tematski zemljevidi in avtorska...

TEMATSKI ZEMLJEVIDI IN AVTORSKA PRAVICA

AVTORdr. Drago PerkoGeografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, [email protected]

UDK: 528.94:347.78(497.4)COBISS: 1.02

IZVLE^EKTematski zemljevidi in avtorska pravicaIzdelovanje tematskih zemljevidov je najpogosteje sestavljeno iz treh povezanih, a razli~nih stopenj: znan-stvene, znanstveno-umetni{ke in tehnolo{ke, zato v posameznih stopnjah sodeluje ve~ vrst avtorjev. Samodobro poznavanje stopenj izdelave omogo~a pravilno vrednotenje znanstvene in estetske vrednost temat-skih zemljevidov ter dolo~anje avtorstva tematskih zemljevidov. Avtorsko pravico posameznih vrst avtorjevtematskih zemljevidov v Sloveniji na razli~ne na~ine zagotavlja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, kipa ga posamezniki in ustanove ve~krat nevede ali namerno kr{ijo.

KLJU^NE BESEDEgeografija, kartografija, tematska karta, avtorska pravica, Slovenija

ABSTRACTThematic maps and copyrightProducing of thematic maps is usually combined with three different stages: scientific stage, scientific-ar-tistic stage, and technological stage, therefor on various stages several types of authors are involved. Onlygood knowledge about these stages enables accurate evaluation of scientistic and esthetic worth of thema-tic maps and determination of authorship of thematical maps. Copyright of each type of the authors ofthematical maps in Slovenia is secured on different ways by Slovene Copyright law, which has been unk-nowingly or intentionally broken by individuals and institutions.

KEY WORDSgeography, cartography, thematic map, copyright, Slovenia

Uredni{tvo je prispevek prejelo 26. marca 2007.

85

Geografski vestnik 79-1, 2007, 85–95 Razgledi

RAZGLEDI

vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 85

1 Uvod

O avtorstvu tematskih zemljevidov geografi razpravljamo neprenehoma, {e posebej na kongresihslovenskih geografov, ob izidu pomembnej{ih geografskih del, bogatih s kartografskim gradivom, kakr-{na je na primer knjiga Slovenija – pokrajine in ljudje (Perko, Oroèn Adami~ 1998), pa tudi ob posebnihprilo`nostih, na primer na konferenci z naslovom Za odgovorno znanost leta 2002 (Perko 2002a), v okvi-ru katere smo govorili tudi o vrednotenju rezultatov humanisti~nih raziskav na primeru tematskihzemljevidov, in na simpoziju o geografu, kartografu in naravoslovcu Blaù Kocenu leta 2007.

Pri pripravljanju in izdajanju zemljevidov se pojavljata predvsem dva temeljna problema:• spo{tovanje avtorskih pravic, ki pa ni povezano samo z moralnimi vpra{anji, ampak lahko tudi s hudi-

mi materialnimi posledicami za kr{itelja, in• vrednotenje zemljevidov kot avtorskih del, kar je pomembno na primer za to~kovanje pri napredo-

vanju raziskovalcev in u~iteljev ali za to~kovanje bibliografije raziskovalcev po metodologiji Javneagencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Najve~ja teàva pri dolo~anju avtorstva in vrednotenje tematskih zemljevidov izvira iz dejstva, daje izdelovanje tematskih zemljevidov najpogosteje sestavljeno iz ve~ povezanih, a povsem razli~nih sto-penj, in da ima zato vsak tematski zemljevid skoraj vedno ve~ avtorjev, ki prihajajo iz povsem razli~nihstrok.

Zemljevidi pa niso edina avtorska dela, kjer nastopa ve~ razli~nih vrst avtorjev. Tak primer so tudina primer ~isto obi~ajne popevke, pri katerih delo zdruùjejo avtorji glasbe, avtorji besedil, avtorji pri-redbe in izvajalci.

Za pravilno dolo~anje avtorstva in vrednotenje tematskih zemljevidov je nujno poznavanje neka-terih bistvenih zna~ilnosti kartografije in zemljevidov ter poznavanje poteka, sestavljenosti inprepletenosti kartografskega dela.

2 Kartografija

Kartografija je pomo`na stroka {tevilnih znanosti, vendar pa je v vsebinskem smislu najbolj pove-zana prav z geografijo, saj zemljevidi prikazujejo pokrajino, temeljni predmet geografskih raziskav.

