transnational brief Čezmejno prostorsko načrtovanje ... · tansnational i Čezmejno prostorsko...

Transnational Brief

Čezmejno prostorsko načrtovanje, upravljanje in javne storitve

Inspire Policy Making with Territorial Evidence

Tipologija A za metropolitanska območja glede na velikost metropolitanskega območja (MO) in gostoto prebivalstva

2 ESPON // espon.eu

Transnational Brief // Čezmejno prostorsko načrtovanje, upravljanje in javne storitve

Kako organi opredeljujejo metropolitanskega območja? Nedavna raziskava ESPON kaže, da kljub usklajeni opredelitvi mestnih območij kot »funkcionalnih gospodarskih enot«, ki sta jo uvedla OECD in EU, prostorski načrtovalci običajno uporabljajo različne pristope. Za opredelitev najbolj ustrezne sestave metropolitanskega območja se je v okviru projekta ESPON SPIMA razvil alternativni pristop, imenovan Metropolitan Development Area (MDA) oziroma metropolitansko razvojno območje (MRO). MRO ne predstavlja novega prostorskega koncepta. Gre za zamejitev območij na podlagi določenih konceptov oziroma značilnosti. Metropolitanska razvojna območja so uresničitev stališč lokalnih ali regionalnih oblasti glede prostorskega obsega metropolitanskih območij, zaradi česar lahko imajo natančno določene ali “zabrisane” meje. Nekatera MRO sovpadajo z območji, ki jih pokrivajo prometna omrežja, medtem ko se druga opredelijo na podlagi posebnih institucionalnih dogovorov med regijami in občinami. Metoda zamejitve MRO je še posebej koristna za lokalne prostorske načrtovalce, saj jim omogoča, da ocenijo primernost opredeljenega metropolitanskega območja v povezavi s ključnimi dejavniki razvoja mest, vključno s prometom, urbanizacijo, okoljem in stanovanjskimi kapacitetami. Načrtovalci lahko vizualizirajo prekrivanje MRO s funkcionalnim urbanim območjem (FUO/ang. FUA) in morfološkimi urbanimi območji (MUO/ang. MUA) ter določijo razmerje med lokalnimi upravnimi enotami znotraj osrednjega urbanega območja in izven FUO. To pripomore k natančnejši opredelitvi metropolitanskega območja in olajša prihodnje strategije prostorskega načrtovanja. Pri tej metodi se uporabljajo geografski informacijski sistemi, ki temeljijo na lokalnih prostorskih podatkih ter podatkih iz evropskih zbirk in zbirke podatkov OECD. Metoda omogoča razčlenitev prostorskih podatkov na prostorskih lestvicah za MRO, FUO in MUO, pri čemer je podlaga združevanje LAU2 (lokalnih upravnih enot). Ker ne obstaja zgolj ena opredelitve metropolitanskega območja, ki bi se ujemala z aktualnimi trendi urbanizacije, upravnimi mejami ali dojemanjem akterjev, lahko prilagojeno pristop v okviru MRO olajša razmejitev na zadevni prostorski lestvici. Ocena »prostorske ustreznosti« predlaganega MRO ob upoštevanju ključnih trendov urbanizacije v povezavi s FUO in MUO je lahko uporabno orodje za sprejemanje odločitev pri načrtovanju in upravljanju metropolitanskih območij. Raziskovalna skupina projekta ESPON SPIMA je na podlagi opredelitve MRO razvila naslednji tipologiji metropolitanskih območij:

Gostota prebivalstva (število prebivalcev na km2) Velikost MO (km2)

zmerna do visoka gostota prebivalstva (≥500)

nizka gostota prebivalstva (<500)

veliko (>7000) srednje (2000-7000) majhno (<2000)

Tip 1: Veliko MO z zmerno do visoko gostoto prebivalstva.

Tip 3: Srednje veliko MO z zmerno do visoko gostoto prebivalstva.

Tip 5: Majhno MO z zmerno do visoko gostoto prebivalstva.

Tip 2: Veliko MO z nizko gostoto prebivalstva.

Tip 4: Srednje veliko MO z nizko gostoto prebivalstva.

Tip 6: Majhno MO z nizko gostoto prebivalstva.

