza

V fazi zaključka prevoza mora prejemnik:

• prevzeti tovor,

• prevzeti dokumente in

• kontrolirati raztovarjanje. Voznik pa mora v tej fazi:

• predati tovor prejemniku,

• predati dokumente prejemniku,

• kontrolirati raztovarjanje,

• očistiti vozilo,

• zakriti opozorilne znake za prevoz nevarnih snovi na vozilu in

• odstraniti vozilo s kraja raztovarjanja.


Skozi celoten postopek mora ne glede na to, v kateri vlogi se udeleženec nahaja, neprekinjeno sodelovati z vsemi ostalimi udeleženci v prevoznem procesu. Organizator pa mora ves čas spremljati potek celotnega prevoza in izvedenih postopkov pred, med in po končanem prevozu. Ta faza se začne ko voznik pripelje vozilo z vnetljivimi aditivi na mesto razklada in obvesti organizatorja, da je varno prispel. Prejemnik, kot glavni akter faze zaključevanja prevoza, z raztovorom ne sme odlašati. Najprej vozniku sporoči mesto razklada (na katero rampo naj postavi vozilo v primeru, da jih je več), nato mu voznik izroči spremljajoče listine o prevažanih vnetljivih aditivih. Po opravljeni kontroli teh dokumentov, se lahko raztovarjanje prične. Ko razklad poteka, mora voznik spremljati raztovor. Po koncu tega postopka, prejemnik preveri količino, vrsto tovora ter ali je morda, kakšen tovorek poškodovan. Nato prejemnik s podpisom potrdi prevzem tovora. V primeru, da se kakovost, vrsta in količina ne ujema z naročilom, pa se poleg potrdila o prevzemu izdela še zapisnik, katerega podpišeta tako prejemnik kot voznik. Ko je blago prevzeto s stani prejemnika, se obvesti organizatorja. Ko na vozilu ni več vnetljivih aditivov, odstrani ali prekrije oznake nevarnosti in po potrebi vozilo očisti. Nato pa voznik umakne vozilo z mesta raztovora.

5.6 Manipulacijska sredstva za pretovor in skladiščenje

V podjetju Etol d.d. uporabljajo za pretovor in skladiščenje elektro ročne paletne in ročne paletne viličarje. Viličar Razvil se je iz elektro vozička z dvižno ploščadjo. Uporablja se predvsem pri različnih tehnikah tovornih enot, te morajo biti oblikovane tako, da viličar z vilicami lahko seže pod tovor ali vanj. Izum viličarja je omogočil posebno tehniko imenovano paletizacija. Bistvena prednost je mehanizacija vseh manipulacij z tovorom. Viličar se sam naloži, pripelje tovor in odloži, je zelo gibljiv, delo opravi hitro in ekonomično. Elektro ročni paletni viličar Elektro ročni paletni viličarji se posebej odlikujejo pri skladiščenju v regale pri velikih dvižnih višinah ter visokih nosilnostih in so posebej namenjeni dolgim obratovalnim časom. Širina viličarja znaša le 800-820 mm in tako omogoča varno in enostavno manevriranje tudi na najožjih mestih in pri dvignjeni ročici. Pogon za vožnjo je izveden z 24 V asinhronskim motorjem. Optimalni izkoristek pogona zagotavlja visoko hitrost in odlične pospeške v vsaki situaciji, s tem pa tudi pogoje za hitro in učinkovito pretovarjanje skladiščnega blaga.


Dodatne prednosti predstavlja modificiran dvižni mehanizem:

• Vozniku je omogočeno natančno dvigovanje bremena, kar poenostavlja skladiščenje velikih bremen v ozkih regalih.

• Hrupnost pri dviganju bremena je nizka.

• Hitrosti spuščanja neobremenjenih vilic so višje. Bistveno hitrejše spuščanje vilic brez bremena pospešuje ponoven zajem bremena.

• Proporcionalna hidravlika omogoča posebno blago postavljanje bremena na tla ali v regal.