Mednarodna kartografska zveza (International Cartographic Association) jo je leta 1973 opredelilakot znanost, umetnost in tehnologijo izdelovanja zemljevidov ter preu~evanja zemljevidov kot znanstve-nih in umetni{kih del, leta 1995 pa kot disciplino, ki se ukvarja s snovanjem, izdelovanjem, {irjenjemin preu~evanjem zemljevidov (Multilingual dictionary … 1973; medmre`je 1).

Slovenska institucionalna kartografija se je uradno za~ela 7. februarja 1952, ko je Slovenska aka-demija znanosti in umetnosti v okviru geografskega in{tituta ustanovila Kartografski zavod, ki se zdajimenuje Oddelek za tematsko kartografijo Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU (Natek,Perko 1999). Razvoj tematske kartografije je v Sloveniji izrazito pospe{ila osamosvojitev dràveleta 1991, ko so se potrebe po tematskih zemljevidih mo~no pove~ale. Ob prelomu tiso~letja so dràv-ne in privatne ustanove sofinancirale ve~ obse`nej{ih projektov, ki so se sklenili z izdajo monografij,v katerih so bili objavljeni {tevilni tematski zemljevidi. V vsebinskem in tehnolo{kem pogledu sta naj-ve~ja dose`ka slovenske tematske kartografije na{ prvi nacionalni atlas, Geografski atlas Slovenije (Fridl,Kladnik, Oroèn Adami~, Perko 1998), in na{ prvi popisni atlas, Popisni atlas Slovenije 2002 (Dolencs sodelavci 2007), ki sta na svetovni ravni in pomenita veliko promocijo Slovenije ter slovenske geo-grafije in kartografije. Tudi na{i geografski in drugi u~beniki, ki so iz{li na koncu 20. stoletja in na za~etku21. stoletja, so izjemno bogato opremljeni z zemljevidi.

Hiter in uspe{en razvoj pa ni odpravil {tevilnih problemov slovenske kartografije, kot so na pri-mer {olanje, zaposlovanje, financiranje in napredovanje kartografov. Med najve~jimi problemi paje tudi neustrezno vrednotenje zemljevidov oziroma kartografov in njihovega dela, kar izrazito nega-

86

Drago Perko Tematski zemljevidi in avtorska pravica

vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 86

tivno vpliva na razvoj slovenske kartografije, predvsem tematske, medtem ko svetovna kartografija z digi-talno tehnologijo in povezanostjo z geografskimi informacijskimi sistemi doìvlja velik razcvet.

V Sloveniji je za kartografe pomemben predvsem Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Za-kon … 2007).

3 Zemljevidi

Predmet preu~evanja in hkrati najpomembnej{i izdelek kartografije so zemljevidi ali karte (ita-lijansko carta špapir, dokument’ iz latinsko charta špapir, spis’ iz gr{ko khárte–s špapirusov list, zvitek’),to so dvorazse`nostni prikazi razli~nih pojavov na zemeljskem povr{ju ali drugih nebesnih tele-sih.

Delimo jih na splo{ne (splo{nogeografske) zemljevide in posebne (tvarinske, snovne) zemljevide.Na splo{nem zemljevidu ali topografski karti so vse sestavine oziroma vsebine prikazane razmeromaenakovredno, na posebnem zemljevidu ali tematski karti pa so nekatere prikazane poudarjeno, dru-ge pa sploh ne.

Za znanstvene discipline so {e posebej pomembni tematski zemljevidi, saj raziskovalcem na eni stranipomagajo pri delu predvsem kot vir podatkov oziroma obstoje~ega znanja, na drugi strani pa omo-go~ajo nazornej{e prikazovanje rezultatov njihovih raziskav.

Zemljevidi so lahko objavljeni (Perko 2002b, 350):• kot samostojna publikacija, najve~krat na listu ve~jega formata, pogosto s spremnim besedilom, gra-

fi~nimi prilogami in imenikom zemljepisnih imen na hrbtni strani zemljevida (na primer {olskizemljevid Slovenije s predstavitvijo slovenskih pokrajin na hrbtni strani ([olska karta … 1997)) alis priloèno razlagalno knjiìco (na primer Vegetacijska karta gozdnih zdru`b Slovenije (ârni, Marin-~ek, Seli{kar, Zupan~i~ 2002; Marin~ek, ârni 2002)),

• kot zbirka (atlas) oblikovno enotnih in vsebinsko povezanih zemljevidov, obi~ajno enakega forma-ta, vezanih v knjigo ali spetih (zloènih) v mapo, pogosto s spremnimi {tudijami v obliki poglavij inimenikom zemljepisnih imen (na primer Atlant (Perko, Oroèn Adami~, [umrada, Urbanc, Fridl,Kladnik 2005)),

• kot sestavine drugih avtorskih del (na primer ~lankov, monografij, poglavij, filmov, posterjev, u~be-nikov, spletnih objav).

