teorija mnogoterih inteligentnosti

Univerza v Ljubljani

Pedagoška fakulteta

Oddelek za biologijo, kemijo in gospodinjstvo

Uporaba teorije mnogoterih inteligentnosti

pri pouku gospodinjstva

Seminarska naloga

Ljubljana, 2010/2011

Kazalo vsebine

Uvod ........................................................................................................................................... 3

Teorija mnogoterih inteligentnostih ........................................................................................... 4

Jezikovna inteligentnost .................................................................................................... 4

Glasbena inteligentnost ..................................................................................................... 5

Logično-matematična inteligentnost ................................................................................. 6

Prostorska inteligentnost ................................................................................................... 8

Telesno-gibalna inteligentnost ........................................................................................... 9

Osebni inteligenci ............................................................................................................ 10

Naturalistična inteligentnost ............................................................................................ 10

Eksistenčna inteligentnost ............................................................................................... 10

Pregled objav ............................................................................................................................ 11

Cilji in hipoteze ........................................................................................................................ 13

Metode dela .............................................................................................................................. 13

Opis vzorca ...................................................................................................................... 13

Rezultati in interpretacija ......................................................................................................... 14

H1: Bodoči učitelji dobro poznajo oz. So že slišali za teorijo mnogoterih inteligentnosti, ki

jo je razvil Howard Gardner. .......................................................................................... 14

H2: Velika večina bodočih učiteljev je mnenja, da je naloga učitelja razvijati različne

inteligentnosti. ................................................................................................................. 14

H3: Večina je mnenja, da na praksi, v razredu, ki ga poučujejo nimajo učencev, ki bi bili

izjemno nadarjeni samo na enem področju. .................................................................... 14

H4: Večina je mnenja, da je učencem, pri oblikovanju domačih nalog, projektov,

seminarskih nalog, pustiti proste roke, da ustvarijo predstavitev po svoji želji. ............. 15

H5: Najpogostejši obliki dela pri pouku gospodinjstva, ki ga vodijo oni sta: delo z

besedilom, branje, pisanje in delo v dvojicah, skupinsko delo. ...................................... 15

H6: Najpomembnejša inteligentnost pri pouku gospodinjstva je medosebna inteligentnost. 15

Sklep ........................................................................................................................................ 16

Viri, literatura ........................................................................................................................... 17

Priloge ...................................................................................................................................... 18

Uvod

Teorija mnogoterih inteligentnosti je dokaj znana in tudi priznana. Je dober nadomestek

klasičnega IQ-ja in je lahko zelo uporabna v šoli. Gardnerjeva teorija je najbolj vplivala na

izobraževanje saj so že leta 1983, ko je bila objavljena, v ZDA nastale take šole, katerih

osnovni namen je bil: razviti čim več različnih inteligentnosti do stopnje, do katere

posameznik lahko. Še danes verjetno obstajajo take šole, vendar pa je v naših šolah po mojem

mnenju malo znanja o tej teoriji in tudi uporaba teorije ni velika. Saj le ta zahteva veliko

priprav, ter sposobnega učitelja, ki prepozna nadarjene učence na posameznem področju.

Skozi seminarsko nalogo bom v teoretičnem delu poizkušala povzeti teorijo mnogoterih

inteligentnosti in vsako inteligentnost tudi posebej predstavila ter v pregledala objave v tuji

znanstveni literaturi, v kolikšni meri je dokazan vpliv uporabe teorije mnogoterih

inteligentnosti pri pouku na izboljšanje učnih sposobnosti učencev. V empričnem delu pa bom

s pomočjo anketiranja bodočih učiteljev gospodinjstva poizkušala ugotoviti, katere

inteligentnosti so najpomembnejše pri pouku gospodinjskega izobraževanja.

Teorija mnogoterih inteligentnostih

Howard Gardner, je na podlagi različnih virov postavil teorijo o več inteligentnostih, pri tem

se je oprl na proučevanje različnih skupin ljudi, ki imajo bolj ali manj razvite določene

sposobnosti, oz. imajo razvito samo eno sposobnost. Proučeval je nadarjene ljudi, bolnike z

možganskimi poškodbami, genialne bebce (ljudi, ki so izjemno razviti samo na enem ozkem

področju), pripadnikov različnih kultur, izvedencev na določenem področju in seveda tudi

normalne odrasle in otroke.

Po njegovem mnenju lahko določeno inteligentnost obravnavamo ločeno od drugih, če ustreza

določenim kriterijem, ti so :

Da je inteligentnost lahko potencialno izolirana s poškodbo možganov npr. ko infarkt

poškoduje določen del možganov lahko to vpliva na izgubo določenih sposobnosti,

medtem, ko se druge ohranijo

Da je dokazana z obstojem genialnih bebcev, otrok, ki obvladajo npr, umetnost ali

glasbo a stopnji vrhunskega umetnika in drugih izjemnih posameznikov, ki dokazujejo

visoko stopnjo sposobnosti na samo enem področju. Pri teh ljudeh lahko določeno

inteligentnost opazujemo v relativni izolaciji.

Da ima prepoznavno glavno nalogo ali naloge

Ima razločno razvojno zgodovino in ima določeno končno stanje, izjemno stanje

sposobnost. Primer za to so atleti, pesniki, pisatelji…

Se je razvila skozi evolucijo in jo najdemo tudi pri drugih organizmih npr. ptice imajo

glasbeno inteligentnost

Dokazana tudi s psihometričnimi študijami

Dokazana tudi s pomočjo eksperimentalne psihologije

Kodiranje s sistemom simbolov, to je npr. jezik

Ločimo 7 osnovnih vrst inteligentnosti, ki jih je razvil Gardner, to so:

Jezikovna inteligentnost

Logično-matematična inteligentnost

Prostorska inteligentnost

Telesno-gibalna inteligentnost

Glasbena inteligentnost

Osebna inteligentnost

Medosebna inteligentnost (Gardener, 1993)

Poleg teh osnovnih je kasneje dodal še dve inteligentnosti, kajti ta teorija ni stalna in jo še

vedno dopolnjuje:

Naturalistična inteligentnost

Eksistencialna inteligentnost

Jezikovna inteligentnost

Jezikovna inteligentnost je najbolj porazdeljena med posamezniki družbe, saj moramo vsi

obvladati vsaj osnovne jezikovne spretnosti, glasoslovja, skladnje, segmatike in pragmatike,

še posebej, če želimo biti čim bolj uspešni v naši družbi. Zato je zelo pomembno, da

razvijamo naše sposobnosti na področju jezika. (Gardner, 1993)

Opis in splošne značilnosti

Jezik ima velik vpliv v družbi, še posebej so pomembne 4 spretnosti, ki jih lahko razvijemo

znotraj jezika oz. štirje vidiki jezikovnega znanja.