Električna servo krmilna ročica omogoča lahkotno in neutrujajoče krmiljenje predvsem pri vožnji z dvignjeno ročico. Te viličarje napajajo baterije s kapacitetami do 375 Ah. Polnjenje je mogoče z vgrajenim polnilnikom iz običajne 230 V vtičnice.18

Slika 9: Elektro ročni paletni viličar

Vir: http://www.jungheinrich.si/sl/si/index-si/izdelki/industrijski-vilicarji/jhproducts/8624/565.html Ročni paletni viličarji Ročni paletni viličar je idealni pripomoček v skladišču pri vseh ročnih transportih na kratkih razdaljah, kjer pridejo še posebej do izraza njegove prednosti:

• Kot delovni pripomoček je priročen tako za desničarje kakor tudi za levičarje. Možno je udobno in varno upravljanje z eno roko na glavi ročice.

• Opcijsko je možen hitri dvig palete s tal (do 120 kg) s tremi zamahi ročice.

• Kratek sprednji del zagotavlja okretnost tudi na omejenem prostoru.

18 http://www.jungheinrich.si/sl/si/index-si/izdelki/industrijski-vilicarji/jhproducts/8624/565.html (25.5.2010)


Rahel tek pri vleki oz. potiskanju omogočajo kolesa z ležajnimi pušami in zglobi, ki so prevlečeni s plastjo teflona. Kolesa se odlikujejo s posebno tihim tekom in ne potrebujejo vzdrževanja. Možnost izbire med različnimi oblogami koles zagotavlja optimalne razmere pri vožnji po različnih tlakih.

Slika 10: Paletni viličar

Vir: http://www.jungheinrich.si/sl/si/index-si/izdelki/industrijski-vilicarji/jhproducts/8620/467.html

5.7 Prevozno informacijski sistem Informacijski sistem je zelo pomemben sistem, ki je prisoten v vseh podjetjih. Omogoča jim pridobitev različnih vrst podatkov na podlagi katerih lahko ugodno poslujejo. Informacijski sistem pri prevozu blaga je tahograf, ki je vsestransko uporaben in nepogrešljiv pripomoček za vrednotenje učinka dela. Za voznika je njegov učitelj, zapisovalec njegovega dela in učinka ter varuh pri nesrečah. Drugi informacijski sistem pa je vstopna in izstopna tehtnica, ki natančno prikaže tonažo vozila pred in po polnjenju. Tahograf Tahograf je naprava, ki v določenem časovnem intervalu prikazuje in zapisuje vrednosti dolžine prevožene poti, trenutne vozne hitrosti in določen delovni čas voznikov. Vgrajen mora biti v tovorna vozila največje dovoljene mase na 5000 kg. Iz izpisa na tahografskem lističu lahko naknadno analiziramo vsa dogajanja v zvezi z vožnjo, in sicer:

• čas vožnje in počitek,

• hitrost vožnje,

• dolžino prevožene poti in

• število voznikov.


EURO tahograf EURO tahograf je nastal zaradi potrebe po čim bolj enotnemu tipu tahografa. Digitalni tahograf je nadzorna naprava, ki se vgradi v cestna vozila za avtomatski ali polavtomatski prikaz in zapis podatkov o gibanju vozil in določenih obdobjih dela njihovih voznikov. Digitalni tahograf namesto analognega zapisa na papirnate tahografske zapisne vložke uporablja digitalni zapis na pomnilniški kartici, ki se glasi na voznika. Sistem se sestoji iz digitalne snemalne opreme (enota v vozilu - VU), senzorja gibanja (MS) in pomnilniške kartice. Vsa oprema je opremljena s svojim osebnim ključem in certifikatom, ki omogoča varovan dostop do podatkov in funkcij digitalne snemalne opreme. Digitalni tahograf zapisuje vse podatke o vozilu in aktivnostih voznika v elektronski obliki in jih hrani eno leto. Prav tako beleži vstavljanja in izvlečenja kartic, hitrost in razdalje, čas, voznikove ročne vnose, nadzor voznikove dejavnosti, nadzor stanja vožnje, vnos krajev, kjer se začnejo ali zaključijo dnevne delovne izmene, vnos posebnih stanj, upravljanje blokad s strani podjetja, nadzor kontrolnih dejavnosti, zaznavanje dogodkov in/ali napak, vgrajene preskuse lastnega delovanja, branje iz pomnilnih podatkov, zapisovanje in hranjenje v pomnilniku podatkov, branje s tahografskih kartic, zapisovanje in shranjevanje na tahografske kartice, prikazovanje, tiskanje, opazovanje, prenos podatkov na zunanje medije, kalibriranje, nastavljanje časa. Zapisovalna oprema omogoča štiri režime delovanje: delovni režim, kontrolni režim, režim kalibriranja ter režim dela v podjetju. Na vsakega od navedenih režimov se zapisovalna oprema preklopi ob vstavljeni veljavni pomnilniški kartici.19

