LETO XXIII. — številka 78

Ustanovitelji: ob«, konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič, - Izdaja CP Gorenjski tisk K r a »J - — Glavni urednik Igor Janhar *" Odgovorni urednik Albin Očakar G L A S I L O S O C 1 A L I S T I C N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A

KRANJ, sobota, 10. 10. 1970 Cena 50 par

Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Janu.riu 195« kol poltednik. Od \. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik. In sicer ob s r - d 3 b bi s o b o t a h Z A G O R E N J S K O

TAyUha> KRANJ mm Od 1, do 31. oktobra 1970 reklamna prodaja »JESEN V KOKRI :

V vseh proda ja lnah K o k r e nagradno žrebanje na­kupov prek 30 d in . 1000 lepih dobi tkov !

Cenjeni potrošniki! V vseh naših prodaja lnah vam te dn i nud imo poleg odlične izbire pletenin, per i la , tekst i la , konfekci je in drugega blaga za široko potrošnjo še razno blago po znižanih cenah.

Izkoristite ugodno priložnost in obi­ščite prodajalne Kokre

V e e r a J , 9. oktobra, je bilo v prostorih jeseniške Kazine posvetovanje o problematiki slovenske­ga železarstva. Pogovorov so se poleg predstavnikov železarn z Jesenic, Raven in štor udele-M « tudi član sveta federacije Edvard Kardelj, predsednik republiškega izvršnega sveta Sta­ne Kavčič in predsednik CK ZKS Franc Pop!t. Namen sestanka je bil seznaniti visoke goste " »eaanjimi uspehi slovenskega železarstva in s problemi, ki ob tem nastajajo, (lb) - Foto: F - Perdan

Cesta Šk. Loka — Žabnica odprta

Sejem in opreme

j Predsednik strokovnega od­bora za obrt v K r a n j u tova­riš Maks Drobež bo danes (sobota) ob 9. u r i v delav­skem domu v K r a n j u odp r l »H. sejem obr t i in opreme. Sejem bo odprt vsak dan od

do 19. ure do 19. ok tobra .

Romunski veleposlanik na Jesenicah Včeraj

dopoldne je bil na vljudnostnem obisku v jese­niški Železarni romunski ve­leposlanik v Jugoslaviji V a -8 i le Sandru s soprogo. Pred­stavniki Železarne so ga se­znanili z dosedanjim sode-lovanjem med jeseniško ozi-r °ma slovenskimi železar­nami in železarnami Romu­nije ter o nadaljnjih možno­stih sodelovanja. Gostje so si ogledali tudi nove valjarne na Beli. Ob tej pritiki je direktor jeseniške železarne *nag. Inž. Peter Kune izročil visokemu gostu spominsko darilo. lb

Včeraj ob 12. url je pred­sednik škofjeloške občine Zdravko Krvina odprl ob­novljeni del ceste Kranj — škofja Loka na odcepu Sta­ri dvor — žabnica, ki jo je

obrti v Kranju

N a se jmu bo letos sodelova­lo prek 70 razstavljavcev, medtem ko j ih je b i lo na lan­skem drugem se jmu okrog 60. Sodeč po pr i javah oziro­ma razstavl javcih bo letošnji sejem kvalitetnejši od lan­skega, saj je med razstav­l javci 10 ob r tn ih podjet i j , lani pa sta b i l i na sejmu za­stopani samo dve. N a sejmu pa sodeluje tudi 10 trgovskih podjet i j . Ta bodo prodaja la obrtniške izdelke za široko potrošnjo. Razen domačih razstavljavcev zasebne in družbene obr t i , pa na letoš­njem sejmu sodelujeta tudi dva razstavl javca iz sosednje Avstr i je in Ital i je. Zato p r i ­čakujejo, da se bodo med le­tošnjim III. se jmom ob r t i i n opreme v K r a n j u pokazale tu­di možnosti za sodelovanje domače oz i roma gorenjske obrtne dejavnosti z zamej­sko . Kolikšno je p r i sosedih zanimanje za našo obrt , pa pove tud i podatek, da so za današnjo otvor i tev napoveda­l i ob isk preds tavn ik i tržaške i n v idemske zbornice . A. Z.

v rekordnem času uredilo Cestno podjetje iz K r a n a . Dolžina ceste je 3,2 km, ši­roka je 6 m in ima ob ro.>a bankine v širini 0,75 m, ki so makadamske. Pred r.ačet-kom del so morali odstraniti 11.300 kubičnih metrov sm-rega asfalta n odkopati 2' -J kubičnih metrov humusa t^r 4600 kubičnih metrov zem­lje. Na novo pa so nas ii 2500 kubičnih metrov zemlja in 12.800 kubičnih metrov tampona. Cesto so zaradi boljše preglednosti na nekaj mestih tudi malo prestavili. Zaradi vlažnega terena so jo tudi dvignili za približno pol metra. Poleg ceste so uredMI še 20 priključkov krajevnih cest In pet avtobusnih po­stajališč, (lb) — Foto: F. P.

Pred dnevi je Stane Dolanc, član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ, obiskal škofjo Loko. S predstavniki družbenopolitičnih organizacij skupščine občine In delovnih organizacij se je pogovarjal o perečih mednarodnih vprašanjih. — Foto: F. Perdan

Zasedanje občinske konference ZKS Radovljica

V torek, 6. ok tobra , je b i lo v Radov l j i c i I I I . zasedanje občinske konference Z K S , k i sta se ga udeležila tud i se­kre tar medobčinskega sveta Z K S za Goren jsko Polde Ke j -žar in M a r t i n Košir, član C K Z K S .

N a konferenci so spregovo­r i l i o nadal jn jem razvo ju samouprav l jan ja v de lovnih organizaci jah in vlogi komu­nistov p r i tem. i zvo l i l i so delegata za prvo zasedanje zvezne konference Z K J , k i bo predv idoma še ok tobra letos ter pregledal i delo komi te ja občinske konference Z K .

Referat o razvo ju samo­uprav l jan ja v de lovnih orga­nizac i jah je prebra l član ko­mite ja občinske konference Janez Smole . Poudar i l je, da kopičenje samoupravn ih funkci j v o zk ih grupah, odtu­jevanje pr is to jnost i odloča­nja neposrednim proizvaja l ­cem in enotam združenih podjet i j ter odtujevanje ma­terialne osnove samouprav­l janja zahteva, da občinska konferenca o teh zadevah spregovor i , oceni stanje i n s

konkre tn im i sk lep i naloži k o m u n i s t o m določene naloge glede nadal jnjega razvoja sa­mouprav l jan ja v de lovnih organizaci jah. Obravnava te prob lemat ike je tud i nadalje­vanje pr izadevanj , da b i se čimbolje p r ip rav i l i za II. kon­gres samoupravl javcev, k i bo pr ihodnje leto v Sarajevu.

S led i la je živahna razpra­va, v kater i se je oglasi l tudi član C K Z K S M a r t i n Košir. Govo rn i k i so se zavzel i , da bi naprav i l i v nekaj podjet­j ih v radovljiški oBčini ana­l i zo samouprav l jan ja i n sa­moupravn ih odnosov in p r i tem kritično oceni l i , do kje smo spros t i l i pobudo delov­nega človeka. Stopnjo samo­uprav l jan ja je moč ocenit i tud i po uredi tv i statutov, se­veda ob upoštevanju, da se določila zapisana v statutu v p raks i tud i izvajajo. K o m i t e pri občinski konferenci , ki pregleduje prav i lnost in za­koni tost statutov de lovnih organizac i j , je ugotov i l , da je samouprava v nekater ih podjet j ih urejena bol j dekla­rat ivno . Seveda vel ja pri tem

p r i pomn i t i , da p r i tem niso upoštevane dejanske razme­re, vendar p a iz izkušenj ve­mo, da le-te zaostajajo za statutarno ured i tv i jo .

Z a delegata na prv i konfe­renci Z K J sta kand id i r a l a inž. An ton černe iz Radov l j i ­ce in Koke l j Va l en t in iz škofje Loke . člani radovl j i ­ške konference so se odločili za prvega, ka r pa seveda n i še dokončna odločitev, ker sestavlja vo l i lno enoto vseh pet gorenjskih občin.

Predsednik komis i je za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko po l i t i ko Jože V i d i c je p ros i l za razrešitev te funkci je zarad i preobre­menjenosti i n pogojev dela. Konferenca je predlogu ugo­d i l a in za novega predsedni­k a komis i j e i zvo l i la Cuznar ja Franca .

L. Bogataj

ZA V ARO VAJ .NIČA S A V A

PE Jesenice posreduje na javni licitaciji prodajo karambolirar^ga vozila RENAULT R 10, ev. štev. KR 143-79, leto izde­lave 1968, z 79 900 prevoženimi kilometri. Ogled vozila je možen vsak dan od 6. do 14. ure v prostorih servisa Transturist na Bledu. Izklicna cena je 7800.

Licitacija bo v sredo, dne 14. oktobra 1970, ob 12. uri v prostorih Zavarovalnice Sava PE Jesenice, C. mar­šala Tita 16. PE Jesenice bo sprejemala ponudbe v zaprtih ovojnicah na dan licitacije do 12. ure.

5. oktobra 1934 Je začela izhajati v Dol­

nji Lendavi Ljudska pra­vica glasilo delavcev in kmetov, legalen partijski list. Do preselitve lista v Ljubljano oktobra 1935 ga je urejal Miško Kranjec, nato pa do prepovedi 6. marca 1936 Ivan Kreft.

10. oktobra 1943 Je bil v Kočevski Reki

L kongres zveze slovenske mladine.

9. oktobra Je podlegel atentatu v

Marseillu kralj Aleksander Karadjordjević.

9. oktobra Je umrl slovenski elek-

troinženir, publicist in ša­hist prof. dr. Milan Vid­mar.

občan sprašuje

K d a j se bo skrajšala čakalna doba v otroškem d ispanzer ju i n šolski a m b u l a n t i v zdravs tvenem d o m u v K r a n j u ?

V po l t edn iku Glas je 3. 10. 1970 anon imn i pisec v rubriki Občan sprašuje postav i l vprašanje »Kdo se je zmotil?« Zaradi točnega in f o rmi ran ja javnost i i n kot odgovor postavl jenemu vprašanju dajemo naslednje pojasni lo :

S soglasjem skupščine občine K r a n j št. 38-8/1969-04 z dne 23. 4. 1970 zaračunavamo kot posebne stroške predpakiranja in pr iprave mesa v višini 0,80 d inar ja za meso, k i se prodaja kot predpak i rano .

V konkre tnem p r ime ru je račun takle :

31 dkg svinjskega mesa (kare) z vraščenimi 19,00 = 5,89

0,80 kos tm i po

stroški predpak i ran ja

Skupaj 6,69

Kupec je plačal 6,70 dinarjev, ker se na 0,01 d inar ja zaradi uk in i t ve pare kot denarne enote zaokrožuje navzgor a l i na-vzdol .

P r i pomin jamo , da imajo sorodne organizaci je približno enake postavke za tovrstno prodajo mesa, npr . Mercator 1 din, Mesarsko podjetje Radov l j i ca 0,90 d inar ja i td .

Upamo, da smo s tem po jasni lom odgovor i l i na vprašanji »Kdo se je zmotil?«

Kmetijsko živilski kombinat Kranj, obrat Klavnica

Zahval ju jemo se vam za hi ter odgovor. Men imo pa, da d° vprašanja ne bi prišlp, če b i b ih na nalepki vsi podatk i . tore j tudi cena za takoimenovano predpakiranje ,

Uredništvo

Gradi te l j e , k i za be tonska de la l ahko uporab i j o stare betonske pragove, ob­veščamo, da smo j i h depon i ra l i ob cesti med tova rnama I s k r a i n P l a n i k a . Dos t opn i so z vsemi v r s t a m i voz i l i n so brezplačni. Podrobne in fo rmac i j e dob i l ahko vsak­do p r i nadzorništvu proge v K r a n j u , K o l o d v o r s k a 9.

Sekc i j a za vzdrževanje p rog Jesenice

Občinska konferenca S Z D L in občinski s ind ika ln i svet K r a n j obveščata občane, da bo v četrtek, 15. 10. 1970, ob 17. url v sejni dvoran i občinske skup­ščine K r a n j

javna razprava o nadaljnem razvoju stanovanjskega gospodarstva in konkretnih razmerah v stanovanjskem gospodar­stvu o občini Kranj.

Razpravo bosta vod i la ing. Bo r i s Mikuš, republiški sekretar za urbanizem, in Ivo Miklavčič, d i rektor Podjet ja za stanovanjsko i n komuna lno gospodar­stvo K r a n j .

V A B I M O V A S N A

RAZSTAVO INPRODAJO

SEJEM OBRTI N OPREME

OD 10.10. DO 19. V DELAVSKEM DOMU

KREDIT DO 10000.- BREZ POROKOV P O P U S T 5%

BREZPLAČEN PREVOZ

TRŽfe

Predstavn ik i družbenopolitičnih organizaci j in ob nske skupščine Tržič so se v torek sestali , da se pogovore o sode* l o van ju tržiške mladine na republiški poslavi 25-letnicc OZfV, k i bo v Id r i j i 25. oktobra . Ra/.govoia sta se udeležila tudi predsednik občinske konference Z M S Idr i ja in predsednik republiškega odbora za proslavo 25-lctnice združenih narodov. Te proslave se bo udeležilo 80 mlad ih iz Tržiča, predstavnikov šol, mladinske in spec ia l i z i ranih m lad insk ih organizaci j .

-ok

i L Obr tno podjetje

/ \ OKOVJE

/ \ KAMNA GORICA

V V obvešča cenjene bralce, da

A \ razstavlja svoje najnovejše

/ L izdelke na obrtniškem sejmu \ \ K r a n j u od 10. do 19. okto-

ZA OBISK

U l d 1 ( V.'.

SE PRIPOROČAMO!

Turistična poslovalnica »Creina« ponovno organizira jesenske popoldanske prevoze

v T R B I Ž Vabimo vas na prvi prevoz dne 16. oktobra

Creina Kranj

Resnica o sporazumevanju

(med državo i n katoliško ce rkv i j o v socialistični Jugos lav i j i )

»Ne samo politično škodljivo, ampak tudi nepravilno bi bilo, če bi se komu­nisti postavili na stališče, da je religi­ozno prepričanje nekega človeka samo po sebi ovira, da bi tak človek lahko pošteno in zavestno delal ter enako­pravno sodeloval in ustvarjal v siste­mu socialističnega upravljanja, v soci­alistični graditvi . • .«

E D V A R D K A R D E L J

Vrsta dogodkov v zadnjih letih, zlasti od 1966 dalje, Se posebej pa v zadnjih mesecih, je zopet vzbudila v javnosti zanimanje za verska in cerkvena vprašanja pri nas, kakor temu pravimo v dnevnem političnem jeziku. Naj naštejem nekatere od teh dogodkov: pod­pis protokola (zapisnika) o razgovorih med vlado SFRJ in Vatikanom v letu 1966; izmenjava pisem med predsednikom Titom in papežem Pavlom VI., obisk predsednika zveznega izvršnega sveta M. Spilj-ka pri papežu v letu 1968; vzpostavitev vladnih odpo­slanstev pri Vatikanu in jugoslovanski vladi; vzposta­vitev polnih diplomatskih odnosov med Vatikanom in Jugoslavijo avgusta 1970; obisk vatikanskega državnega tajnika A. Casarolija v Beogradu, Zagre­bu in Ljubljani 1970 in končno še vesti, da se bo pred­sednik Tito ob državnem obisku v Italiji verjetno srečal tudi s papežem Pavlom VI. O teh dogodkih je poročal dnevni tisk, radio, televizija in še posebej tudi katoliški verski list Družina.

Ne glede na več a l i manj izčrpna časopisna in R T V poročila o razvo ju odnosov med našo državo in katoliško cerkv i jo pa so omenjeni do­godki sprožili med l j u d m i , komun is t i i n nekomunis t i , verujočimi in neverujočimi tudi različna ugibanja, ko­mentarje, ugovore, celo pro­teste pa tudi napovedi glede pr ihodnos t i . Vse to je vsaj deloma razumlj ivo . Ne sme­mo namreč pozabi t i , da so b i l i v preteklost i med našo državo in katoliško cerkv i jo hud i spor i i n spopadi . Spom­n imo se npr . po l i t ike cerkve­ne organizaci je med osvobo­d i lno vojno, ko so l jubl jan­s k i škof in mnog i duhovn ik i v imenu vere zahteval i od vernikov, da se bor i jo pro t i osvobod i ln im par t i zansk im enotam, p ro t i k omun i s t om , kot so tedaj govor i l i duhov­n i k i s prižnic. Pa tud i do­b r i h deset let po vo jn i (1945 —1955) je b i l a cerkvena pol i ­t i k a hudo nasprotna novi so­cialistični državi in družbe­n i ured i tv i . Državni organi so seveda na ta nasprotova­n ja i n kršitve zakonov ostro odgovar ja l i : prenekater i du­hovn ik se je v teh časih mo­ra l zagovarjat i p red r edn im sodiščem.

SKRAJNOSTI V MNENJIH

K o so se po letu 1960 (kma­lu zatem, ko je prišel na vod­stvo katoliške cerkve papež Janez X X I I I , k i je koren i to menjal cerkveno po l i t iko tu­d i do soc ia l i zma in socialistič­n ih držav) začela kazat i p rva vidnejša znamenja izboljša­nja odnosov med državo i n cerkv i jo in ko je prišlo tu­d i do p r v ih sporazumov, smo lahko slišali, poleg sploš­nega odobravanja med veči­no l jud i — verujočih in neve­rujočih, tudi troje zan imiv ih , a skra jn ih mnenj :

Po prvem mnenju naj b i zbližanje med cerkv i jo in dr­žavo pomeni lo izdajstvo so­cialističnih in komunističnih idealov. Država je kap i tu l i ­ra la , pok l ekn i l a pred cerkv i ­jo, pr i zna la je njeno nadvla­do, pravi jo . Državni i n par­t i j sk i vodite l j i so pozab i l i , ko l iko k r v i je preteklo med vojno. Zbližanje cerkve i n dr­žave pomeni po tuho bivšim belogardistom. Državno i n par t i j sko vodstvo se obrača po vetru, s tem pa zabi ja nož v hrbet vsem pad l im in živim borcem za svobodo. K a m vse to vodi? i

Drugo skra jno mnenje po­udar ja , da pomeni zbližanje oz. pomir jenje med social i ­stično državo in cerkv i jo zmagoslavje cerkve. Komun i - * sti so, tako pravi jo , med voj­no in po vo jn i s tor i l i vse, da j b i cerkev in vero uničili. Pre- I

ganjal i so duhovnike in ver­nike, j ih po nedolžnem gna­l i pred sodišča, zap i ra l i so cerkve, v e rn ikom so prepo­vedoval i ob iskovat i cerkve in j i m na vsakem k o r a k u gleda­l i pod prste, toda svojega c i l j a niso dosegli. Cerkev je vzdržala vse napade, tegobe in preganjanja. In končno je socialistična država le mora­la pr ipoznat i njeno moč in ugled in se z njo sporazu­met i . K o m u n i s t i so potisnje­ni tako k z idu in za cerkev se zdaj obetajo novi časi zmagoslavja.

Tre t j i skrajneži pa z ogor­čenjem tarnajo, da je cerkev pok l ekn i l a pred komunis te in socialistično državo. Papež, škofje in duhovn ik i so poza­b i l i t isto, kar so dolgo sami učili: da je komun i zem naj­hujše zlo na svetu, da se mo­rajo prav i kr i s t jan i bor i t i p ro t i soc ia l i zmu, da bi v svetu vzpostavi l i krščanski družbe­n i red in državo. N i res, da so se soc ia l is t i in komun i s t i spremeni l i . Osta l i so tisto ka r so b i l i : najhujši sovražniki vere in cerkve. In s t ak im i se zdaj papež in drug i cer­kven i vodi te l j i dogovarjajo. K a m vse to pelje? To je iz­dajstvo krščanstva!

K o l i k o r poznam razpolo­ženje l jud i in nj ihove pogle-

i de, mo ram reči, da so opisa­na skra jna mnenja zares v

I manjšini. K l j u b temu pa je ! prav, da smo j i h omen i l i . , Prav je to zato, ker v k ra ju ,

k jer tak i skrajneži žive, ust-I varjajo nove napetost i , prepi-I re, dvome in nezaupanja. Rcs-[ niči na l jubo pa m o r a m še j reči^ da k »prilivanju o l ja na j ogenj« sem in t ja pr ispeva tu­

di pisanje v verskem l i s tu Družina. M i s l i m zlast i na tiste članke, komentar je in izjave posameznih cerkvenih funk­cionarjev, k i skuš>?r» ustvar i ­t i vt is, kot da je b i l a p r i nas doslej cerkev pomembno okr­njena v mars ika t e r ih pravi ­cah, i n da je zdaj prišel čas, da vse te pravice dob i . Tako pisanje na eni s t ran i vzbu­j a var l j i va in neuresničljiva upanja p r i en ih , na drug i strani pa neutemeljen strah i n ogorčenje. Ne morem se znebit i občutka, da takšno (čeprav posamično) pisanje v Družini hoče »mobilizirati« javno mnenje vernikov, da b i tako a l i drugače »podprli« različne zahteve in želje cer­kve. Prepričan sem, d a ta cerkvena po l i t i ka ne prispe­va k sporazumevanju, mar­več se od njega oddal juje .

Kakšna je potemtakem res­nica o sporazumevanju med socialistično državo i n kato­liško cerkv i jo p r i nas?

Z D E N K O R O T E R (Se bo nadal jevalo)

r:iiiiittiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijtKtiikiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir

I Založba j I MLADINSKA KNJIGA |

je izdala delo I z naslovom

I Bevkova I ( k n j i g a I

Knjiga prinaša i zbor odlomkov in del Iz opusa • S najplodovitejšega slovenskega pisatel ja. Mlade §1

in odrasle bralce bo vod i la v svet najbolj f§ priljubljenega mladinskega pisatel ja, v svet | njegovega bogatega življenja in neumornega vsestranskega umetniškega dela.

K n j i g a je ure jena po r a z d e l k i h :

Pisatelj o sebi in svojem delu; Naš veliki mladinski pisatelj;

j Iz domačijskih korenin; Znamenja na nebu; Lajajmo, lajajmo, m o j i otroci; Dozorela je naša pravica.

I Uvod kn j i g i , k i naj b i izšla ob pisateljevi 80-Ietnici, S je napisal Ivan Potrč, pisateljevo kronolog i jo je 5 sestavil France Dobrovol jc , poglavje: Popis i in bibl io-• grafski zapisi Bevkov ih knjižnih izdaj in prevodov I je pr ispeval Bogomi l Ge i i anc . k i je knjigo tud i I ured i l in opremi l z opombami . I Kn j i ga v f o rmatu 24 X 17 cm ima 216 s t ran i i n je = opreml jena z ba rvn im ščitnim ov i tkom, na katerem I je portret pisatel ja Bevka . Cena: br. 25 d in , ep i . I 40 d in . H Kn j i go lahko kupi te v vseh knjigarnah, naročite pa S = p r i pover jenik ih na šolah in \ podjet j ih a l i nepo- 3 H sredno p r i Odde lku za d i rektno prodajo M lad inske §5 S knjige, L jub l jana , T i tova 3. Sr

lllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllll!illlll!lllllllt)i!lllllllllllll!llllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllU

O K O V I N OTE H N A ^ ^ ^ T I M P O R T

Celje Blagovnica Fužinar Jesenice

Reklamna prodaja!

N a se jmu o b r t i i n opreme v K r a n j u od 10. do 19. o k t o b r a 1970

# pralni stroji, hladilniki, šte-# dilniki, peči, televizorji, go-# spodinjski pribor, keramika

Izredni sejemski popust do 50 odstotkov — Kredit brez obresti in porokov — Brez­plačna dostava

Obiščite naš razstavni prostor na III. sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. 10. 1970.

ŠIPAH Kranj t Cesta JLA 6 (nebotičnik)

Komisija za delovna razmerja turistično pro­metnega podjetja

Creina Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta:

a) za D E hotel Creina z go­stinskimi obrati 1. receptorja — vodja izmene 2. gospodinje hote la 3. b lagajnika (3. del . mesta) 4. prodaja lca v snack ba ru 5. Čistilke

b) za DE servis Labore avtoklepar ja

c) za D E avtobusna postaja z mestnim prometom admin is t ra tor ja (za določen čas)

d) za D E potniški promet več avtobusnih sprevodnikov

Pogoji: pod a) *• višja a l i srednja izobrazba ckonomsko-turističnc

smer i znanje 3 svetovnih jez ikov i n 3 leta prakse n a delu v recepci j i

2. višja gospodinjska šola — znanje 2 svetovnih je­z ikov i n 3 leta prakse na delovnem mestu.

3. ekonomska srednja šola a l i hote lska šola in 2 leti prakse na reg isterskih blagajnah.

4. K V trgovec (moški) 2 let i prakse na delovnem mestu in odslužena vojaška obveznost.

5. N K de lavka

Pod b) V K a l i K V avtoklepar z vsaj 5-letno prakso.

Pod c) ekonomska a l i admin is t ra t i vna srednja šola in vsaj 1 leto prakse.

Pod d) končana osemletka in znanje slovenskega jezika. Vsa delovna mesta razen pod c) so razglašena za nedoločen čas. Podjetje s stanovanj i ne razpolaga, zato bodo ime l i p r i i zb i r i prednost kand ida t i , k i stanujejo v bližini delovnega mesta. OD je določen s p r a v i l n i kom o del i tv i OD. Pr i jave za razglašena delovna mesta naj pošljejo kand idat i na naslov Podjetja, K r a n j , Koroška c. 8, najkasneje do 20. 10.

J970 z vsemi po t rebn imi dokaz i l i o s t rokovnost i .

Komunalni servis Kranj

obvešča las tn ike grobov, da za ure­ditev grobov za dan m r t v i h n u d i na k r a n j s k e m i n stražiškem pokopa­lišču po ugodn ih cenah pesek za pos ipanje i n ostale stor i tve p r i ure­j a n j u grobov.

Vse informacije dobite v poslopju mrliških vežic na pokopališču tel. 2 J -649

Nudimo veliko izbiro pohištva — 5 odstotkov popusta — brezplačen prevoz do 30 km — kredit lOOOO din odobrimo takoj!

Štipenditorji in štipendisti na Gorenjskem

N a Goren jskem je v letoš­n jem letu štipendijska po l i t i ­ka dost i ugodnejša kot v prej­šnjem a l i m i n u l i h let ih. N a področju prosvete in družbe­n ih služb se na razpise že ne­kaj let kand ida t i ne javl ja jo v zadostnem številu. Podob­no pa se letos dogaja na po­dročju gospodarstva, saj pod­jet ja za določene višje in vi­soke šole ne dobe kandida­tov.

K d o predvsem štipendira? Za potrebe prosvete in druž­benih služb štipendirajo skup­ščine občin in temeljna izo­braževalna skupnost . Razp i ­sujejo štipendije, posoj i la in denarne pomoči. Štipendije so običajno vezane na dolo­čeno vrsto šol, medtem ko posoj i la niso vezana, števi­lo in višina denarn ih pomo­či pa je vezana na problema­tičnost posamičnega pr ime­ra .

Gospodarske organizaci je so letos razpisale okrog 270 štipendij. To je štirikrat več kot lan i ! Te štipendije so obi­čajno razpisane za določene predvsem višje letnike, prav tako pa tudi za točno dolo­čene smeri študija. Vseeno so letos mars ik je upoštevali tudi prošnje, k i niso popol­noma ustrezale pogojem.raz­pisa a l i pa so celo odobr i l i prošnje, četudi razp isa n i b i ­lo.

Posebej je razpisovala pred­vsem za g imnazi jo in peda­goško g imnazi jo štipendije izobraževalna skupnost Slo­venije. S področja Gorenjske je rešila 119 prošenj, pred­vsem za prve oz i roma nižje letnike omenjenih šol. Imela je ostre kr i ter i j e za sprejem: vsaj prav dober al i odličen uspeh iz osnovne šole in vsaj dober v srednj i šoli. Dohod­k i člana družine na mesec n i ­so smel i presegati 500 d in .

Kand ida te za republiške izo­braževalne skupnost i je zbi­ra l komuna ln i zavod za zapo­slovanje v K r a n j u . Po ugoto­v i t v i socialnega, materialne­ga stanja, šolskega uspeha in sposobnost i za izbrano šolo so b i l i kand ida t i predlagani kot zelo ustrezni , ustrezni i n manj ustrezni Prednost so ime l i t i s t i z boljšim uspehom, socialno šibkejši in t i s t i , k i so v času šolanja vezani na internat a l i vožnjo.

Štirinajst štipendistov z Go­renjske je prevzela tudi te­mel jna izobraževalna skup­nost Sloveni je.

S a m komuna ln i zavod za zaposlovanje je kot že pet let doslej, obravnaval kandi ­date za denarno pomoč za de­set mesecev na leto a l i samo za čas šolanja. Denarno po­moč je odobr i l t i s t im, k i so ime l i prav dober in odličen uspeh iz osnovne šole a l i do­ber uspeh v srednj i šoli. Do­h o d k i na člana družine pa ni­so smel i presegati 400 d in me­sečno. M o r a l i pa so tud i iz­kazati ustrezne sposobnost i za izbrano šolo.

Za tekoče šolsko leto je nujno pot rebnih take pomoči 45 kandidatov.

ODZIV NA RAZPISE ŠTI­PENDIJ PO OBČINAH NA GORENJSKEM Vseh pet občin na Gorenj­

skem je imelo razp isan ih 149 štipendij, posoj i l in denarnih pomoči.

JESENICE Jeseniška skupščina občine

je letos razpisala 15 štipendij in posoj i l , jeseniška temeljna izobraževalna skupnost pa 11.

Razpisane štipendije po vr­stah šole: 2 za pravno fa­kulteto , 1 za gradbeništvo, 1 na v i sok i ekonomsk i komer­c ia ln i šoli v M a r i b o r u , 2 za matemat iko na fakul te t i za naravoslovje i n tehnologi jo, 2 na višji upravn i šoli, 1 na višji tehniški šoli — gradbe­na smer, eno na višji šoli za zdravstvene delavce — sa­n i ta rn i tehnik, 1 na gradbeni tehniški šoli i n t r i štipendi­je ne glede na vrsto šole.

N a razpis so sprejel i vsega t r i vloge: 1 za pravno fakulte­to i n 2 za sanitarne tehnike.

Razen štipendij je b i lo raz­

p isan ih tud i 10 brezobrestn ih posoj i l , — pr i jav zanje je b i ­lo 6. Z a štipendije ne glede na vrsto šole pa je bi lo 12 pr i jav . K e r za fakulteto za naravoslovje i n tehnologi jo — skup ina za matemat iko sploh n i b i lo kandidatov, so tud i 2 štipendiji naprav i l i ne­vezani glede na vrsto šole. Tako so odobr i l i 5 »neveza­nih« štipendij, pet im kandi ­datom za štipendiranje pa so odobr i l i posoj i la .

Razpis je b i l ponovl jen. Temel jna izobraževalna

skupnost na Jesenicah je raz­p isa la eno štipendijo na fa­ku l te t i za naravoslovje i n tehnologijo m na pedagoški akademi j i 8 štipendij: tr i za skup ino matemat ika- f i z ika, 3 za tehnično vzgojo-fizika aH kemi ja in 2 za glasbeno vzgo­jo- zgodovina a l i zemljepis. Spre je l i niso n i t i ene vloge!

Poleg štipendij sta b i l i raz­p isani 2 poso j i l i , za kater i so sprejel i 13 vlog. Sodi jo , da so b i l i razpisni pogoji , zlasti k a r zadeva uspeh, preostr i , zato nameravajo pogoje o m i l i l i i n obravnavat i vseh 13 vlog ter j i h ugodno rešiti.

Višina štipendij je na Je­senicah za temeljno izobra­ževalno skupnost in občino enako v isoka . Za srednje šo­le po l e tn ik ih : 230 — 250 — 270 — 300 in 320 d in za pet i le tnik srednj ih šol. Za višje in v isoke šole pa po l e tn i k ih : 320 — 340 — 360 — 400 d i n . Za študij matemat ike pa so še višje: 350 — 400 — 450 i n 500 d in za četrti le tnik.

(Nadaljevanje prihodnjič) Podatke zbra la :

A. Križaj

POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRANIH AVTOMOBILOV

CITROEN — ŽABA D-20, leto izdelave 1970, 6000 pre­voženih k i lometrov , začetna cena 25 000 d in .

OSEBNI AVTO AMI-8, leto izdelave 1970, 3900 prevo­ženih k i lometrov , začetna cena 15 000 d in .

Ogled vozi la je možen vsak dan p r i Zavarova ln ic i Sava — P E K r a n j . Pismene ponudbe spre jemamo do srede, 14. 10. 1970, do 12. ure z 10 % pologom od izk l icne cene.

ZAVAROVALNICA SAVA — PE KRANJ

Priprave na 25-letnico jeseniškega gledališča

Letos 9. novembra bo m i ­n i l o 25 let, k a r se je prvič Ob premier i Cankarjevega Pohujšanja v do l in i šenlflor-Jansk i dv igni la zavesa takrat­nega Slovenskega l judskega gledališča, danes amaterskega gledališča »Tone Cufar« na Jesenicah, žal pa je pros lava tega pomembnega jub i l e ja gledališkega amater i zma na Jesenicah pomaknjena na kasnejši čas, ker je trenutno zarad i ureditve centralnega ogrevanja gledališka dvorana neuporabna. Po zaslugi jese­niških de lovnih organizac i j , predvsem Železarne, je v po­le tn ih mesecih gledališka stavba končno dob i la prepo-trebno centra lno ogrevanje. Za zdaj se sicer še išče naj­ugodnejšo rešitev za namest i ­tev zasilne kot larne , ker za­mise l , da b i b i la gledališka stavba priključena na ogre­vanje železarne, n i b i l a ures­ničena, vendar je samo ure­ditev centralnega ogrevanja ve l ika pr idobi tev , k i je ne bo­do veseli samo l jub i te l j i gle­dališča, temveč vs i obiskoval ­c i tud i d rug ih k u l t u r n i h i n zabavn ih pr i red i tev na Jese­n i cah . Seveda pa je zarad i uredi tve k l i m a t s k i h naprav dvorana tako demol i rana , da ter ja nujno adaptaci jo . Sred­stev za to za zdaj še n i , upra­v i te l j gledališke stavbe Sta­novan jsko podjetje pa ven­dar le zagotavl ja, da bo dvo­

rana usposobl jena vsaj do konca leta.