Prvi je govorniški vidik, tega najbolje izkoriščajo politični in drugi voditelji, katerih naloga

je, da prepričajo ljudi za ideje, delovanje in podobno. Sposobnost pa se začne razvijati že

veliko prej, v otroštvu, pri otrocih, ki se z nami pri treh letih ali še prej pogajajo da bi dobili,

kar želijo.

Naslednji vidik jezika je mnemonični, to je sposobnost, da jezik uporabimo kot orodje, ki

nam pomaga pri pomnjenju podatkov, kot so navodila, napotki, kako priti do določenega

kraja, pravila igre…

Tretji vidik je vloga jezika pri razlaganju, tukaj je tudi najpomembnejši vidik učenja in

poučevanja, saj le ta temelji na osnovi jezika, razlaganje pojmov, stvari, procesov, pojavov, za

vse imamo besedno, jezikovno razlago. Tu so zelo pomembne tudi metafore, ki jih pogosto

uporabljamo v znanosti, saj so ključnega pomena za razlago nam še neznanih in nerazumljivih

stvari (Gardner, 1993).

Razvoj jezikovnih spretnosti

Pri osvajanju jezika potekajo posebni procesi, ki so ločeni od tistih na drugih intelektualnih

območjih, nekateri znanstveniki trdijo, da se mora otrok roditi s precejšnjim prirojenim

znanjem o jeziku, saj je le tako možno, da se ga nauči v tako kratkem času, te informacije naj

bi bile zakodirane v našem živčnem sistemu.

Ta se razvija delno brez vpliva okolja, prav tako je za izražanje skladenjskih in glasovnih

procesov pri otroku podpora okolja manjšega pomena. Prav skladnja in glasoslovja sta

temelja jezikovne inteligentnosti. Medtem, ko semantika in pragmatika vsebujeta tudi druge

vidike inteligentnosti, predvsem logično matematične(Gardner, 1993).

Uporaba in spodbujanje razvoja v šoli

Ta vidik je v šoli najbolj spodbujajo in nagrajujejo, saj je večina učenja besedno učenje,

učenje besed in definicij pojmov. Prav tako je pouk oblikovan predvsem za tiste z razvito

jezikovno inteligentnostjo, v obliki predavanja, branja knjig, pisanja esejev, diskusije… Take

osebe je tudi najlažje motivirati, saj jih lahko enostavno motiviramo že z eno dolgo besedo, ki

jo zapišemo na tablo armstrong .

Glasbena inteligentnost

Je zmožnost ustvarjanja ritma, višine (melodije) in tona ter cenjenje zmožnosti glasbenega

izražanja. Kot sposobnost se pokaže že zelo zgodaj v otroštvu oz. razvoju in je lahko

posledica odlično zasnovanega izobraževalnega programa, zaradi življenja v domu polnem

glasbe ali kot del oz. kljub hudi bolezni. Mogoče je, da se za vsako od teh zgodb skriva neka

podedovana nadarjenost. Veliko pa je odvisno tudi od okolja, vsaj to, kako in koliko bo svojo

nadarjenost javno pokazal(Gardner, 1993).


Osrednji sestavini glasbene inteligentnosti sta, kot že opisano ritem in višina (melodija), kar

pomeni oddajanje zvoka z različnimi slušnimi frekvencami,povezani po predpisanem sistemu,

ta se razlikuje glede na kulture, nekatere bolj poudarjajo ton, druge ritem. Dodatna sestavina,

ki je prav tako pomembna pa je barva, to je značilnost nekega tona.

Na glasbo se skozi stoletja izmenjujeta dva pogleda, eden je bolj čustveno obarvan, drugi, pa

je strogo matematičen in skuša glasbo čim bolj objektivno opisati, zanikati čustveno vrednost,

moč glasbe. Vendar se je zelo težko izogniti čustveni plati glasbe, saj če glasba sama ne izraža

čustev jih vsaj zajame oblike teh čustev.

Klub temu, pa je v glasbi tudi nekaj logično-matematičnega mišljenja, predvsem pri

skladateljih, ki neke osnovne vzorce povezujejo v vedno nove oblike: njegovo zanimanje

zbudi določena ideja, ki se pojavi v njegovi domišljiji in jo nato obdeluje s toni in ritmi ter z

občutkom za gibanje in obliko(Gardner, 1993).

Razvoj glasbene inteligentnosti

Normalni otroci v prvih letih življenja tako pojejo, kot čebljajo in oddajajo različne glasove,

valujoče vzorce in tudi posnemajo intonacijske vzorce in tone, ki jih pojejo drugi.

Dvomesečni otroci so sposobni posnemati višino, jakost in melodični obris materine pesmi,

štirimesečni otroci pa tudi ritmično zgradbo. Majhni otroci naj bi imeli posebne

predispozicije, da osvajajo te vidike glasbe., mnogo bolj, kot so dovzetni za lastnosti govora.

Sredi drugega leta življenja naredijo otroci pomemben korak v glasbenem razvoju. Prvič

začnejo samostojno oddajati nize ločenih tonov. Izmišljajo si spontane pesmi in kmalu

začnejo peti odlomke iz pesmi iz njihovega okolja. V tretjem in četrtem letu zmagajo

melodije prevladujoče kulture, spontane pesmi in raziskovalne igre z zvoki počasi izginejo.

Otroci se po svojih sposobnostih učenja pesmi velike razlike, nekateri so pri teh letih sposobni

zapomniti in odpeti dolge odlomke pesmi, drugi pa le grob približek višine in tona in imajo še

vedno pri petem ali šestem letu težave z oblikovanjem točne melodije. Vendar imajo vsi

otroci pri vstopu v šolo že predstavo o tem, kakšna naj bi bila melodija in so sposobni kolikor

toliko točno ponoviti melodije, ki jih pogosto slišijo okrog sebe. Po vstopu v šolo ni več

opaziti večjega napredka na področju glasbe, kljub temu, da naj bi se v šoli naučili kritično

ocenjevati glasbo, brati note in uporabljati različne izraze povezane z glasbo, jih velika večina

ostane glasbeno nepismenih, saj so v šoli mnogo bolj poudarjeni vidiki jezika (Gardner,

1993).