4 Stopnje izdelovanja in vrste avtorjev tematskih zemljevidov

Pri izdelavi tematskega zemljevida lahko v grobem lo~imo tri sklope oziroma stopnje:• znanstveno,• znanstveno-umetni{ko in• tehnolo{ko,pri izdelavi splo{nega zemljevida pa obi~ajno le dve:• znanstveno-umetni{ko in• tehnolo{ko stopnjo (Perko 2004, 134).

Kon~ni zemljevid, ki ima znanstveno in estetsko vrednost, je tako rezultat dela ve~ sodelavcev, zatoima pogosto ve~ avtorjev oziroma ve~ razli~nih tipov avtorjev.

Za geografijo so {e posebej pomembni tematski zemljevidi, saj geografom raziskovalcem poma-gajo pri delu kot vir podatkov oziroma obstoje~ega znanja in omogo~ajo nazornej{e prikazovanjerezultatov njihovih raziskav, geografom u~iteljem pa olaj{ujejo prena{anje znanja na u~ence.

Podrobneje o izdelovanju tematskih zemljevidov govori knjiga o metodologiji tematskih zemlje-vidov za slovenski nacionalni atlas (Fridl 1999).

87

Geografski vestnik 79-1, 2007 Razgledi

vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 87

5 Kartograf tematik

Prva, znanstvena stopnja izdelave tematskega zemljevida obsega pripravo vsebine (tematike) zem-ljevida, kar je v celoti naloga raziskovalca. Kon~ni rezultat te stopnje je tako imenovani avtorski originalkarte, ki je enakovreden pripravi ~lanka, v~asih celo monografije, {e posebej v geografiji, geodeziji innekaterih drugih prostorskih strokah, kjer je objava nekaterih znanstvenih in strokovnih dognanj nazemljevidih pogosto celo bolj nazorna kot predstavitev v pisni obliki, pogosto pa se celo zgodi, da neka-terih znanstvenih dognanj, ki se ve`ejo na prostorsko opredelitev, skoraj ni mogo~e ustrezno predstavitidruga~e kot na zemljevidih. Na avtorskem originalu so lahko predstavljeni izsledki le enega terenske-ga opazovanja ali pa ve~desetletnega znanstvenega dela. Avtorja tega sklopa obi~ajno opredelimo kotavtorja vsebine zemljevida. Lahko bi mu rekli tudi kartograf tematik. V legendi zemljevida je kartograftematik obi~ajno zapisan kot avtor vsebine zemljevida. Nekateri raziskovalci pripravijo zelo kakovostneavtorske originale, kar je zelo pomembno pri nadaljnjih stopnjah izdelave zemljevida, drugi razisko-valci so pri pripravi precej nespretni, tako da morajo kartografi na naslednjih stopnjah izdelave uporabitivse svoje znanje in tudi domi{ljijo, nekateri raziskovalci pa oddajo taka »skrpucala«, da na njihovemtemelju zemljevida sploh ni mogo~e izdelati.

6 Kartograf redaktor

Druga, znanstveno-umetni{ka stopnja obsega predvsem izdelavo idejnega in glavnega projekta zemljevi-da, analizo in pripravo tematske vsebine oziroma avtorskega originala, ki ga je pripravil raziskovalec na prvistopnji, za prikaz na zemljevidu, izdelavo kartografskega redakcijskega na~rta s teoreti~no-matemati~noosnovo, vsebinsko zasnovo, pripravo metod kartografske generalizacije, izbiro metod prikaza geografskih intematskih elementov vsebine, zasnovo kartografskega oblikovanja kartografskih izraznih sredstev in izde-lavo legende znakov z upo{tevanjem znanstvenih in estetskih meril. Avtor tega sklopa je kartograf redaktor.To je kartograf v klasi~nem smislu, zato je v legendi zemljevida obi~ajno zapisan kot kartograf.

7 Kartograf izvajalec

Tretja, tehnolo{ka oziroma tehni~no-izvajalska stopnja obsega predvsem kartografsko-tehni~no izde-lavo karte, modeliranje vsebine z metodami kartografske generalizacije, oblikovanje kartografskega prikazas posebnimi kartografskimi ra~unalni{kimi orodji in ra~unalni{ko priprava za reprodukcijo zemljevi-da oziroma objavo na razli~nih medijih (na primer tisk, medmre`je, zgo{~enka). Avtorju tega sklopaobi~ajno re~emo kartograf izvajalec. Pri delu na tretji stopnji prevladujejo tehnolo{ke prvine, na prvihdveh stopnjah pa znanstvene prvine.