K l j u b vsemu t emu pa je gledališče »Tone čnfar« p r i ­p rav i l o de lovni p rog ram, s i­cer pr i lagojen t r enu tn im raz­meram, vendarle dovol j ob­sežen. M i n u l i teden je o de­lovnem p rog ramu sk lepa l gledališki svet m v ce lot i spreje l i n po t rd i l p rog ram kot ga je p r i p r a v i l umetni ­ški svet. V okv i rnem reper­toar ju sezone 1970/71, k i naj bi vsa potekala v znamenju 23. obletnice obstoja i n dela gledališča, je tr inajst dram­sk ih del . K l a s i k a je zastopa­na z Ar is to fanovo komedi jo L i z i s t r a i a , s Shakespearjevo tragedijo Rv>meo i n J u l i j a i n Goldoraijevo komedi jo Prebr i ­sana vdova. Iz starejše pred­vojne dramat ike pa so kome­di ja H. B r i s h o u s a Hobson v škripcih, Brechtova Beraška opera in d rama E . O 'Ne i l la Strast pod brest i . Sodobna d rama t i ka pa je zastopana z igro Rova Levvrerja Poletje sedemnajste punčke, z igro Tennesvja IVi l l iamsa T ram­vaj poželenje, s poetično dra­m o C h . F r v j a Gospa ne bo zgorela i n igro Leona K ruc z -kowskega P r v i dan svobode. Poleg Tijardovićeve operete S p l i t s k i akvare l i pa so dela i z domače dramat ike še Finž-garjeva Naša k r i za 100-Iet-n ico ro jstva avtor ja i n Can­kar jeva farsa Pohujšanje v

d o l i n i Sent f l o r jansk i , s ka ­tero bodo o t vo r i l i sezono 1970/71 i n t u d i počastili 25. obletn ico obsto ja i n dela gledališča »Tone Čufar«. Z a najmlajšo p u b l i k o pa je v reper toar ju prav l j i ca Pav la Go l i e Jurček.

Sred i ok tobra bo gledališče obnov i lo komed i j o P i k n i k , katere premiera je b i l a ob koncu minu le sezone i n je z njo gostovalo po vseh od r ih

v občini p a tud i zunaj nje. Začelo p a bo tako j s študi­jem Cankarjevega Pohujša­n ja i n z m lad insko igro Jur ­ček. S tem pa seveda ne bo izpolnjen de lovni p r og ram za tekoče leto, zato bo gle­dališče do konca leta p r ip ra ­v i lo tud i dva l i t e rarno k lub ­ska večera, prvega ob 65-let-n i c i ro js tva jeseniškega pro-letarca-umetnika Toneta Cu -far ja, drugega pa z nas lovom Večer l jubezenske l i r i k e . S t a k i m i večeri bo gledališče lahko tud i lažje i n ceneje go­stovalo po drug ih o d r i h v ob­čini. S t a k i m p rog ramom bo gledališče skušalo napo ln i t i

Pisatelj Ukane v Tržiču

Poročali smo že, da se je pred tednom d n i s svo j im i k i p a r s k i m i s tvar i t vami s par­t izansko temat iko predstav i l tržiškemu občinstvu Tone Svet ina z B leda . Zanimanje za razstavo, še posebej pa z njegovo knj igo , k i je prav gotovo najbol j b ran part izan­sk i r oman v zadnjem času, pa je spodbudi lo delavsko uni ­verzo in občinsko l judsko knjižnico, da povabi ta avtor­j a Ukane, naj se predstavi tržiškemu občinstvu tudi kot pisatel j . Zato bo pod pokro­v i te l j s tvom občinske organi­zacije zveze združenj borcev Tone Svet ina v ponedeljek ob 16. u r i predaval v dvorani Cankarjevega doma o narod­noosvobodi lnem bo ju Sloven­cev in o par t i zanskem roma­

n u Ukana . Za številne l jub i ­telje njegovega dela (starejši

j b ra l c i se ga spominja jo tud i kot avtor ja Lovčeve hčere) bo to enkratno doživetje. Pisa­teljevo plastično pripovedo-

I vanje je prevzelo že obisko-i valce otvoritvene svečanosti j njegove razstave, ko je svo-! j i m stvar i tvam — čeprav nje­

gove sku lp ture govore same zase — dodal še l i t e rarno vse b ino .

Izvedeli smo tud i , da je To ne Svet ina sprejel povabi lo , naj naprav i za novo šolo v K r i z a h spomenik. Odkr i t j e spomen ika , k i bo spomin vsem borcem tega kra ja , bo spomlad i obenem z otvorit v i j o nove šole.

— ok

vrze l , k i bo nasta la zaradi neurejenost i dvorane, z no­v i m l e tom p a upa , da bo lah­k o prešlo n a redno delo V preure jeni i n ogrevani dvo­r an i i n nadoknad i l o zamuje­no. Ob domačih režiserjih sta pomoč ko t režiserja-gosta zagotovi la tud i M a r j a n Bel i ­na i n Jože Vozny iz L jubl ja­ne, tako da l ahko jeseniška pub l i ka pričakuje sicer neka-l i k o zapoznelo, toda pestro i n bogato gledališko sezono, k i je bo obogati lo tud i več gostovanj p o k l i c n i h gledali­ških hiš.

- n j

Muze jsko društvo Škof-ja L o k a i m a v nedeljo, 11 oktobra , ob 9.30 v ga­ler i j i na loškem gradu redni občni zbor. Po dnev­nem redu, k i bo obsegal odobritev zap isn ika zad­njega občnega zbora, po­ročilo o delu društva in pododborov ter muzeja, d iskus i jo o poročilih, vo­l i tve novega odbora , spre­membe društvenih prav i l in razno, bo predavanje inž. Ra jka B r a n k a Tur i ­stične zan imivost i . Preda­vanje bo spreml jano z barvn imi d iapoz i t iv i in glasbo

650 let Tržiča

Čeprav smo prebra l i k a r precej dolg opis po t i čez L jubel j z rovom pod njegov im v rhom že iz druge knj ige Valvasorjeve Slave, naj nam ne bo odveč prebra t i še ponoven opis te po t i iz njene četrte knj ige! To bomo s to r i l i ne le zato, ke r b i b i l i r ad i ka r najbol j izčrpni p r i zb i ran ju s tar ih zapisov o tržKški pok ra j i n i , ampak tud i zato, ker bomo v tem op isu našli t u d i mars ikatero novo zanimivost .

Op is prehoda skoz i L jube l j se v X I V . poglavju te knj ige (str. 558—560) v prevodu glasi :

»Tretja pot, prava deželna cesta, pelje skoz i v isoko goro Loyb l (a l i Lbvvel) a l i L eob l a l i — k a k o r j i K r a n j c i prav i jo — Lybe l . Tej cesti se čudi mars ikdo , k i s to j i ob vznožju gore i n gleda gor. K o jo gleda od spodaj , se m u ne zd i verjetno, da se bo ta s t rma , ska lnata a l i k a m n i t a gora poda la človeškim i n k o n j s k i m nogam in se da la uporab i t i za p r imerno cesto. V resn ic i pa je tako . Česta je namreč ka r precej dobro narejena, t ako da l ahko vsak dan po njej potuje jo, jezdi jo in vozi jo s kon j i i n vozmi i n to t u d i z naloženimi vozmi , k i prevažajo različno blago. Sedanj i v ladar r imsko-cesarsko veličanstvo Leopo ld je samo jezdi lo čez. T u d i n j i h kočije i n drug i vozovi so 5. septem­b r a 1660. leta šli čez.

Pot se zvi ja, vi je in v i juga sem ter t ja ko t kača celo m i l j o navzgor. Le čez v rh niso mogl i spel jat i ceste. Zato so goro prekopa l i in naprav i l i vanjo rov, k i je približno 150 geometričnih korakov dolg , 12 čevljev visok i n 9 širok. N a d rug i s t ran i so cesto prav tako zv i jugal i a l i kačasto spel ja l i . N a nekater ih mest ih so cesto vsekal i v skalo, na drug ih pa z apnom i n k a m n i poz ida l i . Rov Sam so do polovice opazi l i (ali prev lek l i in obložili) z lesom, prav tako kot v r u d n i k i h , zgoraj pa oboka l i i kamn i . Ta rov ločuje drugo od druge Koroško i n K ran j sko . Narava je sama postav i la L jube l j za mejn ik , k i je dovol j v iden i n zaznaven.

Znameni t i popotnik doktor Edvvard B r o u n , k i ga je Kra l j e vsko angleško društvo v Londonu leta 1668 posla lo v razne evropske dežele, da bi si ogledal posebnosti teh al i on ih krajev in b i potem natančno poročal o n j ih , omenja to goro i n prehod skoznjo v tretj i kn j ig i svojega potopisa in ga do neke mere pr ispodabl ja predoru skoz i neapel jsko goro Paus i l i pp i . Dolžine omenjenega predora pa ne ceni le na 150 čevljev ampak na 156 palic«.

Zatem navaja Va lvasor iz nemškega prevoda Brovvnovcga potopisa, kar »pripoveduje njegovo pero samo o tem«. K e r smo že ponatisnili Ko tn ikov prevod tega deki Brovvnovcga potopisa iz i z v i rn ika (gl. Glas X X I I I , št. 72). lahko preskočimo teh 45 vrst. Va lvasor putem nadaljuje:

»Tudi Happe l ius je priključil svoj im Re lat ion ibus Cur ios is to podzemno gorsko pot i n uporab i l ist i opis D. Brovvna, k i smo ga pravkar povzel i .

Nič manj ne poveličuje tega predora Lorenzo de Chure l i chz , ko v ital i jan­ščini popisuje potovanje r imsko-cesarskega veličanstva Leopo lda L , kjer prav i na 95. s t ran i , da z zgoraj omenjene gore gledaš deželo K r a n j s k o kot nov svet.

In res je tako. N i namreč mogoče popisat i , kako čudovit razgled imaš* z nje. S a m prav gotovo nisem v nobeni d rug i deželi videl lepšega in m i s l im , d a prav tako nihče d r u g ne bo v nobeni deželi naletel na odličnejšega. Vse to v isoko gorovje se ti zd i kot na dlani,, vidiš ga kot griče in hribčke na lepi ravn in i . Onstran v i sok ih vrhov pa te vzradost i ravnina, tako krasen i n l jubek raven svet, da si nihče ne more predstavl jat i lepšega in prijetnejšega! K a k o r pa je r edkoka te r i kra j na zeml j i tako pri jeten, da ne bi n iko l i povzročal nobenih nepr i je tnost i , tako pr ide jo tud i na tej gori včasih za pr i j e tn im kake nepr i je tnost i , z last i poz im i ; tedaj se pr ipet i večkrat kaka nesreča. Popotnike namreč pogosto preseneti plaz snega, k i se je b i l utrgal i n zdrve l navzdol , in j i h zasuje tako na v isoko, da se zadušijo pod n j im . Tak ih žalostnih pr imerov najdeš več ko t preveč v obeh kostn icah obeh cerkva. N a vsak i strani stoji po ena cerkev in ob vsak i ce rkv i kostn ica , v kater i počivajo kost i u m r l i h N a eni i zmed n j ih bereš d is t ihon, to je dvovrstični l a t insk i verz:

Tc r rcn i s inhians, male Presbvter, o l im Corde t ib i falso, Ta r ta ra Di t is erunt .

T a cesta je b i l a narejena v le t ih 1569 in 1570 ter nekaj naslednj ih n i stroške samega nadvojvode K a r l a .

V k ra tkem topografskem op i su najde spoštovani bralec p r i naštevanju j a m bakrorez le-te. T am poročam tudi o svojem nekdanjem načrtu in predlogu v zvezi s to gorsko cesto«.

K o srno zdaj z Va lvasor jem res že dovolj občudovali lepoto L jube l ja ia se dovolj načudili cesti čez L jube l j , z last i pa imen i tnemu predoru , skoz i katerega je pel ja la ta cesta, p re id imo na naslednjo temo, v ka te r i b omo našli spet kake podatke s področja današnje tržiške občine.

na sejmu obrti in opreme v Kranju od 10. do 19. ok­tobra nudi po izredno zni­žanih cenah v prodajnih

prostorih:

Konfekcija ženske in moške plašče ženske in moške hlače moške obleke, suknjiče

suknjiče iz teksona, ve­trovke bluze

Baby fantovske bunde vetrovke tekson

hlače z imske puloverje otroška oblačila

igrače

Bala vso postel jnino

odeje zavese

preproge frotirke

Prodajalna

Maja v Prešernovi 11

vam omogoča široko izbiro pletenin v novih j esensk ih modernih barvah in mo­

del ih 'z s i lana. looft diolena, trevire, šetlanda in volne. Izbirate lahko tudi iz novih pošiljk zimskega

ženskega perila!

Prodajalna

Konfekcija Titov trg 7

vas vabi na ogled novih modelov ženskih modnih klobukov za jesen in z imo izdelanih v renomirani to­varni klobukov Šešir Škof-

ja Loka

Zadnji čas je za nakup zimskih vzorcev blaga za ženske in moške obleke

ter plašče!

Prodajalna

Pri Kranjcu Cankarjeva 7

ie založena izključno z metrskim tekstilnim bla-9orrt in omogoča široko

izbiro za vsak okus.

Lestvica smrti Skora j po lov ico vseh l an i u m r l i h Gorenjcev so pokončale bo lezn i s rca in rak

Za čim umirajo ljudje 20. stoletja? Odgovor je vse prej kot preprost, saj na spisku bolezni in nesreč s smrtnim koncem najdemo zelo različ­na imena. V razvitih deželah, v predelih, kjer so zdravstve­ne službe dobro organizirane, le še malokdo podleže nek­daj smrtni tuberkulozi, gripi, koleri itd. življenjska doba Evropejcev se je znatno po­daljšala; poprečen Anglež,

Šved, Nemec, pa tudi Slove­nec lahko upa, da bo — upo­števajoč vsemogočno statisti­ko — izdihnil šele po šestde­setem letu starosti, torej ce­lih 15 let pozneje kakor naši dedki in babice. Ne grozijo mu več okužbe, vendar mora vedeti, da ga utegne pobrati bodisi okvara srca ali ožilja, bodisi rak. Rak in bolezni krvnega obtoka sta namreč danes vzrok smrti pri skoraj

50 odstotkih Gorenjcev in tvorita vrh ene najbolj ža­lostnih lestvic, kar jih pozna­mo. Pred tedni smo dobili v roke podatke združenega zdravstvenega doma Kranj, ki obravnavajo umrljivost v občinah Kranj, škofja Loka in Tržič. Vmes je tudi ome­njeni »črni seznam«, se pravi številke o smrtnih primerih v letu 1969. Oglejmo si jih nekoliko pobliže.

Razgovor s Petrom Jovanovičem

Umetnost in humanost

Mars ika t e r i Kranjčan se spomin ja lanske decembrske razstave r isb k ipar ja in s l i ­kar ja samouka Petra Jovano-viča iz Zgornje Žetine v Po­l jansk i do l in i . N a njegovo pobudo sta Goren jsk i muzej in pa časopis Glas pomagala ured i t i razstavo in prodajo r i sb z otroškimi mot i v i . Iz­kupiček od prodaje r isb smo posla l i sk ladu za pomoč Ba -n ja luk i .

Letos se je Peter Jovanovič spet odločil za podobno raz­stavo. Že lani je nameraval pok lon i t i izkupiček od proda­je s l ik sk l adu za izgradnjo onkološkega inst i tuta v L jub­l jani , vendar pa se je zaradi

potresa v B a n ja lu ki premis l i l . Namen humanega dejanja je samo prenesel na aktualnejši dogodek.

Goren jsk i muzej bo pr ipra ­v i l prostore za razstavo Jo-vanovičevih s l ik v Mestn i hi ­ši v K r a n j u od 15. do 22. oktobra . Razstava bo odpr ta vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19.30.

Skromnega s l ikar ja , k i le s težavo spregovori kaj o sebi in se na vso moč bran i s l i ­kanja, smo povabi l i na raz­govor. N a vprašanje, zakaj že drugič prodaja svoja dela na ta način, je preprosto od­govor i l :

»Veste, veliko svojih risb kar podarim, znancem, prija­teljem ali če me kdo obišče. Premišljal pa sem o tem, da b i b i la od mojega risanja lahko tudi večja korist. No, in tako sem prišel na to mi­sel, da bi denar od prodanih slik prišel v roke tistim naj­potrebnejšim v naši družbi. Pa naj bodo to otroci v Ba­nj aluki ali pa bolniki z ra­kom.«

N a l ansk i razstavi v Go­renjskem muze ju so prevla­doval i otroški mot i v i . A l i je večina letošnjih 50 r isb tud i tak ih?

»Rad rišem otroke in nji­hov otroški svet. Lani sem teden dni hodil v vrtec v škofjo Loko in risal v belež­ko. Iz teh obiskov so nato nastale risbe, ki ste jih lahko videli in kupili na decembr­ski razstavi. Otroški obraz morda zame res pomeni ne­kaj več, tako čist je, naraven in neposreden. Modernega mladega človeka bi težko na­risal. Na tej razstavi tudi prevladujejo otroški motivi, nekaj pa je tudi risb iz kmečkega življenja in nek^j pokrajinskih risb.«

Pa mis l i te podobne razsta­ve pr i re ja t i tudi še v bodoče?

»Letos najbrž ne bo nobene več. Ker pa gre v tretje rado, bom gotovo še kdaj kaj po­dobnega pripravil. Upam, da bo imela tudi ta oktobrska razstava tolikšen uspeh kot lanska.«

Peter Jovanovič skuša tako na svoj poseben način poma­gati d rug im . S svo j imi veli­k i m i težkega kmečkega dela va jenimi rokami , za katere ne b i verjel i , da lahko drže tanek peresnik, spretno na­riše čist otroški obraz, kme­ta p r i de lu, nariše to, ka r nosi v sebi, kar b i rad pove­dal l judem o življenju, k i ga opazuje in zna opazovati .

L. Mencinger

V treh gorenjskih komu­nah so lani pokopal i skupno 745 občanov (K ran j — 426, s ko l j a L o k a — 217, Tržič — 102). Morta l i te ta na tisoč pre­bivalcev znaša 8,1, kar je ne­ko l iko manj kot leto dni po­prej (8,7). Največ l jud i — 240 oz i roma 32,2 odsto tka — je preminu lo zaradi bolezni srca in ožilja. Sledi jo senil­nost in nezadostno def inira­na stanja (21,8%), medtem ko so se na tretjem mestu znašle maligne novotvorbe ( rak) , k i j i m je podleglo 117 moških in žensk (15,7 Če­trto in peto mesto zavzemajo poškodbe izven dela (10,1%) ter okvare respiratornega (di­halnega) s istema (7,9%), še­sto bolezni prebav i l , sedmo bo­lezni živčevja in čutov, osmo samomor i (!), deveto bolezni gen i tour inarn ih organov i n deseto poškodbe novorojenč­kov ter dojenčkov.

Okvare srca i n ožilja ter maligne novotvorbe so torej kr ive s m r t i nič več in nič manj kot 47,9 odsto tka leta 1969 u m r l i h Kran jcev . Števil­k a je vznemir l j i va i n kaže, da k l jub naglemu vzponu medic inske znanost i zdravni­k i ne poznajo učinkovitih sredstev, k i b i preprečila mo­r i l s k i pohod in farkta , sklero­ze in raka . Seveda n ismo no­bene izjeme, saj so drugod po E v r o p i prišli do skoraj povsem enak ih ugotovitev. E d i n o v nerazv i t ih državah Azi je in A f r ike sta »atomski bolezni« re lat ivno manjše zlo, ka j t i p r i v rhu lestvice s m r t i se drenjajo najrazlič­nejša, nam že skoraj povsem tuja kužna in nalezl j iva obo­lenja. I. G.

Kako brez Naser ja? Smrt predsednika ZAR Ga-

mala Abdela Naserja je moč­no odjeknila po vsem svetu, med njegovimi prijatelji, sov­ražniki in tistimi, ki niso bili ne to ne ono. Predsednik Naser je bil nedvomno naj­močnejša oseba v arabskem svetu in njegov osebni vpliv na politično dogajanje na srednjem vzhodu je bil zelo močan. Znano je, da je arab­ski svet hudo neenoten, poln medsebojnih nasprotij in pro­tislovij in celo tako vpliven voditelj, kot je bil Naser, ga je velikokrat le s težvao ob­vladoval. Pristanek na mi­rovna pogajanja z Izraelom s posredništvom Gunnarja Jarringa je bil mogoč edino zato. ker ga je dal Naser. Arabska javnost namreč še vedno v precejšnji meri živi

v utvarah, da bi bilo mogoče Izrael vojaško uničiti, neka­teri arabski voditelji — po­sebno tisti, ki so daleč od Izraela — pa zaradi svojih računov tako mnenje še raz­pihujejo. Mirovna pogajanja z Izraelom niso naletela na navdušenje pri arabskih mno­žicah, toda ker se je zanje zavzel Naser, so bila vseeno mogoča.

Zdaj ko Naserja ni več, bo položaj veliko težji. V vsem arabskem svetu ni videti osebnosti, ki bi ga lahko na­domestila in ki bi si lahko pridobila njegov ugled in av­toriteto. Prav zaradi tega mo­ramo žal pričakovati, da bodo spori med arabskimi država­mi zdaj še resnejši in da bo še težje voditi pametno in re­alistično politiko. Nedvomno

bo prispeval delež tudi Izrael, ki bo skušal seveda izkoristi­ti Naserjevo smrt. Že zdaj ni bil navdušen za mirovna po­gajanja, komaj nekaj dni po Nasarjevi smrti pa je — kot vse kaže — s pogajanji sploh konec. Gunnar Jarring, ki jih je vodil, je že napovedal, da se bo vrnil k prejšnji dolžnosti švedskega velepo­slanika v Moskvi. Takoj po Naserjevi smrti je besednjak izraelskih voditeljev postal znatno bolj bojevit in ob­rambni minister Moša Dajan na primer že razglaša, da je Izrael močnejši kot vse arab­ske države skupaj. Razen te­ga je prav te dni ameri­ški kongres dal predsedniku ZDA pooblastila, da proda Iz­raelu poljubno količino in vrste orožja. Vse to seveda ne obeta nič dobrega.

Zanju Je veljalo: Prepoved velja pet metrov pred znakom, — Foto: F. Perđan

Preurejena mesnica v Kranju

Podjetje K G Meso-izdelki škofja Loka je v petek, 9. oktobra, odprlo preurejeno mesnico v Kranju na Maistrovem trgu št. 3 (v kotu), v kateri bo odslej prodajalo neprekinjeno od 6.—19. ure svoje proizvode. |

Koroška znamenja

Koroški Slovenci žive — i n bodo živeli, je osrednja mise l knj ige Koroška zname­nja , k i j o je v p r v ih dneh ok tobra izdala Mohor jeva družba iz Celovca. V kn j ig i vel ikega formata z več kot sto ba rvn im i in črno-belimi fotograf i jami je s lovenski časnikar Jože Šircelj opisal svoje obiske p r i koroških Slovencih od B r d a p r i Šmo-hor ju do Libuč, od Djekš in Sel .

Av to r knjige prav i : »H Ko­rošcem sem šel brez pred­sodkov, ni me zan imala po l i ­tična b a n a sobesednika, po­glavitno je b i lo , da je Slove­nec.«

Večina Korošcev je odk r i t o povedala kaj mis l i j o in ču­tijo. Tako se je nabra lo za celo kn j ; go izpovedi, k i so nazorna pedoba tega, k a k o žive koroški Slovenci . L. B.

Ameriški predsednik Ric-hard Nixon je med svojo ev­ropsko turnejo obiskal Jugo­slavijo. Pogovori Tita in NJ-xona in njunih sodelavcev SO bili zelo izčrpni in so obse­gali vsa pereča mednarodna vprašanja. Kot je bilo pri­čakovati, sta obe strani ostali pri svojih pogledih, kar po­meni, da se glede nekaterih važnih vprašanj — na pri­mer Srednji vzhod in Viet­nam — ne strinjata. To pa pomena obiska ne zmanjšu­je, kajti neposredna izmenja­va mnenj in informacij, daje obema stranema obilo snovi za razmišljanje in jima omo­goča boljše poznavanje raz­ličnih stališč. Nbtonov obisk in njegovo zanimanje za ju­goslovansko mnenje je poka­zal, da ZDA le morajo upo­števati stališča neuvrščenih držav, med katerimi zavzema Jugoslavija zelo vidno mesto.

Obisk je bil pomemben tu­di zaradi naših gospodarskih odnosov z ZDA. Z njimi imamo namreč močno razvito sodelovanje, ki je za naš go­spodarski razvoj velikega po­mena. Nedvomno je zelo po­membno, da sta obe strani pripravljeni to sodelovanje še naprej razvijati, kljub razli­kam v političnih ocenah med­narodnega položaja. Razen tega je za Jugoslavijo velike­ga pomena, da ima normalne

ljudje in

W sM K**

odnose z obema velesilama — ZDA in ZSSR — saj se na­haja na zemljepisno, politično in strateško zelo občutljivem področju. Za našo neodvis­nost in varnost je izrednega pomena, da nas velesili jem-Ijeta take kot smo in da ne skušata spremeniti naše os­novne politične usmeritve k neodvisnosti in suverenosti« Nbconov obisk je bil dokaz, da so ZDA pripravljene raču­nati z Jugoslavijo takšno kot je in da v celoti priznavajo in upoštevajo njeno neod­visno politiko. V sodobnem svetu je to za našo nacional' no varnost velikega pomena/ zato smo z Nixonovim obi­skom lahko samo zadovoljni«

. • m t' '»

pri • Gorenjski kreditni banki

Ar t ike l

U R S E L 252 113

antik knautch črn semiš

vel ikost 3—7,5 cena 135 din

Ar t ike l

E R I K A 207 117

črn telečji boks ve l ikost od 2 do 7

cena 129 din

Kranjski sindikati pri kolegih v Savoni

Bi šli na Rožno obalo? Čeprav je b i lo sredi sep­

tembra, je toplo vreme na tej oba l i zadrževalo kopalno sezono še v polnem vrvežu. Z vsem užitkom smo izkor i ­s t i l i to p r i l i k o prv i dan. B i l a je sicer nedelja in obenem edini svobodni dan v enote­denskem programu pogovo­rov, srečanj, ogledov, ekskur­zij in izletov. Gost i te l j i so nam očitali, da smo obisk prehudo obremeni l i z delom. Toda naša želja je b i la taka. Vsakdo je hotel pred svo j im ko lek t i vom ob povra tku do­kazat i upravičeno mu zaupa­nje in pr inest i čimveč izku­šenj iz dela in življenja tam­kajšnjih delavcev in n j ihov ih s ind 'katov .

N a dnevnem redu je b i la tud i rekreaci ja in tur izem z razgovorom s tamkajšnjimi delavci in organizator j i te de­javnost i ter zatem ustrezni ogledi. Čeprav je b i la za to odgovorna posebna skup ina , v kater i je b i l M a r k o S b i l , Andre j Bab ic , Pavle Lužan in drug i , k i se p r i nas posredno a l i neposredno ukvar ja jo s to dejavnostjo, smo vs i , mor­da še najraje sodelovali p n tem, saj je sem sodi l tud i izlet v pravljični Por to f ino pr i zgodovinskem Rapa l lu na skra jn i vzhodni točki Rožne obale (Costa dej f ior i ) pa iz­let in ogled na drugem, za­hodnem delu te obale v zlo­glasni Sanremo. Nekater i pa so si ob tem samoinic iat ivno privoščili celo skok čez fran­cosko mejo v Monte Car lo .

V organiz i ranem predava­n ju , razprav i z mnog imi vpra­šanji z naše s t ran i ter v po­s t ransk ih razgovorih smo se v g lavnem seznani l i , in tu­di to delno, s to dejavnostjo na območju ene od štirih prov inc na tej celotni oba l i . In sicer s prov inco Savone, kjer smo tudi b i l i gostje. Ta

obsega štiri obalne občine v dolžini kak ih 45 k m .

O rekreaci j i v našem smi­s lu je tam kaj malo v idet i . Vsaj ne v nekem organizira­nem smis lu . Med delavci je dokaj zanimanja za r ibolov, za lov, pa tudi za knjižničar­stvo in izlete. Vendar je to le v posameznih podjet j ih a l i kra j ih . N e k i h predpisov ozi­roma enotnih kr i ter i jev o re­kreaci j i sp loh n i in vse je prepuščeno naključju, mož­nost i in iznajdl j ivost i določe­n ih s ind ika ln ih in drug ih or­ganizacij . S ind ika t i se za to tudi niso doslej posebej ukvar ja l i , ka j t i nj ihov raz­redni boj ima pred seboj več­je probleme delavstva.

Podobno bi se lahko rek lo tudi za tur izem. Le z raz l iko , da ima ta stare tradici je i n je na tej obal i domala osnov­ni v i r življenja in obstoja. Če izvzamemo glavno mesto province Savono s približno 80 000 prebivalc i — Z močno industr i jo , pristaniško in po­morsko dejavnostjo — je vsa obala odv isna pretežno od tu­r i zma. V Spotornu, kjer smo b i l i nastanjeni , je kra j po številu prebivalstva le za ma­lenkost večji kot K r a n j . To­da tam je nič manj kot 55 hotelov, pensionskih objek­tov in gostišč. Če b i zraven dodal i še število trgovin in trgovinic ter druge poslovno turistične lokale in urade, po­tem bi ugotovi l i , da se do­mala vsaka hiša, vsaka druži­na ukvar ja s tem. Se močne­je je to razv i to v F inale L i -gure, kjer je ka r 125 hotel-sko-gost inskih lokalov, v me­stecu Varazze s 133, v Lo i anu s 95 tak ih lokalov i td .

Seveda niso to s ib i r ska me­sta, k i so nastala ob konkret­nem načrtu, marveč se je obala razvi ja la skoz i stoletja ob ugodnih p r i r odn ih pogo­j i h . Južno podnebje jo uvr­

šča med tople kraje kot je to nekje ob neapel jskih in s i c i l sk ih obalah. P r i tem pa ima ta obala še posebno prednost močnega industr i j ­skega (beri bogataškega) za-iedja To r ina in M i l ana , kar na jugu nimajo. Zato ta oba­la v glavnem zaživi polet i , jeseni pa zaspi . Po življenj­sk i log iki so tam cene take, da si l judje ob višku poletne sezone zagotovijo življenje skozi vse leto. Cene dnevne oskrbe izpod 4000 l i r (naših 8000 s tar ih din) skoraj n i , da ob tem še ne računamo vse druge postranske stroške, k i so v tamkajšnjem živahnem vrvežu na vsaki u l i c i , pred

j vsak imi vrat i , na plaži in po­vsod. Sk ra tka , gre za razvite turistične kraje, k i pa po oceni naših pomeni jo več v zabavnem smis lu kot v po­čitniškem. Se pravi za mla­de, k i so željni sprostitve, razvedri la in doživetij v svo­jem počitniškem času.

Zlast i za tistega, k i ima na razpolago svoje osebno vozi lo, pa je poleg vab l j i v ih , lepo urejenih kopališč ob mor ju tud i možnost izrednih izletov v zaledje okoliškega kraške­ga sveta. Mnogo je srednje­veških in tudi starejših pred-zgodovinskih zan imivost i in k u l t u r n i h spomenikov. V b l i ­žini S p o t o m a je celo znana podzemska j ama To i rano z ostanki jamskega medveda in odt is i neandertalskega člo­veka ter bogat imi k a p n i k i v ve l ik ih podzemskih dvora­nah.

Ob vseh pogovor ih in ogle­d ih tamkajšnjega tur i zma i n n j ihov ih izkušnjah v razvija­n ju te dejavnosti pa je b i lo osrednje vprašanje, kako med nami razv i t i to sodelo­vanje, kako prodret i do or­ganizirane izmenjave tur i -stov-delavcev z ene i n druge

strani . To zlasti ob mis l ih , k i j i h je povedal tovariš P i -etro V iazz i , naš glavni gosti­tel j , vodja počitniške ustano­ve v Spotornu, k i ima v tu­rističnem razvoju vel iko be­sede tudi v Savoni in celo v R i m u . Po njegovih besedah bi se naše sodelovanje mo­ra lo razvi t i tudi v tu r i zmu , ker to pomeni medsebojno spoznavanje, izmenjavo izku­šenj v delu in življenju n končno — kar je najpomemb­nejše — prispeva k pr i jate l j ­s tvu med narodi in m i r u v svetu. To nam je dalo res mis l i t i .

In kakšni so izgledi? Pre­cej težavni, zapleteni. Gre v glavnem za razl ike v cenah. Normalne cene tamkajšnjim stor i tvam so približno še en­krat višje kot p n nas. To j o popolnoma sk 'adno z zasluž-

j k i , k i so p r i nas na Goren j ­skem in na območju Savone v enakem razmer ju. Naši predstavnik i so tam poudar . j a l i , da je tudi pr i nas vedno več delavcev in družin, k i s svo j imi voz i l i niso zadovol j­n i , če letujejo vsako leto n a istem mestu. Ve l i ko možnost imamo tud i za izmenjavo otrok z našimi zmog l j i vos tmi v Nov ig radu in drugod ko t je to že ustaljeno z Avs t r i j o i td . Vendar b i b i lo verjetno zelo malo t ak ih , k i b i se od­ločili za letovanje na tej Oba­l i rož s to l iko višjo ceno kot je p r i nas.