Glasbena inteligentnost je v šoli dokaj zanemarjena, največ pozornosti ji je posvečeno v

zgodnjem učenju, ko se otroci v vrtcu in prvem razredu učijo skozi igro in tudi pesem, kasneje

ta vidik izgine. To sposobnost razvijamo, tako, da damo učencem možnost, da si sami

izmislijo pesem na temo, ki jo obravnavamo, ali jo kje najdejo in jo kasneje skupaj

analiziramo… Za motivacijo lahko uporabimo odlomke različnih pesmi, ki so na nek način

povezane s temo, ki jo imamo namen obravnavati, ali lahko tudi predvajamo zvoke različnih

živali (Armstrong, 2000).

Logično-matematična inteligentnost

Sposobnost logično matematičnega mišljenja ima drugi izvor, kot npr. jezikovna, saj izhaja

iz soočenja s svetom predmetov. Saj ob soočenju, preurejanju, urejanju in ocenjevanju

količine otrok pridobi prvo najbolj osnovno vedenje o logično-matematičnem področju,

kasneje pa se ta inteligentnost čedalje bolj odmika od sveta snovnih predmetov. Otrok prehaja

od predmetov k trditvam in od čustveno-gibalnega sveta do območij čiste abstrakcije

(Gardner, 1993).

Razvoj logično-matematičnega mišljenja

Pri razvoju tega mišljenja je bil najpomembnejši Piaget, ki je opisal 4 stopnje v razvoju

mišljenja in zaznavanja, ki jih je sicer apliciral na vsa področja ampak najbolj držijo na

področju razvoja logično-.matematičnega mišljenja.

Pri 0-2 let starosti: Čutno-gibalna stopnja

• Otrok uporablja čutila in gibanje telesa pri odkrivanju okolja.

• V tem obdobju otrok ugotovi, da predmeti okrog njega obstajajo četudi izginejo iz

vidnega polja.

• Sposoben je razlikovati med različnimi oblikami, barvami, toda ni še sposoben

dojemati tri- dimenzionalnosti predmetov.

2-7 let : Predoperativna stopnja

• Je obdobje pred-logičnega mišljenja.

• Postane dojemljiv za urejanje predmetov v skupine

• Nima še zmožnosti razumevanja o obstoju stalnega številskega sistema

• Nima občutka za gostoto in prostorsko razporeditev

7-11 let: Stopnja konkretnih operacij

• Otrokovo razmišljanje in razumevanje je tesno povezano s konkretnimi objekti.

• Sposoben je nekaterih miselnih operacij reverzibilnosti .

• V tem obdobju otrok preraste egocentrizem .

• Otrok je sposoben sprejeti informacije, ki jih dobi s konkretno izkušnjo in jih nato v

mislih urediti, prerazporediti.

11-odraslost: Stopnja formalnih operacij.

• Sposobnost miselnih manipulacij z verbalnimi elementi (pojmi) in abstraktnimi

koncepti brez sklicevanja na konkretne primere.

• Razvoj logičnega sklepanja, sposobnost miselnega izvajanja eksperimentov,

sposobnost prepoznavanja vzročno povezanih pojavov, celo ob konfliktnih

eksperimentalnih opažanjih.

• Sposobnost oblikovati/konstruirati samousklajen sistem razmišljanja, ki je le

posredno povezan s fizičnim svetom.

Sicer je razvoj na logično-matematičnem področju mnogo manj stopenjski, kot bi želel Piaget.

Vendar je v svojem razmišljanju zajel vire te inteligentnosti v otrokovem delovanju na snovni

svet in prehodu od fizičnega ravnanja s predmeti do ponotranjenih pretvorb delovanja, pomen

odnosov med posameznimi dejanji in naravo višjih ravni razvoja (Gardner, 1993).


Matematično delo je zelo težko dostopno širši javnosti, saj nas velika večina lahko le od daleč

opazuje in občuduje ideje matematikov. V matematiki je pomembno dojemanje narave

povezav med propozicijami, če dojamemo povezave, sta natančnost in dober spomin maj

pomembni, saj postopek po potrebi rekonstruirajo ali ponovno izumijo.

Matematik mora biti skrajno dosleden in nezaupljiv, nobenega dejstva ni mogoče sprejeti, če

ni natančno dokazano s pomočjo korakov izpeljanih iz splošno sprejetih temeljnih načel.

Tudi znanost je tesno povezana z matematiko. Vsak pomemben matematični izum je bil

kasneje v znanstveni skupnosti koristen. V razvoju znanosti lahko najdemo vzporednice z

razvojem logično-matematičnega mišljenja pri otrocih., Prehajanje od preprostega

eksperimentiranja s predmeti in opažanja vzorcev njihovega medsebojnega delovanja do

natančnih meritev in oblikovanja trditev o tem kako deluje vesolje, in sistematičnega

preverjanja teh trditev. Vse to se pojavi razmeroma pozno v razvoju posameznika oziroma v

razvoju znanstvenega mišljenja (Gardner, 1993).


Matematika in logika sta tudi dve sposobnosti, ki sta zelo cenjeni in se uporaba teh

sposobnosti v šoli tudi močno spodbuja, vendar mogoče preveč samo matematični del, saj je

pomembno, da damo učencu poleg eksperimentov in računanja tudi možnost kritičnega

presojanja, reševanja problemov (tudi miselnih). Kot motivacijo na začetku ure bi lahko

postavili nek logični paradoks, ki ga morajo potem učenci razčleniti in ugotoviti, kaj je v tej

definiciji napačnega ali podobno(Armstrong, 2000).

Prostorska inteligentnost

Za prostorsko inteligentnost je najpomembnejša zmožnost najpomembnejši zmožnost

pravilne zaznave vidnega sveta, izvajanje pretvorb ali sprememb začetnih zaznav,

poustvarjanje vidikov svojih vidnih doživetij, celo v odsotnosti ustreznih telesnih dražljajev.

Človeku lahko rečemo, naj like ustvari ali preprosto uporablja tiste, ki mu jih damo.