Z uvajanjem ra~unalni{ke tehnologijo v kartografijo sta druga in tretja stopnja vse bolj povezani,pogosto jih opravi en sam avtor. Vse ve~je ra~unalni{ko znanje in dostopnost ra~unalni{kih grafi~nihprogramov pa tudi kartografom tematikom oziroma avtorjem vsebine zemljevida omogo~a izdelavozemljevidov »od za~etka do konca«, vendar pa je ve~ina takih »enoavtorskih« in s kartografskega vidi-ka amaterskih zemljevidov slaba, neestetska in v~asih zavajujo~a, zaradi slabega kartografskega prikazapa pogosto tudi brez sporo~ilne in znanstvene vrednosti.

8 Zakon o avtorski in sorodnih pravicah

Enako kot Zakon o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 1995 (Zakon … 1995) tudi veljavni Zakono avtorski in sorodnih pravicah, sprejet leta 2007 (Zakon … 2007), v 11. pod~lenu 5. ~lena varuje avtor-

88


vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 88

stvo »pravega« kartografa oziroma »kartografsko maniro«, to je kartografa redaktorja in kartografa izva-jalca na drugi in tretji stopnji kartografskega dela, v nekaterih drugih pod~lenih 5. ~lena pa avtorja vsebinezemljevida oziroma kartografa tematika, to je raziskovalca (Trampu`, Oman, Zupan~i~ 1997, 27–42;Lah 2002).

Pomembna sta tudi 12. in 13. ~len, ki govorita o soavtorstvu in avtorstvu zdruènih del. Avtorji temat-skega zemljevida kot avtorskega dela so namre~ lahko soavtorji, saj je tematski zemljevid obi~ajno nedeljivacelota, ustvarjena v sodelovanju dveh ali ve~ avtorjev (Trampu`, Oman, Zupan~i~ 1997, 60–62). Avtor-ji tematskega zemljevida pa so lahko tudi avtorji zdruènega dela, saj tematski zemljevid ni nujno nedeljivoavtorsko delo, pri katerem ni mogo~e lo~iti posameznih stopenj kartografskega dela oziroma posamez-nih avtorjev, torej kartografa tematika, kartografa redaktorja in kartografa izvajalca.

Podobni so primeri zdruèvanja besedila in glasbe, na primer pri operah ali popevkah, primeri zdru-èvanja pisnih in likovnih del, na primer pri knjigah z ilustracijami, pa tudi primeri zdruèvanja pisnihdel s predstavitvami znanstvene, izobraèvalne ali tehni~ne narave, na primer naravoslovne knjige(Trampu`, Oman, Zupan~i~ 1997, 64–66), pa tudi u~beniki, atlasi, enciklopedije in podobno. S taki-mi zdruìtvami ne nastane novo nedeljivo avtorsko delo, kljub temu pa je zdruìtev ve~ kot samo golise{tevek posami~nih del (Trampu`, Oman, Zupan~i~ 1997, 64).

Tematski zemljevid je torej lahko soavtorsko ali zdruèno avtorsko delo, lahko pa tudi razpoznav-ni sestavni del drugega zdruènega avtorskega dela.

9 Kr{enje avtorske pravice

Zakon kr{imo tako reko~ vsi po vrsti. Zemljevidi, ki prihajajo z geografskih ustanov, pogosto nisoopremljeni z avtorstvom, ali pa so navedeni le nekateri avtorji, in {e to najve~krat napa~no glede naprej omenjene stopnje izdelave zemljevida. [e bolj je nenavajanje ali nepravilno navajanje avtorjev spor-no pri izdajah zalo`b, saj gre za tr`ne ustanove, ki svoj dobi~ek kujejo predvsem na materialnih pravicah,ki slonijo na avtorski pravici.

Med moralnimi avtorskimi pravicami se najpogosteje kr{ita pravica do prve objave in pravica dopriznanja avtorstva (Lah 2002, 56), med materialnimi pravicami pa pravica do reproduciranja in pra-vica do predelave (Lah 2002, 57). Tudi na podro~ju geografskih informacijskih sistemov, ki so tesnopovezani s kartografijo, se pojavljajo {tevilni pravni problemi ([umrada 2002), predvsem pri avtorstvuin lastni{tvu prostorskih oziroma geografskih podatkov (Cho 1998; Frank 2001).