Za reševanje te neskladno­st i so predvideni nada l jn j i pogovori . Že koncem o k t o b r a je predviden obisk iz Savo­ne, k i naj b i čimprej razčistit te nejasnosti in omogočil ustrezno rek lamo pred p r i ­hodnjo turistično sezono.

Naši se nagibl je jo k rešitvi v tem smis lu , da b i v med­sebojnem izmenjavanju go­stov ne govor i l i o cenah, a m ­pak bi samo izmenjaval i šte­vi lo gostov, odras l ih in o t r ok za določen čas.

M o r d a je to res najboljša rešitev. E d i n a v današnjem stanju t ak ih razl ik na obeh straneh. Gluvr.o je, da dosa-žemo tisto, k-.-t je dejal tova­riš V iazz i — O J se med n a m i razvije to sodelovanje, k i po>» meni resničen pr ispevek medsebojnega spoznavanja in m i r u v svetu. In t i s t im, k i se bodo odločili, p r i j av i l i z a letovanje na tej resnično ro­mantični čudoviti Oba l i rož, gotovo ne bo žal.

K. M a k u c

V zloglasni igralnici Caslno v Sanremu smo med igralci prepoznali slovitega režiserja in igralca Vittoria de Sico, kako je v nekaj minitah zgubil 2,500.000 lir, si prižgal cigareto in mirno igral naprej, žal slikanje v igralnici ni dovoljeno.

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ

Vas vljudno vabi k vpisu

ABONMAJA ZA SEZONO 1970-71

REPERTOAR 1970—71

SNG — Drama Ljubljana Peter Ust inov Thornton Wi lde r P O S L E D N J I Z A G O N S N O V A L K A Z A K O N S K I H

Z V E Z

Mestno gledališče Ljubljana Andre j H i eng Eugene Lab iche , Žarko O S V A J A L E C (Bal tasar ) Petan, E r v i n F r i t z

G O S P O D E V S T A H I J IZ S I S K E

SLG — Celje A. S t r indberg GOSPODIČNA J U L I J A

Prešernovo gledališče Kranj A. Leskovec D V A B R E G O V A

M. F r i s c h A N D O R A S. Mrožek P O L I C A J I

Letos razpisujemo naslednje abonmaje: R E D P R E M I E R S K I — premakl j i v R E D K O L E K T I V I — četrtek R E D K O L E K T I V I — petek R E D DIJAŠKI I. — četrtek popoldne R E D DIJAŠKI II . — petek popoldne

Cene abonmajev za sezono 1970 71 Redn i abonma Dijaški abonma

V r s t a 8 predstav 8 predstav

L — V . V I . — I X . X — X I I . L—I I . ba lkon III .—IV. ba lkon

80,00 65,00 55,00 65,00 50,00

40,00 30,00 25,00 30,00 20,00

Vpisovanje abonentov za sezono 1970/71 od 5. do 17. ok t ob ra 1970 vsak dan razen sobote i n nedelje v p i sa rn i gledališča, T i tov trg 6, drugo nad­stropje soba št. 55, od 9. do 12. ure i n od 14. do 16. ure. P r i sestavi repertoar ja smo se hote l i približati čim širšemu krogu ob iskova lcem i n n j i hov im željam, zato smo i zbra l i iz repertoar ja s lovenskih gledališč d ramska dela tu j ih i n domačih avtorjev sedanje in polpretekle dobe. Zato želimo pr ikaza t i najrazličnej­ša dela. Repertoar obsega t r i drame, dve komed i j i , po eno farso i n t rag ikomedi jo ter satirično komedi ­j o — mus ica l . Vse, k i ste že doslej ob i ska l i naše gledališče, pro­s imo, da ostanete tud i v bodoče naši ob iskova lc i . Posebej pa vab imo k vp isu abonmaja nove abo­nente iz de lovn ih ko lekt ivov i n šol ter sp loh vse l jubitel je gledališke umetnost i . Prešernovo gledališče bo pros lav i lo 25-letnico svoje­ga obsto ja v popo lnoma prenovl jenih pros to r ih za pub l iko . Poleg dvorane, k i je b i l a renov i rana lan­sko leto, smo letos p reured i l i vežo z garderobami in kad i ln i co z bi fe jem.

Kolektiv Prešernovega gledališča

10

I IS J-lf

Z obraza znoj zdaj teče, saj pot navzgor se vleče, neskončno dolga je, v te šmentane gore.

»Jaz ne grem,« se je zamaja l črnuh. »Gora ni nora . . . ne, gora n i nora . . . kako že, krčmar?«

»Gora n i nora, t i s t i je nor, k i gre gor, go­spod,« je ustrežljivo razložil gostilničar.

»No, tovariši, tud i prav,« je b i lo vseeno tud i M i h c u , ker je že dovolj z l i l vase . . . Svo­boda mišljenja, no?« je p o k i m a l p ro t i Žolni. Ta m u je p r i t rd i l no p o k i m a l .

»Psa i m a m . . . nap i l sem sc . . . ne grem,« je b runda l Črnuh kar napre j .

M ihec in žolna sta s i pr ivezala duši in za­pust i l a gosti lno.

»Takšnih pri jatel jev p l an in n i kot sva m i ­dva!«

Potem sta jo mahn i l a v smer i , k jer je označeno: V e l i k a p lan ina , t r i ure hoda.

Črnuh je privezal na vrv ico cucka in po­časi, malo v vi jugah, od jadra l p ro t i Po toku .

»Imam preveč rad samega sebe, da b i lo­mast i l po prepadih,« si je zadovol jno večkrat ponov i l . »Hudi« m u je dobro pomagal , da se n i meni l za čustva. Pravočasno je spoznal tud i psiček, k i se je v začetku vlekel po t leh, pozneje pa je sprevidel , da je bolje, če teče. Tako je m i rno poskakova l ob ve l ikanu. Da pa ga na koncu pot i čaka lonec, še sanjal n i .

Sp r va je pot skoraj položna, le počasi se dviga in vi juga navzgor. K e r ju je zapeljal pogovor, n i t i n is ta opazi la , da gresta na­vkreber .

»Pravzaprav je bolje, da črnuh ni šel z nama,« je p r i pomn i l Žolna. »Ni preveč lep, pa tudi več ga bova sama lahko z l i l a vase.«

»Tovariši, bo ka r držalo,« je p r i t rd i l Mihec. Mars ika j sta se že pomeni la . Žlobudrala

sta kot bi tekla Sava. N is ta b i la neumna, saj sta na pot vzela tud i dvo l i t r sko steklenico cvička.

»Pri cerkv i bova spet gasila žejo,« je rekel Žolna.

»Seveda, tovariši, samo če imajo kakšno gostilno.«

»Jo bodo pa že imel i , ne!« ; c b i l prepričal, pesnik, želel s i je le to.

Pot se je še enkrat spust i la in malo dvig­ni la in pred n j im se je na vse čudo pokazaia med b u k v a m i cerkev sv. Primoža. K a r po­neslo j u je tja.

Željno sta iskala napis »gostilna«, a ga nista našla. Poleg cerkve je stalo še župnišče, stanovanjska hiša z gospodarsk im poslopjem — to je b i lo tudi vse.

»Še vode n i nik jer , kaj šele vina«, je obu-paval pesnik.

»In vse je zaklenjeno, tovariši.« Pogledala sta še, če je kdo v cerkv i . B i l a

je prazna. Mihec je takoj hotel b i t i poučen: »Ti ne veš, kako lepe humoreske imajo

nasl ikane tu«. »Kaj me to br iga, jaz sem žejen,« je stokal

Žolna. »Saj sem jaz tudi,« je žalostno pr is tav i l

krojač. Sk l en i l je r o k i i n pomo l i l : »Ljuba moja T inca , m i s l i name!«

Mihec je b i l iznajdlj iv že po narav i , malo pa m u je verjetno pomagala lepa mol i tev in že se je spomni l : v skoraj prazno steklenico je natočil vode, k i jo je našel v ko tu cerkve.

»Več ga bova imela,« je m i s l i l na vino, k i ga je razredčil s krščeno vodo.

Ka j sta hotela, dolg ih obrazov sta šla na­pre j . Pot se je s t rmo dv ign i la in vseskozi vodi la krepko navzgor.

»Le zakaj sva šla!« je tarnal žolna. »Vraga pa pesništvo! K a k o prav je imel črnuh!«

Mihec je molčal. V srcu se je ravno tako kesal svoje navdušenosti. K e r pa je b i l vedno za skupnost in tovarištvo, m u je bi lo deloma lažje p r i s rcu , ko n i b i lo črnuha zraven, da ni trpel še on.

»Pol pot i je že za vami , le pogum!« sta ju ogovor i la dva mlada p lan inca , k i sta se vra-

Ivan Sivec

— Danes je bil strašen dan! Se tej a bi se manjkalo, da bi nas obiskali tisti dolgočasni sosedje...

»Daleč pa mora b i t i , eh,« je vzd ihni l Žolna. »Poglej, tamle, med drevjem . s t o j i že

sv. Primož!« »Pa res! In smehl ja se nama, tra-la-la,« je

zapel pesnik. »Daleč, tovariši, torej n i . Tam, prav i jo , je

že skoraj pol pot i . Usedla se bova pred cerkvi ­jo, malo počila i n nagni la steklenico.«

»Kakopak! Ma lo ga bova srknila.« Pot pa je b i l a kot zakleta. Ov i ja la se je

i n ovi ja la, v idet i pa ni b i lo , da b i prišla vsaj do sv. Primoža. Vse je tako kazalo, da j i m a je zmanjka lo snovi za pogovor. M ihec se je tega še bolj zavedal, ko pa je b i l vodja od­prave v gore.

»Tovariši, veš kakšen pa t ron je sv. Pr i ­mož?«

»Hm, kakšen! Božji, ne?« »To že. A m p a k . .., ampak . . . , k o m u

pomaga?« »Vraga pomaga,« n i hote l slišati žolna. »O, tovariši, pomaga, pomaga. Dek le tom

pomaga dob i t i može. M o j a T inca je šla en­krat k sv. Primožu i n me je takoj dob i la . Sama m i je priznala.«

»Oooo!« se je čudil pesnik. T u d i to mora b i t i po svoje čudež, s i je m i s l i l , kot t isto takrat z M a r i j o i n denar jem.

Po tem sta zopet i zgubi la nit pogovora. V s a k o m u r posebej je postajalo na t ihem žal, da sta šla od doma tako daleč v hr ibe . Po­sebno Žolna se je zasmi l i l sam sebi. Srce se m u je j oka lo zarad i neznosne žeje. Nazadnje je tud i p r i zna l :

»Bole me noge in . . . « » . . . j a , tudi jaz sem strašno žejen.« »Kaj, ko b i . . . « »Sem že sam, tovariši, m i s l i l , da b i . . .« Z v e l i k im veseljem je izv lekel dvo l i t r sko

steklenico in p i l , p i l . . . »Pur;! i ! Ne sni j vsega!« m u je vzel cviček

Mihec in ram še enkrat nagni l , potlej pa sprav i l £Lj!ucnico.

čala v dol ino. Mihec in Žolna nista odgovo­r i l a , da ne b i izgubl jala moči, dobi la pa sta nekaj volje. K o se j ima je zazdelo, da je pred n j ima v rh , sta s top i la hitreje.

»Saj je nemogoče, da sva že na vrhu!« se je razvesel i l krojač.

B i l o je res nemogoče. K o sta osvoj i la za­mišljen v rh , se je pred n j i m a še bol j strmo dvigni la po l . B i l a je tud i bol j ska lnata . Spod-letavalo j i m a je.

Brez besed sta pop i la nekaj v tem pr imeru res žegnane vode. P r i v l ek l a sta se do nasled­njega vrha . T u d i ta je pokaza l naprej , k svo­j emu sosedu. Grenko j u je s t isn i lo v g r lu .

Žolna n i mogel več. Usedel se je ob poti brez moči.

M ihec je splezal še kakšnih sto metrov navzgor i n nagni l steklenico. To je razbur i lo pesnika, da je pr i leze l do cvička. Pop i la sta vse, prazno steklenico p a z jezo zalučala v skale.

»Vrniva se,« je predlagal pesnik. »Zdaj pa res ne! čisto na v r h u sva že,« J e

bolj sebe kot Žolno tolažil Mihec . Nekako j i m a je uspelo, da sta se pr iv lek la

do naslednjega vrha . A kaj , ko spet n i b i l končni. Obležala sta ob pot i .

»Ko človek vedno . . . sedi v delavnic i . • •<* je zab l ipa l Mihec .

Prepust i l a sta se h ladn im ska lam. Ma l o pozneje je m i m o prišla skup ina ljudi-

Bili so glasno veseli .

R A D I O

Poročila poslušajte vsak dan o b 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 1 7-» 22., 23., in 24. uri ter ra­dijski dnevnik ob 19.30. Ob n e«eljah pa ob 6.05,, 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12-< 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30.

10. OKTOBRA

8..10 Glasbena mat ine ja — 5.05 P i on i r sk i tednik — 9.35 Od vasi do vas i - 950 Za­varovalnica Sava r a d i j s k i m Poslušalcem — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Turistični na­potk i za tuje goste — l 2 - * 0

Pojeta mc/.zosopranislka Da­na Ročnikova in bar i ton is t Marcel Ostaševski — l 2 - 3 0

Kmet i j sk i nasveti — 1 2 - ^ Veseli zvoki s p i h a l n i m i or-

i n m i — 20.15 Zbor edinbur­ške univerze - 20.38 Večer s k lar ine t i s tom Igorjem K a r l i -nom - 21.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 23.53 Iz slovenske poezije

I I . O K T O B R A

kestri 13.30 Priporočajo j a m — 14.10 Glasbena prav­

i c U 1 4 2 5 Z jugoslovan­skim^ pevci zabavne glasbe ~~ 1**30 Glasbeni intermeazo ~~- 15.40 V r i tmu koračnice — 1 6 <X) Vsak v'm c ,

dan za vas — emo v k ino 17.45

pevko L id i j o Kodrič — Aktualnost i doma i n v

S 18.00 svetu - 13.15 R a d i m a m g l a s

1° 1 q " 1 8 4 5 S knjižnega trga ^ 19.00 Lahko noč, otroc i —

Minute z ansamblom f° r>sa Kovačiča — 20.00 Ve-•"r 2 napovedovalcem B o r u -

^ n e r n g e r j e m - 20.30

22.2© *V n a rad i j ska igra Oddaja za naše izseljen-

so 23-05 S pesmijo i n ple-™ v nov i teden J ugi program

14 05 Z a b a v n a glasba — **• r on 3 ^ ' J ^ n o razvedr i lo er - i^ J a z z na drugem pro-riet 1 ~~ 1 5 3 5 G l a s b c n i v a ' „J e . J ~ ~ 16.40 Sobotn i moza ik 18 4n p N a š Podl is tek -19.00 p p e v k e i z s tud ia 14 -19 Q5 j * * * rninut humor j a — Plesnu C r o t > me lod i jah i n

* n , h r i t m i h — 20.05 Svet

Izdaja in tiska CP »Go fenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave Usta: Kranj Trg revolucije 1 stavba občinske skupšči­ne. - Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 - Te l e loni : redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-soglasna in naročniška s*užba 22-152. — Naročni-n a - letna 32 polletna 16 din, cena za eno številke 5 4 Para. Mali oglasi: be­seda 1 din, naročniki imajo 1 9 % popusta. Neplačanih oglas«* n e objavljamo.

6.00 Dobro ju t r o — 7.30 Z a | kmet i j ske proizvajalce — 8.05 , R a d i j s k a i g ra za otroke — j 8.41 Orkestra lne sk ladbe za m lad ino — 9.05 Srečanje v s tud iu 14 — 10.05 še pom- | ni te tovariši — 10.25 Pesmi borbe i n de la — 10.40 Pet minut za E P — 10.45 Naši poslušalci čestitajo, i n po­zdrav l ja jo — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nede l j ska reportaža-— 13.50 Z ansambl i po S loveni j i — 14.30 H u m o r e s k a tega tedna — 14.50 Goda la v r i t m u — 15.05 Nede l jsko športno po­poldne — 17.05 Iz opernega sveta — 17.30 Rad i j ska igra — 18.11 Ogrsk i plesi — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedel jo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Lite­ra rn i nok tu rno — 23.15 Jazz za vse

Drugi program 9.35 Igramo k a r ste i zbra l i

— 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Popevke, k i j i h rad i poslušate — 13.30 Z orfce-s t ron i . i n zborom H b r s t a Jankovskega — 14.00 Jugoslo-vlinskrp^TvTT zabavne glnsbe — 14.35 M inu t e s pop glasbe — 16.35 Popevke s s lovenskih festivalov — 17.00 Ples ob pet ih — 18.00 Z a vsakogar nekaj — 19.00 Naši kra j i i n l judje — 19.15 Rev i j a popevk i n p lesnih melodi j — 20.05 športni dogodk i dneva — 20.15 O d l o m k i iz opere VVcrt-her — 20.50 Večerna nedelj­s k a reportaža — 21.00 Iz po­l judnega repertoar ja za vio­lončelo — 21.45 Duna jsk i s lavnostni tedni 1970 — 23.10 P ian is ta J o h n Ogdon i n R u ­dol f B u c h b i n d e r s Schu-mannom — 23.55 Iz sloven­ske poezije

Interna 469 — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e z ansamb lom Fantje treh do l i n — 20.00 Opern i stercofonski koncert — 21.00 Beethovnov g lasbeni izraz v k l a v i r s k i h sonatah — 22.15 Zaplešite z nami — 23.15 Za l jubite l je jazza

Drug i p rogram 13.05 S lovenski pevci za­

bavne glasbe — 13.30 Po l ure z o rkes t roma — 14.05 Pionir ­s k i tednik — 15.35 Popevke se vrs t i jo — 16.05 Naš pod­l istek — 16.20 Minute z orke­s t rom K o o k i e F rceman — 16.40 Popevke i na tekočem t r a k u — 18.40 Z jugoslovan­s k i m i pevc i zabavne glasbe — 19.00 K u l t u r n i moza ik — 19.05 Ponedel jkova panorama zabavne glasbe — 20.05 Glas­b a za čembalo i n za k l a v i r — 20.30 Pota našega gospo­darstva — 20.40 Odmev i z opern ih odrov — 21.45 Iz re­pertoar ja komornega zbora R T V L jub l j ana — 22.15 L ju ­dje i n ideje — 22.55 Iz so­dobne glasbe v združenih državah Amer ike — 23.55 Iz s lovenske poezije

13. OKTOBRA

_ 22 25 Večeri p r i s lovensk ih sk ladate l j ih - 2355 Iz slo­venske poezije

14. OKTOBRA

8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz g lasbenih šol — 9.40 S lovenski pevci zabavn ih melodi j — 10.15 P r i vas do­ma — 11.00 Turistični napot-. k i za tuje goste i - 12.10. Maj ­h n a oddaja za jesenski čas. — 12.30 K m e t i j s k i nasvet i — 12.40 L a h k a glasba — 13.30 Priporočajo vam 14.10 Melo-: dije za razvedr i lo — 14.35-Naši poslušalci čestitajo in pozdravl ja jo — 15.40 Dve" simfonični s l i k i — 16.00 Pro­pagandni vr t i l jak — 16.40 N a ob i sku v s tud iu 14 — 17.10 Jez ikovn i pogovor i 17.25 Naša glasbena galeri ja — 18.00 Aktua lnos t i d oma in v svetu — 18.15 P r i z o r treh vprašanj iz opere Turandot — 18.40 Naš razgovor —.19.00 L a h k o noč, otroc i — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbeni večeri R T V L jub­l j ana — 21.25 L a h k a orke­s t ra lna glasba — 22.15 Melo­dije in r i t m i današnjih dn i — 23.15 S festivalov jazza

12. OKTOBRA

8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 P i san svet prav l j i c i n zgodb — 9.20 Cic ibanov svet — 9.40 Popevke s lovenskih avtorjev — 10.15 P r i vas do­m a — 11.00 Turistični napot­k i za tuje goste — 12.10 Med baročnimi koncert i — 12.30 K m e t i j s k i nasvet i — 12.40 MajJoen koncert p iha ln ih or­kestrov — 13.30 Priporočajo

. vam — 14.10 Lepe melodi je I — 14.35 Naši poslušalci če­

stitajo i n pozdravl jajo — 1540 Po jo slovenski amater­sk i zbor i — 16.00 Propagand­ni v r t i l j ak — 1)6.40 Iz operet­nega sveta — 17.10 Ponedelj­kovo glasbeno popoldne — 18.00 Ak tua lnos t i doma i n v svetu — 18.15 S igna l i — 18.35

8.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 Rad i j ska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Venček slo­vensk ih na rodn ih pesmi — 10.15 P r i vas d o m a — 11.00 Turistični' napotk i za tuje goste — 12.10 O d l o m k i iz>* opere Goren jsk i stevček — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Pr i l jubl jene tuje po­pevke — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena t r i ­buna m l a d i h — 14.30 Deset minut z o rkes t rom Leon Y o u n g — 14.40 M l a d i n s k a od­daja S k i ta ro po svetu — 15.40 M a j h n a rev i ja koncert­n ih pevcev — 16.00 Propa­gandni v r t i l j ak — 16.40 R a d i m a m glasbo — 17.10 Beet­hovnova de la v i zvedbi do­mačih umetn ikov — 18.00 Ak tua lnos t i d o m a i n v svetu — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Družba i n čas — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M i n u t e z ansamb lom M a k s a K u m r a — 20.00 Pro­dajalna melod i j — 20.30 Ra­d i j ska igra — 21.20 L a h k a glasba jugoslovanskih avtor­jev — 22.15 Sodobna koncert­na glasba za k i taro — 23.05 L i t e r a rn i nok turno — 23.15 Popevke i n zabavne melo­dije iz s tudia radia Zagreb

Drugi program 13.05 Melodi je s pop an­

sambl i — 13.30 L a h k a glasba za razvedri lo — 14.05 Rad i j ­ska šola za višjo stopnjo — 15.35 Jazz na drugem pro­g ramu — 16.05 S s lovenskimi

I pevci zabavne glasbe — 16.40 Melodi je za vsakogar — 18.40 Popevke iz s tudia rad ia Za­greb in Beograd — 19.00 Pet minut humor ja — 19.05 Melo­dije po pošti — 20.05 Za l ju­bitel je in poznavalce — 21.00 V ko rak s časom — 21.45 Z

I jugos lovansk ih festivalov j a/ i za — 22.15 L judje med seboj

Drugi program 13.05 O d popevke do po­

pevke — 13.30 Plesni z vok i — 14.05 Rad i j ska šola za sred­njo stopnjo — 15.35 S slo­vensk imi pevci zabavne glas­be — 16.05 Operetne uver­ture — 16.40 Rezerv i rano za mlade — 18.40 Pojo jugoslo­vansk i pevci zabavne glasbe — 19.00 O av tomob i l i zmu — 19.10 M l a d i n a sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pe­s m i — 20.30 N a mednarodn ih križpotjih — 20.40 Večerni concert ino — 20.45 Pevci o d včeraj i n danes — 22.20 Z i v c m i s l i — 22.40 Razgledi p o so­dobn i g lasbi — 2355 Iz slo­venske poezije

15. OKTOBRA

&.10 Glasbena mat ine ja — 9.05 Radij-ska šola za višjo stopnjo — 9.35 Rev i ja popevk s s lovensk imi pevci — 10.15 P r i vas doma — 11.00 Tur i ­stični napotk i za tuje goste — 12.10 O d l o m k i iz opere Hovanščina — 12.30 K m e t i j ­sk i nasveti — 12.40 Z orke­s t rom in zbo rom Henr v M a n -c in i — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mlad ih grl — 14.30 S t r i om S i l va štingla — 14.45 Mehurčki — 15.40 I. del javnega koncerta zbora Cora l iz Birenos A iresa — 16.00 Propagandni v r t i l j ak — 16.40 Por t re t i skladatel jev zabavne glasbe — 17.10 Oper­n i koncert — 18.00 Ak tua lnu sti d o m a in v svetu — 18.15 Popevke za vas — 18.45 Naši znanstven ik i pred mikro fo ­n o m — 19.00 L a h k o noč, otroc i — 19.15 M i n u t e z an­samblom Jožeta Privška — 20.00 četrtkov večer domačih

pesmi i n napevov — 21.00 L i ­terarni tokov i sedmih s to to tij — 22.15 Iz sodobne bol­garske simfonične -glasbe •«*• 23.00 V gosteh p r i tu j ih r a d i j , sk ih , i postajah — 23.30 / a lahko noč

Drug i p rog ram 13.05 S pevci Majdo S.-.->>

tovo, N i n o m Robičem " i n E l d o V i l e r — 13.30 Po! u: /. orkestr i — 14.05 Popevke z studia 14 — 15.35 P r i l j ub l j en i jugoslovanski pevci — H-.OS Naš podl istek, — 16.20 Z an­samblom The Ventures — 16.40 Sestanek ob juke boxu

— 19.00 M l i n s k i v r t i l j a k — "19.05 Melodi je po pošti. — 20.05 Beethovnov ' g lasbeni raz v k l a v i r sk ih sonatah — 21.05 Naš interv ju — 21.15 Dva dueta iz opere E r o z onega sveta ^*;2f.45 K o m o r n i jazz — 22.15 Mednarodna ' ra­d i jska univerza — 22.30 Du­najski s lavnostni tedni Ji970 — 23.55 Iz slovenske poezi je

16. O K T O B R A

8.10 Operna mat ine ja — 9.05 Rad i j ska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Pesmi in ple­si jugos lovansk ih narodov — 10'15 P r i vas duma — 11.00 Turistični napo tk i za tuje goste — 12.10 Igra v i r tuoz Cz i f f ra — 1230 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Od vas: d o vas i z domačimi me lod i j ami '— 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz a lbuma sk ladb za mlad ino — 14.35 Naši pos lu­šalci čestitajo in pozdrav­l jajo — 16.00 Propagandn i vr t i l jak — 16.40 R a d i m a m glasbo — 17.10 Človek i n zdravje — 17.20 Koncer t p o željah poslušalcev — 13.00 Aktua lnos t i doma in v svetu — 18.15 Konce r t s lovenske solistične glasbe — 13.50 Ogledalo našega časa — 19.00 L a h k o noč, o t roc i — 19.15 M inu t e z ansamb lom V i t a l a Ahačiča — 20.00 20 let S lo­venskega okteta — 20.30 Top . pops 13 — 21.15 Oddaja o m o r j u i n pomorščakih — 22.15 Besede i n zvok i z logov domačih — 23.15 Jazz p r ed polnočjo

Drugi program 13.05 R a d i j i h poslušate —

13.30 Lepe melodi je — 14.05 Rad i j ska šola za nižjo stop­n j o — 15.55 Z jugoslovan­s k i m i pevci zabavne glasbe — 16.05 V ritmu današnjih dn i — 16.40 Popoldne c b spre­j e m n i k i h — 18.40 S pevci —• 19.00 Odmev i z gora — 19.20 Jazz-k lub - - 20.05 R a d i j s k a i g r a _ 20.40 Serenada za p i ­ha la v B -duru — 21.45 S kon ­cer tn ih odrov jugos lovanske f i lharmoni je — 23.15 K o m o r ­n a g lasba F ranc i j a šturma — 23.55 Iz slovenske poezi jo

11. O K T O B R A

9.00 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 9.30 Pet m inu t po domače, 9.35 Kme­t i j sk i razgledi ( R T V Ljub­l jana) — 10.00 K m e t i j s k a od­daja ( R T V Beograd) — 10.45 Moza ik , 10.50 Otroška mat i ­neja, 12.05 T V kažipot, 13.30 E k i p n o at letsko prvenstvo Jugoslavi je, 14.25 Nogomet : N i zozemska : Jugos lav i ja , 18.30 Mestece Pevton — na­dal jevanka, 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1 ( R T V L jubl jana ) — 20.35 Mejaši — humoristična od­daja ( R T V Zagreb) — 21.40 Goda la v r i t m u (JRT ) — 22.00 športni pregled ( JRT ) — 22.30 Neobvezno ( R T V Beograd) — 23.10 Poročila ( R T V L jubl jana) — Drug i spored: 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spo­red i ta l i janske T V

12. O K T O B R A

9.35 T V v šoli, 10.30 Nem­ščina, 10.45 Angleščina ( R T V Zagreb) — 11.00 Osnove sploš­ne izobrazbe ( R T V Beograd) - 16.10 Francoščina, 17.15

9.35 T V v šoli ( R T V Za­greb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Oddaja za prosvetne delavce, 14.00 E k i p ­no at letsko prvenstvo ( R T V Beograd) — 17.40 Obzorn ik , 17.45 Moza ik ( R T V L jub l ja ­na) — 17.50 Narodna glasba ( R T V Zagreb) — 18.20 V sen­ci zvezd, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.25 3-2-1 ( R T V L jubl jana ) — 20.30 Opat i ja 70 ( R T V Zagreb) — 22.00 3-2-1, 22.05 Skr i vnos t i mor ja , 22.30 Nepremagl j i v i — serij­s k i f i lm , 23.20 Poročila ( R T V Ljubl jana) — 23.30 Opat i j a 70 ( R T V Zagreb) — Drug i spored: 17.25 Poročila, 17.30 j K r o n i k a , 17.50 Narodna glas­ba ( R T V Beograd) — 18.20 i M l a d i n s k a igra ( R T V Za- | greb) — 19.20 Sprehod skoz i čas ( R T V Beograd) — 20.00 TV dnevnik ( R T V Zagreb) j — 21.00 Spored i ta l i janske j TV !

Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 18.00 Zgodbe o T u k j u j u — madžarski f i lm , 18.15 Obzorn ik , 18.30 Po sle­deh napredka , 19.00 Moza ik ( R T V L jubl jana) — 19.05 Diapazon ( R T V Beograd) — 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnev­nik , 20.30 3-2-1, 20.35 Rosen-berga ne smeta umre t i — T V drama . . Znan i obraz i . . . Poročila ( R T V L jub l jana ) — Drug i spored: 17.30 Ve­černi zaslon ( R T V Sarajevo) — 17.50 Lu tke ( R T V Skopje ) — 18.15 T V vrtec ( R T V Za­greb) — 18.30 Znanost ( R T V Beograd) — 19.05 Diapazon ( R T V Beograd) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i tal i janske T V

0 13. O K T O B R A

9.35 T V v šoli, 10.40 Ruščina ( R T V Zagreb) — 11.00 Osno­ve splošne izobrazbe ( R T V Beograd) — 14.55 T V vrtec, 16.10 Angleščina ( R T V Beo­grad) — 17.50 Prav l j i ca , 18.05 R i sanka , 18.20 Obzorn ik , 18.35 Torkov večer z Jožetom K a m -pičem, 19.05 Moza ik , 19.10 O našem govorjenju, 19.30 Spol ­ne bolezni niso zatrte, 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Avantura — i ta l i jansk i f i lm , 22.50 Poro­čila ( R T V L jubl jana) — Drug i spored: 17.20 Poročila, 17.30 K r o n i k a , 17.50 R i s a n k a ( R T V Beograd) — 18.05 M a l i svet, 18.30 Oddaja o pro­metu, 19.05 Narodna glasba ( R T V Skopje ) — 19.20 T V pošta, 19.50 T V prospekt , 20.00 T V dnevnik ( R T V Za­greb) — 21.00 Spored i ta l i ­janske T V

14. O K T O B R A

9.35 T V v šoli ( R T V Za­greb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 17.15 Madžarski T V pregled ( R T V Beograd) — 17.50 Zak l ad kap i tana Pa-rangala, 18.30 Obzorn ik , 18.35 Obrežje, 19.00 Moza ik ( R T V Ljubl jana) — 19.05 T V var i -ete ( R T V Zagreb) — 19.20 Prazn ik na vasi , 19.40 Po do­mače s Henčkovim ansam­b lom, 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.25 Teh naših petdeset let, 22.10 No­gomet L u x e m b u r g : Jugosla­v i ja , 23.40 Poročila ( R T V L jubl jana ) - - D r u g i spored : 17.20 Poročila, 17.30 K r o n i k a , 17.50 Otroški spored, 18.30 Reportaža ( R T V Beograd) — 19.05 Popularna glasba, 19.20 Športni prenos 21.15 Spored i tal i janske T V

13 15. O K T O B R A

9.35 T V v šoli, 10.30 Nem­ščina. 10.45 Angleščina ( R T V

Zagreb) — 11.00 Francoščina, 16.10 Osnove splošne izobraz­be, 17.15 Madžarski T V pre­gled ( R T V Beograd) — 17.45 T ik tak, 18. T V studio vrtec, 18.15 Obzorn ik , 18.30 Izbra l i smo v K r a n j u , 19.00 Moza ik , 19.05 E n k r a t v tednu ( R T V Ljubl jana) 19.20 Dok to r v hiši ( R T V Beograd) — 19.50 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 P r i m e r i dr . F in laya , 21.25 K u l t u r n e diagonale, 22.00 V e l i k i orke­s t r i . . . Poročila ( R T V L jub­l jana) — Drug i spored: 17.20 Poročila, 17.30 K r o n i k a , 17.50 Dal jnogled ( R T V Beograd) — 18.30 Na rodna glasba ( R T V Skopje ) — 19.05 Tehnični nasveti ( R T V Zagreb) — 19.20 Dok to r v hiši ( R T V Beograd) — 21.00 Spored i ta l i janske T V

16. O K T O B R A

9.35 T V v šoli ( R T V Za­greb) — 11.00 Angleščina, 16.10 Osnove splošne izobraz­be, 16.45 Madžarski T V pre­gled ( R T V Beograd) — 17.25 M C Pbeetersovo popotovanje — f i lm , 18.15 Obzorn ik ( R T V Ljubl jana) — 18.30 Jazz por­tret ( R T V Beograd) — 19.00 Moza ik , 19.05 V središču po­zornost i , 19.45 C ikcak , 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Največja predstava na svetu — ameriški f i lm , 23.00 3-2-1, 23.05 Poročila ( R T V L jub­l jana) —- Drug i spored: 17.20 Poročila, 17.30 K r o n i k a , 17.50 Trapo l lo H H 33 ( R T V Za­greb) — 18.30 Jazz portret , 19.05 Znanost ( R T V Beograd) — 20.00 T V dnevnik ( R T V Zagreb) — 21.00 Spored i ta l i ­janske T V

poročili so se K R A N J

Bab i c M i l a n in česen M i -helca, V i l f an Ivan in Golež Frančiška, Glavač L u d v i k i n K a l a n Veron ika .