Zmožnosti niso enake, nekdo je lahko zelo natančen pri vidnem zaznavanju, ima ap majhno

zmožnost risanja, zamišljanja ali preoblikovanja odsotnega sveta (Gardner, 1993).


Pri normalnih ljudeh je prostorska inteligentnost tesno povezana z opazovanjem vidnega

sveta in raste skoraj neposredno iz njega. Vendar se lahko prostorska inteligentnost razvije

tudi pri posamezniku, ki nima dostopa do vidnega sveta.

Prostorska inteligentnost vključuje vrsto ohlapno povezanih zmožnosti, kot so zmožnost

prepoznavanja ponavljanja iste prvine, zmožnost preoblikovati ali si predstavljati

preoblikovanje ene prvine v drugo, zmožnost ustvarjanja miselnih predstav in preoblikovanja

teh predstav, zmožnost grafične predstavitve prostorskih podatkov in podobno.

Te sposobnosti so pomembne, da se znamo orientirati na različnih prizoriščih, od sob do

oceanov. Aktiviramo jih za prepoznavanje predmetov in prizorov takrat, ko jih prepoznamo v

njihovem naravnem okolju in ko je okoliščina prvoten zaznave spremenjena. Prav tako jih

uporabljamo, ko delamo z grafičnimi predstavitvami z dvo ali trodimenzionalnimi prizori iz

resničnega sveta na primer zemljevidi diagrami in geometrijskimi liki.

Drugi dve uporabi sta bolj abstraktni, To sta dovzetnost za silnice, to so občutki napetosti in

kompozicije značilni za slike in kipe, pa tudi za naravne prvine, kot so npr. slapovi.

Najpomembnejše operacije prihajajo iz vidnega sveta, pri čemer nam vid služi kot zaznavni

sistem, ki podpira in tvori naše spoznavne procese (Gardner, 1993).

Razvoj logično-matematičnega mišljenja

O razvoju tega niza sposobnosti je pri otrocih le malo znanega, saj znanstveniki niso posvetili

veliko raziskav otrokom. Izjema je Piaget, ta je izvedel več raziskavo razumevanju prostora

pri otrocih. Spet imamo tako kot pri logičnem področju več različnih stopenj:

Senzomotorična stopnja:

• Dojemanje poti premikanja predmetov

• Zmožnost najti pot med dvema predmetoma

• Na koncu te stopnje si lahko otrok predstavlja dogodek ali predmet, ne da bi sploh bil

tam

Faza konkretnih operacij

• Reverzibilni miselni proces

• Dojemanje kako zgleda predmet iz drugega zornega kota

Obdobje formalnih operacij

• Razumevanje pomena abstraktnih prostorov in formalna pravila, ki obvladujejo

prostor

• Sposoben povezati svet oblikovnih predstav s propozicijskimi opisi (Gardner, 1993).


Razvoj te inteligentnosti v šoli spodbujajo predvsem pri likovnem pouku, medtem, ko se

lahko tudi pri ostalih predmetih izkoristimo in preverimo učenčeve miselne predstave, jih

spodbudimo, da si predstavljajo v mislih, jih spodbudimo k ustvarjanju miselnih vzorcev.

Motivacija bi lahko bila tabelska slika, plakat, nek graf in iz njega razberemo določene

podatke, ki nas zanimajo to uro in podobno (Armstrong, 2000).

Telesno-gibalna inteligentnost


V naši kulturi obstaja strogo ločevanje telesnega in umskega dela. Vendar v večini drugih

kultur ta ločitev ni tako stroga. Psihologi čedalje bolj ugotavljajo povezavo med in

razvijanjem drugih zmožnosti.

Tudi uporabo telesa lahko delimo na različne oblike. Lahko uporabimo celotno telo, da bi

predstavili določeno dejavnost, predvsem v izrazne namene. Pomemben je razvoj fine

motorike, drobnih motoričnih gibov, uporabe rok in prstov, pri tipkanju se naši prste

premikajo ločeno en od drugega v mili sekundi, oči pa se pri tem premaknejo le za nekaj

stopinj.

Način izražanja telesne inteligentnosti je tudi ples, to je najvišje razvita oblika rabe telesa, ki

je hkrati tudi najbolj pestra pri različnih kulturah, saj ima vsaka kultura svoje določene

vzorce, nize telesnih gibov, ki imajo svoj namen. Ples je včasih izražal skrajna čustva, kot sta

radost ali žalost, jeza, danes pa sodobni plesalci poskušajo izpeljati in skozi gibe predstaviti

bolj zapletena čustva, kot so krivda, tesnoba, obžalovanje… Plesni besednjak, skozi katerega

se ta čustva izražajo je sestavljen iz niza različnih gibov, od osnovnih, ki so naučeni, do

novih, ki so nastali, kot plod plesalčeve ustvarjalnosti. Tu se povezujejo različne hitrosti,

smeri, moči, razdalje, intenzivnosti in prostorski odnosi…(Gardner, 1993).

Razvoj telesno-gibalne inteligentnosti

Pri izvajanju telesnih gibov sodeluje večina mišičja in živčevja, zato tudi razvoj te

inteligentnosti močno sovpada s telesnim razvojem.

Otrok najprej posega po vidnem, nato se nauči te stvari prijemati, kasneje si začne stvari

podajati stvari iz ene v drugo roko, uporaba teh pri vsakdanjih opravilih se spremeni v gradnjo

preprostih struktur, te se nato povežejo v bolj zapletene in tako dalje, pride do razvoja

različnih spretnosti (Gardner, 1993) .


Za ta tip učenja je značilno, da so učenci pri pouku čim bolj aktivno udeleženi, za te učence je

najboljše učenje s konkretnimi primeri, npr. delanje poizkusov, aktivno učenje tudi skozi

šport, igro, ples… Ti učenci so lahko nemirni, saj imajo potrebo po gibanju, zato bi lahko kot

uvodno motivacijo uporabili tudi vaje za sproščanje(Armstrong, 2000) .

Osebni inteligenci

Prepričanje da je psihologijo potrebno najprej zgraditi okoli osebe, njene rasti in usode, je

vodilo, ki je povezalo dva znanstvenika in na katerih je tudi postavljena teorija o obeh osebnih

inteligentnostih. To sta bila Freud in James, oba sta ocenjevala, da je pomembna tudi

posameznikova zmožnost za lastno rast in da je od nje odvisno, kako se boš znašel v svojem

okolju. Vendar pa je bil njun odnos do inteligentnosti drugačen, Freuda je predvsem zanimalo

poznavanje samega sebe, kaj v sebi nosi posameznik, v nasprotju pa je Jamesa zanimal odnos

posameznika do družbe(Gardner, 1993).