V trenutno veljavnem sistemu COBISS so vsa kartografska dela oziroma vse stopnje kartografske-ga dela opredeljene le z eno oznako, to je 4.17, oziroma kodo 180, kar vna{a nepopisno zmedo, saj soponekod pod to oznako zavedeni raziskovalci, to je avtorji vsebine zemljevida, ponekod kartografi redak-torji, ponekod pa celo kartografi izvajalci. Oznake v skupini 4 pomenijo sekundarno avtorstvo. Semso poleg kartografov uvr{~eni {e na primer uredniki, prevajalci in prireditelji, kar kaè na precej{njenepoznavanje kartografskega dela. Pravi avtorji zemljevidov so zakriti, pogosto so navedeni napa~niavtorji, ali pa nekateri avtorji izpu{~eni.

Za {tevilne zlorabe in kr{enje zakona, predvsem pri zalo`bah, pa smo geografi v pravnem smislunajve~krat krivi sami, saj podpisujemo slabo sestavljene pogodbe, s katerimi se sami nevede odre~emonekaterim pravicam, ki nam jih sicer ponuja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Tako ne {kodu-jemo samo sebi in ustanovam, s katerih prihajamo, ampak tudi geografiji.

89


Sliki 1 in 2: Primerjava tematskih zemljevidov gostote prebivalstva v Geografskem atlasu za osnovno {olo iz leta 1998 (levo) in Geografskem atlasu sveta za {ole iz leta 2002 (desno, za la`jo primerjavo in pribli`noenako velikost zemljevida je legenda na drugem zemljevidu, ki je v atlasu sicer levo od zemljevida, prenesena v desni spodnji kot). p str. 90–91

vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 89

90


JA

D R

A N

S K

O

M O

R J

E

JA

D R

A N

S K

O

M O

R J

E

Reka

Idrijca

Kokra

Kolp

a

Krka

Sotla

Sa

vinja

Savinja

Dra

vinj

a

Dra

gonj

a

Vipa

va

Me`

a

Mis

linja

Pesnica[~avnica

Ledava

Sora

Sava

Boh

injk

a

Sava

Dol

inka

Ljub

ljani

ca

So~

a

Sava

Sava

Dra

va

Dra

va

Mur

a

Ajd

ov{~

ina

Bre

`ice

^rno

mel

j

Men

ge{ G

rosu

plje

Hra

stni

k

Idrij

a

Kam

nik

Ko~e

vje

Kr{k

o

Litij

a

Loga

tec

Luci

ja

Post

ojna

Ble

d Rado

vljic

a

Ravn

e na

Kor

o{ke

m

Sevn

ica

Slov

enj G

rade

c

Slov

ensk

a B

istr

ica

Vrhn

ika

Zago

rje o

b Sa

vi

@ale

cCe

lje

Dom

`ale

Izol

a

Jese

nice

Kope

r

Kran

j

Mur

ska

Sobo

ta

Nov

a G

oric

a

Nov

o m

esto

Ptuj

[kof

ja L

oka

Trbo

vlje

Vele

nje

Ljub

ljana

Mar

ibor

10 d

o 10

010

0 do

100

010

00 in

ve~

1 do

10

0 do

1pr

ebiv

alec

na

km2

preb

ival

cev

na

km2

preb

ival

cev

na

km2

preb

ival

cev

na

km2

preb

ival

cev

na

km2

© G

eogr

afsk

i in

{tit

ut

ZR

C S

AZ

UA

vtor

:dr.

Dra

go P

erko

,Geo

graf

ski i

n{t

itu

t Z

RC

SA

ZU

Kar

togr

afa:

Jern

eja

Frid

l,d

r.D

rago

Per

koG

OST

OT

A P

RE

BIV

AL

STV

A L

ET

A 1

991

vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 90

91


od 1

0 do

100

od 1

00 d

o 10

0010

00 in

ve~

do 1

0

Gos

tota

pre

biva

lstv

a

preb

ival

cev

na

km2

preb

ival

cev

na

km2

preb

ival

cev

na

km2

preb

ival

cev

na

km2

vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 91

10 Primer suma kr{itve avtorske pravice

Kot primer najla`je navedem svoj zemljevid gostote prebivalstva, ki je nastal v geografskem infor-macijskem sistemu z razpr{itvijo prebivalstva okrog centroidov naselij glede na razporeditev, oddaljenostin {tevilo prebivalcev naselij, upo{tevajo~ morfolo{ke omejitve na temelju digitalnega modela vi{in. Kasne-je smo na podoben na~in izdelali tudi zemljevid gostote prebivalstva, ki temelji na razporeditvi prebivalstvapo hi{ah (Rejec Brancelj, Zupan 2007, 12).