1. Strateško načrtovanje na čezmejnih metropolitanskih območjih

Zadnji izsledki raziskave Evropske mreže za opazovanje prostorskega razvoja in kohezije (ESPON)

Tipologija B za metropolitanska območja, ki temelji na statusu metropolitanskega območja (MO) in številu občin

3ESPON // espon.eu


Čezmejna metropolitanska območja so rezultat naraščajoče soodvisnosti metropolitanskih območij, ljudi in trgov na obeh straneh meje. Metropolitansko območje Lilla na primer predstavlja dinamično strukturo urbanih aglomeracij, ki so se sčasoma oblikovale, in se po nedavnih spremembah, kar zadeva načrtovanje teritorialne kohezije v Franciji na državni ravni, še vedno razvija. Metropolitansko območje Lilla ima izjemen geografski položaj, saj je na razpotju med večjimi evropskimi prestolnicami, kot so Pariz, London in Bruselj. To se odraža v edinstveni čezmejni perspektivi, ko gre za metropolitanski razvoj Lilla in druga razvojna vprašanja, kot so na primer migracija, porazdelitev prebivalstva in marginalizacija v povezavi s temi evropskimi prestolnicami.

MRO Lille predstavlja »Aire Métropolitaine de Lille« ali metropolitansko območje Lilla (MOL), ki pokriva 7,516 km2 s populacijo približno 3,9 milijona prebivalcev in gostoto 520 preb./km2 (Slika 1). Čezmejno somestje zajema 682 občin (622 v Franciji in 60 v Belgiji). MOL podpirajo dejavnosti sodelovanja, ki jih je prej vodila organizacija »Aire Metropolitain de Lille«. Čeprav je bila organizacija razpuščena, je ozemeljski obseg sodelovanja trenutno priznan v načrtu SRADDET (francoski regionalni načrt za teritorialni razvoj) kot ključna perspektiva metropolitanskega razvoja. Znotraj MOL se povezujeta pomembno somestje in formalno določeno območje, ki pripada MEL (Métropole Européenne de Lille) in je sestavno območje EZTS ELKT (Eurometropolis Lille Kortrijk Tournai). MOL je veliko večje od FUO in gosto naseljeno v jedru. Zaradi velikosti in čezmejne razsežnosti se zdi celotno širjenje mesta razmeroma majhno, sicer pa intenzivnejše proti severu. Ključni izzivi pri metropolitanskem razvoju Lilla izhajajo iz potrebe po povečanju gospodarske blaginje in trajnosti na čezmejnem območju med Francijo in Belgijo. Kot edinstveno primer z vedno bolj izstopajočimi mestnimi dejavnostmi, intenzivnejšo izmenjavo javnih storitev in gospodarskih dejavnosti bo območje del skladnega strateškega načrta. Za učinkovito obvladovanje širjenja urbanih območij in prometnih zastojev bi morala vlada priznati tudi premogovniški pas kot del policentrične strukture MOL.

Status metropolitanskega območja

veliko število občin (≥500)

Število občin

majhno število občin (<500)

formalno definirano (na podlagi zakona/uredbe)

polformalno definirano (na podlagi sporazumov)

neformalno definirano (na podlagi sodelovanja)

Tip 1: Formalno definirano MO z velikim številom občin.

Tip 3: Polformalno definirano MO z velikim številom občin.

Tip 2: Formalno definirano MO z majhnim številom občin.

Tip 5: Neformalno definirano MO z velikim številom občin.

Tip 4: Polformalno definirano MO z velikim številom občin.

Tip 6: Neformalno definirano MO z majhnim številom občin.

Dodatno gradivo:

Raziskovalna skupina je opredelila politične izzive za vsako od dvanajstih kategorij in določila kombinacijo ustreznih političnih orodij, ki se morajo upoštevati pri razvoju prostorskih strategij in posegov na metropolitanski ravni: www.espon.eu/metropolitan-areas.