Tako ločimo dve osebni inteligenci.

Prva je osebna, razvijajo se notranji vidiki osebe. Pri tem je osnovna zmožnost dostop do

lastnega čustvenega življenja – do razpona čustev, zmožnostmi takojšnega razlikovanja med

temi čustvi in na koncu poimenovanja, prenosa v simbolni sistem in izkoriščanja tega, kot

sredstva za razumevanje in usmerjanje svojega vedenja.

Druga medosebna inteligentnost predstavlja predvsem zmožnost, da opazujemo in

razlikujemo posameznike, njihova čustvi, namerami, motivacijo in drugimi značilnostmi

posameznikov. Na najvišji stopnji omogoča človeku da bere misli in želje, tudi prikrite drugih

posameznikov (Gardner, 1993).

Naturalistična inteligentnost

Naravoslovna (naturalistična) inteligentnost – sposobnost sistematičnega opazovanja,

razumevanja in natančnega razlikovanja naravnih in umetnih vzorcev ali sistemov.

Uporabljamo jo pri prepoznavanju in klasificiranju rastlin, mineralov ali živali, pa tudi pri

vrtnarjenju, ribolovu (Armstrong, 2000)


Otroke z razvito naturalistično inteligentnost zanima ekologija, skrb za okolje, proučevanje

okolja in povezovanje stvari v naravno okolje. Ta vidik inteligentnosti je zelo uporaben v

gospodinjstvu, saj lahko učenci načrtujejo in zasadijo svoj vrt, razmišljajo kako bi lahko celo

leto oskrbovali svoje gospodinjstvo s svežim sadjem in zelenjavo (Armstrong, 2000).

Eksistenčna inteligentnost

Sposobnost da se opredelimo z občudovanjem višjih ravni vesolja, neskončnosti in

neskončnega. Prav tako se opredelimo do faktorjev obstoja, kot so znaki življenja in pomen

življenja in smrti. Zanimanje za končno usodo fizičnega in psihološkega sveta in za izkušnje,

kot je ljubezen do sočloveka.

S tem Gardner ne namiguje na duhovno, versko ali moralno inteligentnost, zgrajeno na

prepričanju različnih skupin, posameznikov ali inštitucij. Meni, da se mora vsaka klasifikacija

človeških inteligenc spopasti tudi z večnimi vprašanji, kot so kdo smo, zakaj živimo, zakaj

obstaja zlo, kam je namenjeno človeštvo….

Kot osebe z izjemnimi sposobnostmi lahko tukaj omenimo teologe, duhovnike, jogije in

ostale verske in duhovne voditelje, kot tudi druge vloge, ki niso povezane z vero in

duhovnostjo, kot so filozofi, nekateri pisatelji, umetniki, znanstveniki, ki si v svojem delu

zastavljajo vprašanja v zvezi z obstojem posameznika in družbe (Armstrong, 2000).


Predvsem v naravoslovju lahko učitelji lahko učitelji razvijamo to inteligentnost, predvsem s

tem, da učence spodbujamo k samostojnemu razmišljanju o tem, kako ločimo živo od

neživega in življenjskimi oblikami (rastline, živali, bakterije), tako da oni sami postavijo

določene kriterije, s katerimi bi to ločili. Možnosti je mnogo, saj se učenci lahko opredelijo

tudi do mnogih področij znanosti, kjer je veliko nasprotujočih mnenj, kot na primer

kloniranje, uporaba nuklearnega orožja, taki primeri nudijo učencem priložnost, za

razmišljanje o naravi in odnosu do nje. Ena izmed zanimivih možnosti je vprašanje kako smo

se razvili, tako lahko otroke popeljemo v svet primerjav, od različnih verskih prepričanj, do

Darwinove teorije. Kjerkoli so na področju znanosti neodgovorjena vprašanja tam je možnost

za spodbujanje eksistenčne inteligentnosti (Armstrong 2000).

Pregled objav

V prvem delu sem predvsem povzela Gardnerjeve ugotovitve in predstavila osnovne tipe

inteligentnosti. V tem delu pa bom predstavila nekaj raziskav, ki so bile narejene na področju

uporabe teorije mnogoterih inteligentnosti v šolah. Pregledala sem veliko literature, vendar

nisem nikjer našla članka ali raziskave, ki bi se nanašala direktno na pouk gospodinjstva, kar

je najverjetneje zato, ker se take raziskave izvajajo pri dopolnilnem ali dodatnem pouku

predmeta, kjer so manjše skupine s podobnimi lastnostmi. Tega pa pri pouku gospodinjstva

ni.

Vendar raziskave vseeno kažejo na povezavo med uporabo različnih stilov učenja povezanih z

teorijo o več inteligentnostih in izboljšanim učnim uspehom. Na osnovni šoli Kuwait so

izvedli raziskavo o učinkovitosti uporabe te teorije pri učenju branja. Skupina šolarjev, ki so

se vključili v sistem dodatnega pouka po šoli. Polovica učencev je imelo klasičen program

učenja, druga polovica je bila vključena v program v slogu Gardnerjeve teorije mnogoterih

inteligentnosti. Rezultati so pokazali, da so imeli učenci v preizkusni skupini, ki je delovala

po načelu mnogoterih inteligentnosti, boljši učni uspeh tisto šolsko leto, kot učenci, ki so bili

poučevani po tradicionalnih metodah. Raziskava je tudi pokazala, da imajo učenke, ki se

šolajo v zasebnih inštitucijah in živijo v predmestju boljše učne rezultate (Al-Balhan, 2006).

Pri iskanju literature sem naletela tudi na članek, ki se deloma tiče tudi moje raziskave, vsaj

po izbranem vzorcu. Raziskava je bila izvedena na bodočih osnovnošolskih učiteljih v Turčiji.

Bodoče učitelje so spraševal v kolikšni meri imajo namen uporabljati teorijo mnogoterih

inteligentnosti pri njihovem pouku. Hkrati pa so določali tudi njihov profil mnogoterih

inteligentnosti, opazili so, da so profili enakomerno porazdeljeni. Prav tako je bila večina

študentov prepričanih, da bojo ko začnejo učiti uporabljali teorijo in da jim bo v pomoč pri

načrtovanju učnih ur. Vendar pa to zahteva veliko dela in priprav (Dumaz, 2006).