5.8 Izbran podobni prevoz in primerjava organizacije prevozov

Odprema nevarnega blaga v Cinkarni Celje poteka v sodelovanju organizacijske enote (OE) Skladišča in OE Transport, ki organizacijsko sodita v Marketing. Pri odpremi gre za izhod končnih proizvodov iz centralnega skladišča podjetja, katere prevozna sredstva dostavijo končnim prejemnikom. OE Marketing – prodaja odda v skladišče Odpremni nalog na podlagi katerega skladiščnik aktivira postopek odpreme nevarnega blaga. Postopek odpreme blaga zajema naslednje faze:

• nakladanje nevarnega blaga,

• pregled vozila za prevoz nevarnega blaga,

• pregled dokumentov voznika o usposobljenosti za prevoz nevarnega blaga,

• skladiščnik preda prevozniku odpremno dokumentacijo (Odpremni nalog, Obvestilo o prevozu kosovnih pošiljk – v primeru manjših pošiljk in Navodilo o primeru nesreče),

• podpis Odpremnega naloga, s katerim prevoznik potrdi hkrati prevzem blaga in prevzem listin za prevoz nevarne snovi.

19 Grešak I., Možnosti racionalizacije prevoza žveplene kisline, Celje 2006, diplomska naloga (str. 52, 53)


Oseba v centralnem skladišču, ki izdaja material oziroma proizvode iz skladišča, mora biti ustrezno usposobljena za ravnanje z nevarnimi snovmi. Prevoz nevarnega blaga se izvaja z vozili, ki so v lasti podjetja ali tujimi vozili, ki prihajajo po nevarno blago. Za vozila, ki so v lasti podjetja, je zadolžena PE Vzdrževanje in energetika, v okviru OE Vzdrževanje transportnih sredstev. Ta skrbi za pripravo in pregled potrebne opreme vozil v skladu z ZPNB in ADR. Prav tako morajo biti usposobljeni tudi vozniki in imeti opravljen izpit iz cestnega prevoza nevarnega blaga. Za vozila, ki niso v lasti podjetja, pa je zadolžen lastnik oziroma prevozno podjetje, ki opravlja prevoz nevarnega blaga za naročnika. Pred odhodom iz skladišča mora skladiščnik pregledati vozilo, ali je opremljeno v skladu s predpisi o prevozu nevarnega blaga. Kontrola vozil mora biti dosledna zaradi stroge zakonodaje, saj gre vsaka nedoslednost v škodo podjetja in njegovega finančnega rezultata. Ko kamion prispe k prejemniku ga ta pregleda in razloži na ustrezno mesto. Z žigom in s podpisom potrdi v CMR, da je blago prevzel. En izvod se pošlje k pošiljatelju.20

Primerjava organizacije prevozov med dvema sorodnima podjetjema Organizaciji prevoza vnetljivih aditivov in nevarnih snovi v Cinkarni Celje sta si zelo podobni. Kadar je opravka z nevarnimi snovmi, se je potrebno držati zahtev ZPNB in ADR, zato eksperimentiranje ne pride v poštev. V obeh podjetjih se poslužujejo outsourcinga, saj so ocenili, da jim finančno ta način prevoza pride bolj v poštev. Poleg outsourcinga ima Cinkarna Celje d.d. tudi svoj vozni park. Seveda se pa najdejo tudi razlike, največja je v tem, da v podjetju Cinkarna Celje d.d. že ob samem naročilu vedo količino posamezne snovi, katero je potrebno pripeljati h kupcu, medtem ko v podjetju Etol d.d. tega ne vedo natančno. Naslednjo razliko vidim pri nalaganju; pri nalaganju vnetljivih aditivov, ki so namenjeni v Rusijo, se je potrebno držati navodil kupca, kako želi imeti naložen kamion. V podjetju Cinkarna Celje d.d je zaposleno petkrat več ljudi kot v Etol d.d., in sicer približno 1100. V obeh družbah večino svojih izdelkov prodajo na tuji trg (80%). V tabeli 2 so prikazani prihodki od prodaje za leti 2008 in 2009.