ŠKOFJA L O K A

Benedik F ranc i n Mas te r l S i l va , Čadež Janez i n Sleme Frančiška, Grohar Peter in Go l ja Jožefa, Ha fner V incenc i n P o k o m Angela, Onu f r i j a A leksander in Tro ja r Ana , To lar Jože in Klarič Nada .

umrli so K R A N J

Nas t ran Ivana, r o j . 1896; Gruškovnjak Drago, ro j . 1900; Beton Janez, r o j . 1901; Leo-nescu M a r i j a , ro j . 1891; K u -mer Frančiška, ro j . 1902; Re-mic Helena, ro j . 1906; Mezeg Leopo ld , ro j . 1910.

TRŽIČ

Primožič Ivan, r o j . 1945.

K r a n j C E N T E R

10. ok tobra amer. barv . f i lm V DEŽELI PALČKOV ob 10. u r i , zah. nemški barv. C S f i l m W I N E T O U V D O L I N I S M R T I ob 16. i n 18. u r i , na­grajeni alpinistični f i l m i iz Trenta S P U S T , N A S L E D N J I , P L E Z A L C I , E I G E R 69 in K O -Z O R O G O V A S M R T , p remie ra franc. barv. CS f i lma T E T O ­V I R A N ob 22. u r i

11. ok tob ra amer. barv. f i lm O U I L I V E R J E V O POTOVA­N J E ob 10. u r i , franc. barv. C S f i lm T E T O V I R A N ob 13. u r i , zah. nemški barv. C S f i lm VV INETOU V D O L I N I S M R T I ob 15., 17. in 19. u r i , premiera amer. barv. C S f i l ­ma HUDIČEVA B R I G A D A ob 21. u r i

12. ok tobra franc. barv. C S f i lm T E T O V I R A N ob 16., 18. in 20. u r i

13. ok tob ra franc. barv. C S f i lm T E T O V I R A N ob 16. i n 18. u r i , premiera amer. barv. V V f i lma S R C E J E S A M O ­T E N L O V E C ob 20. u r i

K r a n j STORŽIČ

10. ok tobra amer. barv. f i lm P I S A N S P O R E D II ob 16. u r i , amer. barv. f i lm P E S E M ZLA­T E G A Z A H O D A ob 18. u r i , angl . barv. f i lm ŠTIRJE K O ­M A N D O S I ZA NORVEŠKO ob 20. u r i

11. ok tob ra nagrajeni a lp i ­nistični f i lm i iz Trenta : S P U S T , N A S L E D N J I , P L E ­Z A L C I , E I G E R 69 in K O Z O -R O G O V A S M R T ob 10. u r i , amer. barv. f i lm P I S A N SPO­R E D II ob 14. u r i , angl . barv. f i lm ŠTIRJE K O M A N D O S I ZA NORVEŠKO ob 16. in 20. u r i , amer. barv. C S f i lm PO­S T A J A KOMANČEV ob 18. u r i

12. ok tobra amer. barv. f i lm V DEŽELI PALČKOV ob 16. u r i , nagrajeni alpinistični f i l ­m i iz Trenta : S P U S T , NA­S L E D N J I , P L E Z A L C I , E I G E R 69 in K O Z O R O G O V A S M R T ob 18. u r i

13. ok tobra amer. f i lm TAR­Z A N V N E W Y O R K U ob 16., 18. in 20. u r i

Cerk l j e K R V A V E C

11. ok tob ra amer. barv. C S f i lm ZA D O L A R VEČ ob 17. in 19. u r i

Tržič

10. ok tobra amer. barv. f i lm P I S A N S P O R E D II ob 10. u r i , amer. barv. V V f i lm U G A N I , K D O P R I D E N A VEČERJO ob 18. in 20. u r i

11. ok tobra amer. barv. V V f i l m U G A N I , K D O P R I D E N A VEČERJO ob 15., 17. in 19. u r i

12. ok tobra amer. barv. f i lm P E S E M Z L A T E G A Z A H O D A ob 18. i n 20. u r i

13. ok tobra i ta l i j . barv . C S f i lm S E D E M Z L A T I H MOŽ ob 18. in 20. u r i

K a m n i k D O M 10. ok tobra amer. barv. fi lm

O U I L I V E R J E V O POTOVA­N J E ob 16. u r i , amer. barv. C S f i lm K N E Z B O J E V N I K ob 18. i n 20. u r i

11. ok tobra amer. barv. fi lm P I S A N I S P O R E D II ob 10. u r i , amer. f i lm T A R Z A N V N E W Y O R K U ob 15. in \9. u r i , amer. barv. C S film K N E Z B O J E V N I K ob 17. uri

12. ok tobra amer. film T A R Z A N V N E W Y O R K U ob 18. in 20. u r i

Dovje-Moj strana 10. ok tobra amer. barv. film

C H A B A S K O 11. ok tobra i ta l i j . barv. film

D E K L E S PIŠTOLO

K r a n j s k a gora 10. ok tobra franc. barv. CS

f i lm A R I Z O N A C O L T — MA­ŠČEVALEC

Javorn ik D E L A V S K I D O M 10. oktobra i ta l i j . barv. f i lm

D E K L E S PIŠTOLO ob 19-u r i

11. ok tobra franc. barv. CS f i lm A R I Z O N A C O L T — MA­ŠČEVALEC ob 17. u r i , meh-i ta l i j . barv. C S f i lm OBRA­ČUN P E C O S A ob 19. u r i

Radov l j i ca 10. ok tobra amer. barv. f i lm

NEVARNEJŠI OD MOŠKIH ob 18. u r i , franc. barv. film U M O R V B A Z E N U ob 20. ur l

11. ok tobra amer. barv. f i lm

NEVARNEJŠI O D MOŠKIH ob 14. u r i , franc. barv . film U M O R V B A Z E N U ob 16. uri , amer. barv. f i lm I ZKRCAVA-N J E V A N C I J U ob 18. uri, i ta l i jan. barv. f i lm P O T SLA­V E ob 20. u r i

12. ok tobra amer. barv. film P O L J U B I M E , NORČEK ob 20. u r i

13. ok tobra i ta l i j . barv. film G I B L J I V A TARČA ob 20. urJ

B l e d 10. ok tob ra amer. barv. film

B I T K A ZA S A N S E B A S T I A N ob 17. i n 20. u r i

11. ok tobra amer. barv. fH 0] B I T K A ZA S A N S E B A S T I A N ob 15., 18. in 20. u r i

12. ok tobra zah. nemški barv. f i lm N A V I H A N C I g P R V E K L O P I ob 17. in 20 u r i

13. ok tobra zah. nemŠk' barv. f i lm N A V I H A N C I ^ L

P R V E K L O P I ob 17. i n 20. u r i

škofja L o k a S O R A 10. ok tobra amer. barv. CS

f i lm PO S L E D E H V E L I K E K A R A V A N E ob 17.30 in 20. u r i a

11. ok tobra amer. barv. CS f i lm P O S L E D E H V E L I K & K A R A V A N E ob 15., 17.30 m 20. u r i

12. ok tob ra franc. f i lm STA R E C I N DEČEK ob 19. uri

13. ok tobra amer. barv. CS f i lm D I P L O M I R A N E C ob 2&

Predlog statuta skupnosti zdravstve nega zavarovanja delavcev Kranj

Splošni zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih ob l i kah zdravstvenega varstva iz decembra 1969 je rea l i z i ra l ustavno določbo 38. člena ustave S F R J , da službo socialnega zava­rovanja upravl ja jo zavarovanci neposredno in po organih, k i j i h sami vol i jo i n odpokličejo. Tako je uveden nov sistem zdravstvenega zava­rovanja , v katerem zavarovanci samostojno in samoupravno urejajo medsebojna razmerja v f o rma lnem in mater ia lnem pogledu. Vseb ino in okv i re tej samouprav i je natančneje določil Zakon o zdravstvenem zavarovanju in o obvez­n i h ob l i kah zdravstvenega varstva, k i ga je spre­je la skupščina S R S na seji dne 14. jul i ja 1970. Skupnos t i zdravstvenega zavarovanja so po tem zakonu t is ta organizac i jska ob l ika , v ka te r i s i zavarovanci po načelih vzajemnosti in sol idarno­s t i zagotavljajo zdravstveno zavarovanje. Glede na s istem samouprave v zdravstvenem zavaro­van ju skupnost i kot pravne osebe s statut i kot teme l jn imi akt i določijo k rog zavarovanih oseb, obseg prav ic in obveznosti zavarovanih oseb, način uvel javl janja pravic , notranjo organizaci­jo , zadeve o kater ih odločajo zavarovanci na re ferendumu, medsebojna razmerja med zavaro­vanci in skupnost jo in vprašanja, k i j i h skup­nost ureja s splošnimi ak t i .

Skupnos t zdravstvenega zavarovanja delavcev K r a n j (v nadal jnjem besedi lu: skupnost ) , usta­novl jena s sk l epom Skupščine Komuna lne skup­nost i zdravstvenega zavarovanja delavcev K r a n j združuje delavce z območja občin Jesenice, K r a n j , Radov l j i ca , Škofja L o k a in Tržič. Statut oz i roma predlog statuta ( k i ga daje skupnost v izjavo zavarovancem), omogoča vključitev v to skupnost tud i osebam, k i opravl ja jo samostojno pok l i cno dejavnost i r so na tej podlagi obvezno zdravstveno zavarovane. Statut zagotavlja zdrav­stveno varstvo v obsegu, določenem z zakonom i n tem statutom t i s t im kategor i jam, k i so zava­rovanc i v smis lu tega statuta. Zavarovanci - člani te skupnost i imajo enake pravice i n obveznost i ; zaradi zagotovitve neposredne udeležbe p r i zago­tav l jan ju in izvajanju zdravstvenega zavarovanja pa ima vsak zavarovanec pravico vo l i t i in b i t i vo l jen v organe skupnost i , iz jav i t i se na referen d u m u al i predlagat i ga, sodelovati v svetih zavarovancev in postavl jat i vprašanja i n predlo­ge organom skupnost i .

Zakon je ob izrecni določbi, da skupnost uprav l ja jo zavarovanci neposredno in po skup­ščini, prepust i l celotno ureditev notranje orga­nizaci je skupnost i . Predlog statuta določa na­slednje organe skupnost i : skupščino, izvršilni odbor , komis i j o za reševanje pritožb in svete zavarovancev. G lavn i nosilec nalog v zvezi z izva­jan jem zdravstvenega zavarovanja je skupščina, k i ima široke pr is to jnost i . Najvažnejše med n j i m i so sprejemanje statuta in drug ih splošnih aktov, določanje programa dejavnosti zdravstve­nega zavarovanja in po l i t ike uporabe skladov, določanje višine oz i roma stopnje pr ispevkov, odločanje o pogodbah z družbeno političnimi skupnos tm i , zdravstvenimi zavodi i n n j ihov imi združenji Skupščina dela po svojem pos lovn iku . Sestavl ja jo 60 članov, k i j i h izvol i jo zavarovan­c i po pos topku določenem s p rav i l n i kom o vo l i t vah članov skupščine. Manda tna doba čla­nov skupščine traja 4 leta, izvol jeni pa so lahko ponovno še enkrat. Skupščina izvo l i izmed svo­j i h članov izvršilni odbor kot izvršilni organ skupščine. Ta predvsem pr ip rav l j a predloge splošnih in drug ih aktov, k i j i h sprejema skup­ščina, sk rb i za prav i lno uvel javl janje prav ic zavarovanih oseb, za izvrševanje finančnega na­črta, imenuje zdravniško in komis i jo zdravniških izvedencev, zahteva s t rokovn i nadzor nad de lom zdravstvenih zavodov po določbah zakona o zdravstvu.

Glede na to, da skupnost zagotavlja zavaro­vancem varstvo n j ihov ih prav ic po dvostopenj­skem pos tonku v o k v i r u same skupnost i , določa statut kot poseben organ komis i j o za reševanje pritožb. K o m i s i j a rešuje vse pritožbe zavarova­n i h oseb zoper odločbe, k i j i h o prav icah iz zdravstvenega zavarovanja izdaja zavod na L s topnj i , obravnava pa tud i splošne pritožbe in p r ipombe zavarovanih oseb. Sestavl jena je iz t reh članov, 3 namestnikov i n dela zmeraj v

senatu 3 članov. Člani so imenovani i zmed zava­rovancev skupnost i .

Da bi b i lo zagotovljeno čim neposrednejše sodelovanje zavarovancev p r i samouprav i na področju zdravstvenega zavarovanja, se ustano­vijo sveti zavarovancev, k i j i h sestavljajo člani vsakokratnega vol i lnega telesa. To zagotavlja tud i povezanost skupščine s samimi zavarovanci , saj morajo na sejah svetov obvezno sodelovati člani skupščine z območja sveta zavarovancev. Sveti zavarovancev se morajo zmeraj iz javit i o predlogu statuta, prav i ln ikov , p rogramu dejav­nost i in sk lep ih o določitvi pr ispevka, razprav­ljajo in obravnavajo pa lahko o posameznih vprašanjih zdravstvenega zavarovanja in s tem v zvezi dajejo pr ipombe in predloge. Referen­d u m , kot ena izmed ob l ik neposrednega sodelo­vanja zavarovancev p r i samouprav i na področju zdravst. zavarovanja se mora obvezno razpisat i , kadar se odloča o združitvi ah razdružitvi skup­nost i , a l i kadar to zahteva določeno število članov skupščine Skupščina lahko razpiše refe­rendum tud i za posamezna vprašanja iz svoje pr is to jnost i . Odločitev sprejeta z re ferendumom je obvezna in velja najmanj leto dn i .

Predlog statuta ureja v posebnem poglavju sodelovanje skupnost i z družbeno političnimi skupnos tmi , z d rug im i skupnos tmi zdravstvene­ga zavarovanja, zdravstvenimi zavodi in drug imi organizac i jami p r i p rogramiran ju in pospeševa­n ju zdravstvenega varstva in njegove mater ia lne osnove, i n p r i izvajanju prevent ivnih ukrepov in akc i j , kadar so izvajalci le teh te organizacije. Za to sodelovanje se sklene poseben samouprav­ni dogovor. P r i izvajanju zdravstvenega varstva sodeluje skupnost z zdravstvenimi zavodi i n n j ihov imi združenji, s ka te r im i sklepa pogodbe glede na dogovorjene programe o uresničevanju zdravstvenega varstva oseb. ter razpoložljiva sredstva skupnost i

O B V E Z N O S T Z A V A R O V A N J A

Zdravstveno zavarovanje bo tud i v bodoče obvezno in v tem oz i ru torej ne bo bistvenih sprememb. Zdravstveno zavarovane bodo na­slednje osebe z območja gorenjske skupnost i : — v delovnem razmer ju ; — člani predstavniških teles in n j ihov ih orga­

nov, če za svoje delo prejemajo povračilo; — člani ob r tn ih zadrug; — začasno nezaposlene osebe; — starostni in inva l idsk i upokojenc i ; — volonter j i na prostovo l jn i p raks i , k i ne dobi­

vajo osebnega dohodka ; — učenci v gospodarstvu in učenci pok l i cn ih šol

s praktičnim poukom. Vse navedene osebe (izvzemši nezaposlene in

upokojence ) se štejejo za zavarovance, če delajo najmanj polovico rednega delovnega časa.

V skupnost i zdravstvenega zavarovanja delav­cev bodo z enak imi pogoji in prav icami zavaro­vane še naslednje osebe, k i se ukvar ja jo s samo­stojno dejavnostjo; — o b r t n i k i in gost inci ; — odvetn ik i , duhovn ik i , ume tn ik i in ko lpor ter j i .

Osebe samosto jn ih pokl icev imajo sicer mož­nost ustanovi t i samostojno skupnost zdravstve­nega zavarovanja v o k v i r u S R S , če se bo večina n j ih za tako samostojno skupnost i z rek la .

Zdravstveno varstvo enakega obsega bodo uživali tud i družinski člani (zakonec, o t roc i , starši) navedenih zavarovancev, v k o l i k o r bodo izpolnjeval i določene pogoje, n . p r . otroc i od 15 do 26. leta, če se šolajo, starši če so nespo­sobni za pr idob i tno delo, a l i če so star i nad 55 let (mati ) oz 65 let (oče) . Pogoj i za uživanje pravic družinskih članov iz zdravstvenega zava­rovanja so določeni v predlogu statuta.

Republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju je k rog zavarovancev delno razširil in sicer tako, da so v bodoče po lno zdravstveno zavarovani tud i družinski člani vajencev in volonterjev, ka r po sedanjem zakonu niso.

Novost v predlogu statuta je tud i določba, da naj bodo zdravstveno zavarovani tud i neza­posleni o t roc i , s tar i od 15 do 18 let, k i se ne šolajo. Pogoj pa je, da ne odk lon i jo zaposlitve i n , da se r^dno prtj vljftto Zavodu za zaposlo­vanje. Predlog statuta določa, da naj bodo t i

otroc i zavarovani samo za dodatne obl ike zdrav­stvenega varstva, določene v statutu, ne pa tud i za obvezne obl ike, k i naj tud i v bodoče gredo v breme občinskih skupščin

Z republiškim zakonom je zagotovljeno zdrav­stveno varstvo še nada l jn im 18 kategori jam oseb, k i se sicer ne smatrajo za redne zavarovance (študenti, uživalci preživnin, vzdrževani tu j i o troc i , štipendisti, udeleženci m lad insk ih delov­n ih br igad itd.). Te osebe bodo sicer uvel javl jale pravice iz zdravstvenega varstva v okv i ru skup­nost i delavskega zdravstvenega zavarovanja, vendar so za plačevanje pr ispevkov za nj ihovo zdravstveno varstvo določeni drug i plačniki.

O B L I K E I N O B S E G Z D R A V S T V E N E G A V A R S T V A

Značilnost sedanje zakonodaje zdravstvenega zavarovanja je, da skoraj do potankost i določa pravice, do kater ih so zavarovane osebe uprav i ­čene. Nova zakona o zdravstvenem zavarovanju, tako zvezni kakor republiški, pa določata le najnujnejši okv i rn i obseg teh prav ic . Skupno­s t im zdravstvenega zavarovanja pa je prepušče­no, da s svo j imi s tatut i , upoštevajoč mnenje i n potrebe zavarovancev ter razpoložljiva sredstva določijo obseg pravic.

Republiški zakon o zdravstvenem zavarova­n ju določa naslednje obl ike zdravstvenega var­stva, katere morajo skupnost i zagotovit i s vo j im zavarovanim osebam: — odkr ivanje , preprečevanje, zatiranje in zdrav­

ljenje tuberkuloze, veneričnih in drug ih na­lez l j iv ih bolezni ;

— nego in zdravljenje t is t ih duševnih bo ln ikov , k i utegnejo sprav i t i v nevarnost svoje življe­nje a l i življenje drug ih l jud i ;

— zdravstveno varstvo žensk v zvezi z noseč­nostjo, porodom, mater instvom in kont ra ­cepcijo;

— popolno zdravstveno varstvo novorojenčkov, dojenčkov predšolskih in šolskih otrok, do dopolnjenega 15 leta starost i ;

— zdravstveno varstvo šolske mladine do dopol­njenega 18. leta starost i i n redn ih študentov do 26. 'eta starost i ;

— zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18 leta starost i , k i je pr i jav l jena p r i Zavodu za zaposlovanje, pa j i k l jub zmožnosti za delo začasno n i mogoče zagotovit i zaposlitve;

— akt ivnost za zgodnje odkr ivan je ma l i gn ih obolenj , s ladkorne bolezni , mišičnih in živčno-mišičnih obolenj ter nj ihovo zdravl jenje;

— akt ivnost za organiz i rano zdravstveno vzgojo zavarovanih oseb. Dodatno k navedenim obveznim o b l i k a m

zdravstvenega varstva, pa vsebuje predlog sta­tuta, katerega daje skupščina skupnost i v raz­pravo še naslednje ob l ike varstva: — splošne i n specialistične zdravniške preglede,

med ic insko rehabi l i tac i jo in druge vrste me­dic inske pomoči v zavodih ambulantnega t ipa ;

— zdravl jenje v bolnišnicah in na bo ln ikovem domu;

— strokovne medic inske ukrepe za zboljšanje zdravja, oz. za preprečevanje obolenj (ceplje­nja , saniranje bacilonoscev) i n drug i varstve­ni uk r ep i na domu;

— zdravniško in drugo strokovno nego porod­n i cam, pred porodom, v času poroda in po porodu;

— zdrav i la in sanitetni mater ia l ; — zobozdravstveno pomoč in zobna proterična

sredstva; — proteze, ortopedske pripomočke ter pomožne

i n sanitarne pr iprave ; — zdravl jenje v zdraviliščih, k i uporabl ja jo

naravne zdravi lne faktorje. Vse te navedene dodatne ob l ike zdravstvene­

ga varstva naj po predlogu skupščine skupnos t i zagotovi torej statut.

Razuml j i vo je, da statut ne bo določil podrob­nega obsega zdravstvenih storitev različnih de­javnost i (število pregledov, storitev v laborato­r i j u , R T G , E K G , število o sk rbn ih dn i v stacio­narn ih zavodih, število receptov, zobozdravstve­n i h storitev itd.) , ker je to stvar vsakoletnega programa zdravstvenega varstva i n pogodb, ka­tere sklepa skupnost z zdravstvenimi zavodi .

Prav tako je tud i razuml j ivo , da bo vsako le tn i program zdravstvenega varstva odvisen od zmog­l j i vost i zdravstvenih organizaci j , o d sredstev s

kater imi bo skupnost razpolagala in končno od rezultatov družbenega dogovora med zainteresi­r an im i udeleženci.

Predvsem pa je važno, da zavarovanci v j avn i razprav i in na zbor ih izrazi jo svoje mnenje glede obsega posamezn h ob l ik zdravstvenega varstva. P r i tem pa morajo kot odgovorni samouprav­l j a v a prav tako poleg želja in potreb upoštevati dejstvo, da bodo prevel ike zahteve imele za po­sledico zviševanje stopenj pr ispevkov za zdrav­stveno zavarovanje, k i j i h plačujejo zavarovanci v breme osebnih dohodkov. Da bra lc i tega se­stavka dobe vsaj bežen vpogled v gibanje izdat­kov za zdravstveno varstvo, navajamo nekaj šte­v i lk .

I zda tk i za zdravstveno varstvo:

splošno i n spec.

zdravl jenje bolnišnice zdravilišča zdrav i l a zobna nega zobna pro te t ika proteze, or top prevozi drug i prevozi prevent iva zdrav .center specia l izant i stažisti Skupa j z d r a " varstvo

Porast i zdatkov za zdravstveno varstvo v p r i ­mer ja lnem obdob ju 1-8/1970 do 1-8 1969 znaša torej 26,4 %. Največji dv ig i zdatkov pa je v splošnem ambulan tnem in specialističnem zdrav­l jenju, bolnišničnem zdrav l jenju zdrav i l ih , orto­pedsk ih pripomočkih i n prevoz ih z reševalnimi av tomob i l i .

Za rad i pr imer jave potrošnje zdravstvenega varstva navajamo še, da so znašali poprečni iz­da tk i zdravstvenega varstva na eno zavarovano osebo za leto 1969 464,76 d in na območju gorenj­ske skupnos t i zdravstvenega zavarovanja, oz. 458,36 d in v poprečju za območje S R S .

Zarad i določenih sprememb v zakonu o zdrav­stvu, k i s topi v vel javo s 1. I. 1971 bodo razum­l j i vo tud i posledice v f inanc i ran ju oz. v i zdatk ih sk lada zdravstvenega zavarovanja. Predvidene raz l ike bodo naslednje:

I z d a t k i zdrav. var. indeks skupaj

1969 64,111.591 100 1970 (ocena) 74,100.000 115,5 1971 (ocena) 104,371.000 140,8

I. 6

9 o ON O r-w M ! - ! I - !

o I. 6

9

t—1

ON O r-w M ! - ! I - ! ju ^

Inde

I-V

I1

IVI!

N «—c > > Inde

I-V

I1

IVI!

14,884.507 9,338.459 12,251.820 131 % 31,196.442 18.184.917 23,309.624 128 %

558 956 365.289 256.914 7 0 % 10,151.680 6,172.280 7,202.750 116 % 2,791.920 1,800.917 2,181.880 121 %

2,290.106 1,473.804 1,617.878 110% i . 560.253 330.285 423.900 128 %

956.914 565.979 927.334 163 % 312.767 216.883 186.700 86 % 720.809 534.433 654.777 122 % 105.529 75.312 83.572 112%

— — 131.577 100 % — — 194.656 100 %

64,529.887 39,058.562 49.403.387 126,4%

indeks 88,644.311 100

102,328.000 115,4 132,400.000 130

P r i ugotav l janju i zdatkov za leto 1971 je pred­viden dv ig osebnih dohodkov zdravstvenih de­lavcev na višino 115 % postavk v kata logu delav­cev družbenih služb iz leta 1969, ka r pomeni zvi­šanje teh sredstev za cca 30 % glede na leto 1970. Amor t i zac i j a v zdravstvu naj bo po določbah za­kona funkc iona lna , ka r zopet pomeni za leto 1971 zvišanje za cca 33 %. Precejšnjo neznanko pred­stavl ja tudi predv iden (po zakonu) način plače­vanja zdravstvenih storitev. Dočim vel ja v le tu 1970 ( in preje) načelo odkupa programa zdrav­stvenega varstva t. j . pavšalni odkup , pa je v bodoče predvideno plačevanje po stor i tvah oz. po načelu dohodka . Znano pa je, da so v le tn i izvr­šitvi zdravstvenih stor i tev nekatere postavke de­lovnega načrta presežene tud i za 30 % i n več odstotkov . Vse to pa bo imelo za posledico, da bo za leto 1971 mora la b i t i določena stopnja za zdravstveno zavarovanje predv idoma v višini cca 8 % od kosmat ih osebnih dohodkov, dočim zna­ša v le tu 1970 skupaj 6,50 % (osnovna 5,20, dodat­na v poprečju 1,30%).

Pred log statuta predvideva tud i pr ispevek za­varovanih oseb (part ic ipaci ja ) k stroškom za nekatere ob l ike zdravstvene pomoči i n sicer: — za zdrav i la , pomožni in sanitetni mater ia l ; — za obisk zdravn ika na domu bo ln ika , k i je

oprav l jen na zahtevo; — za intervenci jo ob prek in i t v i nosečnosti; — za prevoz z reševalnim av tomob i l om;

— za proteze, ortopedske pripomočke, pomožne in sanitarne naprave;

— za zobozdravstveno nego, zobotehnično po­moč, zobno protetična sredstva;

— za intervenci jo i n zdravl jenje zarad i zastru­pitve z a lkoho lom;

— za obvezna i n neobvezna cel jenja (izvzemši za obvezne ob l ike ) ;

— za prve specialistične preglede (izvzemši pre­glede v d ispanzer j ih ) ;

— za zdravl jenje v zdraviliščih; — za pomoč gorske reševalne službe.

G l a vn i namen pr i spevka k stroškom zdravlje­nja ni v p r idob i van ju dodatn ih sredstev oz. raz­bremenjevanju sk lada zdravstvenega zavarova­nja, pač pa le usmerjanje k rac iona ln i uporab i prav ic . Republiški zakon o zdravstvenem zava­rovan ju določa, da skupnost lahko predpiše ne­posreden prispevek zavarovanih oseb k stroškom zdravl jenja, vendar mora b i t i predpis s t rokovno opravičljiv, družbeno utemel jen in tak, da ne odvrača zavarovanih oseb od uporabe zdravstve­nega varstva.

Da samoprispevek zavarovanih oseb ne po­meni posebno vel ike postavke v i zda tk ih zdrav­stvenega varstva, navajamo podatke o znesk ih part ic ipac i je za leto 1969:

— za spec. preglede 102.240 d in — za hišne obiske 79.880 d in — za zobno nego 179.403 d in — za zobno prote t iko 559.228 d in — za zdrav i la 1,700.997 d in — za reševalne prevoze 80.180 d in — za pomoč p r i dovol jenih sp lav ih 53.040 d in

Skupa j d in 2,754.968 d in

Glede na skupne izdatke za zdravstveno var­stvo v letu 1969 so zavarovane osebe z neposred­n i m samopr ispevkom plačale 4,2 %, v pr imer jav i s s k u p n i m i i zdatk i za zdravstveno zavarovanje (88,644.311 din) pa 3,1 %.

P r i odmer i višine part ic ipac i je se v b is tvu odloča o tem, če naj na račun znižanja a l i od­prave samopr ispevka vs i zavarovanci so l idarno plačujejo neko l iko zvišano stopnjo pr i spevka oz i roma, če naj del bremena nosi jo neposredno uporabn ik i zdravstvenih us lug.

Nava jamo postavke samopr ispevka za 1. 1970:

—- za special ist, preglede 10 d in — za hišne obiske 10 d i n — za prevoze z reševal, avtom. 15 d in — za vsako zdrav i lo 4 d in — za pomoč p r i dovol jenem splavu 100 d in — za zobozdravstvo i n zobno pro te t iko

(od vrednosti ) 25 %

Skupščina skupnost i za pr ihodnje leto n ima namena sprejeti nek ih večjih sprememb, iz­vzemši morda v zobozdravstvu, kjer naj b i po mnen ju nekater ih znašala 50 % vrednost i oprav-Ijenih storitev. P r i odločanju o stopnjah par t i c i ­pacije za leto 1971 bo skupščini mnenje zavaro­vancev nedvomno v ve l iko pomoč. Upoštevati ie treba tud i dejstvo, da v le tu 1971 ne bo več možno odmer ja t i i n pob i ra t i part ic ipac i je v vseh p r ime r ih , ko gre za obvezne ob l ike zdravstvene­ga varstva.

Istočasno s s tatutom, bo skupščina skupnos t i mora l a sj irejeti t ud i p rav i ln ike o o r topedsk ih pripomočkih, o pripomočkih za ojačanje s luha i n v ida , o zobozdravstvenih s tor i tvah, o predpi­sovanju zdrav i l i t d . V s i navedeni p r a v i l n i k i so ime l i do sedaj značaj zveznih predpisov. Tako je np r . b i l o z zveznim p r a v i l n i k o m tud i dolo­čeno, katera zdrav i l a se smejo predpisovat i za­varovan im osebam (poz i t ivna in negativna l ista) in ka tera se ne smejo.

Družinskim članom zavarovancev je zagotov­ljeno zdravstveno varstvo v enakem obsegu ka­k o r zavarovancem. Glede širših družinskih čla­nov pa predlog statuta določa, da lahko uvelja­vi jo prav ico do zobozdravstvene pomoči, orto­pedsk ih i n drug ih pripomočkov, ter zdrav l jenja v na ravn ih zdraviliščih le v p r i m e r u , če i m a nj ihov nosilec zavarovanja predhodno 24 mesecev neprekinjene zaposl i tve o z i roma 36 mesecev s p rek in i t vami v zadn j ih štirih le t ih .

DENARNA NADOMESTILA

Tako zvezni i n republiški zakon , k a k o r pred­log statuta ne predvidevajo znatnejših raz l ik pri izplačevanju nadomest i la osebnega dohodka v p r imer j av i na sedaj veljavne predpise.

Predlog statuta predvideva izplačevanje nado­mest i l v p r i m e r u delanezmožnosti zaradi bo lezni v sledečih p r i m e r i h : — med začasno zadržanostjo od dela v zvezi z

uživanjem zdravstvenega varstva; — med zadržanostjo od dela zarad i nege obole­

lega o t roka , starega do 3 let; — ko zarad i določenega zdravl jenja a l i medic in­

s k i h preiskav, k i j i h n i mogoče oprav i t i izven zavarovančevega delovnega časa, ne more jo de lat i ;

— za čas nujnega zdrav l jenja po predp is ih o vojaških vo jn ih inva l id ih ;

— ko je zavarovanec kot baci lonosec a l i zarad i nalezl j ive bolezni i zo l i ran;

— v določenih i z rednih p r i m e r i h tud i za rad i nege ožjega družinskega člana po 31. dnevu bolezni . P rav i ca do nadomest i la zaradi nege ožjega

družinskega člana (prav i loma do 30 dni ) je iz­pad la iz zakona. Skupnost pa je v statutu ne predlaga, ker gredo izplačila nadomest i l zarad i nege sedaj v breme de lovnih organizaci j i n za­sebnih delodajalcev. Po mnen ju skupščine naj torej sedanji plačniki tudi še v bodoče izpla­čujejo to nadomest i lo v svoje breme. Men imo , da bi tako stališče mora l i podpre t i tud i s in­d ika t i .