Za učitelja je pomembno, da ima tudi sam čim bolj razvito zaznavanje in širok pogled na

teorijo mnogoterih inteligentnosti, saj ima stil učenja in poučevanja učitelja vpliv na kakovost

poučevanja učencev. S spreminjanjem klasičnih načinov učenja z novejšimi naprednejšimi pa

se izboljša kakovost učne ure in tudi kakovost znanja učencev. Potrebno se je zavedati, da ena

sama metoda poučevanja ni dovolj, pomembna je raznolikost učnih ur.

Zavedanje različnih inteligentnosti in različnih strategij učenja lahko izboljša motiviranost za

učenje in pomnjenje in s tem pospeši proces učenja. Prav tako nudi luč pri iskanju rešitev pri

soočanju s težavami pri učenju in poučevanju, prav tako pa predlaga alternativne poti do

izobraževalnih ciljev. Učitelji se morajo zavedati, da ni ene same in absolutne metode v

kateremkoli učnem procesu. Teorija mnogoterih inteligentnosti ponuja priložnost za

prilagajanje potrebam učencev na podlagi njihovih inteligentnostih profilov, učnih stilov in

preferenc pri učenju. Iz tega je razvidno, da bomo morali, v kolikor bomo želeli zagotoviti

uspešno in učinkovito učenje, ponovno definirati vlogo študentov, učinkovitega učenja prav

tako pa tudi tipov učenja, sposobnosti in strategij ter se podati na pot vseživljenjskega učenja.

Cilji in hipoteze

Namen in cilj:

V nalogi nameravam raziskati, v kolikšni meri je prisotno poznavanje pri učiteljih bodočih

učiteljih gospodinjstva in ali, še posebej sedaj, ko imamo v razredih mnogo otrok z različnimi

potrebami, vključujejo teoretična spoznanja v svoje delo. Želim tudi ugotoviti mnenje

bodočih učiteljev o pomembnosti posameznih inteligentnosti pri pouku gospodinjstva.

Zanima me tudi ali študentje menijo, da imajo v razredu učence, ki so izjemno nadarjeni

izključno na enem področju in na ostalih področjih podpovprečni ter ali takim učencem

prilagodijo pouk.

Hipoteze:

H1: Večina bodočih učiteljev pozna, je že slišala, za teorijo mnogoterih inteligentnosti.

H2: Velika večina bodočih učiteljev je mnenja, da je naloga učitelja razvijati različne

inteligentnosti.

H3: Večina je mnenja, da na praksi, v razredu, ki ga poučujejo nimajo učencev, ki bi bili

izjemno nadarjeni samo na enem področju.

H4:Večina je mnenja, da je učencem pri oblikovanju domačih nalog, projektov, seminarskih

nalog pustiti proste roke, da ustvarijo predstavitev po svoji želji.

H5: Najpogostejši obliki dela pri pouku gospodinjstva, ki ga vodijo oni sta: delo z besedilom,

branje, pisanje in delo v dvojicah, skupinsko delo.

H6: Najpomembnejša inteligentnost pri pouku gospodinjstva je medosebna inteligentnost.

Metode dela

Anketiranje bodočih učiteljev (študentov smeri biologija-gospodinjstvo) preko spletne

aplikacije SurveyMonkey. Študente sem povabila k sodelovanju neposredno preko njihovih

elektronskih naslovov in posredno preko objavljanja povezave na skupinskih e-poštnih

naslovih različnih letnikov smeri biologija-gospodinjstvo. Anketni vprašalnik je izpolnilo 40

študentov.

Anketa je sestavljena iz devetih vprašanj in vključuje tri vprašanja splošnega demografskega

tipa: spol, starost ter letnik ki ga obiskujejo. Eno vprašanje je sestavljeno iz zaprtega in

odprtega dela. Pet vprašanj je zaprtega tipa. Od tega je eno vprašanje namenjeno rangiranju

odgovorov od najmanj do najpomembnejšega in eno vprašanje namenjeno ocenjevanju

pomembnosti.

Podatke dobljene pri raziskavi, sem vnesla v tabele in jih prikazala z grafom. Pri obdelavi

podatkov sem uporabila računalniška programa Microsoft Excel in Microsoft Word.

Opis vzorca

V raziskavi je sodelovalo 40 oseb, od tega 90% žensk in 10% moških. Večina vprašanih, kar

40% jih je bilo starih med 21 in 23 let, naslednja starostna kategorija od 24 do 26 let je bila

zastopana v 27,5 % in kategorija od 27 do 29 let z 22,5 %, med 30 in 32 let je bilo 7,5 %

anketirancev.

Zajela sem dokaj reprezentativen vzorec, saj so v njem v približno enakomernih deležih

zastopani študentje tretjega letnika s 35%, študentje 4 letnika z 32,5% in absolventi z 32,5%.

Ti so bili tudi moja ciljna skupina, saj so že imeli obvezno pedagoško prakso in so že

samostojno vodili pouk.

Rezultati in interpretacija

H1: Bodoči učitelji dobro poznajo oz. So že slišali za teorijo mnogoterih inteligentnosti, ki jo je razvil Howard Gardner.

Hipoteze ne morem potrditi, saj le 50% bodočih učiteljev pozna oz. je že slišalo za to teorijo.

To je zanimivo, saj glede na to, da smo že poslušali predavanja iz pedagoške psihologije, na

katerih smo obravnavali tudi to teorijo. Mogoče je, da v 3. letniku pri predavanjih še niso

obravnavali te snovi, vendar glede na zastopanost 3. letnikov ta delež nebi smel biti tako

visok. Ostali, ki so že poslušali predavanja pa so najverjetneje to snov že pozabili. Kar pa ni

najboljše tudi za kasnejše rezultate, saj ne morem z gotovostjo trditi, da so rezultati odsev

dejanskega mnenja, ali le naključnih izborov.

H2: Velika večina bodočih učiteljev je mnenja, da je naloga učitelja razvijati različne inteligentnosti.