20 Oset J., Embalaža, pakiranje in mednarodni cestni prevoz blaga s primerom v Cinkarni Celje, 2004, diplomsko delo (str. 69, 70)


2008 2009 ETOL d.d. 43.639.307 42.945.998

CINKARNA CELJE d.d 131.567.268 129.576.268 Tabela 2: Prihodki od prodaje (v EUR)

Vir: Lastna tabela

Iz tabele je razvidno, da so prihodki od prodaje v Etolu bistveno nižji, kar je povsem logično, glede na to, da je tudi zaposlenih bistveno manj. V predlanskem letu so bili prihodki večji kot v lanskem v obeh podjetjih, vendar ne drastično. V Etol-u so dosegli zastavljene poslovne izide, le za malenkost so zaostali za rekordno prodajo iz leta 2008, torej je moč zaključiti, da se jih recesija ni niti dotaknila. V Cinkarni so za poslovnimi cilji malenkost zaostali, kar je moč pripisati svetovno gospodarski krizi. Predvsem prva polovica lete 2009 je bila kritična, v drugi polovici pa so se stvari začele normalizirati. Po besedah predsednika uprave Cinkarne Celje d.d. gospoda Tomaža Benčine je cilj za leto 2010 povečati prihodke od prodaje za 3% na 133,6 milijona EUR, za Etol pa tega podatka nisem dobil.

5.9 Predlog ukrepov za optimizacijo organiziranja prevozov vnetljivih aditivov Pri organiziranju prevozov nevarnih snovi, v mojem primeru vnetljivih aditivov, velika manevrskega prostora za izboljšave ni, saj se je potrebno držati ZPNB in ADR. Vseeno pa se pri vsaki stvari najde kaj, kar privede do izboljšav. Kot pri vsaki dejavnosti, se tudi pri organiziranju prevozov stremi, da bi ob čim nižjih stroških, kupec dobil čim boljši proizvod. Predlogi ukrepov za optimizacijo organiziranje prevozov vnetljivih aditivov:

• Potrebno je imeti dovolj časa za pripravo blaga; občasno se zgodi, da je treba hitro označiti embalažo (nalepiti nalepke) in zapakirati vnetljive aditive v embalažo. Na ta način se lahko zgodi, da ni vse narejeno v skladu z ADR zahtevami in se lahko plača globa.

• Za pakiranje in prevoz vnetljivih aditivov se potrebuje posebna embalaža (v skladu z UN standardi), ki je zelo draga. Zaradi tega morajo iskati najugodnejše rešitve tako po kvaliteti, kot finančno. Podobno velja tudi za nalepke in absorbente. Pred kratkim so našli embalažo, ki je po kvaliteti enaka, cenovno pa okoli 30% cenejša kot embalaža, ki so jo predhodno uporabljali.

• Zaposlene je potrebno vseskozi izobraževati in motivirati. Menim, da je za največji delež napak pri organiziranju prevozov odgovoren človek. Da bi te napake znižali na minimum, se je potrebno venomer izobraževati in slediti novim zakonom in smernicam na tem področju. Poleg izobraževanja je bistven vidik za čim manjše število napak tudi motiviranje, v smislu nagrajevanje. Kot vemo zadovoljni delavci storijo bistveno manj napak, s tem pa je tudi klima v samem podjetju veliko boljša. Posledično pa to vse skupaj pripomore k boljšim poslovnim rezultatom.