V {olskem atlasu DZS (Geografski atlas … 1998) ima zemljevid naslov Gostota prebivalstvaleta 1991, v legendi zemljevida je pet razredov gostote, ob zemljevidu pa so jasno navedeni avtorji zem-ljevida in ustanova, nosilka avtorskih pravic (copyright). [tiri leta kasneje je v {olskem atlasu Tehni{kezalo`be Slovenije (Lovren~ak 2002, 158–159) zemljevid iz{el pod naslovom Gostota prebivalstva. V legen-di je razred manj kot v legendi izvirnega zemljevida, ker sta razreda z najni`jo gostoto zdruèna. Nikjerni navedenega avtorja vsebine niti ustanove, nosilke avtorskih pravic. Na zemljevidu je izpu{~ena naved-ba leta, za katerega veljajo podatki. Barve za posamezne razrede gostote so sicer povzete po izvirnemzemljevidu, vendar pa razreda, ki je v legendi ozna~en z oran`no barvo, na zemljevidu sploh ni, takoda so obmo~ja, kjer ìvi najve~ji dele` slovenskega prebivalstva, prikazana z rumeno, napa~no barvo.To pa pomeni, da zemljevid »laè« in da ne gre le za sum kr{enja temeljnih ~lenov zakona, pa~ pa tudiza sum tako imenovane skazitve avtorskega dela, s ~imer je prizadeta integriteta avtorja. O tem govo-ri 19. ~len zakona (Zakon … 2007; Trampu`, Oman, Zupan~i~ 1997, 79–83). Odve~ je povedati, da nitizalo`ba niti urednik nista avtorja vsebine in nosilca avtorskih pravic zaprosila za dovoljenje za obja-vo, kaj {ele, da bi z avtorjem in ustanovo sklenila ustrezno pogodbo, ki bi urejala moralne in materialneavtorske pravice. @al pa to ni edini primer v tem atlasu, saj tudi pri nekaterih drugih tematskih zem-ljevidih Slovenije obstaja sum kr{itve avtorskih pravic.

11 Problem vrednotenja in dolo~anja avtorstva tematskih zemljevidov

Poleg kr{enja avtorskih pravic je pere~ tudi problem vrednotenja kartografskega dela, ki je v Slove-niji povezano z vodenjem bibliografskih enot v sistemu COBISS (medmre`je 2). Nepravilno uvr{~anjekartografov v tem sistemu je deloma povezano tudi s trojno naravo kartografije oziroma zemljevida,ki zdruùjeta znanost, umetnost in tehnologijo. COBISS kot sistem sicer ni neposredno povezan z vred-notenjem znanstvenega dela, dejansko pa je njegov temelj, zato je tako pomembno, da je avtorstvozemljevidov kolikor toliko pravi~no urejeno.

Za razre{itev tega problema smo leta 2002 na Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZUv sodelovanju z Geodetskim in{titutom Slovenije in In{titutom za informacijske znanosti pripravili novpredlog vrednotenja zemljevidov, ki sledi Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah in upo{teva trojnoavtorstvo tematskih kart oziroma dvojno avtorstvo splo{nih kart. Predlog ~lankom, monografijam inpoglavjem v monografijah dodaja novo kategorijo, to je zemljevid, kartografe pa lo~i na tri vrste.

Po tem predlogu naj bi kodi 180, ki ozna~uje kartografa, dodali kodi 181 in 182. Prva bi ozna~e-vala kartografa tematika, torej raziskovalca, druga kartografa redaktorja, torej klasi~nega kartografa,tretja pa kartografa izvajalca. Prvi dve kodi bi bili uvr{~eni v primarno avtorstvo, tretja pa v sekundar-no avtorstvo kot è do zdaj, kar ustreza dejanskemu stanju. Na ta na~in naj bi poenotili zapisovanjeavtorjev na zemljevidih, saj tudi nekateri izdelovalci zemljevidov to opravijo precej povr{no. [e naj-bolj dosledna je pri navajanju avtorstva, ne glede na to, ali gre za posameznike ali ustanove, Geodetskauprava Republike Slovenije, ki pa v glavnem skrbi le za splo{ne zemljevide in manj tematske, pri kate-rih je avtorstvo obi~ajno bolj zapleteno. Ta del skupnega predloga {e ni uresni~en.