Hipotezo lahko potrdim, saj se vsi strinjajo s to trditvijo. Kljub temu, da vsi niso sigurni, kaj

točno predstavlja teorija mnogoterih inteligentnosti se strinjajo, da je učitelj tisti, ki učencem

pomaga pri razvoju njihovih sposobnosti, saj učenci veliko časa preživijo v šoli in v šoli

razvijajo tudi veliko svojih sposobnosti, zato je pomembno, da jim omogočajo okolje, v

katerem bodo lahko razvili čim več svojih talentov in se preizkusili v različnih stvareh, da

bodo našli kaj jim ustreza in razvili tudi svoj stil učenja.

H3: Večina je mnenja, da na praksi, v razredu, ki ga poučujejo nimajo učencev, ki bi bili izjemno nadarjeni samo na enem področju.

Tudi to hipotezo lahko potrdim, saj je kar 73,5 % bodočih učiteljev gospodinjstva mišljenja,

da v razredu nimajo takega učenca. Pri ostalih 26,5%, ki pa so navedli, da je v razredu tak

učenec, sem pri podvprašanju: če takemu učencu prilagodijo pouk in kako, dobila zelo

raznolike odgovore:

Da. Učenka ima bolj razvito prostorsko inteligentnost, medtem, ko ima na jezikovnem

področju nekaj težav. Njej kot pomoč pri učenju svetujem izdelavo miselnih vzorcev

in skic.

Ne, ni časa, in tudi tega ne moreš vedet v tako kratkem času kot praksa traja

Da, čimbolj se potrudim kot jo on najlažje sprejema, vendar pa je to do neke mere

problematično, ker so razredi precej veliki.

Večje izzive, kompleksnejše naloge

Dodatne naloge.

Ne, za to so dodatne ure pouka.

H4: Večina je mnenja, da je učencem, pri oblikovanju domačih nalog, projektov, seminarskih nalog, pustiti proste roke, da ustvarijo predstavitev po svoji želji.

Hipotezo lahko potrdim, saj se kar 88,2% anketiranih strinja s to trditvijo. Domače naloge in

projekti so po mojem mnenju najlažji način za spodbujanje učenčeve ustvarjalnosti, saj s tem,

ko jih ne omejimo na oblikovanje samo pisnega izdelka se otroci motivirajo in angažirajo da

ustvarijo predstavitev na način, ki jim je všeč in se tako kar najbolj potrudijo, da je izdelek

lepo pripravljen.

H5: Najpogostejši obliki dela pri pouku gospodinjstva, ki ga vodijo oni sta: delo z besedilom, branje, pisanje in delo v dvojicah, skupinsko delo.

Hipotezo lahko le delno potrdim, saj je oblika dela, ki ga najpogosteje uporabljajo delo v

skupinah (razvijanje medosebne inteligentnosti), vendar pa na drugem mestu ni delo z

besedilom ampak gibanje, uporaba znakov in neverbalna komunikacija, s tem razvijanje

telesno gibalne inteligentnosti. Visoko na lestvici pomembnosti je tudi razvijanje prostorske

inteligentnost, ki se kaže v načrtovanju prostora, iskanju vzorcev v prostoru, ustvarjanju

vzorcev...

Najmanj pa je pomembno ustvarjanje ritma in glasbena inteligentnost, kar se mi zdi dokaj

smiselno, saj glasba ni tako pomemben del gospodinjstva, vendar bi jo bilo možno uporabiti.

Na drugem mestu po najmanjši uporabi pa je uporaba matematike in logičnega sklepanja.

Zanimivo se mi zdi, da je večina mnenja, da se matematike ne da uporabiti oz. je ne

uporabljajo pri pouku gospodinjstva, saj so med učnimi enotami v sklopu gospodinjstva tudi

ekonomika in s tem načrtovanje izdatkov, nakupi oblačil, obutve in tako dalje. Prav tako bi

lahko pri učni enoti zdravega prehrane poizkusili načrtovati en obrok ali izračunati energijsko

vrednost za obrok in s tem spodbudili tudi uporabo matematike.

H6: Najpomembnejša inteligentnost pri pouku gospodinjstva je medosebna inteligentnost.

Hipotezo lahko v celoti potrdim, saj so vprašani pri rangiranju najvišja mesta dodelili prav

medosebni in znotrajosebni inteligentnosti, skupaj približno 80%. Sledi podobno, kot že pri

predhodnem vprašanju prostorska inteligentnost in telesno-gibalna, najmanj pomembna pa je

zopet glasbena inteligentnost.

Preseneča me dejstvo, da anketirani dajejo zelo majhen pomen jezikovni inteligentnosti, ki je

navadno najbolj poudarjena s strani učiteljev. Spremembe se najverjetneje dogajajo zaradi

večjega poudarka na izkušenjskem učenju in aktivnosti učencev. Zato tudi tolikšen pomen

medosebni inteligentnosti.

Sklep

Uporaba teorije mnogoterih inteligentnosti je pri pouku gospodinjstva lahko zelo široka. Moja

raziskava je pokazala, da so bodoči učitelji poznajo teorijo in menijo, da je učiteljeva naloga,

da jo tudi uporablja v praksi in s tem razvija učenčeve sposobnosti.

Vendar prihaja do neenotnosti pri tem, v kolikšni meri bi bilo učencem potrebno približati

pouk, saj obstajajo učenci, ki so nadarjeni specifično samo za eno področje in večina trdi, da

takih učencev na praksi niso opazili, nekateri tudi, da jim med poukom ne bi prilagajali učnih

enot in nalog, da so za to namenjene dodatne ure pouka. Menim, da se da, kljub temu, da je

obseg ur gospodinjstva na praksi majhen, opaziti učence, ki imajo specifične talente, ter to pri

pouku tudi izkoristiti v njihovo prid. Primer bi bil lahko pri učni uri tekstil in obutev, nekoga,

ki ima izjemno razvito prostorsko inteligentnost prosimo, da nariše npr. čevelj, nato pa skupaj

z ostalimi ugotavlja, ali je to primerna obutev, zakaj ne in podobno, pri isti učni enoti lahko

nekdo z bolje razvitimi matematičnimi sposobnostmi izračuna koliko centimetrov bi moral

meriti čevelj, da bi ga lahko sošolec sošolka obul, otroci lahko razmišljajo tudi iz kakšnih

materialov bi bil sestavljen, nekdo, z bolj razvito telesno-gibalno inteligentnostjo pa bi lahko

prikazal hojo v takem čevlju. Na tak način bi lahko izpeljali eno učno enoto, vendar pa take

enote zahtevajo ogromno časa za pripravo in izvedbo in so v veliki meri odvisne tudi od

pripravljenosti učencev za sodelovanje in njihove domišljije, ki pa je navadno brezmejna.