Raziskave ESPON o čezmejnih praksah

LensMons

Gent

AalstCalais

Amiens

Brugge

Roubaix

Cambrai

Dunkerque

Roeselare

Sint-Niklaas

L i l l e

Lille

Test Vector Data, no transparency

Territorial level: LAU2 (version 2011)Source: Geographical information system of the Commission (GISCO), 2017

Origin of data: EUROSTAT, 2011 © EuroGeographics for the administrative boundaries

40 km© ESPON, 2017 Delineation of MUA, FUA & MDA

MUA of the core city (ESPON 2013 Database)

Metropolitan Development Area (MDA)

FUA of the core city (ESPON 2013 Database)

4 ESPON // espon.eu


V nedavni raziskavi ESPON se je preučevalo, koliko so lokalne skupnosti naklonjene sodelovanju v medobčinskih projektih »mehkega« upravljanja (ang. soft governence) za skupno obravnavo dogodkov, ki presegajo pristojnosti posameznih upravnih enot, zlasti gre za gospodarske učinke prelivanja in okoljske nesreče. V okviru tovrstnih pobud za mehko upravljanje so sektorski obseg in geografske meje definirani na ohlapen, odprt način. Lahko se izvajajo na ravni funkcionalnih območij, vendar je v mnogih primerih cilj spodbujanje funkcionalnega vključevanja in ne prilagajanje »funkcionalnemu območju«. Z drugimi besedami, »funkcionalna območja« se obravnavajo kot rezultat oblikovanja in izvajanja politik, ne pa zunanjih spremenljivk. Izhodišče je v večini primerov latentna »skupnost z namero«. Ta pojem se na eni strani nanaša na koncept posvetovalne demokracije, ki izhaja iz predpostavke, da politično dejanje ne more temeljiti le na formalnih postopkih znotraj teritorialnih okvirov, temveč mora upoštevati tudi praktične in dinamične vidike, po drugi strani pa skupnosti z namenom sledijo neoinstitucionalistični ideji, znotraj katere se institucije ne obravnavajo zgolj v okviru vprašanja pristojnosti.

Zadnji izsledki raziskave ESPON

2. Prilagodljivi čezmejni modeli upravljanja

Slika 1Čezmejno MRO Lilla

GöteborgGöteborg

OdenseOdense

MalmöMalmöCopenhagenCopenhagen

StockholmStockholm

LübeckLübeck

RoskildeRoskilde

HillerødHillerød

HelsingørHelsingør HelsingborgHelsingborg

LundLund

Metropolis or metropolitan region

Regional centre

Majorinfrastructure axisIntermediateInfrastructure axis

Zealand Region

Capital Region

Scania

Cooperation challenge:regional boundary (Capital R. - Zealand R.)

Cooperation challenge: DK-SE border

Greater Copenhagen Urbanised area

Periurban area

Rural area

Cooperation rationale: development of transport ring

Baltic Sea

Kattegat

Sea front

DK

SE

5ESPON // espon.eu


Dodatno gradivo:

Več o institucionalnih dogovorih in vrstah projektov najdete na: www.espon.eu/actarea.


Danske poslovne regije so politični okvir, ki občinam in regijam omogoča, da sodelujejo v novem, manj togem okviru, ki ni vnaprej določen. Sodelovanje na širšem območju Københavna je partnerstvo oziroma čezmejna poslovna regija, ki jo skupaj upravljajo občine in regije na vzhodu Danske in jugu Švedske (Slika 2). Glavni cilj je spodbujati poslovanje in rast v regiji, na primer s privabljanjem tujih podjetij in naložb. Sodelovanje na širšem območju Københavna je nastalo, da se olajša sodelovanje in rast, ki presegata upravne meje. Ustanovilo se je po Sodelovanju v Øresundu, ki se je razvilo predvsem za podporo dejavnosti, povezanih z zadevnim mostom Øresund. Švedski in danski politiki so razvili idejo o preoblikovanju obstoječega sodelovanja v novo organizacijo, katere cilj je še okrepiti sodelovanje med regijo prestolnice, regijo Zelandija in švedsko regijo Skåne. V začetku postopka se je leta 2013 ustanovilo Območje širšega Københavna kot poslovna regija, ki je začela delovati leta 2016 s sedežem v Københavnu. Zajeto območje vključuje omenjena tri območja z več kot 4 milijoni prebivalcev. V skupnem modelu čezmejnega upravljanja ima pomembno vlogo 79 občin.

Slika 2Zemljevidni prikaz: Sodelovanje na širšem območju Københavna

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

! !

!

!

!

!

!

!

!!