Izpeljan pa je drugi del skupnega predloga, po katerem je mogo~e zemljevide v COBISS vpisova-ti tudi kot samostojna enote, poglavja samostojnih enot ali sestavne dele drugih enot, vendar s pravilnooznako tipa avtorstva. Tako je mo`no ugotoviti, na primer, kdo je avtor ~lanka, kdo je pripravil znan-

92


vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 92

stveno ali strokovno vsebino zemljevida znotraj ~lanka, kdo je kartograf redaktor in kdo izvajalec. Pravtako je mo`no nedvoumno ugotoviti, kdo in kak{ne vrste je avtor, na primer, monografije enega zem-ljevida ali zbirke zemljevidov. To pomeni, da je mogo~e lo~iti tiste sestavine zemljevidov, ki pomenijoznanstveni prispevek avtorjev, in jih seveda ustrezno vrednotiti.

12 Veljavno vrednotenje in dolo~anje avtorstva tematskih zemljevidov

Po veljavni Metodologiji dokumentov za vodenje bibliografij v sistemu COBISS (medmre`je 2) jetematski zemljevid mogo~e vpisati v sistem COBISS tudi:• kot samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji (oznaka 1.16), seveda ~e

gre za izvirni znanstveni zemljevid kot avtorsko prepoznaven samostojni prispevek,• kot samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji (oznaka 1.17), ~e gre za stro-

kovni zemljevid kot avtorsko prepoznaven samostojni prispevek,• kot znanstveno monografijo (oznaka 2.01),• kot strokovno monografijo (oznaka 2,02),• kot u~benik (oznake 2.03, 2.04 in 2.05) ter• kot priro~nik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid (oznaka 2.06), ~e gre za splo{ni ali strokovni zemlje-

vid, ki na pregleden na~in vsebuje podatke za dolo~eno podro~je.Seveda vsakega zemljevida ni mogo~e uvrstiti v ta sistem, tako kot vsakega pisnega prispevka ni mogo-

~e uvrstiti med ~lanke. V predlagani sistem se lahko uvr{~ajo le tisti zemljevidi, ki zado{~ajo znanstvenim(strokovnim), estetskim in tehni~nim kriterijem kartografske stroke ter znanstvenim in strokovnimkriterijem tiste znanstvene stroke, ki je prispevala vsebino zemljevida.

Tu seveda ne gre le za ustrezno razvr{~anje, pa~ pa tudi za ustrezno to~kovanje kartografskega delapri vrednotenju znanstvenega dela (pri vrednotenju projektov in nosilcev projektov, pri napredova-nju raziskovalcev na razli~nih stopnjah in razli~nih ustanovah).

13 Sklep

V Sloveniji se tematska kartografija hitro razvija, razre{evanje njenih najve~jih problemov: spo{to-vanja avtorskih pravic in vrednotenja zemljevidov kot avtorskih del, pa poteka le po~asi. Najve~ stak urejanju razmer prispevala sprejem Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, nazadnje leta 2007, ternova pravila vrednotenja kartografskega dela v sistemu COBISS, sprejeta leta 2006, deloma pa tudi vstopv Evropsko zvezo, kjer je dejansko varovanje avtorske pravice na bistveno vi{ji stopnji kot pri nas. Pomemb-no bi bilo, da bi o teh problemih v okviru geografije vsaj nekaj sli{ali tudi u~enci, dijaki in {tudenti, {eposebej pa bi to znanje v praksi potrebovali geografski raziskovalci in geografski u~itelji.

Pravilno vrednotenje kartografskega dela je pomembno za ohranitev slovenske kartografije na znan-stveni ravni in na ustreznem mestu v svetovni kartografiji. V Sloveniji je namre~ vse ve~ kartografskoneizobra`enih posameznikov, ki s pomo~jo ustrezne ra~unalni{ke tehnologije izdelujejo poceni zem-ljevide na obrtni{ki, amaterski ravni brez urejenih avtorskih pravic.

14 Viri in literatura

Cho, G. 1998: Geographic information systems and the law: mapping the legal frontiers. Chiche-ster.

^arni, A., Marin~ek, L., Seli{kar, A., Zupan~i~, M. (prir.) 2002: Vegetacijska karta gozdnih zdru`b Slo-venije v merilu 1 : 400.000. Ljubljana.

93


vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 3

Dolenc, D., Fridl, J., Josipovi~, D., Kladnik, D., Perko, D., Ravbar, M., Repolusk, P., Urbanc, M., @ni-dar{i~, E. 2007: Popisni atlas Slovenije 2002. Ljubljana.

Frank, A. U. 2001: Copyright laws-confusion? GIM International 15-2. Lemmer.Fridl, J. 1999: Metodologija tematske kartografije nacionalnega atlasa Slovenije. Geografija Slovenije 2.