Ugotovitev, ki se mi je zdela zanimiva, je da bodoči učitelji v veliki meri cenijo medosebno

inteligentnost in ji pripisujejo največji pomen pri pouku gospodinjstva. Spoznanje verjetno

temelji na modelih izkušenjskega učenja, s katerim se v veliki meri srečujemo predvsem pri

pouku biologije, a hkrati ima igra vlog veliko vlogo pri pouku gospodinjstva, kajti učenci se

lahko postavijo v vlogo oseb iz svojega gospodinjstva in tako doživijo odločanje staršev in

sami pridejo do spoznanj, zakaj ne morejo vedno imeti vsega kar si zaželijo in podobno.

Uporaba teorije mnogoterih inteligentnosti je praktično neomejena, omejujejo jo samo

učiteljeve spretnosti in domišljija, s katero bo spodbujal razvoj učencev.

Viri, literatura

1. Al-Balhan, EM. (2006), Multiple Intelligence Styles in Relation to Improved

Academic Performance in Kuwaiti Middle School Reading. Digest of Middle East

Studies, 15: 18–34. doi: 10.1111/j.1949-3606.2006.tb00002.x

2. Armstrnog, T. Multiple intelligences in the classroom, Alexandria (Virginia) :

ASCD, Association for Supervision and Curriculum Development, 2000

3. Dumaz, H. (2006) Opinion of students on the science teaching based on multiple

intelliegence theory. Journal of TURKSIH EDUCATION Volume 2 Issue 2,

november 2006.

4. Gardner H. Razsežnosti uma : teorija o več inteligencah, Ljubljana Tangram,

1993

5. Sulaimana, T, Abdurahmana AR, Rahim SSA.(2010) Teaching Strategies

Based on Multiple Intelligences Theory among Science and Mathematics

Secondary School Teachers,International Conference on Mathematics Education

Research 2010 (ICMER 2010). Procedia - Social and Behavioral Sciences,

Volume 8, 2010, Pages 512-518

Priloge

Priloga 1:

Anketni vprašalnik (http://www.surveymonkey.com/s/3FNZ5RT)

Priloga 2: Rezultati ankete

1. Spol

2. Starost:

3. Letnik študija

.

4. Ali dobro poznate, ste že slišali za teorijo o mnogoterih inteligentnostih, ki jo je razvil

Howard Gardner?

5. Naloga učitelja je, da razvija različne inteligentnosti.

6. Ali so razredih, ki jih poučujete na praksi so tudi učenci, ki so po vašem mnenju

nadarjeni izključno na enem področju?

7. Učencem je potrebno, pri domačih nalogah, projektih in seminarskih nalogah, pustiti

proste roke, da oblikujejo predstavitev po svojih željah (plakat, govorni nastop, igra,

makete…).

Starost (leta) f(% )

18-20 let 2,50%

21-23 let 40,00%

24-26 let 27,50%

27-29 let 22,50%

30-32 let 7,50%

Več kot 32 let 0,00%

Spol f(% )

ženski 90.0%

moški 10.0%

Letnik študija f(% )

1 letnik 0,00%

2 letnik 0,00%

3 letnik 35,00%

4 letnik 32,50%

absolvent 32,50%

f(% )

da 50,00%

ne 50,00%

f(% )

da 100,00%

ne 0,00%

f(% )

da 26,50%

ne 73,50%

f(% )

da 88,20%

ne 11,80%

8. Spodaj je navedenih nekaj primerov učnih stilov. Označite v kolikšni meri je tak način

dela prisoten pri pouku gospodinjstva, ki ga vodite vi (1 - zelo redko, 5 - zelo pogosto)

1 2 3 4 5

13,30% 20,00% 33,30% 20,00% 13,30%

33,30% 33,30% 20,00% 10,00% 3,30%

3,30% 23,30% 30,00% 33,30% 10,00%

3,30% 16,70% 20,00% 50,00% 10,00%

50,00% 33,30% 6,70% 6,70% 3,30%

6,70% 13,30% 33,30% 16,70% 30,00%

0,00% 3,30% 10,00% 33,30% 53,30%

0,00% 6,70% 33,30% 30,00% 30,00%

0,00% 3,30% 33,30% 33,30% 30,00%

Delo z

besedilom,

pisanje,

branje...

Uporaba

matematike,

delo s

številkami,

sklepanje...

Načrtovanje

prostora,

iskanje vzorcev

v prostoru,

ustvarjanje

vzorcev...

Gibanje,

uporaba

znakov,

neverbalna

komunikacija...

Iskanje ritma,

rim, petje...

Razmišljanje o

doživljanju,

refleksije...

Skupinsko

delo, delo v

dvojicah,

igranje vlog...

Razmišljanje o

prihodnosti,

iskanje rešitev

za prihodnost...

Sistematično

opazovanje,

razumevanje in

natančno

razlikovanje

naravnih in

umetnih

vzorcev ali

sistemov.

9. Katere od spodaj navedenih inteligentnosti po Gardenerju so po vašem mnenju

pomembne za uspešno delo pri pouku gospodinjstva? Odgovore rangirajte po

pomembnosti (1- najmanj pomembno in 7 - najbolj pomembno)

1 2 3 4 5 6 7

6,70% 0,2 16,70% 20,00% 20,00% 6,70% 10,00%

10,00% 23,30% 20,00% 23,30% 16,70% 6,70% 0,00%

6,70% 6,70% 10,00% 40,00% 20,00% 13,30% 3,30%

6,70% 13,30% 33,30% 3,30% 30,00% 6,70% 6,70%

70,00% 23,30% 6,70% 0,00% 0,00% 0,00% 0,00%

0,00% 6,70% 10,00% 10,00% 6,70% 30,00% 36,70%

0,00% 6,70% 3,30% 3,30% 6,70% 36,70% 43,30%

Jezikovna

Inteligentnost

Logično-matematična

inteligentnost

Prostorska

Inteligentnost

Telesno-gibalna

Inteligentnost

Glasbena

Inteligentnost

Osebna

Inteligentnost

Medosebna

Inteligentnost

teorija mnogoterih inteligentnosti

Documents