! !!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

500 km

Minsk

Rabat

Tunis

AnkaraTirana

Monaco

Algiers

Sarajevo

Belgrade

Chisinau

PrishtinaSan Marino

Andorra la VellaSkopje

Vatican CityRome

Oslo

Riga

Bern

Paris

Sofia

Vaduz

London

Athens

Berlin

Madrid

Prague

Dublin

Warsaw

Lisbon

Zagreb

Nicosia

Vilnius

Brussels

Helsinki

Budapest

Valletta

Amsterdam

Stockholm

Bucharest

Reykjavik

Copenhagen

Luxembourg

Vienna

Ljubljana

Tallinn

Malta

Acores (PT)

Guyane (FR)

Madeira (PT)

Reunion (FR)Mayotte (FR)

Canarias (ES)

Liechtenstein

Martinique (FR)

Guadeloupe (FR)

Bratislava

Cross-border public services (CPS): Number of CPS per border segment

Regional level: n.a. (individual links)Source: ESPON CPS, 2018

Origin of data: TCP International, 2018; various data sources, 2017UMS RIATE for administrative boundaries

© ESPON, 2018

Number of CPS per segmentof national border

0

1 - 2

3 - 5

6 - 7

8 - 10

11 - 15

16 - 30

This map only illustrates CPScollected via online survey,derived from literature review and reported from stakeholdersuntil 28 March 2018).

6 ESPON // espon.eu


Najvišji delež ČJS se je zabeležil na nemško-francoski meji, pa tudi v Skandinaviji, pri čemer tiste na nemško-francoski meji predstavlja približno 16 % vseh opredeljenih ČJS (Slika 3).

3. Čezmejne javne storitve

Zadnji izsledki raziskave ESPON

V okviru raziskave ESPON o čezmejnih javnih storitvah (ČJS; ang. cross-border public services – CPS) je bilo aprila 2018 objavljeno vmesno poročilo s predhodnimi sklepi. V spletni raziskavi so se zbrala mnenja 211 anketirancev o 98 ČJS. Raziskovalna skupina je opredelila skupno 473 ČJS v EU. Po podatkih raziskovalcev število ČJS, ki se zagotavljajo v dveh ali več državah in jih skupaj upravljajo organi teh držav, stalno narašča, pri čemer se vsako leto pojavi povprečno 5–10 novih. Število obstoječih storitev naj bi bilo višje, kot se je prvotno ocenilo. Večina čezmejnih skupnih storitev, obravnavanih v raziskavi, je povezanih z zadevami, ki izhajajo iz obstoječih čezmejnih tokov, vključno z mobilnostjo, turizmom, delom in izobraževanjem. Druge storitve, ki bi v prihodnosti lahko postale priljubljene, vključujejo skupno upravljanje kulturne dediščine in muzejev. Ni presenetljivo, da dolga tradicija sodelovanja in gostota prebivalstva določata število razpoložljivih ČJS. Financiranje v okviru programa Interreg je dodaten vzvod za vzpostavitev ČJS s študijami izvedljivosti, razvojem infrastrukture ali lajšanjem postopkov upravljanja.


Slika 3Število ČJS na določenem delu meje

!(!(!(!(!(!(

!(

!(!(!(

!(

!(

!(!(!(

!(

!(!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(!(!(

!(

!(!(!(!(

!( !( !(

!(

!(!(

!(!(!(

!(

!(!(

!(

!(!(

!(

!(

!(!(

!(

!(

!(

!(!(

!( !(

!(

!(!(!(!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(!(

!(

!(

!(

!(!(

!(

!(!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(!(!(

!( !(!(

!(

!(

!(!(!(

!(

!(!(

!(!(!(!(

!(

!(!(!(!(

!(

!(!(

!(

!(

!(

!(!(

!(

!(

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

! !

!

!

!

!

!

!

!!

! !!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

!

500 km

Minsk

Rabat

Tunis

AnkaraTirana

Monaco

Algiers

Sarajevo

Belgrade

Chisinau

PrishtinaSan Marino

Andorra la VellaSkopje

Vatican CityRome

Oslo

Riga

Bern

Paris

Sofia

Vaduz

London

Athens

Berlin

Madrid

Prague

Dublin

Warsaw

Lisbon

Zagreb

Nicosia

Vilnius

Brussels

Helsinki

Budapest

Valletta

Amsterdam

Stockholm

Bucharest

Reykjavik

Copenhagen

Luxembourg

Vienna

Ljubljana

Tallinn

Malta

Acores (PT)

Guyane (FR)

Madeira (PT)

Reunion (FR)Mayotte (FR)

Canarias (ES)

Liechtenstein

Martinique (FR)

Guadeloupe (FR)

Bratislava

Cross-border public services (CPS): Types of services

Regional level: n.a. (individual links)Source: ESPON CPS, 2018

Origin of data: TCP International, 2018; Eureconsult, 2018; various data sources, 2017UMS RIATE for administrative boundaries

© ESPON, 2018

Each dot or line represents oneindividual CPS, provided bytwo or more partners.