Nov i republiški zakon določa, da je pogoj za pr idobitev pravice do nadomest i la zaradi bolezni predhodna t r i mesečna neprekinjena zaposl itev, o z i roma šest mesečna zaposl itev v zadn j ih 12 mesecih pred nastopom pr imera . Zakon pa do­pušča skupnos t im zdravstvenega zavarovanja, da določijo pr imere, ko se doba predhodnega zava­rovanja ne zahteva, a l i pa, da se predhodna za­varovalna doba skrajša.

Skupščina skupnost i je, upoštevajoč zakonske možnosti v predlogu statuta, določila glede izpla čevanja nadomest i l naslednje odstotke: 1. če zavarovanec izpolnjuje zahtevano delovno

dobo: — 80 % od osnove od prvega do šestdesetega

dne delanezmožnosti; — 90 % od osnove od enainšestdesetega dne

delanezmožnosti dalje. 2. če zavarovanec ne izpolnjuje pogoja delovni

dobe: — 70 % od prvega do šestdesetega dne; — 8 0 % od enainšestdesetega dne dalje. Sedaj velja, da je zavarovanec za p rv ih seden

dn i upravičen le do 70 % nadomest i la . Za p r v ih trideset dni delanezmožnosti bock

delovne organizaci je samostojno določile odstot ke nadomest i la . Za zasebne delodajalce pa velja jo ods to tk i , kakor j ih sprejme skupščina skup nost i .

Sedanj i zakon tudi določa, da se v p r imeru ko je zavarovanec v staležu delanezmožnih, več k a k o r leto dn i , nadomest i lo zviša za to l iko od­stotkov, ko l i ko r so se v organizac i j i , k jer je zadevni zavarovanec zaposlen v tekočem letu zvišali v poprečku osebni dohodk i vseh delavcev v pr imer jav i na preteklo Jelo. Zarad i hitrega naraščanja osebnih dohodkov je skupščina v predlogu statuta osvo j i la stališče, da se po ena­k e m načelu in mer i l u zviša nadomest i lo žc po šestih mesecih delanezmožnosti.

V predlogu statuta je tud i omi l j ena sedanja zakonska določba glede otegljajev nadomest i la osebnega dohodka za čas, ko je zavarovanec na zdrav l jen ju v hosp i ta lnem zavodu. Po sedanj ih predpis ih pre jema zavarovanec za časa b ivanja v bolnišnici 6 0 % nadomest i la , če ne vzdržuje no­benega člana družine, 80 %. če vzdržuje enega člana, 90 % pa če vzdržuje dva družinska člana in 100 %, če vzdržuje t r i a l i več članov. Po pred­logu statuta pa naj se zavrovancu izplačuje zni­žano nadomest i lo za časa bivanja v bolnišnici v višini 80 % le v p r ime ru , čc ne vzdržuje nobe­nega člana družine.

P r i izplačevanju nadomest i la zavarovankam za časa porodniškega dopusta je po nov ih pred p i s ih spremenjeno to, da prejmejo 100 % nado mest i lo osebnega donodka ne glede na predhod­no zavarovalno dobo, dočim prejemajo sedaj le 80 %, če n ima jo pred po rodom vsaj 6 mesecev zaposl i tve. Iz navedb o nadomest i l ih je lahko zaključiti, da bodo i zda tk i za nadomest i la v bodoče neko l iko višji.

Znesk i izplačanih nadomest i l osebnih dohod­kov za leto 1969 v breme skupnos t i zdravstvene-

(Nadaljevanje na 19. str.)

(nadaljevanje s 14. str) ga zavarovanja delavcev K r a n j so naslednj i : — nadomest i la zaradi bolezni in

nesreče p r i de lu 8,695.225,78 d in ~- nadomest i la zaradi bolezni i n

skrajšanega delovnega časa po po rodu 8,233.767,12 d i n

OSTALE DENARNE DAJATVE Glede izplačevanja potn ik stroškov n i spre­

memb v predlogu statuta. T u d i naprej je pred­videna omejitev izplačevanja potn ik stroškov tako, da naj bi zavarovane osebe ne prejele po­vračila za p r v ih 30 k m v obe smer i .

Določbe glede pogrebnih stroškov i n posmrt-nine ostanejo nespremenjene.

Predlog statuta pa ne predvideva pomoči za opremo novorojenčka ker te pravice tudi zvezni in republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju ne vsebujeta. Ta prav ica vsekakor spada med obveznosti skupnost i otroškega varstva.

UVELJAVLJANJE IN VARSTVO PRAVIC S prenehanjem vel javnosti sedanje zakonodaje

zdravstvenega zavarovanja, bodo prenehal i vel jat i tudi vsi predp is i glede zavarovalnih obveznosti delovnih organizaci j , uvel jav l janja prav ic , postop­kov in pravnega varstva.

Uvel javl janje prav ic določa predlog statuta Prav tako po dosedanjem načinu. 2e sam zakon določa prosto i zb i ro zdravstvene ustanove in zdravn ika , zato statut te pravice ne more in tudi n ima namena omejevati . Statut predvideva le, da imajo zavarovane osebe prosto i zb i ro na območ­ju skupnost i , morajo pa doplačati moreb i tno raz­l iko v ceni , če iščejo ^zdravstveno pomoč p r i Zdravstvenih zavodih izven območja te skupnost i . Seveda ne vel ja to za pr imere , ko se zavaro­vana oseba nahaja izven kra ja svojega bivanja oz. območja svoje skupnost i npr . v času letnega dopusta, na službenem potovanju i td . Vse po­drobnejše določbe o načinu uvel javl janja prav ic vsebuje poseben »Pravilnik« katerega bo prav rako sprejela skupščina skupnost i na zasedanju v novembru 1970.

Predlog statuta neko l iko razširja pr isto jnost Zdravnikov glede odobravanja dopustov v zvezi v delanezmnoŽnostjO zaradi bolezni . Prav ico odobravat i bolniški dopust ima vedno zdravnik , * i ga je zavarovana oseba izbra la . Izbranega zdravn ika pa v teku koledarskega leta brez opra­vičljivih razlogov n i mogoče menjat i . Bolniški dopust bo v bodoče lahko odobr i i zavarovanki ll'<-ii zdravnik-g inekolog v dispanzer ju za žene, če 8re za delanezmožnost v zvezi z nosečnostjo i n Porodom. Dopust bo lahko odobr i l tud i specia-"St za pljučne bolezni in tuberkulozo , ko gre za tuberkulozna obolenja in zdravn ik za otroške bolezni, ko gre za odobri tev dopusta zaradi nege o t roka , starega do treh let.

-po določbah republiškega zakona o zdravstve­nem zavarovanju bo skupnost v upravnem po­stopku reševala zahteve a l i pritožbe zavarovanih 0^-'b na prv i in drug i stopnj i . P ro t i dokončni odločbi pa bo zavarovana oseba lahko vložila to:-.bo pr i pr i s to jnem občinskem sodišču in ne ^ec upravnega sjiora p r i upravnem sodišču S R S . Za reševanje zadev bo skupnost tud i v bodoče u b o r a b l j a l a določila splošnega zakona o uprav­nem postopku. S t rokovna mnenja v zvezi s p r i ­tožbami zavarovancev pro t i zd ravn ikom bo izda­ja la zdravniška komis i ja . Ta bo tud i odločala o staležu delanezmožnosti za vsa obolenja, k i tra­jajo preko trideset dn i . P ro t i mnen ju zdravniške komisi je , pa bo možno vložiti pritožbo na komi -s ' J o zdravstvenih izvedencev.

Statut vsebuje še določbe o zapadlost i , zasta­ran ju pravice i td . Določa delno tud i postopek ° načinu uvel jav l janja zdravstvenega varstva v t u j i n i . Delno zarad i tega, ker je za to področje Pričakovati zvezne predpise. Po predlogu statuta D o tudi možno pošiljati zavarovane osebe na zdravl jenje v tu j ino v p r i m e r u , ko zdravl jenje Z a določene bolezni doma n i mogoče oz. n i U s Pešno. Razuml j i vo pa je, da bo sk lad zdrav­stvenega zavarovanja l ahko pov rn i l samo dinar­ska sredstva, devize pa le, če bodo devizni pred-P ) s i to omogočali.

FINANCIRANJE Bis tvena sprememba, k i bo uvel javl jena kot

Posledica izvajanja zdravstvenega zavarovanja Po nov ih predp is ih , je v tem, da bo prispevek

a zdravstveno zavarovanje samo eden i n da

odpade predpisovanje vseh ob l ik dodatnega pr i ­spevka.

Z oz i rom na to, da bo predp isan ih manj vrst pr ispevkov za zdravstveno zavarovanje, je jasno, da bo stopnja pr ispevka, k i bo obračunana iz osebnega dohodka mora la b i t i nekaj višja kot do sedaj, ker bodo v enotno stopnjo vključeni sedanji osnovni i n dodatn i pr i spevk i .

K l j u b temu, da bo določena stopnja v enem odsto tku, pa bo ta odstotek sestavljen najmanj iz dveh delov in sicer posebej za kr i t je izdatkov v zvezi z nesrečami p r i delu in obolenj i za po­k l i cno boleznijo, posebej pa za ostale ob l ike zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavaro­vanja po zakonu in statutu.

Glede stopnje pr i spevka za kr i t je stroškov v zvezi z nesrečami p r i delu in obolenj i za pokl ic­no boleznijo dopuščajo predpis i možnost za dolo­čitev višje stopnje tega pr ispevka p r i t i s t ih delovnih organizaci jah in zasebnih delodajalc ih, p r i kater ih je nevarnost za nesrečo p r i de lu a l i obolenje za pok l i cno bolezni jo povečana zarad i opustitve h ig ienskih in varnostn ih ukrepov. Po­večana stopnja pa ne more b i t i za več kot 50 % višja od redne stopnje.

Posebej se lahko določijo pr i spevk i za zdrav­stveno zavarovanje v pavšalnem znesku v t i s t ih p r ime r ih , kjer osnova n i osebni dohodek.

V e l i k a novost p r i f inanc i ran ju sk lada je v tem, da skupnost samostojno določa višino stop­nje pr ispevka in niso predvidene zakonske ome­j i tve in najvišje meje. Seveda pa mora odločitev skupnost i temelj i t i na izhodiščih, k i se i zob l iku­jejo na družbenem dogovoru med pet imi enako­p ravn im i partner j i oz i roma n j ihov imi zas topnik i , t j . med skupščinami občin, občinskimi s ind ika l ­n i m i sveti, zdravstvenimi de lovn imi organizaci ja­m i , vsemi ostaHmi de lovn imi organizac i jami z območja skupnost i in med skupnost jo zdravstve­nega zavarovanja. Ta družbeni dogovor pr izadet i tud i podpišejo, dokončno pa odloči skupščina skupnost i .

Novost v f inanc i ran ju je tud i v tem, da skup­nost lahko določi del pr i spevka v pavšalnem

znesku tud i na družinskega člana zavarovanca, k i oprav l ja samostojno pok l i cno dejavnost.

Važno je določilo, k i zavezuje skupnost , da določa stopnje pr ispevkov i n prispevke v pav­šalnem znesku v t ak i višini, da sredstva, k i se z n j i m i dosegajo, kr i j e jo obveznosti skupnos t i iz zavarovanih prav ic in zagotavljajo ustvarjanje rezerv, pozavarovanje težjih r i z ikov , stroške v zvezi z izvajanjem zavarovanja in del sredstev, k i j i h skupnost pr ispeva k razvo ju zdravstvene službe. To pomeni , da je p r i zagotavl janju pravic iz zdravstvenega zavarovanja treba računati tud i z višino stopnje pr ispevka, k i bo tem višja, čim večji bo obseg prav ic in obratno.

Spremembo predstavl jajo tud i določila glede višine obvezne rezerve, k i mora znašati najmanj 8,33 % predv idenih izdatkov sk lada za tekoče leto. To višino rezerve je treba doseči v petih let ih od uveljavitve statuta.

Novost je tud i v tem, da za kr i t j e eventuel-nega p r iman jk l j a j a po zaključnem računu sk lada ni mogoče predpisat i izrednega pr ispevka, da pa se pr imanjk l ja j pokr i i e iz rezervnega sklada, po­rabl jeni znesek do višine obvezne rezerve pa se nadomest i v pr ihodn jem letu s predp isan im po­sebnim pr i spevkom, k i ga plačujejo delodajalc i iz svo j ih sredstev in se vračunava v osebni dohodek.

Sprememba je nastala tud i glede zapadlost i pr ispevka v plačilo za zavezance, k i sami plaču­jejo prispevek, in sicer v tem, da zapade prispe­vek v plačilo zadnjega dne v mesecu za nazaj. Glede postopka za izterjavo, plačila zamudn ih obrest i i n zastaranja terjatev ni nobenih spre­memb.

Iz navedenega sledi, da je samoupravl janje zdravstvenega zavarovanja doživelo znatno kva­l i tetno spremembo Člani skupščine, kot vol jeni predstavnik i zavarovancev bodo s polno odgovor­nostjo odločali tako o prav icah, uve l jav l janju teh pravic , kako r tud i o stopnjah pr ispevkov, k i j i h bodo zavarovanci plačevali. Usklajevanje vseh teh, mnogokrat nasprotujočih s i interesov pa prav gotovo n i l ahka naloga.

Predlog statuta skupnosti zdrav­stvenega zavarovali a kmetov Kranj Skupščina komunalne skupnost i zdravstvenega

zavarovanja kmetov je sk ladno z določbami zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obvez­n ih ob l i kah zdravstvenega varstva na seji dne 1. 10. 1970 ustanovi la Skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov K r a n j , za območje občin Jesenice, K r a n j , Radov l j i ca , Škofja L o k a in Tržič. V tej skupnost i zavarovanci — kmetje zagotav­ljajo zase in svoje člane gospodinjstva zdrav­stveno varstvo in druge pravice za p r imer bolez­n i , poškodbe in poroda. V skupnost i so na enak način zavarovane tudi tiste osebe, k i j i m zakon zagotavlja zdravstveno varstvo v enakem obsegu kot kme tom.

Skupnost je pravna oseba, s sedežem v K r a ­n ju . Ko t samoupravna organizaci ja zavarovancev si skupnost sama določa notranjo organizaci jo, odnose do skupnost i in z d rug im i organizac i jami in tud i samostojna določa v mejah zakona vrsto in obseg pravic iz zdravstvenega zavarovanja za člane skupnosti glede na razpoložljiva sredstva. Vse to določi skupnost s s tatutom in spolšnimi ak t i skujmost i . Zavarovanci sodelujejo p r i samo­upravnem ure jan ju zadev iz pr is to jnost i skup­nost i neposredno in po svoj ih p reds tavn ik ih v skupščini. Skupščina je najvišji organ skupno­st i . Šteje 15 članov, člani pa so izvol jeni za štiri leta. Postopek za izvol itev članov skupščine na­tančno določa statut. Način dela skupščine je določen s pos lovn ikom. Skupščina i m a prav ico in dolžnost, da določi tak program dejavnosti zdravstvenega zavarovanja, da je zagotovljeno zavarovanim osebam učinkovito varstvo. S k r b i tud i , da se prav i lno uvel javl jajo pravice zavaro­vanih oseb, saj odloča o pritožbah zavarovancev in drug ih upravičenih oseb zoper odločbe, k i j i h izdaja K o m u n a l n i zavod za socialno zavarovanje. Skupščina je dolžna skrbet i tud i za rac ionalno poslovanje s sk ladi skupnost i in za ekonomično uporabo sredstev, da b i se zagotovi la sredstva za izvajanje zdravstvenega zavarovanja. V njeno pr is to jnost spada tud i določanje višine oz i roma stopnje pr ispevkov. Da b i mogl i zavarovanci skupnost i uživati pravice, k i j i m gredo po zakonu

i n tem statutu, sklepa skupščina pogodbe z zdravstvenimi zavodi in sporazume z d rug im i organizac i jami . K o t najvišji organ skupnost i skupščina sprejema tud i po predhodni obrav­navi z zavarovanci statut in druge splošne akte.

Zavarovanci sodelujejo p r i oprav l jan ju zadev iz pr is to jnost i skupnost i tako, da na zbor ih za­varovancev razpravl ja jo o posameznih vprašanjih zdravstvenega zavarovanja in potrebnih sredstv ih za njegovo izvajanje, dajejo predloge s tega pod­ročja, obravnavajo letno poročilo skupnost i i n razpravl ja jo o predlogih splošnih aktov skup­nost i . K a d a r odloča skupščina o razdružitvi a l i izločitvi posameznega območja skupnost i , se mo­rajo zavarovanci iz javi t i o tem na re ferendumu.

Z A V A R O V A N E O S E B E

Nov i republiški zakon o zdravstvenem zavaro­vanju določa ist i k rog zavarovanih oseb v kme­t i j skem zdravstvenem zavarovanju, kakor dose­danj i zakon. Po predlogu statuta bodo zavaro­vani , oz i roma se za kmete zavarovance štejejo:

osebe, k i opravl ja jo kmet i j sko dejavnost kot svoj ed in i a l i g lavni pok l i c , če niso zdravstveno zavarovani na drug i podlagi . Zavarovani so tud i člani nj ihovega gospodinjstva, k i j i m n i zdrav­stveno varstvo zagotovljeno po drug ih predp is ih .

Šteje pa se, da oprav l ja kmet i j sko dejavnost kot svoj g lavni pok l i c oseba: — k i se kot lastnik, solastnik, zakupn ik a l i uži­

valec kmet i jskega zemljišča ukvar ja s kakrš­noko l i kmet i j sko dejavnostjo, in je zavezanec pr ispevka ne glede na to, a l i je oproščena tega pr ispevka in ne glede na to, a l i ima še kakšne druge dohodke;

— k i je na podlagi proizvodnega sodelovanja de loma a l i v celot i svoje kmet i j sko posestvo združila z obde lova ln im zemljiščem kmet i j ske gospodarske organizaci je i n je po uspehih svojega dela i n za oddano zemljišče udeležena v dohodku kmet i jske gospodarske organiza­cije, p a n i z n jo v delovnem odnosu ;

— k i se \ pr idob i tne namami kot posameznik pok l i cno ukvar ja z Jovom, r ibo lovom a l i s kakšno drugo kmet i j sko dejavnostjo i n je zavezanec pr ispevka od kmet i j s tva . K o t člani gospodinjstev zavarovancev so za­

varovani : — ožji družinski člani — zakonec i n o t roc i ; — širši družinski člani (starši, s tar i starši, očim,

mačeha, posvoj i tel j i n njegov zakonec, bratje, sestre in vnuk i zavarovanca, k i j i h zavarova­nec preživlja);

— ostal i člani gospodinjstva zavarovanca (brat­je, sestre, s t r i c i , tete, tast i , tašče, svak i , sva­k in je ) , k i opravl ja jo kmet i j sko dejavnost na zavarovančevem gospodarstvu kot ed in i a l i g lavni pok l i c i n se ne štejejo za družinske člane po prejšnji točki. Dal je zagotavlja zakon zdravstveno varstvo še

nas lednj im osebam: — preužitkariem in n j ihov im zakoncem, k i j i m

je preužitek glavni v i r za preživljanje, če niso v ožjem sorodstvu z zavarovancem;

— uživalcem sta ln ih preživnin, k i j i h prejemajo od občinskih skupščin o z i r oma od de lovnih organizaci j i n n j i hov im ožjim družinskim Članom;

— članom družinske i n gospodinjske skupnost i l a s tn ika kmet i jskega zemljišča, k i se na zava­rovančevem posestvu ukvar ja jo s kmet i j sko dejavnostjo kot z ed in im a l i g lavn im pokl i ­cem, niso pa z n j im v de lovnem razmer ju in tud i ne spadajo med družinske člane zavaro­vanca. Z a vse zadnje t r i navedene kategori je je pred­

videno tud i posebno plačevanje pr i spevka za zdravstveno zavarovanje.

K r o g zavarovanih oseb se torej ni menja l , določen je že z zakonom in ga s s ta tutom ni možno spremeni t i .

PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA K M E T O V

Določbe o obsegu zdravstvenega varstva kme­tov so v republiškem zakonu enake de lavskemu zdravstvenemu varstvu. Dočim sedanj i zakon o zdravstvenem zavarovanju po imensko našteva vse bolezni , za katere se zavarovana oseba v ce lot i l ahko zdrav i na račun sk lada zdravstvenega za­varovanja kmetov, pa veljajo v novem zakonu kot brezplačne za kor i s tn ike iste obvezne ob l ike zdravstvenega varstva, kako r so navedene v po­glavju o de lavskem zdravstvenem varstvu. V teh ob l i kah so torej kme t i j sk i zavarovanci popolno­m a izenačen; /. delavci . To izenačenje je dejan­sko tudi na področju dodatn ih prav ic , ker kme­t i j ska skupnost enako kot de 'avska, samosto jno odloča o širini dodatnega zdravstvenega varstva kmetov .

Pred log statuta predvideva še naslednje do­datne ob l ike zdravstvenega zavarovanja: — zdravniške preglede (splošne, specialistične); — zdravl jenje v hosp i ta ln ih zdravstvenih zavodih

(splošnih in spec ia ln ih ) ; — zdravniško nego i n pomoč porodn i cam v

zdravstvenih zavodih in na d o m u ; — zdrav i la in sanitetni mater ia l ; — proteze i n nujne ortopedske pripomočke; — zobozdravstveno varstvo; — prevoze z reševalnim av tomob i l om.

Zarad i lažjega razumevanja obsega vseh na­vedenih ob l ik zdravstvene dejavnost i navajamo nekatere podatke o g ibanju izdatkov za zdrav­stveno varstvo:

I zdatk i d in

zdravniški pregledi zdravl jenje v bolnišn. zdrav i la zobozdrav. o r l op . p r ip . prevoz i Skupa j zdrav. varstvo ost. stroški S K U P A J vsi izdatki

t—I V> I—L M

s 333 347 338 196.723 440.111 223

2,166.759 1,312 063 1,467.136 111 528.586 323.048 403.990 125 208 406 73.856 146.819 201 28.234 14.930 16.389 109 83.708 49.223 84.909 172

3,363.034 1,969.853 2,559.354 130 318.189 209.248 254.626 121

Z.m 22? 2 179.101 2,813.980 129

Gornje številke ka>.cjo na velik porast (30%) izdatkov za zdr . varstvo v obdob ju I-VIII 70 nasprot i enakemu obdob ju leta 1969.

Izreden dv g izdatkov za splošne zdravniške preglede je v glavnem pr ip isa t i v i sokemu zviša­n ju cen tem pregledom v letu 1970.

Večanje izdatkov za zdravstveno varstvo na splošno, bo imelo tudi v kmet i j skem zavarova­n ju za posledico zvišanje pr ispevn ih stopenj. Značilno za f inanciranje kmet i jskega zdravstve­nega zavarovanja je osnova (katas t rsk i doho­dek) od katere se pr i spevk i računajo. Medtem, ko je v de lavskem zavarovanju osnova kosmat i osebni dohodek, k i je vsako leto (deloma zaradi inflacije) večji in zaradi te svoje g ib l j ivost i omo­goča vedno večji dohodek k l jub približno ena­k i m a l i celo nižjim stopnjam, pa so kmet i jske osnove po katast rskem dohodku skoz i vsa leta skoraj nespremenjene. K e r pa stroški zdravstva sk ladno z os ta l im i cenami vsako leto naraščajo, je torej potrebno zaradi nespremenjenih osnov predpisovat i vedno večje stopnje.

Poskusn i izračuni za leto 1971 kažejo, da b i . p r i 100% real izaci j i dohodkov, znašala stopnja pr ispevka zdravstvenega varstva kmetov ca. 30 % od katastrskega dohodka.

P r i tem seveda odpade sedanji republiški pr i ­spevek (8 %).

Zarad i smotrne uporabe pravic iz zdravstve­nega zavarovanja ima skupščina skupnost i kme­tov možnost predpisat i neposredni samoprispe­vek zavarovanih oseb k stroškom za posamezne ob l ike zdravstvenega varstva. V letu 1970 prispe­vajo zavarovane osebe k stroškom zdravstvenega varstva naslednje odstotke: — za vsak o s k r b n i dan zdravl jenja v

splošnih in spec ia ln ih bolnišnicah od 31. dne dalje 10 %

—- za vsak oskrbn i dan zdravl jenja v splošnih in specia lnih bolnišnicah do 30 dn i 2 0 %

•— za porodniško pomoč doma in v bol­nišnici 20 %

— za splošno in special ist, zdravl jenje 20 % — za hišne obiske zd ravn ika 20 % — za zobozdravstveno varstvo 50 % — za ortopedske pripomočke 50 % — za zdrav i la (na recept) d in 4,— — za prevoz z reševalnim av tomob i l om d i n 15,—

K a k o r v de lavskem, tako tud i v kmet i j skem zdravstvenem zavarovanju samoprispevek k stro­škom zdravstvenih storitev n ima namena dodat­no obremenjevat i uporabn ike zdravstvenih uslug, vendar sto j i skupščina skupnost i pred vpraša­n jem uskladi tve izdatkov s stroški. Vsako zniže­vanje samopr ispevka pomeni istočasno zvišanie stopnje pr i spevka . Men imo , da je razprava v zve­zi s spre jemom statuta posebna priložnost, da kme t i j sk i zavarovanci povedo svoje mnenje ka­ko naj skupščina skupnost i usmer ja po l i t iko f inanc i ran ja zdravstvenega varstva.

N a podlag i statističnih in finančnih podatkov o uporab i prav ic l ahko približno ugotovimo zneske, k i so j i h kme t i j sk i zavarovanci sami vplačali kot samoprispevek za zdravstveno var­stvo. Vplačani zneski po vrs tah zdravstvenih dejavnosti so:

d i n — splošno in special ist, zdravl jenje 86.834.— — bolnišnica 240.008.— — zdrav i la 105.063.— — zobozdravstvo 72.300.— — ortop. pripomočki 18.730.— — prevoz i z rešev. av tom. 11.980.—

S k u p a j 534.915.—

Znesk i vplačane part ic ipac i je sicer niso po­po lnoma natančni, ker komuna ln i zavod za soci­a lno zavarovanje ne vod i i n tud i ne more vod i t i kn j i govodsk ih evidenc, vendar so v g lavnem p rav i l n i .

Z a naslednje leto i n napre j , bo skupščina s posebn im sk l epom na podlag i mnenja zavaro­vancev sprejela poseben sklep o višini part ic ipa­cije, ke r sam statut ne bo vseboval določb, k i se občasno menjajo.

U V E L J A V L J A N J E P R A V I C

Pred log novega statuta ne predvideva bistve­n i h raz l ik v pogledu uvel jav l janja prav ic iz zdravstvenega zavarovanja. Se dalje ostane v

veljavi obveznost predlaganja pr i jav in odjav, za uporabo pravic pa obrazec zdravstvene izkaz­nice.

Sk ladno z zakonom imajo zavarovane osebe pravico do proste izbire zdravstvenega zavoda in zd ravn ika na območju gorenjske skupnos t i . Če zavarovane osebe iščejo zdravstveno pomoč p r i zavodih in zd ravn ik ih izven območja te skupnos t i , mora jo same doplačati raz l iko do morebitne višje cene. To seveda ne velja v pr i ­mer ih , ko i zbran i zdravn ik bo ln ika pošlje na specialistični pregled a l i v ustrezno bolnišnico na zdravl jenje in ne v p r imer ih , ko se zavaro­vana oseba ob p r i l i k i potrebe zdravniške pomoči nahaja na območju izven te skupnost i .

Predlog statuta tudi vsebuje sedanjo zakon­sko določbo, da je pogoj uživanja prav ic v redu plačan prispevek. V ta namen bodo zdravstvene izkaznice tudi v bodoče vsako leto potrjene do 30. apr i l a . Po predlogu statuta pa naj ima skupščina skupnost prav ico odobr i t i obročno odplačilo dolga in iz jemoma dovo l i t i potrdi tev zdravstvene izkaznice.

Za raz l iko od sedanj ih predpisov bo v bodoče v p r ime ru zahteve a l i spora na prv i s topnj i od­ločal K o m u n a l n i zavod za soc. zavarovanje, dočim bo pritožbe reševala skupščina skupnos t i in ne več republiški zavod za socialno zavarova­nje. P ro t i odločbi skupščine, pa bo zavarovana oseba lahko vložila tožbo na pr is to jno občinsko sodišče.

V p r imer ih , ko zavarovana oseba n i zadovol j­na z mnenjem a l i načinom zdravl jenja, i m a možnost vložiti pritožbo prot i i zbranemu zdrav­n i k u na zdravniško komis i jo , katere mnenje je dokončno in ga je dalje možno spodbi jat i le v pritožbenem in sodnem postopku.

Končno lahko omen imo možnost pošiljanja na zdravl jenje v tu j ino v p r imer ih , ko zdravlje­nje v domov in i n i uspešno a l i sp loh n i možno. Tako zdravl jenje bo skupščina lahko odobr i l a le na podlagi mnenja najvišje medic inske k l i ­nične ustanove v S R S .

FINANCIRANJE

Statut predvideva f inanciranje sk lada v glav­nem s pr ispevkom, k i ga plačujejo zavarovanci sami . P r i tem gre /a spremembo predpisoval. jp pavšalnega pr ispevka , k i ga n : mogoče več pred­pisat i na zavarovano gospodarstvo, pač pa lahko na člana zavarovančevega gospodinjstva. Tak način pa bo občutno vp l i va l na spremembo s t rukture v obremeni tv i posameznikov.

Posebej je treba povc lar i l i , da republiški za­k o n in zato tudi statut ne predvidevata kot v i r dohodka sk lada sedaj uvedeni 8 % prispevek iz O D od kmet i jske dejavnost i , k i ga trenutno re­pub l i ka odstopa skupnost i . To pomeni , da bo stopnja pr i spevka od K D mora la b i t i znatno višja, če se bo hotelo zbrat i to l iko oz i roma več sredstev kot v letu 1970.

Statut nalaga skupnost i , da določa višino oz i roma stopnje pr ispevkov tako, da se z zbra­n i m i sredstvi kr i je jo vs i i zda tk i sk lada .

Sprememba je tud i v tem, da je nekater im osebam pr i znano svojstvo zavarovanca, vendar za nje plača prispevek v pavšalnem znesku pr i ­s to jna skupščina občine.

Za rad i utečenosti poslov je s s ta tutom pred­videno, da deio v zvezi z ev ident i ranjem, odme­ro in pob i ran jem pr ispevkov tudi v bodoče oprav l ja jo davčne uprave skupščin občin.

Glede zapadlost i pr ispevkov, plačevanja za­m u d n i h obrest i i n zastaranja niso predvidene nobene spremembe.

Sprememba statuta je tudi v tem, da je treba ločeno sestavl jat i finančne načrte dohodkov in izdatkov za zavarovane osebe in za osebe s pri* znan im svojstvom Za oboje je treba tudi ločeno izkazovat i porabo

S k l a d mora imet i obvezno rezervo, k i mora znašati najmanj enomesečni poprečni znesek predv idenih izdatkov za tekoče leto, kar je treba doseči v pet ih le t ih od uveljavitve statuta. To pomeni , da bo v rezervo treba izločiti več kot doslej .

Iz sredstev rezervnega sk lada se kr i j e tudi p r imanjk l ja j za preteklo leto, vendar se mora porabl jen i znesek nadoknad i t i do višine obvezn i rezerve iz dohodka v naslednjem letu, ka r pO" meni , da je treba ustrezno /višati stopnjo p r i spevka.

Druge spremembe glede f inanc i ran ja v tem statutu niso predvidene.

SOBOTA, 10. OKTOBRA 1970

Rešitev nagradne križanke

L SINICA, 7. SADIKA, 13. OTOLARINGOLOG, 15. LANI, 16. ETO, 17. K ILE , 18. LAJNANJE, 21. REN , 22. KI, 23. AO, M - KG, 26. OJE, 29. SKAKALEC, 34. RANG, 36. OKO, 37. °PIK, 39. ANTROPOFOBIJ A, 42. BIOMAT, 43. UDAREC.

Izžrebani reševalci Rešitev nam je poslalo 128 reševalcev. Od teh so bili izžre­

bani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Majda Trilar, Radovljica, Cankarjeva 12, 2. nagrado (20 din) Pavel šifrar, Kranj, Trojarjeva 47, 3. nagrado (10 din) pa Vida Rugale, Kranj. Kidričeva c. 3. Nagrade vam bomo poslali po pošti.

Nag rad na k riža n k a Plit ? ° R A V N O : L P r o d a l a , e c krame, 7. pritok Kolpe iz

"vičkih jezer, 12. dopoldanska kino predstava, 14. strm pa-DoČ- V O d^' 1 5 * E m i I Z a t ° P e k < 1 6 - v r s t a z o f e z nasloni, blazinjak, t u r f ' V a l n i k ' 1 8 - n a z i v z a t r i nordijska božanstva, 19. čir, tvor,

n " . z o °er , 21. ime pisatelja Ujeviča, 22. vrsta peres za tehnič-š l M n ^ a n ^ e ' 2 4 , l m e P i s a t e , J a in pesnika Bora (Vladimir Pav-

26. politje, polivanje, 27. kvasina, 28. del teniške igre, dii P r e d I ° 8 , '1. k n a m prihajajoči izraz za moštvo, športno Na . ° ( l z a n 8 , e 5 č i n e team), 32. tek, slast, volja do jedi, 35. c . a « e Velikonja, 36. človek z velikimi očmi, okač, 38. orno s t o

e v ' n amakanje, 40. babilonsko, kasneje asirsko glavno me-> znano po izkopaninah, 41. rak, vrsta hude bolezni.