• Kot opažam gre iz dne v dan vse več podjetij v stečaj. Po mojem mnenju je poglavitni razlog premalo izobražen in strokoven kader. V družbi Etol d.d sicer s tem nimajo problemov, zato so pa tudi dobro poslujejo. Vendar bi se dalo tudi pri njih še kaj izboljšati. V zadnjem letu so bistveno znižali število zaposlenih, ne z odpuščanjem, ampak upokojitvami in podobno. Mislim, da bi bilo dobro, da bi vseeno zaposlili kakšno svežo in mlado moč. Vsak, ki pride v novo okolje, pripelje svež veter in nove ideje. Mladi, ki so na začetku svoje poslovne poti, so še toliko bolj ambiciozni. Po mojem mnenju bi katerakoli dejavnost, ne samo organiziranje prevozov, še boljše poslovala.

• Pri prevozu blaga sta bistvena vidika cena prevoza in zanesljivost. V Etolu se za prevoz blaga poslužujejo outsourcinga, kar se mi zdi dobra rešitev, vendar uporabljajo vedno iste prevoznike. Menim, da bi se glede tega dalo storiti bistveno več. Sigurno se najde prevoznik, ki je cenejši ter prav tako zanesljiv kot ti prevozniki, ki jih trenutno najemajo.


6 SKLEP Vnetljivi aditivi sodijo med vnetljive tekočine, vnetljive tekočine pa med nevarne snovi. Zaradi tega morajo biti pri prevozu vnetljivih aditivov natančno določene zahteve, ki urejajo prevoz le teh. Te zahteve so določene z Zakonom o prevozu nevarnega blaga in z Evropskim sporazumom o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga. Poleg ZPNB in ADR imajo pri pomembno vlogo pri prevozu nevarnega blaga tudi udeleženci; pošiljatelj, prevoznik, voznik in prejemnik. Vsak izmed udeležencev ima svoje dolžnosti in odgovornosti, katere mora spoštovati, da prevoz poteka nemoteno. Spomnimo se poglavja 3.4 v katerem sem opisal dolžnosti in odgovornosti udeležencev. Pošiljatelj je odgovoren za razvrščanje, pakiranje, označevanje pošiljk in pripravo listin, prevoznik pa za ločevanje posameznih tovorov. Naslednji udeleženec je voznik, kateri je odgovoren za natovarjanje, raztovarjanje, označitev vozila, opremo ter ukrepanje ob nesreči. Nazadnje pa v verigi sodeluje tudi prejemnik, kateri sprejme blago. Na osnovi ADR predpisov in na osnovi ZPNB mora imeti voznik pri vsakem prevozu nevarnega blaga s seboj spremljajoče listine. Te listine mora voznik na zahtevo pooblaščenih organov pokazati, da se na osnovi le teh ugotovi kakšno vrsto ter kolikšno količino blaga prevaža, navedeno je pa tudi ime pošiljatelja in prejemnika ter UN številka blaga. Vozila, ki prevažajo aromatične pripravke, morajo biti ustrezno opremljena in označena z opozorilnimi tablami, katere predpisuje ADR. Za prevoz vnetljivih aditivov se uporabljajo ročke, ki morajo biti pravilno označene z nalepkami nevarnosti. Embalaža mora biti izdelana v skladu s predpisi, preden jo začnemo uporabljati pa mora biti preizkušena in odobrena s strani pristojnih organov. Velik problem pri prevozu vnetljivih aditivov predstavljajo prometne nesreče. Zaradi tega morajo udeleženci glede na vrsto in predviden obseg nevarnosti izvesti vse potrebne ukrepe, da preprečijo nesrečo ali poškodbe oziroma posledice morebitne nesreče čim bolj zmanjšajo. Vsekakor pa morajo upoštevati obveznosti, ki jim nalagajo določbe ADR. Prevoz je dolg in obširen postopek, ki ga delimo na tri faze, in sicer fazo priprave, fazo izvedbe in fazo zaključka prevoza. Pri vseh fazah moramo upoštevati vsa določila, ki jih določata ZPNB in ADR. Velik poudarek moramo nameniti varnosti, saj vsak izmed udeležencev z izvajanjem varnostnih ukrepov pripomore, da se zmanjša možnost za nastanek nesreč. Problemi pa nastajajo tudi pri sami organizaciji in izvedbi prevoza, ki so povezani predvsem z embalažo in vozili. Dodaten problem pa v zadnjem času predstavlja tudi svetovna gospodarska kriza. V podjetju Etol d.d. se s temi problemi razmeroma dobro spopadajo. Da se dobro spopadajo s temi problemi, sta po mojem mnenju ključna dva dejavnika: ustrezno izobražen kader ter outsourcing. Kot sem ugotovil pa ni nikoli tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše, na področju organiziranja in tehnologije prevozov bi se dalo še marsikaj postoriti.