This map only illustrates CPScollected via online survey,derived from literature reviewand reported from stakeholdersuntil 28 March 2018.

Themes / fields of applicationof CPS services

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

!(

Citizenhip, justice, public security

Civil protection, disaster management

Communication, broadband, information society

Education, training

Environment protection

Healthcare, social inclusion

Labour market, employment

Spatial planning, tourism, culture

Transport

7ESPON // espon.eu


Večina opredeljenih čezmejnih javnih storitev je na področju varstva okolja, civilne zaščite in obvladovanja nesreč, pa tudi s prometa, sledijo izobraževanje in zdravstveno varstvo. Približno 25 % čezmejnih javnih storitev je namenjenih obravnavi okoljskih vprašanj, vključno s čezmejnimi naravnimi parki in infrastrukturo za čiščenje odpadne vode. 23 % storitev zadeva civilno zaščito in obvladovanje nesreč, ponujajo se na primer čezmejne gasilske ali reševalne storitve. ČJS, povezane s prometom, vključuje čezmejne avtobusne ali tramvajske proge in skupne vozovnice ter predstavljajo 13 % vseh storitev. Delež dvojezičnih šol, storitev priznavanja diplom, mobilnosti študentov in drugih storitev čezmejnega izobraževanja in usposabljanja je 10 %, sledijo jim zdravstvene in socialne storitve, kot so skupne bolnišnice, z 9,5 % in skupni turistični uradi, agencije za razvoj čezmejne trgovine in druge ČJS na področju prostorskega načrtovanja, turizma in kulture z 8 %. Obstajajo še storitve, kar zadeva trg dela in zaposlovanje, na primer skupna agencija, ki zagotavlja informacije in storitve čezmejnim vozačem, nadalje so na voljo tudi storitve, povezane z državljanstvom, pravosodjem in javno varnostjo ter čezmejna širokopasovna infrastruktura oziroma druge komunikacijske storitve, vendar so manj zastopane.

Porazdelitev področij ČJS je po Evropi neenakomerna, pri čemer so prikazane meje, ki kažejo jasno osredotočenost na storitve znotraj enega ali dveh sektorjev, ter meje, na katerih je na voljo širok nabor različnih storitev (Slika 4). V Skandinaviji se na primer zagotavljajo predvsem ČJS s področja civilne zaščite in obvladovanja nesreč na eni strani ter s področja zdravstvenega varstva na drugi strani. Nasprotno pa so ČJS vzdolž špansko-portugalske meje povezane s trgom dela in zaposlovanjem, ČJS vzdolž nemško-češke in nemško-avstrijske meje pa predvsem z okoljskimi in prometnimi potrebami.

Dodatno gradivo:

Več o institucionalnih dogovorih in vrstah projektov najdete na: www.espon.eu/CPS.

Slika 4Vrste ČJS

ESPON 2020

ESPON EGTC4 rue Erasme, L-1468 LuxembourgGrand Duchy of LuxembourgPhone: +352 20 600 280Email: [email protected]

The ESPON EGTC is the Single Beneficiary of the ESPON 2020 Cooperation Programme. The Single Operation within the programme is implemented by the ESPON EGTC and co-financed by the European Regional Development Fund, the EU Member States and the Partner States, Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland.

Disclaimer:The content of this publication does not necessarily reflect the opinion of the ESPON 2020 Monitoring Committee.ISBN: 978-99959-55-59-5© ESPON 2018

Reproduction is authorised provided that the source is acknowledged and a copy is sent to the ESPON EGTC.

Editorial team: Vassilen Iotzov, Nicolas Rossignol, ESPON EGTC; INOVA+We thank Tomaž Miklavčič for his editorial contributions.

Published in May 2018

Inspire Policy Making with Territorial Evidence

transnational brief Čezmejno prostorsko načrtovanje ... · tansnational i Čezmejno prostorsko...

Documents