B NAVPIČNO: I. posestnik zemlje, kmetovalec, zemljak, 2. h:obč t n i ' U m n l l j u d j e ' 3* a r a b s k i žrebec, 4. čar, 5. prekletstvo, s C e n J e , 6. kemična prvina, kovina (znak Re), 7. nenadna

V a i 8* R l s t o S a v I n - 9 - d e č e k 8 ćudežno svetilko, 10. imeno-skl i p o z i v a n J e . W- s v e t i bik pri starih Egipčanih, 13. sloven-sam r a l e c m pedagog, Slavko, 17. ljubezensko pesništvo, 20. kemlA d o m a c e Pernate živali, 23. španski spolnik, 25. znak za Zna Prvino titan, 26. bankovec določene vrednosti, 27. ime u n i v e r z i t e t n o mesto ob Temzi v Angliji, 28. biblijsko a n . e n e g a Noetovih sinov, prednika semitov, 30. vrata, 33. i n d n ° a m e r i š k i P , s a t e , i grozljivih romanov (Edgar AHan), 34. c°nson|-J S k l š a h o v s k l mojster, 37. stavčna nikalnica, 39. Nicola

• Rešitev pošljite do četrtka, 15. oktobra na naslov: Glas, Trg Z r e v olucije 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: • 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din.

o d p ^ R E N j S K I MUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je Z o i a . s t a - n a arheološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-- ' o tn i ° V l n S k a z b i r k a - v Galeriji v Mestni hiši pa je ob 100. s j 0

1 0 1 Leninovega rojstva na ogled razstava: Lenin in jugo-anska socialistična revolucija.

°glerl D a r ° č tn stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na s t a v

r ePubliška zbirka: Slovenska žena v revoluciji in raz-razsf1 p o r n e n i k i NOB. V II. nadstropju je odprta etnografska

tava Planšarska kultura na Gorenjskem. V £ * P r e šernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, ia) m " " V t e ^ s t a v b i razstavlja slikar Viktor Unger (Avstri-razst 1 2 ' o k t o b r a 1 9 7 0 d a l i e b o v i s t m Prostorih odprta k n ; ; * a v a Bevkovo literarno delo, ki jo je pripravila Osrednja

nl Jznica v Kranju. j 0 ^ e r - j s k e in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10.

u - m od 17. do 19. ure.

| T R Ž N I

Jese

nice

Kra

nj

Trži

č P R E G L E D

Jese

nice

Kra

nj

Trž

ič

j solata 3,50 4 3 1 ajdova moka 6 5 4,50

špinača 3,70 4,50 5 1 | koruzna moka 1,70 4 4,50

korenček 1,80 5 3 i | jajčka 0,70 0,90 0,80

slive 2 — 2 ! [ surovo maslo 24 15 20

jabolka 1,50 1,70 2 j smetana 11,50 10 10

1 pomaranče — 5 - ! | orehi 33 30 28

limone 5,40 5,50 I j klobase 4,20 6 —

I česen 7,60 12 8 | sir skuta 5,90 6 6

j| čebula 2,50 3,80 » 1 | sladko zelje 0,90 2,50 1,50

! fižol — 4,50 « 1 | breskve 4,90 4,50 —

1 pesa 1,40 3 2 | fige 3,70 4,50 —

I kumare — — — 1 paradižnik 3,60 4 2,20

1 paprika — — 3 | krompir 0,80 0,90 1

loterija Poročilo o žrebanju srečk 41.

kola, ki je bilo 8. 10. 1970

Srečke so zadele končnicami din

40 10 70 10

743720 10.000 745790 10.000

11 10 61 10

5051 200 15151 2.000 88291 500

2 6 51662 506 78312 1.006

154252 10.006 565052 10.006

63 20 403 50 693 100

33313 1.000 56643 500

089313 10 000 398823 150.000 696813 10.000

74 20 5544 200

25874 1.020 262734 10.000 75528^ 10.000

5 6 10165 2.006 59985 506 87685 1.006

451885 50.006 730055 10.006

6 6 62556 506

510166 10.006 607856 10.006

27 30 01737 1.000 95837 500

353727 10.030 18 10

04168 500 21808 500

190278 10.000 60549 500 64919 500

206649 10.000 265819 10.000 393739 10.000

Učenci osemletk, pozor

Danes bodo v avli kranj­ske občinske skupščine od­prli razstavo poklicnih šol in dejavnosti poklicnega usmer­janja. Razstava bo odprta vsak dan med sejmom obrti in opreme v Kranju. Zani­miva bo predvsem za tiste, ki obiskujejo sedmi in osmi

Športne prireditve SOBOTA

Kranj — Ob 17.45 na roko­metnem igrišču v Stražišču tekma ženske LCRL Kranj : Kamnik.

Ob 19. uri na rokometnem igrišču v Stražišču tekma moške LCRL Kranj : Kam­nik.

Ob 15. uri na stadionu Stanka Mlakarja tekma SNL Triglav : Slavija.

NEDELJA

Kranj — Ob 10. uri na sta­dionu Stanka Mlakarja roko­metna tekma ženske LCRL Sava : Olimpija B.

Tržič — Ob 10. uri na ro kometnem igrišču os. šole herorja Grajzerja tekma mo­ške SRL Tržič : Slovenj Gra­dec.

Kranjska gora — Ob 10. uri na rokometnem igrišču v Martuljku tekma ženske SRL Kranjska gora : Steklar.

Duplje — Ob 10. uri na ro­kometnem igrišču tekma mo­ške LCRL Duplje : Zagorje.

razred osnovne šole. Obi­ščite razstavo in izkoristite ugodnosti, ki jih je ob tej priliki pripravil Zavod za zaposlovanje delavcev v Kra­nju. Po ogledu razstave si boste lahko ogledali tudi filme iz posameznih strok in poklicev.

škofja Loka — Ob 10. uri na stadionu v Puštalu tekma ženske LCRL Šešir : Steklar B.

Ob 15. uri na stadionu v Puštalu tekma ZCNL L T H : Tabor.

Selce — Ob 10. uri na ro­kometne igrišču tekma žen­ske LCRL Alples B : Usnjar.

Pari I. gorenjske rokomet­ne lige: Tržič B : Sava, Alp­les : Kranj B, Jesenice : še­šir, Križe B : Kr. gora, Žab­nica : Radovljica. II. gorenj­ska liga: Storžič :Duplje B, Alples B : Kranj C, Preddvor : Šešir B, Krvavec : Dij. dom, Besnica : Radovljica B.

Gorenjska nogometna liga — člani: Kranj : Jesenice, Šenčur : Predoslje, Kropa : Alples, Podbrezje : Lesce, Preddvor : Trboje; mladinci: Triglav : LTH, Jesenice : Tr­žič; pionirji: Triglav B : Le­sce, Triglav A : Trboje, Kranj A : Predoslje, Tržič : Alples, Podbrezje : Kranj B, L T H : Šenčur, Jesenice : Na­klo.

—dh

Telefon je pač res silno imenitna zadeva. Z največjo lahkoto te poveže s še tako oddaljenim krajem. Seveda je najbolj pomembno to, da se človek lahko v pižami me­ni z direktorjem, da lahko med pogovorom nemoteno gleda televizijski prenos « o gometne tekme, da se lahko kdaj pa kdaj zaničljivo- na­smehne, se lahko nemarno spakuje in še bi se našlo po­dobnih primerov.

Jaz imam telefon kar na posteljni omarici, kajti, pri-šel sem do zaključka, da ko človek laže, dobi neverjeten navdih za telefoniado. Če ni­sem zaspan, pokličem na pri­mer Hollywood:

»Halo, miss Wood, kako gre kaj- pri vas? Imate lepo vreme? Se je že zdanilo.. .«

»Oh, ah, kar gre. Vreme imamo " lepo, sonce ravno vzhaja- Kako pa pri vas? Sem slišala, da ste posneli en su-per film nagih, je to res? Ka­ko, da me niste prosili za sodelovanje.. .?«

Takole žvrgolenje človeka hitro uspava in tako s span­cem nimam nobenih težav.

Ali: ne počutim se najbo­lje, zato pokličem zdravnika.

»Da vas boli glava pravite? In vročine imate tudi. Aha, mrzlica vas pa ne trese. .. Ne bo hudega. Pokažite je­zik, recite a.«

Pokažem jezik, rečeni aaa-a, dvakrat zakašljam, globo­ko diham in že vem, kqj mi je. Zdravnik me potolaži, mi priporoči dva aspirina hi za­deva je končana, jaz pd sem zopet zdrav, ne da bi za to nekaj ur čakal v čakalnici ambulante.

Da, da, telefon je res pravo okno v svet. Pa ne samo to, človek se z njegovo pomočjo uvrsti v tako imenovane vi­soke kroge. Njegovo ime pa se pojavi v telefonskem ime­niku. . ••«,

In tako se je začelo. »O sosed, .dober dan# me

je ogovoril Mihol. »Ko vas ni bilo domd;vam je v Stano­vanju nekajkrat zvonilo. Pa ja nimate telefona? O, šle pa lini, hitro napredujete.*

»Napredujemo, kakopak,« sem prikimal in kar dobro se mi je zdelo. Nekaj dni za tem je pozvonilo: »Mihola bi rad, vašega soseda, mi je na­ročil, naj vas kar pošljem ponj.«

Pri kulturnikih pogosto vidimo, kako par nas pleza na

par nas.

Humor je dober samo, če se veže z ustvarjanjem.

Boljši je pristen jok kakor ponarejen smeh.

Sanje v spanju koristijo, v budnem stanju škodijo.

Ne material, ustrezajoče človeške odnose potrebujemo.

Naš razum je že marsikaj pokvaril.

Danes mineva večnost mnogih resnic.

Stane Kitific

$ 5 - 3 3 0

Drama v treh dejanjih

In sem šel. Deževalo je in ko se je Mihol v zapacanih čevljih zapodil proti tclefo-nur me je kar stisnilo pri srcu. Potem je Mihol govoril in govoril, dežne kapljice z njegovega plašča pa so nemo­teno kapljale na parket.

»Pa bomo spet biksali,« sem si dejal, kar je pomeni­lo, da sem se sprijaznil z usodo. I

Naslednji dan je zopet zvo­nilo: »Halo, je tam Marička?« •

»Ne, tu ni nobene Maričke-, tu je moško stanovanje« od­govorim in se čudim. Oni pa kar naprej:

»Saj vem, da pri vas ni no­bene Maričke, je pa zato v sosednji stolpnici, v šestem nadstropju. Bi jo poklicali? In dvigalo imajo pokvarjeno, toliko, da boste vedeti.«

Tako sem dirjal do sosed­nje stolpnice, nato pa po stopnicah v šesto nadstropje, pozvonim in odpre mi srčka-no drobno, bi rekel nedolžno dekle.

»Seveda sem Marička. Kaj bi pa radi?« ... »A, telefon. Kdo me pa kliče? Je Peter? Da niste vprašali, kdo kliče? Kako naj pa potem vem, kdo je? Kar pojdite in vprašajte, Iker nisem dala samo enemu številko vašega telefona.«

Tako je šlo naprej. Moj te­lefon je postal okno v svet vsej soseski prav vsem, samo meni ne. Kajti, sedaj nisem več utegnil klicati mednarod­ne, ker bi s tem zasedel Uni­jo za predolgo časa. Zadnjič mi je Mihol dejal: »Poslušaj, kje za vraga si pa bil včeraj celo popoldne? Neka stranka me je klicala, pa se ni nihče javil. Spravil si me ob deset jurjev.«

»Deset jurjev?« sem se ču­dil in kar nerodno mi je. bilo, da jih je po moji krivdi tako zafrenčkal-

V nedeljo popoldan je bil pri nas pravi športni dan za­radi telefona. Ko sem imet ie nekaj prakse, sem športne rezultate kar razobesil na vrata, da so sosedje prišli, vi* deli in odšli.

Veliko prednosti sem Še imel zavoljo telefona, a vseh sedajte res ne bi omenjal. Prišlo je tako daleč, da me znanci niso več klicali po imenu, ampak preprosto osem pet tri nula-

Potem je prišlo tisto glav­no. Spoznal sem prijateljico. Vse večkrat sva bila skupaj, vse pogosteje sem popoldan izostajal od doma in znan­cem tako rekoč zapiral okno v svet. Lagal sem jim, da imam veliko dela, da ostajam

• poptridne kaj še vse. Ne vem, če so ml verjeli, a začeli so me neka­ko nezaupljivo gledati.

Bil je lefr večer, ko sva se Z izvoljenko sprehajala po bližnjem parku. Ona je gru-lila, da bi šlo golobu perje pokonci, ko zagledam Miho­la. »O strela,« me je sprele-telo- »Sedaj sem mrzel. Mi­hol bo vsem sporočil, da fjt vzrok mojega pogostega izo­stajanja od doma čisto na­vadna »kikla«.

Sli smo si nasproti in ko smo se srečali, se je Mihol nasmehnil in pozdravil: »Do­ber večer, osem pet tri tri nula.«

Postalo mi je toplo, kot hi kurili okrog mene. Prijatelji­ca me je pogledala in bušk-nila: »Kaj pa to pomeni, ti­sta številka? Kar tiho, mi ni treba nič razlagati. Jaz ie

vem, kaj pomeni taka števil­ka. Ni treba trditi, da si bil nedolžen, da se je pripetita pomota. . • Da te ni sram. Razbojnik.«

Stekla je čez park. Hotel sem kaj zaklicati za njo, P& mi ni prišlo na misel nit drugega kot — halo. Tega pa tudi nisem hotel, se mi j&

telefon preveč zameril.

• jji

Razo p si la MIHA KLINAR (MESTA, C E S T E IN RAZCESTJA) IV. DEL 138

»Ne bodo ga. Ne delaj s i skrbi!« »Nekdo mora b i t i na oprezu,« se Slavko boji

2 3 Kosirnikovo varnost. »Bom že jaz popazila.« Toda mamin glas je preveč brezskrben, da

. 1 Ji Slavko verjel. Kljub temu pa ji ne oporeka l n odhaja v hišo.

»Lahko noč,« vošči vsem, kakor da odhaja torišč 1 ' h d u r i h z o p e t ootihotapd na

li ^ i ° d a v e c e r je miren, spokojen. Nobenih sum-J l v ' h korakov n i slišati. tišinf e e n°" ^ t r a z ^ D O ' Slavko ne zaupa večerni

4

Kos >sirnik, j a , K o s i r n i k . . . Ce la množica spo­minov od trenutka, ko so se znašli v pohodnem ° a taljonu v is t i desetini Jakob , Jože K n i f i c i n

osirnik, oba z Jesenic i n se spopr i ja te l j i l i , tr-^ ne po l judsk i , marveč cesarjevi vo l j i na ronti, čakali na prvo priložnost, da b i se rešili o n t n e g a p e k | a s pobegom k R u s o m , a j i h je

Potem čakalo novo trpljenje v ujetništvu: težko ? ! l o v močvirnih gozdovih Vjecke gubei nije, do-

e r C a r . i u n i prišlo na mise l , da b i slovanske t e

S t ! . ' ' s k e ujetnike ločil od avs t r i j sk ih i n ogrsk ih h uporab i l kot legionarje v češki in s rbsk i

S 'n, a m u je štrene zmedla revo luc i ja , p r va in ni k * e d r u S a , ker vo jak i i n delavci s prvo A la r z a <lovo l jn i . K o s i r n i k jo je dočakal v k a

n u< a Jakob in Jože v samem Petrogradu, n">or so j u ^ o t d v a osamljenca posla l i še pod

A e r ° n sk im .

»Veš, tud i Jože se je v r n i l , šele p red le tom vrnil.«

M o r d a b i K o s i r n i k govor i l o Jožetu i n R u s i j i i n njeni dokončni zmagi nad angleško, fran­cosko, japonsko in po l jsko intervenci jo i n nad buržoazno-zemljiško-gosposko-belogvardej-sko kontrarevo luc i jo , k i se končala šele lansko jesen z razbi t jem s i l belogvardejskega generala Wrangla in po lomom osvaja lnih načrtov po l j sk ih panov, tako da je zdaj razen na vzhodu, kjer poizkušajo Japonc i z nov imi intervencionistični-m i , a bržkone tudi osvaja ln imi pohodi , ogromna sovjetska država pr iprav l j ena za gospodarsko-družbeno uresničevanje cil jev boljševiške revo­luci je, obenem pa dežela, k i prebuja upanje v zmago delavsko-kmečke stvari tud i v drug ih de­želah, med n j i m i tudi v kra l jev in i S H S , čeprav skuša tamkajšnja oblast, opogumljena z z l omom železničarskega štrajka, i z ruvat i sleherno rdečo k a l , da bi se ne razrasla.

»Mnogi so i z gub i l i vero v našo stvar in po­k l ekn i l i pred nasiljem,« pr ipoveduje K o s i r n i k z nehoteno otožnostjo a l i celo pobitost jo v glasu. Še danes ne more razumet i , zakaj je apr i l a lani centra lni odbor stranke okleval in n i da l .signala za revoluci jo. Je b i l to s t rah pred porazom, kakršnega je doživela madžarska revoluci ja , al i nevera v zrevolucioniranost delavcev in ogromne množice nezadovol jnih kmetov, terjajočih agrar­no reformo? Nevera v množice lastnega l judstva, k i je vsaj, če K o s i r n i k sodi po svoj ih Jesenicah i n zasavskih rev i r j ih , čakalo samo na signal i/ Beograda in Ljubl jane, signal, da se je začelo tam in da so tam prav tako pr iprav l j en i na pre­vzem oblasti kakor v de lavskih k ra j ih . »Pri nas smo že nameraval i prevzeti občino. Iz svoj ih vrst smo že predvidel i župana, nekega Antona Zn idar ja . Jos ip M laka r , pred štrajkom glavni organizator gorenjskih železničarjev, b i vodi l v revoluci jo železničarje, fabriški delavci na Jese­n icah , B l e j sk i Dobrav i i n Javo rn iku , pa so b i l i že tako skoro do zadnjega z nami . Celo vojaška posadka na Jesenicah se je tajno že odločila za našo stran. V o j a k i so b i l i večinoma doma iz K r a n j a in kranjske okol ice. Janez M laka r , doma iz Šenčurja, je skoro vse poznal . S top i l je v

st ik s sovaščanom Peričem, komand i r j em posad­ke, i n Peric je ob l jub i l , da bo stopi l na stran delavstva, če se bo začelo. S top i l z vojsko i n z orožjem,« poudar i K o s i r n i k , nato pa pripove­duje o ve l ik i delavski demonstrac i j i , k i je na­stala , čim so zvedeli , da je na Jesenice pr ipe l ja l ok l opn i v lak vojsko, k i naj b i uk ro t i l a jeseniške železničarje i n delavce. Ogromna množica se je nagnetla pred postajo. Zelezarj i so hotel i pod­pre t i železničarje. Toda vo jakom z oklopnega v laka se je posrečilo na ozkem svetu med po­stajo, bran jar i j ami in Paarov im hote lom preb i t i se skozi gnečo in razpo lov i t i množico, k i so jo potem skušali del pot isn i t i p ro t i tovarni , del pa pro t i Plavžu, kakor pravi jo redkemu kmečkemu nj ivastemu nasel ju zahodno od jeseniškega trga. Delavci v prednj ih vrstah se niso da l i . Delavca Bergman in P intar sta odpela srajci in pozivala vojake, naj le sunejo z bajoneti , če se upajo. Mnog i v sprednj ih vrs tah so imel i p r i sebi re­volverje i n 'ravbšicarke', kratkocevne puške, k i so j ih naprav i l i iz vojaških tako, da so odžagali del cevi. »A kaj ko se je tedaj pojavi ! Mare j . Veš, t ist i Mare j , k i se je izkazal kot podelanec že v naši karanteni nad L jubl jano. Saj se ga spo­minjaš?«

»Kako b i se ga ne?« vzdihne Jakob . Mare j je takrat , ko so pr iprav l ja l i upor prot i zverin­skemu pove l jn iku deboljševizacijske karantene povratn ikov iz Rusi je , major ju Ju l iusu von Teu-telbachu, baronu in veleposestniku v goriških B r d i h in Fur l an i j i , sedaj podporn iku i ta l i j ansk ih skvadrističnih tolp, k i zadnje čase strahuje jo slovenske briške kmete in kolone, a takrat av­s t r i j skemu major ju , k i ima na vesti smrt tistega nesrečnega ital i janskega tržaškega p o v r a t n i k a . . . ja , Marej je že takrat prv i s t isn i l rep med noge, čeprav se je imel za starega preizkušenega so­cia l is ta .

»Niso mi verjel i , ko sem j i m pr ipovedoval , da je Mare j nezaneslj iv i n da nas je pust i l na cedi lu že tedaj in da bi ga ne smel i postav i t i v naš odbor. A kaj sem mogel? Govo r i t i je zna l i n ime l del članstva za seboj.

Nekaj spominov na Koroško

0 b 50-letnici p l eb i s c i t a nap i sa l A N D R E J T IŠLER

Me<* obema vojnama sem šel na Koroško večkrat kot turist a , i romar. Vsakokrat sem se oglasil tudi na uredništvu Koroš­c a Slovenca, ki je tedaj kot tednik izhajal v Celovcu. Kot Predavatelj strokovnega risanja za čevljarje na tržiški obrt-J! š o » sem s svojimi učenci priredil tudi dva peš izleta na K°roško, in sicer leta 1935 v Borovlje, leta 1937 pa čez Oselco J Sele in Borovlje. Za skupni potni list je takrat zadostovalo l e Potrdilo uprave obrtne šole, na katero je pritisnil žig ko­mandir orožniške postaje Sv. Ana pod Ljubeljem - in vse J e bilo v redu.

Moj ih izletov na Koroško r J * bilo konec v letu 1938, varile S t ° p i l " a K a r a "

l94Q L k C 8 a p o l c t n c g a d n c l e t a

so prišli v mo jo delav-t C r ° t rM e bratje: Hanze j , Pe-stv 1 1 1 l l° ' t c 'L m sicer v sprem­ita U o n a 5 t S a mejnega stražni-* b e ž a O r o š k e s o č e z Košuto S e ' k nam K o t znanci so Do*>r " a s o k r c p č a l i i n se od-

u i i . Nac i sU so namreč da l i Jg?i oblast i ukaz , d: J J J j H Hanze i i a kn i

*; r »olj

m o r a J » I Hanzej tako j k voja-

k °ni ; postavi naj se ga n a n a . i bo l j nevaren položaj n a f r o m i . T a k i h ukazov je b i l o v t is t ih časih na Koroškem rnenda več, tako m i je pove­jo seda, že p o k o j n i Hanze j 0 , i i o iz Se l . S Koroške so

prihaja le vse bol j žalostne vesti o preganjanju zavednih Slovencev vseh stanov.

Najbridkejši spomin na Ko­roško — pa tud i najbolj po­nosen sem b i l nanjo takrat — sodi v leto 1942, v čas, ko sem se vklenjen voz i l skoz i domov ino M ik l o v e Zale, mi ­mo znan ih vasi , k jer so pred več kot sto let i Ahace l j , Ja-nežič, E insp i l e r i n drug i bu­d i l i narod , k i »umreti noče«. B i l o je to skoraj istočasno, ko so nacist i leta 1942 sekal i glave, premeščali slovenske duhovn ike i n presel jeval i za­vedne Korošce. In kako nas je tedaj navdušila s lovenska pesem v taborišču Dachau, kjer je vod i l s lovenski zbor koroški pevovodja H a r t m a n .

Po ist i pot i sem se vračal po treh let ih iz koncentraci jske­ga taborišča nazaj v domovi­no. S lovenska Koroška je b i l a takrat sicer zasedena z naši­m i četami, vendar so se mo­rale te na višji ukaz umak­n i t i .

S svo j imi ponovn imi ob i sk i drage Koroške sem po koncu druge svetovne vojne začel takoj po uvedbi maloobmej­nega prometa. V teku petde­set letnih spominov, k i je na tem mestu v sk romnem obse­gu nava jam, se je sicer že mars ika j spremeni lo . Mars i ­kaj je drugače od takra tn ih razmer v Avs t r i j i i n državi S H S , na podlagi ka te r ih so tedaj Korošci v coni A glaso­va l i za Avstr i jo . B i l o je to natanko pred petdeset imi le t i , 10. ok tobra 1920. Za nekaj i manj kot 7000 glasov, k i so j pr ines l i nemško zmago, ne | obsojamo nikogar , z last i ne ' on ih , k i so na osnovi lepo . zvenečih ob l jub vo l i l i za ze- j leni l istek, za Avstr i jo .

Ob koncu svoj ih spominov za 50-letnico p leb isc i ta naj zapišem, da želimo koroškim Slovencem dokončno izpolni­tev vseh ob l jub , dan ih pred petdeset imi let i , z last i t i s t ih , k i j i h navaja člen 7 državne pogodbe iz leta 1955, pa zgra- i ditev slovenske gimnazi je v Celovcu ter m i rno , p lodno sožitje obeh narodov v tej lep i deželi. i

Zaradi popolnejše slike po-vzemimo na kratko še, kar je o koroškem plebiscitu na­pisano v Enciklopediji Jugo­slavije (zvezek 5, str. 325 in 326)!

Gospodarski razvoj in ger-manlzatorski pritisk od srede 19. stol., kot tudi z njima povezana politična struktura, so ustvarili — po neuspelem poskusu osvoboditve koroš­kih Slovencev 1918-19 In po neuspehu jugoslovanskih pred­stavnikov na mirovni konfe­renci v Parizu 1919 zaradi podpore, ki so jo velike sile dale Avstriji — podlago za slovenski neusneh pri plebi­scitu na Koroškem 10. okto­bra 1920 . . K neusnehu so pripomogle tudi različne ne­korektnosti in pristranske odločitve iwmarodne plebi­scitne komlsHff v korist Av­strije. Avstrijska zmaga na plebiscitu le nrinesla razdob­je še močnejše germanizacije — po planu, po katerem bi morali v eni generaciji »do­končati koroško delo pomi­kanja Jezikovne nv~V proti jugu< in ponemčiti vse koroš­ke Slovence . . . kljub svečani izjavi Deželnega zbora pred plebiscitom, da bo pokrajin­ska politika »ščitila jezikovno in nacionalno individualnost« koroških Slovencev in spošto­vala določila mirovne pogod­be o zaščiti manjšin. Uresni­čitev tega plana je prevzela

nase organizacija Heimat-dienst (od 1924 Heimatbund), ki je bila takoj leta 1938 pri­znana kot organizacija naci­stične stranke. Po plebiscitu so bili odpuščeni zavestni slo­venski železniški uslužbenci, v Jugoslavijo pa so morali oditi skoraj vsi slovenski uči­telji in del duhovščine . . .

Po »Anschlussu« je odloča­nje o koroških Slovencih ostalo v rokah Maier-Kaibit-scha, vodje Heimatbunda. 2e leta 1938 so bile ukinjene vse dvojezične šole, odprtih pa je bilo — zaradi čim hitrejše germanizacije — še 60 otroš­kih vrtcev, medtem ko je bilo delo kulturnih in gospo­darskih organizacij koroških Slovencev praktično onemo­gočeno. V jeseni 1939 in v aprilu 1941 so bili ujeti po­membnejši koroški Slovenci, v maju 1942 pa se je začelo izseljevanje slovenskih družin s Koroške, tj. njihovo fizično uničevanje s hitlerjevskimi metodami, od koncentracij­skih taborišč do masovnih likvidacij . . . Konec

Kje je spomenik ?

V stari Jugoslaviji in še prej je stal pred bivšo sodno hišo v Kranju spomenik Janeza Nepomuka, po prihodu Nemcev pa so spomenik odstranili.

Kje je sedaj spomenik? Ali je dovolj zavarovan pred uni­čenjem? V. S.

Spomen ik , za katerega uso­do sprašuje bralec, je dobro ohranjen in sicer je sedaj na notran jem odpr t em dvorišču Gorenjskega muzeja v K r a ­n j u , Tavčarjeva u l i ca št. 43.

Tamka j je spomenik Jane­za N e p o m u k a pravzaprav le začasno deponiran, ker je Si­cer last občinske skupščine, k i je umetn ino pred k a k i m l e tom in po l odkup i l a od prejšnjega las tn ika Joška Majdiča, upokojenega sodni­k a .

V dogledni bodočnosti bo­do naši urban is t i -a rh i t ek t i določili zanj novo lokac i jo , seveda v o k v i r u starega me­stnega ambienta . To delo b o tem lažje, ker so tud i vs i iz­v i rn i načrti za podstavek (k i je b i l v času vojne uničen) ohran jen i .

Spomen ik je po vnanj i po­dob i b i l pravzaprav le vod­n jak s plastično alegori jo o mučeniški s m r t i praškega škofa, poznejšega sve tn ika Janeza Nepomuka . Izklesal je ta zan im iv i spomenik zna­n i s lovenski k i p a r France Berneker . Delo predstav l ja stoječo žalujočo ženo s skle­n j en im i r okam i pred seboj. N e m o zre na pol ležečega du­hovn ika , k i se utapljajoč za­man u p i r a l o vkam dveh or­jaških pol ipov. Obe človeški f igur i sta izk lesani v narav­n i ve l ikos t i .

M o r d a vel ja še omenLti, d a je b i l spominsk i vodnjak iz­klesan že 1. 1910, i n sicer v sm i s lu vo l i l a trgovca Ivana N e p o m u k a Majdiča, k i je u m r l 1. 1908.

Vodn jak so o d k r i l i 1. 1911. Postavl jen je b i l na malem trgu pred nekdan j im sodi­ščem ob Koroški cesti (sedaj je na tem mestu hotel Cre­ina ) .

S p o m i n s k i vodnjak je sta l p red sodiščem vse do priho­da okupator ja v K r a n j . Da b i spomenik oh ran i l , je tr­govčev s in vodnjak razstav i l i n ga shran i l v klet i svoje h i ­še, k i je stala v bližini. Ve­l ja la pa je Berneker jeva pla­s t ika dolgo časa za prvo in edino kran jsko spomeniško umetn ino .

Preseneča dejstvo, da je prav po zaslugi Majdičeve rodbine( k i pa n i istovetna z drugo k ran j sko Majdičevo rodbino , lastnico m l ina in elektrarne ob Savi ) dob i l K r a n j še drugo k ipa r sko umetn ino visoke vrednost i : na starem kran j skem poko­pališču, pozneje preurejenem v Prešernov gaj, stoj i ob juž­nem obz id ju mavzolej rodbi­ne Ivana Majdiča, k i daje streho ve l ikemu rel iefu iz kararskega marmor j a , pred­stavljajoč t rume angelov, k i pomagajo dušam v ra j . To iz jemno lepo k iparsko stvari­tev je izdelal k i pa r Ivan Za­jec, av tor l jubl janskega Pre­šernovega spomenika .

Delo obeh umetn ikov , F ran­ceta Berneker ja (1874— 1932) in Ivana Zajca (1869— 1952), so danes z zakonom zaščite­na. Izreči moramo priznanje Majdičevi r odb in i , k i je obo­gat i la K r a n j z de l ima tako znameni t ih umetn ikov .

Črtomir Zoreč

Spet glas vpijočega v puščavi?

Spremljam razne večkratne umestne predloge tov. Č. Zor-ca v lokalnem glasilu Gorenjske, ker mi je prav tako pri srcu kultura kraja, v katerem živim in nasploh.

Tuda sama sem te povzdignila svoj glas na tem področju in vzburila duhove, ker pač resnica boli.

V eni zadnjih številk Glasa se tov. č. Zoreč upravičeno zgraža nad predprostorom gledališča, ki bo kljub vsemu na žalost še naprej parkirni prostor — ne pa Prešernov in Tali-jin ter kulturnih proslav nasploh.

Čudim se, da se zaradi obiskovalcev in ljubiteljev gledali­šča ne oglasi in ne podpre tov. Zorca uprava Prešernovega gledališča, saj je znano, da si moraš ob predstavah stežka utirati pot skozi džunglo vozil, da prideš do gledališča.

Podobno je z osamljenim Prešernom, ki tako idi izza vozil. In otroci, ki ga obiskujejo, ter razne delegacije. Podrli pa bo­do ali so baje še tisto nekaj zelenila- Zakaj se ne oglasi tudi Svet za kulturo?

Laiki smo v projektiranju raznih naprav, toda po zdravi pameti bi se dalo v Kranju marsikaj drugače narediti in to Z minimalnimi sredstvi.

Ali bo res postal Kranj ena sama betonska džungla s po­plavo pločevine?

Kaj naj bi sicer tujce še zanimalo v našem mestu oziroma kaj naj bi imel še zanimivega videti v našem mestu? Betona in pločevine ima ie doma iovolj. D. K.

kulturno literarno in politični) preteh/c^i

S tem zapisom nadaljuje­mo pr ipoved o K a m n i k u in njegovih l judeh. Naš zadnj i sestavek v tej r u b r i k i je b i l objavl jen že 19. septembra 1.1. To povem zato, da bo bralec našel n i t , k i veže prejšnji konec i n tale zače­tek.

V besedi smo imel i J u r i j a Jap l ja , vr lega Kamničana, pisatel ja i n preporodi te l ja iz­pred poldrugega stoletja. K m i s l i m , k i smo m u j i h zad­njič posvet i l i , njegovi oseb­nost i in njegovemu književ­nemu delu, l ahko še pr is tav i ­mo sodbo, k i j o je o J a p l j u izrekel blagi An ton M a r t i n Slomšek.

»Ako pomis l imo na čas, v katerem je Jur i j Japel j živel, in preštejemo njegove spise pa tud i vse drugo njegovo težavno preporodi te l j sko de­lo, prepričamo se lahko , ka­ko dobrega duha je b i l . Z n j i m je oživljal svoje l jud­stvo in pr i zna t i moramo po vsej p rav i c i , da je b i l Japel j biser najiskrenejših rodol ju­bov naših, ka r j i h je kdaj nos i la zeml ja slovenska!«

Nič manj laskavo ne oce­njuje pomen J u r i j a Jap l j a kamniški zgodovinopisec L ju ­devit Stiasnjr.