7 LITERATURA

1. Božič, P., Prevoz nevarnih snovi v cestnem prometu – priročnik za voznike, Maribor,

1994 2. Robnik V., Habič A., Priročnik za voznike, ki prevažajo nevarno blago in za druge

osebe, ki pri tem sodelujejo – 6. dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2007 3. Habič A., Golob S. (2007), ADR 2007: evropski sporazum o mednarodnem cestnem

prevozu nevarnega blaga, Ljubljana, 2007 4. Klasek, Z., Prevoz nevarnih snovi in ravnanje z njimi, Fakulteta za pomorstvo in

promet, Portorož, 1997 5. Grešak I., Možnosti racionalizacije prevoza žveplene kisline, diplomsko delo, Celje,

2006 6. Drovenik V., Prevoz eksplozivnih snovi, diplomsko delo, Maribor, 2010 7. Oset J., Embalaža, pakiranje in mednarodni cestni prevoz blaga s primerom v Cinkarni

Celje, diplomsko delo, Celje, 2004

DRUGI VIRI 8. Letno poročilo skupine Etol in Etol d.d. 2009, April 2010

http://www.etol.si/resource/4bf3a5c1eb6e5.pdf 9. http://si.wikipedia.org 10. http://www.gasilci.org/ 11. http://www.zvd.si/ 12. http://zakonodaja.gov.si/ 13. Letno poročilo 2009, marec 2010

http://www.cinkarna.si/filelib/objave_si/leto2010/letno_poroilo_2009.pdf 14. http://www.jungheinrich.si 15. http://www.resol.si 16. http://www.signaco.si


8 PRILOGE

PRILOGA 1: Listina o prevozu nevarnega blaga

8.1 Seznam slik Slika 1: Prepoved prometa za vozila, ki prevažajo nevarno blago........................................... 10 Slika 2: Prometni znaki za omejevanje prevozov skozi predore.............................................. 11 Slika 3: Označba za prevoz nevarnih snovi ............................................................................. 15 Slika 4: Nalepka nevarnosti za vnetljive tekočine ................................................................... 17 Slika 5: Ročka .......................................................................................................................... 32 Slika 6: Nakladalna rampa ....................................................................................................... 41 Slika 7: Vozilo na nakladalni rampi......................................................................................... 42 Slika 8: Nakladanje kamiona.................................................................................................... 42 Slika 9: Elektro ročni paletni viličar ........................................................................................ 45 Slika 10: Paletni viličar ............................................................................................................ 46

8.2 Seznam tabel Tabela 1: Izobrazbena struktura zaposlenih ............................................................................. 39 Tabela 2: Prihodki od prodaje (v EUR) ................................................................................... 49

8.3 Seznam grafikonov Grafikon 1: Prepeljane vnetljivi aditivi v letu 2009................................................................. 39


8.4 Življenjepis

Primož Mastnak

Kontaktni podatki Osebni podatki

Stalni naslov: Florjana Pohlina 1, 3310 Žalec Spol: moški

Telefon: / Datum rojstva: 13/01/1982

GSM: 041 313-129 Državljanstvo: slovensko

Elektronska pošta: [email protected]

Izobrazba

Opravil maturo na Šolskem centru Velenje, Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola, Trg mladosti 03, 3320 Velenje

2001 Program: ELEKTROTEHNIK , Poklic: RAČUNALNIŠKI TEHNIK

2010 Univerza v Mariboru, Tehniške fakultete, Fakulteta za gradbeništvo,

Smetanova 17, 2000 Maribor Program: Promet VS

Smer: Cestni promet , Naziv: dipl. ing. cestnega prometa

Praktično usposabljanje

2006, 2007

INTEREUROPA d.d. PE Celje


PRILOGA 1: Listina o prevozu nevarnega blaga

transport nevarnega blaga.pdf

Documents