Ljubljana.Fridl, J., Kladnik, D., Oroèn Adami~, M., Perko, D. (ur.) 1998: Geografski atlas Slovenije. Ljubljana.Geografski atlas za osnovno {olo. Ljubljana, 1998.Lah, G. 2002: Kartografska avtorska dela. Diplomska naloga, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.

Ljubljana.Lovren~ak, F. (ur.) 2002: Geografski atlas sveta za {ole. Ljubljana.Marin~ek, L., ârni, A. 2002: Komentar k vegetacijski karti gozdnih zdru`b Slovenije v merilu

1 : 400.000. Ljubljana.Medmre`je 1: http://www.icaci.org (16. 4. 2007).Medmre`je 2: http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf (16. 4. 2007).Multilingual dictionary of technical terms in cartography. International cartographic association, Wies-

baden, 1973.Natek, M., Perko, D. 1999: 50 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU. Geografija Slove-

nije 1. Ljubljana.Perko, D. 2002a: Konferenca o humanistiki. Geografski vestnik 74-2. Ljubljana.Perko, D. 2002b: Sodobni problemi aplikacije geografije v tematski kartografiji. Dela 18. Ljubljana.Perko, D. 2004: Vrednotenje zemljevidov. Za odprto znanost. Ljubljana.Perko, D., Oroèn Adami~, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana.Perko, D., Oroèn Adami~, M., [umrada, J., Urbanc, M., Fridl, J., Kladnik, D. 2005: Atlant. Ljubljana.Rejec Brancelj, I., Zupan, N. 2007: Okolje na dlani. Ljubljana.[olska karta Slovenije 1 : 500.000. Ljubljana, 1997.[umrada, R. 2002: Pravni problemi in prostorski podatki. Geodetski vestnik 46, 1–2. Ljubljana.Trampu`, M., Oman, B., Zupan~i~, A. 1997: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem.

Ljubljana.Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Uradni list Republike Slovenije 16/07. Ljubljana, 2007.Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Uradni list Republike Slovenije 21/95. Ljubljana, 1995.

15 Summary: Thematic maps and copyright(translated by the author)

Cartography is an auxiliary branch of geography. Its primary product, maps, combines elementsof science and art. Maps are divided into the general and the specific. On general maps or topographicalcharts, all the elements or contents are shown relatively equally, while on specific maps or thematiccharts, certain elements are stressed and others are left out.

Thematic maps are especially important for geography since they assist geographers in their researchwork and enable the most graphic presentation of their research results. They also permit geographyteachers to transfer knowledge to students more easily. A thematic map may thus be a geographicaltool in itself or the basis for some other geographical work.

Institutionalized Slovene cartography began in 1952, with the establishment of the CartographyInstitute, which is now the Department of Thematic Cartography at the Anton Melik GeographicalInstitute of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. The devel-opment of Slovene thematic cartography accelerated considerably following the independence of thecountry in 1991 as the need for thematic maps increased greatly. During the 1990's, government andprivate institutions cofinanced many extensive and fundamental geographical projects, which result-

94


vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 94

ed in the publication of monographs containing numerous thematic maps. From the viewpoint of con-tent and technology, the greatest achievements in Slovene thematic cartography are the GeographicalAtlas of Slovenia and the Census 2002 Atlas of Slovenia, which are an outstanding achievement at theinternational level and of great significance for the promotion of Slovenia and Slovene geography andcartography abroad. The Slovene geography textbooks published in the late 1990's are very richly fur-nished with maps as well.

This rapid development, however, did not eliminate various problems in Slovene thematic car-tography, issues that are important to geographers in general. The major problems, for example, includethe education, employment, and financing of cartographers, the cooperation and coordination of geo-graphical, geodetic, and related institutions in this field, the linking of geographical information systemswith digital thematic cartography, the use of thematic maps in scientific theses, books, textbooks, otherpublications, and on the internet, and the scientific review and cost analysis of producing copyrightmaps and final maps.

Producing of thematic maps is usually combined with three different stages: scientific stage, sci-entific-artistic stage, and technological stage, therefor on various stages several types of authors areinvolved. Only good knowledge about these stages enables accurate evaluation of scientistic and esthet-ic worth of thematic maps and determination of authorship of thematical maps.

An increasingly prominent issue is the consideration or rather the ignoring of various Slovene andinternational conventions for the preparation of maps including copyright laws. The last version of theSlovene copyright law has been adopted in 2007. As in many other fields, resolving the issues in the-matic cartography should facilitate Slovenia's entry into the European Union.

95


vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 95

96

vestnik 79_1.qxd 20.3.2008 9:27 Page 96

tematski zemljevidi in avtorska...

Documents