»Jurij Japel j je b i l v resni­c i dober, vzoren duhovnik , goreč narodnjak, umen in nadarjen pisatel j , l jubezniv mlad ino l jub , pr i jate l j šolstvu in požrtvovalen človekoljub. B i l je samozavesten, razbo­r i t , cel mož — prava sloven­ska korenina.«

SKRITA PLOŠČA

za slovenske rodol jube. Plo­šče, dobro kamuf l i rane na podstrešju, okupator p i od­k r i l . Medtem so Nemc i dr, Ju l i j a Polca aret i ra l i in ga po dvomesečnem zaporu v K a m n i k u in Begunjah kot talca ust re l i l i . Padel je sku­paj s še 24 talc i v Št. V i d u nad L jubl jano. To je b i lo 31. januar ja 1944. Dr . Po lcu je

bi lo tedaj že 60 l e t . . . Šele po končani drug i sve­

tovni vo jn i , k o so preurejali nekdanje podstrešje v stano­vanja, so delavci odk r i l i plo­ščo, k i jo je dr . Polec tako skrbno s k r i l . In tako so Kammčani po 25 let ih — leta 1966 — le vz ida l i ploščo na mesto, k i ga je poko jn i dr. Polec določil že 1. 1941.

L A NA H •

' v l UŠI,K! j L A NA H MF.5TU SE itt RODIL"

J anez N e p o m u k šlaker (rojen v K a m n i k u leta 1791) je b i l dolga leta

katehet i n spovednik v ur-šulinskem samostanu v L jub­l jan i , šele po 22 let ih se je odpovedal tej službi.

Doživel pa je Janez šlaker za življenja ob i lo časti: po­stal je šolski svetnik, častni

i meščan l jub l j ansk i i n kano-; n ik . B i l je predsednik imo-

vite K ran j ske hrani ln ice , po-1 skrbe l je za poko jn ine uči-J t e l j sk im vdovam, podp i ra l je

di jake in s i romake. V svo j i opo rok i je zapust i l k a r 7000 goldinarjev (po današnji vrednost i približno 14 mi l i jo ­nov S d in) za dobrodelne ustanove.

K l j u b vsem tem v i s o k i m častem in d o b r i m dejanjem pa b i b i l Šlaker danes pozab­l jen, če ga ne b i l i t e rarna zgodovina omenja la v zvezi s Prešernovo pesmijo N u n a in

, kanarček. S leherno ime, tako j a l i drugače povezano s Pre-; šernom, pa postane iznenada

P riložnost je sedaj še za . pr ipoved o usodi Jap- j ljeve spominske plošče,

k i je vz idana na pročelju stavbe v Ma i s t r ov i u l i c i št. 7.

Zdravn ik dr . Ju l i j Polec, lastnik hiše v Ma i s t r o v i u l i c i j št. 7 (ta hiša sto j i na teme­l j i h Japljevega rojstnega do­ma), je da l na svoje stroške izdelat i ploščo, k i naj b i mi ­moidočim pr ipovedovala, da je b i l tu doma zaslužni slo­venski pisatel j i n preporodi­te l j . D r . Polec je namerava l to ploščo vz idat i v pročelje svoje hiše na p om lad 1. 1941. P r ihod okupator ja pa m u je to preprečil. D r . Polec je ploščo s k r i l na podstrešju, da je okupator jev i agenti ne bi našli.

Res so Nemc i zd ravn ika I pregnali iz njegove hiše; v lepo stavbo pa se je vse l i l ; z loglasni gestapo. Hiša je po- Polčeva hiša (Maistrova ul. 7) sta la h k r a t i tud i mučilnica z Japljevo spominsko ploščo

nesmrtno — spomin mu podaljšal pesnikov genij • • •

»S pesmijo N u n a in kanar­ček je Prešeren poveličal od­poved l jubl janske uršulinke, sestre Ignacije Engelshausno-ve, k i se je 1. 1839 zaljubila v nunskega spovednika Jan^ za šlakerja, a je ljubezen v

sebi zatr la . »Tako dr. Anto " S lodnjak,

Spričo govoric o tej prepo vedani l jubezni , k i so se ted*J raznašale po L jub l j an i , je n a ' p isa l Prešeren v robatem P 3 ' skv i l u na l jub l janske u s t a " 0 " ve tud i nekaj grob ih verz°v o nenravstvenem življenji l jub l j ansk ih uršulink, n' x^n\' gujoč na to, ka r so raznašaM o sestr i Ignaci j i in šlakerjU' — K o pa se je Prešeren P°j zneje prepričal, da je s t ° r ' obema kr i v i co i n ko je v P 0^ govor ih s pa t rom BenveOj* tom sprevidel njegovo P o V . ' nost v podobni zadevi, P napisal pesem o nuni ' kanarčku in v njej u P o d o ^ ! l jubezensko hrepenenje in ° poved mlade samostanke.«

Saj v pretres l j iv i pesnitvi m lada redovnica sama s v c t ^ je kanarčku — k i pa j c

pr ispodoba njenega srčneg hrepenenja po l jubezni in P° svobodnem življenju — "3/ zapust i tesno samostansk zidovje in njeno celico.

K e r pa nas vse — da stvar le v zvezi s Prešernora — vznemir ja in s i l i k P ' e r T \ e

a

n i t i radovednost i , bo r n o r f l

le prav, še kaj povedati uršulinki, k i je b i l a povod i prelepo pesnitev Nuna kanarček.

(Dalje prihodnjič) Črtomir Zore«

SOBOTA, 10. OKTOBRA 1970 & * » S T R A M

MODNA HISA

Z a iesensko-zimsko se-Z O n o 70-7i je Modna h l š a v Ljubljani pri-Povila bogato kolekci-JO ek-skluzivnih mode-

0 v ženskih plaščev in k°stimov v aktualnih pedalih, barvah in *r°Hh, tako da bo lah-

° Vsaka ženska našla s e b t primeren model

Srečanje Vračala sem se iz mesta, ko pred seboj

nenadoma zagledam staro ženico, k i je s težavo r i n i l a po ln voziček drv. B i l a je sredi fclrnca in komaj je premagovala težo bremen;. . Sk l en i l a sem, da j i bom poma­gala. S top i la sem torej k njej, zgrab i la za ročaj in kot b i m ign i l sva b i l i na v rhu .

»Mamca, pust i te , bom že jaz vlekla,« sem rek la in j o pr i je la pod pazduho, saj je težko sopla, noge pa so j o komaj nosi le.

»Hvala deklic! In bod i vesela, da s i mlada, da imaš starše, k i skrb i j o zate. Lepo je, če spoštuješ starejše l jud i in j i m takole pomagaš. Ved i , da smo sicer betež-n i , vendar mars ika j znamo. K a r boš zdaj v mladost i dobrega stor i la , to pričakuj na starost od drugih,« je r ek la .

Z zanimanjem sem jo poslušala. Sedla je na voziček, si o t r la potne srage in poča­si nadal jevala:

»Veš, jaz pa n i m a m nikogar , k i bi po­skrbe l zame, k i b i m i privoščil lepo besedo in vsaj malo pomoči. V s i me gle­dajo post ran i , vsem sem v napoto. Gospo­dinja v hiši, k jer b ivam kot podnajemnica.

se znaša nad menoj , čeprav j i pomagam po svoj ih najboljših močeh, paz im na otroke, čistim stanovanje in k r m i m živali. Gospodar ju grem na živce. Očita m i , da živim od njegovih žuljev in da povzročam same nepri jetnost i . S i t a sem življenja, samo u m r l a b i še rada v m i r u . Prav n iko­gar n i m a m ; mož in dva sinova sta padla v par t i zan ih , hčerki pa sta odšli v Nem­čijo, se tam poročili in ustvar i l i družino. N i j i m a kaj dost i zame. E h , vse življenje sem b i l a nesrečna, toda tako slabo kot sedaj m i n i šlo še n iko l i . . .«

Iz oguljene malhe je pr i v l ek la robec in s i z n j im obr isa la solze. Uboga mamca! še sedaj ve l ikokrat m i s l im nanjo. V i d i m jo pred seboj, drobno, uvelo, izžeto od dela, i n nenadoma postanem besna na l jud i , k i ne razumejo, da star človek zasluži spošto­vanje, da se pod uvelo kožo skr i va dobro, pošteno, l jubezni polno srce. Rada b i vedela, zakaj mora b i t i tako?

L jub i ca Ho r va t i n , Zvirče 11, p. Tržič

Spominjam s e Rod i l sem se na Laborah

p r i K r a n j u . Iz porodnišnice me je mamica odnesla v Struževo, kjer smo takrat stanoval i . Tam sem tudi sho­d i l .

Spomin j am se, da sem se vedno rad pod i l po ve l ikem dvorišču, k i je obdano z be­

tonsko ograjo. Zabavno je bi­lo grebsti v kup peska v ko­tu. Pred mano n i b i l a varna nobena kokoš a l i petel in, k i se je pojav i l v bližini, če sem kuro uspel ujet i , sem jo pre­našal naokrog in božal, dok­ler se me n i navsezadnje na­veličala in me krepko kavs-

Prvič na Stolu Nekaj planincev preddvor-

ske osemletke se je med po­čitnicami udeležilo zanimive­ga izleta na Sto l . B i l o je 7. ju l i j a . Zgodaj z jutraj smo se z v l akom odpel ja l i do Žirov­nice, tam izstopi l i in vzeli pot pod noge. Po enourni ho­j i smo prišli do Valvasorje­vega doma in si neko l iko od­dahn i l i . Toda počitek n i tra­ja l dolgo. Že smo začeli vzpon na sam Sto l , k i je naj­višji v rh v Ka ravankah in mer i 2236 metrov. N a v rhu stoj i Prešernova koča, k jer smo tud i prenočili. Z jutraj smo potem kren i l i p ro t i Ce­

lovški koči in vmes občudo­val i vabl j ivo p lan insko cvet­je ter videl i gamse, k i so se spuščali po sneženih j e z ik ih .

Pot domov nas je vodi la čez Zelenico in naprej na L jube l j , k a m o r smo pr ispe l i precej u t ru jen i . Izlet mi je b i l zelo všeč. Tovarišici, k i nas vedi po gorah, sem zares hvaležen, kaj t i omogoča nam spoznavati čudovit p lan insk i svet.

M a r k o Nagl ic , 5. razred os. š. Mat i j a Val javec, Preddvor

Na fug Vsako leto hodiva z mamo \

v gozd po kostanj. Že več je­seni zapored opazujeva škor- j ce, ki se zbirajo sredi polja, na telegrafskih žicah. Veliko, zelo veliko jih je in njihovo i Žvr golen je se čuje daleč na- ! okrog. Z mamo obstaneva in poslušava klepet. Zdi se mi, j da neprenehoma ponavljajo: ' »Na jug, na jug!«

»Ko bi vedeli, kakšna na­porna pot vas čaka.« jim re­čem, a me nočejo slišati. Mlaj­ši škorci kar naprej sprašu- j jejo starejše, kdaj bodo lah­ko vzleteli. i

»Na jug gremo, tja, kjer ni mraza,« govorijo. Zbor ma­mic jih opozarja, da je jug daleč, da je pot do tjakaj presneto težavna-

»Da zelo je naporna," jim glasno pritrdim. Škorčki se ozre jo navzdol proti meni. Neka i časa so Čisto tiho, le gledajo me. A kmalu znova oživijo in z.akričijo: »Na jug, na jug!« Potem se dvignejo in odjadrajo, jaz pa jim za­želim srečno pot.

Mojca Poljane, 3 razred os š. Stanka Mlakarja, Šenčur

ni la . Zavp i l sem, jo i zpust i l in stekel v hišo.

Kasneje smo dob i l i izredno hudega petelina, zaradi kate­rega si nisem več upal b l i zu . Raje sem ušel z vr ta i n po­iska l A n d rej ko, Matjaža in Franc i ja . Dost ikrat smo se skupaj igral i . Potem se je na­ša družina presel i la v U l i co X X X I divizi je, kjer sem si našel nove pri jatel je. Toda na moj ro jstni kraj me ve­žejo mnogi pr i je tn i spomin i .

M a r k o Žibert, 4. razred os. š. France Prešeren, K r a n j

Po kostanj S tovarišico učiteljico smo

se domen i l i , da bomo ob p rv i priložnosti k ren i l i v gozd po prav i kostanj . Res smo se ne­kega sončnega dne zbra l i pred traško šolo in j o m i m o Starega dvora ubra l i p ro t i školji L o k i . Pot nas je nato vodi la m imo loškega gradu in čez Kance l j v goščavo pod L u b n i k o m . Vso pot smo pr id ­no iska l i kostanj in gobe ter zb i ra l i jesensko listje, če­prav je pot na L u b n i k s t rma in dolga, nas vse to n i prav nič mot i lo . Jasno vreme je omogočalo čudovit razgled i n zelo razločno smo v ide l i pod seboj škofjo Loko , K r a n j in v dal javi celo obrise L jub­ljane. Nepozaben je b i l tud i pogled na razdrapane vrho­ve Jul i jcev in Kamniških pla­n in .

Vo jka Mel ihen, os. š. Cvetko GtJar , Škofja L o k a

K teli na

Golnik Že pred tednom dn i so

zd ravn ik i mojo teto pos la l i na Go ln ik . Ves čas je mora la ležati v postel j i , zato smo so domeni l i , da jo v nedeljo ob i ­ščemo. Mama je pros i la s t r i ­ca S lavka , ko je popo ldan prišel na obisk, če b i nas hotel popel jat i s svo j im av­tomob i l om, in pr i vo l i l je.

Pot pod gorami je b i la p r i ­jetna, ka j t i nad nami so se dvigal i v i sok i , ošiljeni vrho­v i Zaplate, Storžiča, Kališča in drug ih vzpetin. K o smo se peljal i skozi Trstenik, sem ob cesti zagledal tablo, na kater i je pisalo: Go ln ik 4 k m . K m a ­lu potem smo v dal jav i uz r l i streho bolnišnice. S t r i c je pr i t i sn i l na p l i n in kot b i mign i l smo bi l i pred vhodom v stavbo.

Do tete smo prišli po dol ­g ih stopnicah, žalostno je le­žala na postel j i in šele ko nas je zagledala, so se j i usta razlezla v nasmeh. S t op i l i smo bliže, ji s t isni l i r oko i n izročili dar i la ter šopek cvet­j a Zan ima la se je, kako je doma, kaj je novega in po­dobno, žal je b i lo razgovora h i t ro konec, ka j t i zvonec je oznani l , da bo treba i t i .

Teti je obisk vel iko pome­n i l . K o smo odhaja l i , je b i l a dobre volje in zdelo se je, da j i gre na bolje.

Franc Dolinšek, os. š. Ma t i j a Val javec, Preddvor

Srečanje z ježom

Prejšnja nedelja je b i la le­pa in sončna, zato sem se od­ločila, da obiščem teto. Pot me je vodi la skoz i sadovnjak. B r o d i l a sem po t rav i , ko na­enkrat zaslišim šum. Pr iha ­j a l je od bližnjega drevesa. Čeprav me je postalo ma l o strah, sem vseeno pogledala, kaj b i utegni lo b i t i . Zagleda­la sem ježa, k i je na h r b t u na bodicah nosi l hruško. N i me videl . Začela sem ga za­sledovati in k m a l u ugotovi la , da gre prot i gozdu, k i se za­čenja čisto b l i zu sadovnjaka. Pod s tar im hrastom je ime l že pr iprav l j eno bivališče. Opazovala sem še nekaj ča­sa, potem pa me je zmo t i l a m a m : in skupaj sva odšli na­prej k teti.

Anka Dami jan , 5. razred os. š. Cvetko Go lar , škofja L o k a '

iS ŠOLSKIH KLOPI

vezenine Od začetka avgusta je v poslopju Tovarne čipk in vezenin na Bledu odprta na novo opremljena trgo­vina. V njej je mogoče kupiti vse izdelke tovarne od spalnih srajc, jutranjk, zaves, prtov in drugih ve­zenih izdelkov do najno­vejših modelov oblek in bluz. Razen tega v trgo­vini prodajajo tudi izdelke z napakami ter kilogram­sko blago po ugodnih

cenah.

Trgovina je odprta od 10. do 12. in od 14. do 19. ure.

Marta odgovarja Marija z Jesenic — V dar

sem dob i la kos blaga 200 X X 150 c m . P r o s im , svetujte m i , kaj naj s i sešijem. S ta ra sem 25 let, v i soka 155 c m , tehtam 53 kg . I m a m kratek vrat in široka ramena, rada pa sem tud i moderno oble­čena.

Marta — Iz blaga, k i ga imate, si sešijte brezrokav­n ik . Naj bo zelo dolg, tako da je le k a k i h 10 do 15 c m krajši od k r i l a a l i obleke, k i jo nosite spodaj . Zapenja se z ma jhn im i gumbi in je brez vsak ih drug ih dodatkov. Če še nosite k r a tka k r i l a , si lah­ko omis l i t e še k r i l o iz istega blaga kot je brezrokavnik , le žepi, pas in spodnj i rob naj bodo v dre p barv i a l i be l i . Pas naj na k r i l o ne bo pr i -šit, saj ga sicer ne boste mo­gl i nos i t i k nobeni d rug i ob lek i a l i k r i l u . Žepi so okrog l i in prečno čez sredino rezani .

Če nosite neko l iko daljša k r i l a , pa dokupi te nekaj bla­ga iste kval itete i n k r i l o tako kombin i ra j t e .

Vaši vratn i izrezi naj bodo glede na to, da imate kratek vrat, koničasti a l i pa nosite ovratn ike , k i so odmakn jen i od vra tu . Šalov ov i t ih oko l i v ra tu ne nosite.

iiiiii!iiii;ffi;:i::i2fiii!ifiiiiniHMiiim^

W Se o medu Pri nas uporabljamo med

v gospodinjstvu zelo malo. Čeprav je naše čebelarstvo zelo znano in ima tradicijo, pa smo v uživanju medu ze-

Nadležne mravlje

Mravlje se včasih kar ne­nadoma pojavijo v sicer vzorno čistih kuhinjah, na­padejo pa celo tiste prostore, ki s pripravo hrane nimajo nobene zveze, če ste odkrili odprtino, skozi katero pri­hajajo v stanovanje nezaže­leni gosti, potem razpršite okoli te odprtine večjo mno­žino kakšnega dobrega sred­stva zoper mrčes. Lahko pa preizkusite tudi naravno sredstvo proti mravljam. Ve­jice obmorskega lovorja pri-vežemo v kote omar ali pa liste položimo pred odprtine, skozi katere prihaja nadležni

lo daleč za drugimi deželami. Navadno pravimo, da je med za otroke kar pa ni res- Mar­sikomu bi zelo prijat kot namaz za kruh za malico, da ne govorimo o uživanju me­du za zajtrk ali za večerjo. Gospodinje zelo redko s peče­jo medeno pecivo, prav tako redka je tudi medena potica, ki je bila nekdaj bolj znana, danes pa je le pozabljena slo­venska narodna jed. Da ne govorimo o medenih štruk-Ijih, za katere marsikdo še slišal ni. . .

Ni vseeno, kako med uži­vamo. Večje količine zaužite­ga medu naše telo ne more tako temeljito izkoristiti. Ne­kateri radi sladkajo z medom mleko, čaj ali kavo. Vendar pa je potrebno pri tem po­vedati, da medu ne smemo umešati v prevroče pijače ali jedi. S preveliko vročino namreč uničimo v medu fer-mente, ki so za človeški orga­nizem zelo dragoceni.

Srce v obari Potrebujemo: 70 dkg srca,

s lano vodo, jušno zelenjavo, 1 žlico maščobe, 1 žlico se­sekljane prekajene slanine, 2 H ic i sesekljane čebule, 1 žiico sesekljanega pateršilja, 2 žlici moke, k is , juho, t imi ­jan , lovorov l ist in košček limone.

Srce skuhamo v slani vodi z jušno zelenjavo vred. Ku­hano zrežemo na tanke re­zine. Na maščobi in slanini zarumenimo čebulo, peteršilj in moko. Ko moka zarumeni, dodamo zrezano srce, prili-jemo juho in kis, dodamo timijan, lovorov list in li­mono. Ponudimo s polento.

Ledvice z gobami

Potrebujemo: 70 dkg teleč­j i h a l i sv in j sk ih ledvic, 5 dkg maščobe, 8 dkg čebule, 15 dkg gob, 2 dkg moke, vodo a l i juho , 3 žlice vina in sol .

Ledvice zrežemo na tanke liste. N a maščobi zarume­n imo čebulo, dodamo ledvice in dušimo. Nato dodamo zre-zane gobe, potresemo z mo­ko in neko l iko prepra/.mo. Na to zal i jemo z vodo al i ju ­ho i n v inom. Dobro prevre-mo in so l imo.

Jesenski džem

Potrebujemo: 1 kg hrušk, 1 k g jabo lk , 1 kg češpelj, 75 d k g s ladkor ja , osminko l i t ra vode, sok ene l imone.

Olupl jene hruške in jabo lka zrežemo na četrtine, j i m od­st ran imo peščišče. Češpljam izt isnemo koščice. V vodo de-nemo pol s ladkor ja in ga ku­hamo, da se sčisti. Umazane pene pob i ramo. V tem slad­ko r ju prekuhamo hruške. K o so na pol mehke, dodamo še j abo lka i n češplje ter kuha­mo 15 m inut . Po tem prime­šamo še ostanek s ladkor ja in kuhamo še 10 minut . Z dže­m o m do roba napo ln imo ogrete kozarce, še vroče za-vežemo s celofanom in poča­si oh lad imo.

KAJENJE III Marsikoga zanima, kako

bi se dalo še pravočasno ugotoviti, da je nekdo zbolel za rakom na plju­čih. V vseh primerih bo­lezni ni mogoče takoj od kriti. Po mnenju zdravni kov so najbolj uspešni po odkrivanju bolezni redni pregledi v dispanzerju za pljučne bolezni in tuber­kulozo. Prav bi bilo, če enkrat na leto obiskal dispanzer za pljučne bo­lezni in tuberkulozo vsak ki je že bil star 45 let. To starostno obdobje je nan* reč najbolj nevarno za pljučnega raka.

Vsaka štiri leta imamo v Sloveniji obvezno fluo-rografiranje za vse, ki so že bili stari 24 let. Pri teh slikanjih se vsakič odkri je tudi nekaj bolnikov * rakom na pljučih

Zdravniki menijo, da oe sme brez zdravniškega pregleda noben kašelj tra­jati več kot 2 tednai P0* sebno nevaren je suh 1° dražeč kašelj. Le redko ima bolnik ob kašlju tudi temperaturo. Tudi ponav Ijajoče se pljučnice 1

istem delu pljuč so la!" 1 0

znak rakastega obolei'J3' V takih primerih je trejj* iti k zdravniku, ki poŠlJe

na pregled v dlspa n 7* e^ Hitreje pa je, če gre b°J nik naravnost »na ren gen«. Za tak pregled na«* reč napotnica ni potrebo3'

Če vas že dlje časa U»u' či kašelj in vam povzroC skrbi, potem je taka P0^ nujna, če ste zboleli, P tem se boste na ta n ... še pravočasno pozdravi Pot na rentgen pa je vre* na truda tudi zato, da človek otrese skrbi svoje zdravje. ,i

Hudo narobe je čaka* vse dotlej, ko že opaž' 0 1, kri v izpljunku. Nekater bolniki tožijo, da j " 1 * dlje časa boli na toć" občutenih delih v Vrst^ ko niti še nimajo h u ' s C ^ j kašlja. Takih bolečin ^ treba puščati vnemar je treba poiskati zdrav ško pomoč. j , e

Na drugi strani P 3 ^ morem mimo tega, , marsikdo ob vsakemJ^ {. poznem obolenju in J^ga ju v žrelu in grlu, k j v

spremlja kašelj, živi r'ifca'

prepričanju, da ima »* j . Zdravljenje takih b<> kov je vselej manj l , s P ^ no in tr-.ija dalj časa.

dr. Tone K ° Š , f

DRUŽINSKI POMENKI

Lepa izbira jesenske obutve

Alpina Žiri

Cenjeni potrošniki izkoristite!

Predsezonska prodafa ženskih škornjev in smučarske obutve po znižanih cenah v prodajalnah Alpina Kranj, Škofja Loka in Jesenice

taa I s i

•J, I«'!- -' V l ' a n ' t o nabavite naše stavbno pohištvo v ma-S j ^ r o t t ^ i n i t rgov in i »Jelovica« v Sko f j i L o k i in po-W V ? u n ' C a n * g radben im mate r i a l om »Smreke« Ija"*- »Slovenjjales« L jub l j ana , »Lesnine« L jub-»Ki1Jf' > > P o trounil i « M u r s k a Sobota , »Murka« Lesce i n

Termika industrijsko in montažno podjetje za izolacije Ljubljana, Kamniška ul. 25 razglaša prosta delovna mesta:

18 N K delavcev za pro izvodnjo v treh izmenah v obra tu Tra­ta in Bodov i je p r i škof j i L o k i , za določen čas do vključno 31. 12. 1970.

Osebni dohodek po p rav i l n i ku o del i tv i osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj al i po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite n a naslov Te rmika . obrat Trata p r i Škof j i L o k i v r oku 15 d in od dneva ob­jave.

K o m i s i j a za razpis delovnega mesta direktor­j a podjet ja

O B R T N I K Škofja Loka, Blaživa ulica 3 razpisuje delovno mesto

direktorja Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: da je komerc ia l i s t z višjo strokovno izobrazbo in 8-letno prakso na vodi lnem delovnem mestu a l i srednjo s t rokovno izobrazbo Z 10-letno prakso na vod i lnem delovnem mestu in poznavanje trgovi­ne s kov insko stroko. Pismene ponudbe s k r a tk im življenjepisom in dokumentac i jo predložite v r oku 15 dni od dneva objave v časopisu razpisni komis i j i podjetja Obrt­nik škofja Loka , Blaževa u l i ca 3.

Prevozniško podjetje

Transport Radovljica

vab i k sodelovanju:

avtokleparja pogoj : kva l i f i c i ran avtoklepar in 2 leti delov­n ih izkušenj,

varilca pogoj: kva l i f i c i ran vari lce izkušeni

2 leti de lovnih

Pismene ponudbe s k r a t k i m življenjepisom i n z dokaz i l i o s t rokovn i i zobrazbi sprejema uprava podjet ja v Radov l j i c i , Kosovelova 2

S E N T A ,

SKLADIŠČE K R A N J ,

Tavčarjeva 31, tel 22-053

Odkupuje vse žitarice -zamenjava žitarice za vse vrste moke Prodaja naj kvalitetnejšo moko, kr mi lno moko koruzo, pše nico. oves, ječmen, pšenic ni in koruzn i zdrob

Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5 do 19 ure in ob sobotah

111. SEJEM

l \ OPREME

V KRANJU OD

10. - 19.

X. 1970

Kmetijsko živilski

kombinat Kranj

Obveščamo, da bo trgovina kmetijske mehanizacije v Kranju, Cesta J L A 2 (bivši Beksl) od 10. do 19. oktobra 1970 odprta vsak dan tudi ob nedeljah od 8. do 18. ure.

O B R T N I K Škofja Loka, Blaževa ulica 3 objavlja prosta delovna mesta za:

vajence za naslednje stroke: za mizarsko stroko za steklarsko stroko za parke tarsko stroko za pečarsko stroko

Pogoji: dokončana osnovna šola.

V priučitev za naslednje stroke: za mizarsko stroko 2 delovni mesti za steklarsko stroko 2 delovni mesti za parketarsko stroko 2 delovni mesti za pečarsko stroko 2 delovni mesti

Pogoji: nedokončana osnovna šola. Eventualno lah­ko v času priučitve dokonča osemletko pri delavski univerzi in preide na poklicno usposabljanje za kva­lifikacijo. Praktično delo se šteje v učno dobo.

P o l kvalificirane in kvalificirane delavce za naslednje stroke: 1 PK ali K V mizar 2. P K ali K V steklar 3. PK ali K V parketar 4. PK ali K V plastičar 5. PK ali K V pečar — polagalec keramike

Pogoji: pod točko 1. do 5. polkvalificiran delavec ali kvalificiran delavec z dokončano poklicno šolo. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti je treba dostaviti upravi podjetja v roku 30 dni po objavi.

Konfekcija

ladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 razglaša delovno mesto

vodje krojilnice Pogoji: V K krojač in najmanj 3 leta prakse v krojenju Osebni dohoaki po pravilniku OD podjetja, stano­vanja ni na razpolago. Pismene prijave sprejema splošno kadrovska služba podjetja najkasneje do 19. oktobra 1970.

2 vajenca 2 vajenca 2 vajenca 2 vajenca

Kmetovalci in ljubitelji cvetja!

Obiščite nas na Obrtniškem sejmu od 10. do 19. 10. 1970 v Kranju. Kupili boste lahko traktorje, traktorske priključke, molzne stroje, motorne žage ter manjše stroje. Ljubitelji cvetja bodo dobili čebulice holandskih cvetlic. Vse rezervne dele in razne vrste strojev lahko vedno kupite v Kranju, Cesta 1 .ma­ja št. 65 (pred Mlekarno Čirče). Informacije po tel. 21-545.

Za obisk in nakup se priporoča K Z SLOGA K R A M

Projektivno P O D J E T J E K R A N J

Cesta JLA 6/1 (nebotičnik)

I Z D E L U J E N A Č R T E Z A V S E V R S T E G R A D E N J

Ekstra — eksport

Simon Prescheren Tarvisio (Trbiž), telefon 21-37 0 radijski sprejemniki za avto blaupunkt % naprave za centralne kurjave # gorilniki na olje

od 70.000 lir dalje

Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini

Elektro tehna

Obiščite našo poslovalnico v Kranju, Prešernova ul. 9

Velika izbira gospodinjskih aparatov, električnih peči, kaminov, TV aparatov, tranzistorjev in radioaparatov, elektromotorjev, motornih žag in lestencev.

Na zalogi ves instalacijski material

L j u b l j a n a Vse blago lahko kupite na potrošniški kredit.

n n

s v(

8c V/ Oj da Že

D N p d a m S P A L N I C O in « H u V u ° S 0 B 0 v starem

»u. Mede Ro/a, St rah in j 66, d.lV. , 0 g l e d v soboto in ne-a ^ ° c l o l 7 . u r e 4440

T E ' T A T 1 . B A N K I N E , P U N -tn i t o E , n n e k a ) obrezane-

P , , S A - ^ b n i c a 1 4466 kih ° i m V e č PRAŠIČEV tež-S V m f p 2 5 d o 3 0 k 8 i " breje Otok io P ° l Z b i r i - Ve**«". Sp.

p * » i Radovl j ica 4467 S T R 0 j a m " o v ELEKTRIČNI navoi«, ^ r e z a n J e eo lsk ih *Zb U o .R 1—1,4, znamke 0<Jdi'iir°y Naslov v oglasnem

Prn«i 4 4 6 8

V o u ° * m mlado brejo K R A -

novo S o ? l ! 1 C ^RAŠICE, K L O P I , vplaton) in nove Gorje c ' VHeTnica 15,

p r 4469

^ A š l C k V ^ f t e d n o v s t a r e

kljo K E - Cesnjevek 3, Cer-p r o . , 4470

i T l S n ^ n i j nov P L E -P i n t a r <f * K O J svviss magic. trafik;' 8 G o r i e . Poizve se v

p 4471 s o k o 0 ^ " 1 m l a d o K R A V O , v i -V E PLOH?, ' M L H ° M A C E S N ( > Lopo , 1 1 1 Prosto stoječo oglasnem i , n i - N a s ' o v v

Prod ° d d c ' , k u 4472 skj ^ k o r n b i n i r a n avstr i j -

U | ROŠKI VOZIČEK.

Alj j v kR » I , , v, e s t c> da posluje L A V N

A , r ! l J E K S P R E S D E -v ' s t v , , / ' 1 ć e l a v o vseh

l u O i ključavnice.

d i k o v i č ' i P v O Č a F r a n c R a '

Hinunik T t efefor, 2 1 W Mlakarjeva 24,

Prod ' K r a n J 4 4 7 3

s T R o j a ? s t a r Š IVALNI Vec , J ^ B e r . šlehta, škrlo-

P r o u 4474 E L E K T » L d o b r o ohranjen K O ^ j r i S ! ŠTEDILNIK X* fe'oi'i, N I K na DR-°8led v , l n s °bni K A M I N . dalje PiT-Z d a n o d 1 5 - u r e ž e 3 8 ' 'ajbes Frančiška, K i *

Poceni 4475 t l n K ? r o d a r n dobro ohra

§ K l V 0 7 ? ^ J t a , i i a n s k i O T R O • l o v a u ! K - Pezdirc , Koc

10> K r a n j , Ka l va r i j a

X ° 3 C E ! g i o b o k OTROŠKI K o t ) a n o v a i « K A J A N D R A G I C A '

Prodam a " J 4 4 7 7

* l r nski P i dobro ohranjen za večjo po-

d o l k u naslov v oglasnem od-

t, v°Ue p ' S e r n c a 6 » . P ' 0 c j a m ^ 4479 S c n o a n L f

K R A V O po teletu K a h i n i « t o s ^ e g a B I K A .

v N a m ' N a k l ° 4480 J b ! i ^ i n i l i P , . e n o s n o B A R A K O

%ni N a s i o v v ° g , a s-4481

W S sest O K E N z role-!Kl8o. ^ a r s k e mere 126 X

g - Veterno 1, Tržič

? C c Vinu n o . v G l J M I V O Z . h * , r * o , M l a k a l , Radov-

4476

Po zelo ugodni ceni pro­dam avstr i j sk i globok OTRO­ŠKI VOZIČEK modre barve in sobno L I P O . K o k r i c a 35, K r a n j 4434

Prodam štiri odlično ohra­njene G U M E 700 X 14. Sp . Dupl je 56 4485

V Preddvoru prodam 2500 kg C E M E N T A . Naslov v oglasnem odde lku 4486

Prodam nove G A J B 1 C E . K o k r i c a 267, cesta na Go ln ik

4487 P rodam K R A V O s tret j im

teletom. Kura l t Janez, Rete-če 23 pr i Škof j i L o k i 4488

P rodam čisto novo K O L O ponnv. Podgoršek Stane, Šen­čur 280 4489

Prodam pet let staro K O -B H O, šest mesecev starega ŽREBETA in motorno K O ­S I L N I C O . Komenska Dobra­va 12, K o m e n d a 4490

Poceni p rodam P L E T I L N I S T R O J . Ogled p r i Bohoriču, Moša Pijade 3, K r a n j 4491

Prodam 6 tednov stare PRA­ŠIČKE, 150-litrski K O T E L za sv in jsko k rmo , in 9 mesecev brejo K R A V O , k i bo četrtič teleti la. Legat, Selo 33, Žirov­nica 4506

M l a d o G O V E D O zamenjam za K O N J A in ugodno prodam alfa K O T E L . Mežnarc Stanko , Selo 22, Žirovnica 4507

P rodam rabl jen komb in i r an OTROŠKI VOZIČEK. Gasar V i k l o r , Nazorjeva 4, K r a n j

4492 P rodam osem mesecev bre­

jo K R A V O al i po i zb i r i . Sred­nja Bela 36, Preddvor 4493

Ugodno prodam P L I N S K O P E C eolged z električnim vžigom. Zupan Anton , Retnjc 15, Tržič 4494

P rodam devet mesecev bre­jo K R A V O , k i bo tretjič tele-t i la . Vogl je 49 4495

P o d a m i ta l i jansko P L I N ­S K O P E C . Naslov v oglas­nem odde lku 4496

P rodam drobn i K R O M P I R . Zg. B r n i k 75 4497

Zarad i selitve poceni pro­dam rabl jeno pohištvo: PO­S T E L J E , O M A R O (M IZO , S T O L — pleteno) K A R N I S E , krušno M I Z O (mentergo), predsobno S T E N O , železno P E C . Zupan S lavka , K r a n j , Prešernova 15 4498

P rodam B I K A . Sp. B r n i k 55, Cerk l je 4499

P rodam nov B O J L E R nem­ške znamke s pretočnim gret­j em vode. Nas lov v oglasnem odde lku 4500

Prodam malo rabl jeno P E C na olje emo-8. Po l i ca 7, N a k l o

4501

K O T L E za Z G A N J E K U -H O v vseh izvedbah i n ve l ikost ih izdeluje najkva-l itetneje že prek 40 let K A P E L J V., bakrokot lar -stvo, L jub i jana , Aljaževa c. 4, Šiška.

P rodam S T R O J za izdelavo strešne opeke folc. Zupan, Trboje 70 4502

Po znižani ceni p rodam T E R V O L plošče, 3 cm, za izo­laci jo t laka. V i d m a r , Staneta Žagarja 48, K r a n j 4504

P rodam semenski K R O M ­PIR igor brez umetnega gno­j i l a . Možjanca 3, Preddvor

4505 Prodam dvoje novih GA­

RAŽNIH V R A T iz macesna. Benulič Marko , Cesta talcev 16, K r a n j 4539

Prodi)m pet mesecev brejo K R A V O , k i bo četrtič tele-t i la . Mohorič Janko , Zg. Be­sni ca 56 4540

Prodam ŠTEDILNIK gore­nje na drva, električni K U ­H A L N I K na dve plošči, dia-tonično H A R M O N I K O , tr i ­krat glašeno in M O P E D na dve prestavi . B r i l o f 1, K r a n j

4541

Tomaž Moschitz Z L A T A R N A — U R A R N A Tarv is io — Trbiž V i a V i t t o r i o Veneto 12 (300 m od tržnice)

Na zalogi imamo švicarske ure

NEVOI3 po tovarniški ceni . Zlato za zobe in druge izdelke iz z lata Zagotovl jena ka kovost. Priporočamo se.

K u p i m B I K A za rejo. Suha 5, K r a n j 4508

K u p i m suhe H R A S T O V E P L O H E 50 m m . Franc Ccrn i -lec, L o k a 22, Tržič

M O T O R N A VOZILA

Ugodno prodam N S U 110. Ogled v popo ldansk ih urah . Moša Pijade 6, stanovanje 10, K r a n j 4513

Prodam A V T O var tburg 1000, letnik 1969 in A V T O ZA­S T A V A 750, letnik 1969. R ih -taršič Matevž, Bukov i ca 13, p. Selca 4514

Prodam M O P E D T-13. S t ru ­p i , Nak l o 124 4515

Ugodno prodam F I A T 750, letnik 1968. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure na nas lovu: Cvetka Pajnič, Zg. Gorje — blok 3 4516

Prodam N S U 1000 L, tip 1967, prevoženih 65.000 k m . Naslov v oglasnem odde lku

4517 P rodam F I A T 750 al i zame­

njam za ŠKODO, letnik 67-68. Gl in je 5, Cerk l je 4518

Prodam novejšo K A R O S E ­R I J O za fiat 750. Skokova 9, K ran j (Stražišče) 4519

Prodam A V T O D K W F-12. Godešič 54, škofja L o k a

4509 P rodam vse R E Z E R V N E

D E L E za fiat 750. K o k r i c a 4, K r a n j 4510

Prodam M O P E D a l i zame­n jam za smrekove deske. Hrast je 53, K r a n j 4511

Ugodno prodam F I A T 600 D. Savska cesta 2, K r a n j

4512

S T A N O V A N J A

Lepo S T A N O V A N J E se odda na Goren jskem, upoko­jencema al i zakoncema brez otrok. Informaci je p r i V i d ­mar ju , Cirče, K r a n j 4522

Opreml jeno S O B O v cen­t ru mesta oddam poštenemu moškemu za pomoč na v r tu . K r a n j , Gregorčičeva 12

4523

P rodam električni ŠTEDIL­N I K , 8-l i trski električni B O J ­L E R , O M A R O za obleko. Ko ­roška 15, K r a n j (prvo nad­stropje) 4503

Oddam opreml jeno S O B O starejši ženski (upokojenki ) a l i d i j ak in jama. Naslov v oglasnem odde lku 4449

Upokojenec z ženo nujno išče neopremljeno S O B O in K U H I N J O , žena pomaga p r i varstvu otrok. K l j u n Jos ip , K r o p a 32 4520

Oddam S O B O dvema di ja­koma a l i d i j ak in jama. Na­slov v oglasnem odde lku

Prodam Z A Z I D L J I V O PAR­C E L O z i zkopom, e l ek t r iko in vodo (pr imerno za v ikend) 1 k m iz B leda . Poizve se v nedeljo od 10. do 18. ure. Valant Jože, Bodešče 5, B led

4524 I K u p i m HIŠO (tudi starej- j

šo) od Medvod prek Škofje Loke — K r a n j a do Podbre- j zi j . Ponudbe z opisom in | ceno poslat i pod »Dostop z avtom« 4525 i

K u p i m Z A Z I D L J I V O PAR­C E L O v Gorenjah al i Br i to fu . Plačam takoj . Pismene po­nudbe na naslov v oglas­nem odde lku 4526

P rodam B O R O V G O Z D , dobro zaraščen. Trboje 75. Ogled samo ob nedeljah do­poldne 4527

ZAPOSL ITVE

I F A N T A za priučitev a l i že priučenega spre jmem. Za hrano in stanovanje poskrb-

j Jjeno. Zaletel , mizarstvo. Sta-j nežiče 52, Šentvid — L jub­

l jana 4456

Iščem starejšo ŽENSKO za varstvo dveh otrok od 6.30 do 16.30. Oglasite se p ros im od ponedel jka dalje. Šimenc, K r a n j , Valjavčeva 4/1 4530

Iščem ŽENSKO za varstvo sedem mesecev starega otro­ka v dopoldanskem času. Jovič, Valjavčeva 10, K r a n j

4531 V Nak l em iščem V A R S T V O

po pet ur dnevno za 10 me* secev starega otroka. Infor­macije p r i J a r c u , K r a n j , Ko ­roška 15 ali Nak l o — nova hiša 4532

Opravljam zaščitne PRE MAZE za vse osebne avto mobilc proti koroziji (rji) z guminolom in kozol la­kom, garancija. A V T O PRALNICA L j u b l j a n a , Vodnikova št. 99

Iščem dobre Z I D A R J E . Plačam dobro. eventualno dam tudi stanovanje, za j t rk i n večerjo. Delo tudi poz im i . Javite se p r i M a r n u , Cerk l j e št. 5 4533

O S T A L O m

N a I I I . se jmu obr t i i n opreme v K r a n j u vam s P O S E B N I M S E J E M S K I M P O P U S T O M P R I C E N I nud imo ženske in moške čevlje po najnovejši mo­di .

S E PRIPOROČA K E R N S T A N K O , K r a n j , Par t i zanska c. 5.

I KROJAŠKO V A J E N K O J spre jmem takoj , po potreb i j tudi z oskrbo . M a l i Ivan,

Lctence 4, Go ln ik 4457 j I Iščem kakršnokoli ZAPO­

S L I T E V na domu v popol­dansk ih urah. Naslov v oglas­nem odde lku 4528

Upoko jen ČEVLJAR išče delo na domu. Sposoben je za vsako čevljarsko delo.

• Nas lov v oglasnem odde iku '

P O L A G A M vse vrste PO­D O V , tapisome, kakor tud i vse plastične mase. O B L A ­G A M tudi vse vrste stopnic. Novak M i r k o , K r a n j , K r a -šnova 3 1414

V Dru l o vk i oddam 300 m z

suhega prostora, pr imernega za SKLADIŠČE. Nas lov v oglasnem odde lku 4534

Prek l i cu jem be.~>ede, da je Dani lo Gradišar iz Križev 26 a dne 16. avgusta vodi l i ta­l i janskega lovca a l i lov i l . Je-kovec Mar jan , žiganja vas 26

4535 P L E S N A in B A L E T N A

ŠOLA K R A N J obvešča obis­kovalce tečajev i n p ion i rske plesne šole, da so vaje za­rad i sejma o b r t i v dvoran i DIJAŠKEGA D O M A na Z L A ­T E M P O L J U ob ist ih dnev ih

G O S T I L N A N A J A M I Šen­čur pr i re ja v soboto ob 19. u r i i n v nedeljo ob 14. u r i Z A B A V O s P L E S O M . Igr* kvartet iz ŠENČURJA. Va ­bl jeni ! 4537

N E D E L J S t v I M L A D I N S K I P L E S bo v T V D P A R T I Z A N STRAŽIŠČE 11. ok tobra od 17. do 21. ure. Igra povečan ansambel S K A R A B E J I 4538

NEZGODA NA PREHODU ZA PEŠCE Na Koroški cesti v Kranju je v torek, 6. oktobra, dopoldne

voznica osebnega avtomobila nemške registracije Beg Angeli-ka na prehodu za pešce pri Stošičevem spomeniku zadela Ivanko Napokoj, staro 70 let. Napokojeva je bila v nesreči huje ranjena in so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico.

STOPIL PRED TOVORNJAK Vozn ik tovornega av tomobi la An ton F i n k iz Pod turna je

v torek popoldne na J a vo rn iku zadel 50-letnega Janeza štur-ma z Jesenic, šturm je nenadoma z desne strani prišel na cesto. Vo zn ik se je pešcu u m i k a l v levo, vendar trčenja n i mogel preprečiti. V nesreči huje ranjenega pešca so odpel ja l i v jeseniško bolnišnico.

ZAVOZIL V BETONSKO OGRAJO Voznik mopeda Franc Butar z Jesenic je v torek popoldne

v križišču Prešernove in Skladiščne ulice prehiteval voznika pony ekspresa. Med prehitevanjem je zapeljal čez križišče naravnost v betonsko ograjo. Mopedist se je ob trčenju v betonsko ograjo hudo ranil in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico.

NEZGODA PRI PREHITEVANJU N a cesti četrtega reda na Plavškem rovtu se je v torek

popoldne pr ipe t i la prometna nezgoda vozn iku motornega ko­lesa An tonu K l i n a r j u s Plavškega rovta. N a ravnem delu ceste je začel prehitevat i tovornjak, k i ga je vozi l Jože Cuznar iz Sela p r i Žirovnici. M e d prehitevanjem pa je tovornjak ne­nadoma zavozi l v levo in zadel motor is ta . Motor i s t je b i l v nesreči laže ranjen. Vo zn ik tovornjaka je po nezgodi odpel ja l napre j .

PEŠEC UMRL N a cesti Borisa Kidriča na Jesenicah je v sredo popoldne

voznik avtobusa Ignac Glavič z Jesenic zadel 28-Ietnega Avgu­ština Bijadera iz Zenice, ki je nenadoma z desne strani stopil na cesto. V nesreči se je pešec tako hudo ranil, da je na kraju nesreče u m r l .

AVTOMOBIL Z L E T E L S C E S T E V četrtek, 8. oktobra , popoldne se je na cesti med B l e d o m

in Lescami pr ipe t i l a p rometna nezgoda zaradi nepr imerne h i t ros t i . V o z n i k a osebnega av tomobi la Božidarja Pr is tavca iz K r a n j s k e gore je v desnem nepreglednem ov inku začelo za­našati, tako da je trčil v obcestni kamen in ograjo. Av tomob i l se je nato še prevrn i l 14 metrov pod cesto. V nesreči je b i l sopotnik Franc Pretnar iz Žirovnice huje ranjen, sopotnik Janez Odar z Jesenic pa laže. škode na voz i lu je za 15.200 d in .

P R O J E K T I V N O P O D J E T J E K R A N J razpisuje prosto delovno mesto

INŽENIRJA — S T A T I K A

s prakso .

Nastop službe takoj ali po dogovoru.

Možnost pr idobi tve kre­d i ta za stanovanjsko grad­njo. Razpis velja do za­sedbe delovnega mesta. Pismene ponudbe pošljite na: Pro jekt ivno podjetje K r a n j , Cesta J L A 6/1.

Požara V četrtek, 8. oktobra, ne­

kaj po drugi uri popoldne je začel goreti senik last Franca Zaplotnika iz Retenj. S seni­ka se je ogenj razširil še na dva kozolca, ki sta delno po­gorela. V seniku je zgorelo 5 ton sena, 4 metri smreko­vih in mecesnovih desk ter nekaj orodja, škode je za 20.000 din. Požar so gasili pro­stovoljni gasilci iz Tržiča in Križev.

V neposredni bližini hotela Krim na Bledu je v četrtek nekaj po dvanajsti uri začel goreti kozolec. V njem je bi­lo shranjeno za 3 vozove sena in nekaj orodja. Ugotovili so, da je požar zanetil mladolet­nik, potem ko je nepazljivo odvrgel gorečo vžigalico. Po­žar so pogasili blejski gasilci. Škode je za 10.000 din.

Zahva la Ob te/ki izgubi naše ljube mame. stare mame, sestre in tete

Helene Cvenkel r o j . Keršič

se iskreno zahval jujemo vsem sosedom, so rodn ikom, pr i jate l jem in znancem, k i ste jo pospremi l i v tako vel ikem številu na njeni zadnj i pot i in j i darova l i to l iko cvetja ter prispevati v dobrodelne namene. Lepa hvala vsem za ustno a l i p ismeno izraženo sožalje. Posebno se zahval jujemo dr. J a n k u Benedikti za dolgoletno lajšanje trpl jenja, častiti duhovščini za spremstvo in poslov i lne besede, pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsem, k i so nam v teh težkih urah kako rko l i stal i ob s t rani .

žalujoče družine: Cvenkel , Keršič in Korenčan

Ljubno, Podbrezje, Naklo, 4. oktobra 1970

Zahva la Ob nenadomest l j iv i izgubi našega l jubega moža, skrbnega očeta, starega ata, brata i n s t r ica

Alojzija Gorfanca Bančovega ata

se iskreno zahval jujemo so rodn ikom, sosedom, pr i jate l jem in vsem, ki so n a m ob najtežjih t renutk ih stal i ob s t ran i , nam na kakršenkoli način poma­gal i , m u darova l i cvetje in ga spremi l i na njegovi zadnj i poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr . H r i b e r n i k u za pomoč na domu, S Z D L , Z B , NOV, RK, vsem gasi lcem, posebno društvu iz Vogel j , Lovsk i družini Šenčur, govornikom ob odpr tem grobu za poslovi lne besede. Lepa hvala č. duhovščini za opravljeni pogrebni obred, še enkrat vsem prisrčra hvala .

žalujoči: hčerki Dragica z družino, Vogljc, 6. ok tobra 1970 Albinca j n s m Tonček

Za večjo varnost kole­sarjev in vprežnih vozil

v prometu Zvezni svet za varnost prometa je razpisal 15-dnevno pt°"

metno vzgojno akcijo: ZA VEČJO VARNOST KOLESARJEV IN VPREŽNIH VOZIL V PROMETU. Akcija bo izvedena na območju SFRJ od 17. do 30. oktobra 1970.

Namen akcije je:

0 seznaniti kolesarje in voznike vprežnih vozil s pravili vožnje v prometu, zlasti vožnje v nočnem času glede na predpisano opremo koles in vprežnih vozil s svetlobnimi telesi;

# tolmačiti jim pravice, dolžnosti in pravilno vedenje V cestnem prometu v skladu z določili temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa in pravilnika o napravah i 0

opremi za vozila v cestnem prometu;

• izvajati kontrolo tehnične opreme koles in vprežnih vozil za vožnjo podnevi in ponoči ter nadzirati spoštovanje prometnih predpisov.

Akcijo bodo izvajale občinske komisije za varnost * cestnem prometu v sodelovanju s postajami milice, avto* moto družtvi, s komisijami za varnost prometa in z var­nostnimi tehniki v delovnih organizacijah, z osnovnimj šolami in drugimi za prometno varnost zainteresiranimi ustanovami.

V ta namen je bil 6. oktobra 1970 v KRANJU že P**1

posvet zastopnikov občinskih komisij za varnost v cestnen* prometu in komandirjev postaj milice za območje gorenjsk"1

občin, na katerem je bil izdelan program izvajanja akcije' M. Možgon

Upravni odbor sklada za pospeševanje zasebne kmetijske proizvodnje pri skupščini občine Kranj

r a z p i s u j e

pogoje za najemanje k red i tov za razvoj zasebne kmet i j ske pro i zvod­nje n a območju občine K r a n j .

1. Prav ico do kred i ta iz sk lada za pospeševanje zasebne kmet i j ske pro izvodnje ima vsak zasebni kmetovalec — kooperant zadruge pod pogojem, da porab i sredstva za razvoj zasebne tržne kme­ti jske proizvodnje.

2. K red i t se daje za: — nakup molzn ih naprav in opreme v mlekarn icah — nakup rodovniške plemenske živine

3. Kred i t e do vrednost i 20.000 d i n se daje za dobo 5 let s 3 % obrestno mero in s pogojem 50 "/o lastne udeležbe predračunske vrednost i .

4. Interesenti, k i žele najeti kredi t iz sk lada , m o r a j 0

prošnji priložili naslednjo dokumentac i jo : — za nakup molzn ih naprav in opreme v mlc*

karn icak : predvideno predračunsko vrednost po lastni presoj i ;

— za nakup rodovniške plemenske živine P a

navesti število glav. pasmo in pasemsko P ° d " ročje nabave.

5. Prednost p n najemanju kreditov imajo večji trz­ni proizvaja lc i m l eka

6. Prošnjo in dokumentac i jo morajo interesenti vlo­žiti na odde lku za gospodarstvo skupščine občine K r a n j v 30 D N E H PO T E M R A Z P I S U .

7. K r e d i t i se bodo obravnaval i in odobraval i P° predloženi dokumentac i j i , sredstva pa izplačeval po predloženih fakturah nabave.

8. Podrobnejša navodi la o pogoj ih daje kmetijska referent odde lka za gospodarstvo skupščine obči­ne K r a n j .

Predsednik -upravnega odbora sk lada za P°*]\??2 vanje zasebne kmet i jske proizvodni

C I R I L D O L E N C , 1. r.

Pogovor tedna

Peter Didie:

Kapitan ne sme zapus­titi ladfe, k i tone

Živi , 2e v t rad i c i j i je, d >rvem nastopu nov i zvezni ligaš do-

razočaranje. To so letos na svoj i koži občutili tud i vater-. l s*' kranjskega Tr ig lava, k i so v letošnji I. zvezni vater-

P ski Ijgi doživeli krs t i n z bero štirih točk zapust i l i družbo Jboijšjh Njihovega trenerja ne bomo predstav l ja l i , saj je

Us >K V c ^ k r a t gost naše rubr ike . T u d i njega je pr izade l ne-P>'h. Nič kaj lahko n i stekel na j in pogovor,

'oda vseeno je začel: »Pred startom v ligi smo računali, Po 1f k ° m o v njej tudi obdržali. Račun pa je pokazal drugače. G * valiteti posameznih igralcev in pripravljenosti bi lahko na K Neizkušenost je glavni razlog našega neuspeha. Upanje tek s * a n e k smo pokopali že v srečanjih z neposrednimi j { j 0

n j e c i v domačem bazenu. Tudi sodniki nam niso bili na-dri i i m ' O tem so se lahko prepričali sami glodalci, ki so bo-

n " naše moštvo.« „, P Slovo od lige je vel ik mora len udarec. Ka j mis l i te o

»v s e z o n i ?

tudi 'Sralci, ki so doživeli ta neuspeh so obljubili, da bodo bodo V n a s ' e d n J * sezoni ostali zvesti svojemu k l u b u . Resno trenirali in prepričani so, da bodo drugo leto spet jim s k «p in i . To je tudi dolg kranjskih vaterpolistov svo-p , 2 v e s t i m navijačem. Ni bojazni, da bi nas ta neuspeh

"Pal in bi vaterpolo v Kranju doživel svoj konec.« • K a k o je b i lo na da lmat insk i turnej i?

da i V s e n šestih tekmah smo doživeli poraze. Lahko bi rekel, sm0

t o neuspeh, če pa pogledamo, s kakšnimi težavami Her S C D O r i J 1 P r e d odhodom, oziroma z rezultati v Kotoru, s t a n d 8 n ° V e m i n s t > , i t u ' s m o lahko več kot zadovoljni. Pet svo| d n H l i 8 r a , c e v ie ostalo doma. Priliko, da pokažeta 2aj J V rednost, sta imela pionirja Švarc in Malavašič. Doka-

sta, ^ a s e n . t r e D a D a t j z a kvaliteto dobrih Igralcev.« • Kater i igralc i so b i l i najboljši na turneji?

tek' ° borbenosti z a s l u z ' pohvalo celotna ekipa. Na nekaterih v S e u ' s t a zablestela Balderman in šorli, medtem ko so na d > ž a r « e k n i a n i g r o d r ž a l i v rokah J . Rebolj, Mohorič in Na-

kotttt koncu pogovora sem »Peiu« postavi l še vprašanje, češ p, x° , e resnice, da bo spet t renira l sp l i t sk i Jadran?

e r o se je nasmehni l in odvrn i l : »Res, bil sem že trener , adrana drža

v rodno

v le t ih 1957—60. Takra t je dvakrat osvo j i l naslov y n e ga p rvaka . Želja Splitčanov je, da bi se ponovno v rn i l

P o mesto pod Marjanom. Toda k l jub ugodn im finančnim ne ojem bom ostal zvest Triglavu in ostal v Kranju. Kapitan

vn J e opustiti ladje, ki tone.«

Upa d o l g s o s i nakopa l i na pleča k ran j sk i vaterpol is t i . 1, 1972 1 0 ' J a 8 a b o d ° z m o g , i - N a s v i < - l c n J e s P e t v 1 zvezni l ig i

D. Humer

Gorenjska rokometna liga

V vodstvu Jesenice s e n e č P C t C n i k ° m gorenjske rokometne lige so p r ip rav i l i pre-e k i P o

e ^ ' ev . ^ r a l c i A lp lesa , k i so v derb i ju premagal i v gosteh

steh n i C S ' r J a - V vodstvo pa so prešli Jeseničani, k i so v go-n j C l T l g P r a v i h K r a n j s k o goro. Sava je dobi la tekmo s K r a -Pravi Z ker je v slednj i nastopi l igralec A r h , k i še n ima

^ nastopa v tej ek ip i . Kran le t l t a t l : Š e š i r : A , Ples 13:14, Radovljica : Križe B 26:18, Tržič B i g ° r a : J e s e n i c e 11:22, Kranj B s Sava 0:10, žabnica :

a 10:17, Jesenice : Radovljica 21:16 (zaostala tekma).

Pa n i o r ^ t a t O V d r u ^ e gorenjske lige še nismo pre je l i ; poprav i t i reč m- a m ° r e z u ' t a t tekme iz preteklega ko la . Besnica je nam-

Premagala Krvavec z 20:18. Lo stvica; Jesenice 5 5 0 0 81:45 10

Alples 5 5 0 0 84:50 10 šešir 5 4 0 1 89:52 8 Sava 5 2 1 2 51:57 5 Radovljica 5 2 1 2 71:70 5 Kranj B 5 2 0 3 65:80 4 ;

Tržič B 5 1 1 3 64:77 3 Križe B 5 1 1 3 85:90 3 i Kr. gora 5 1 0 4 76:77 2 Žabnica 5 0 0 5 50:94 0 1

Franc Peternel -dvakratni

državni prvak

Pretek lo nedeljo se je v Zagrebu končalo državno prvenstvo v stre l janju s p i ­štolami. Med s lovensk imi s tre lc i je b i l najuspešnejši Kranjčan Franc Peternel, k i je ka r v dveh d isc ip l inah osvo j i l najvišje mesto v državi. Zmagal je s hitro-strelno pištolo in z revolver­j em vel ikega ka l ib ra . Doseže­n a rezultata sta sicer nekol i ­ko manjša od njegovih p r i ­čakovanj, vendar je z uspe­hom zadovol jen. Njegova ve­l i k a želja ob tem je, da b i tud i v K r a n j u končno dob i l i prepotrebno avtomatsko na­pravo za streljanje s pišto­l ami . Upamo , da se m u bo ta želja k m a l u uresničila, saj je s svo j imi dosežki že navdušil nekaj k r an j sk ih strelcev, da so začeli skunaj z n j im vadi t i na tem orožju.

Rezu l ta t i : h i t ros tna pištola: 1. Peternel — K r a n j — 574 krogov od 600 možnih, 2. Di -mi c — L jub l jana — 550, re­volver vel ikega k a l i b r a : 1. Peternel — K r a n j — 574, 2. Pokopčić — SI. B r o d — 568.

B . Ma l o v rh

miting na Je­

senicah Jesenice — Danes bo na Je­

senicah tekmovanje za naj­hitrejšega tekača — pion i r ja al i p i on i rko . Pokrovi te l j tek­movanja je tovarniška kon­ferenca Z M S iz žo!e;:arne. Za­četek pr ireditve je ob 9. u r i na s tad ionu pod Mežnkljo. Ob tem tekmovanju bodo tu­d i organiz i ra l i at letski mi­ting atletskega k luba z Jese­nic .

zf

Led na drsališču

Jesenice — Nova hoke jska sezona se bo vsak čas začela. Ver jetno bo ledena ploskev nared že danes zvečer. Letoš­nje državno prvenstvo pa se bo začelo čez teden dn i , in sicer 17. ok tobra s tekmo K r a n j s k a gora : Beograd, na­slednj i dan bo prvenstvena tekma med Jesenicami in O l imp i j o , 20. ok tobra in 2. novembra pa bosta t ekmi , k i sodi ta v okv i r tekmovanja za evropsk i pokal Jesenice : K r a k r a . Bo lgarsk i prvak se Je odločil, da bo tudi povrat­na tekma na Jesenicah.

Gorenjska nogometna liga

Pet kandidatov za prvaka

Tekmovanje v gorenjski nogometni l ig i je iz ko la v ko l o zanimivejše. V m inu l em k o l u so naprav i l i presenečenje nogo­metaši iz Naklega, k i so v Železnikih premagal i domači A lp­les.

Rezultati: Trboje — Podbrezje 12:1, Lesce Šenčur 3:2, Pre­doslje : Kranj 1:2, Jesenice : Kropa 5:1, Alples : Naklo 0:3.

Lestvica: Jesenice 5 4 1 0 22:5 9 Šenčur 5 4 0 1 36:5 8 Lesce 6 4 0 2 25:9 8 Alples 6 4 0 2 26:15 8 Naklo 6 4 0 2 16:13 8 Kranj 5 3 1 1 21:8 7 Trboje 6 2 3 1 23:11 7 Kropa 6 0 2 4 12:31 2 Preddvor 5 1 0 4 9:29 2 Podbrezje 5 0 1 4 7:45 1 Predoslje 5 0 0 5 7:33 0

Mladinci pa so zabeležili naslednje rezultate: Jesenice : L T H 10:0, Kranj : Triglav 1:1.

Lestv ica : Tr ig lav Jesenice K r a n j L T H Tržič

11:2 19:6 7:10 8:18 2:11

P ion i r j i pa imajo za seboj že 10 k o l in so se v tem k o l u posamezna srečanja kor.čala takole: Trboje : Podbrezje 4:2, Alples : Nak l o 1:6, Lesce : Šenčur 3:1, Tržič : Jesenice 0:1, Kran j A : Triglav A 0:2, doslje 2:1.

Lestvica:

L T H : K r a n j B 0:3, Tr ig lav B : Pre-

Triglav A 9 9 0 0 41:5 18 Trboje 9 7 0 2 35:11 14 Lesce 9 7 0 2 21:17 14 Kranj A 8 5 1 2 29:11 11 Šenčur 8 3 2 3 24:30 S Naklo 9 3 1 5 28:37 7 Jesenice 8 3 1 4 7 L T H 9 3 1 5 14:24 7 Podbrezje 9 2 3 4 21:32 7 Predoslje 8 2 0 6 14:19 4 Alples 8 0 1 7 4:36 1 Tržič 8 0 0 8 L54

P. Novak (1

Ljubljanska conska rokometna liga moški

V Križah derbi Duplfam

Sedmo ko lo v l jub l jansk i consk i rokometn i l ig i je pr ines lo nekaj nepričakovanih rezultatov Goren jsk i derbi v Križali je bi l i zredno razbur l j i v Srečanje pa so odločili v i v o j o kor is t igra lc i iz Dupel j . Junak tekme je b i l vsekakor vratar Dupel j Rakovec.

Rezultati: Križe : Duplje 11:12, Kranj : Krmelj 33:14, Med­vode : Hrastnik 11:33, Zagorje : Mokerc 20:14, Olimpija : Sev­nica 13:12.

V ženski conski ligi pa so bili zabeleženi naslednj i izidi: Kamnik : Sava 10:9, Kranj : Alples E 17:8, Borce : šešir 10:10, Olimpija B : Slovan B 4:13, Steklar B : Usnjar 4:15.

Lestvica — ženske: Slovan B 5 5 0 0 70:36 10 Kamnik 5 4 0 1 73:53 8 Borec 5 3 1 1 83:51 7 Sava 5 3 0 2 59:40 t Usnjar 5 3 0 2 67:4« i Kranj 5 3 0 2 59:54 6 Steklar B 5 2 0 3 45:56 4 Olimpija B 5 l 0 4 40:60 2 Šešir 5 0 1 4 42:75 1 Alples B 5 0 0 5 23:119

J. Kuhar p

S O B O T A , 10. O K T O B R A 1970

^ v p r a š a n jp.e 3 o d g o v o r i

2e nekaj časa se v kran jsk i občini pr iprav­l ja gradnja doma upoko­jencev. Znano je, da je med upokojenc i ka r lepo število t a k : h , k i n ima jo stanovanja in še v v i sok i starost i čakajo nanj , če­prav ne b i ime l i moči i n sredstev za njegovo vzdr­ževanje, da o samotn ih dnevih n i t i ne govor imo. Povprašali smo t r i upo­kojence, kaj meni jo o predvideni gradnj i doma z 80 ležišči in kakšne sta­novanjske težave imajo sami, če j i h seveda imajo.

Šter Jernej , star 66 let: »Veselilo me bo, če bo enkrat res prišlo do grad­nje doma upokojencev. Govor ice o tem krožijo že nekaj časa. K o l i k o r sem jaz že slišal o tem, n i ve l iko. Menda načrti za gradnjo še niso odo­breni a l i ka j . S a m i m a m tudi pretesno stanovanje in že nekaj časa čakam, da se bom z družino pre­sel i l v večje. Ce bi b i l sam, potem b i se gotovo odločil za dom upokojen­cev kot — vsaj m i s l i m — večina tak ih , k i sami sta­nujejo. Nihče se ne od­loči za dom oskrbovan­cev.«

Dagar in Anton i ja , stara 63 let: »Že nekaj let ča­kam na stanovanje, ker mi je sedanji stanodaja­lec odpovedal . M i s l i m , da je prav, če zgrade dom za upokojence, saj b i t i s t i , ki n imajo nikogar , da b i skrbe l zanje, našli prijet­no bivanje. Zame posk rb i hčerka, kadar jo seveda potrebujem. Drugače pa raje živim sama. Rada pa bi dob i l a stanovanje a l i garsonjero v bližini hčer­kinega stanovanja. Saj veste, s tar človek vedno potrebuje nego in sama si v bo lezn i res ne bi mo­gla dost i pomagat i . M a l o je s icer samotno, če je človek sam, vendar pa si tudi družbe ni tako težko

po iskat i . Ne b i mogla ravno reči, da si upoko­jen i l judje žele stanovat i skupaj v domu . Nekater i so za to, drug i spet ne. Nekate r i se tud i ne mo­rejo ločiti od svojega imetja, k i pa ga je nemo­goče stlačiti v eno sobo i n še to potem de l i t i s sostanovalcem. L jud je smo pač različni in ne mis l i j o i n ne žele vsi enako.«

F ran jo Cerar , predsed-sednik društva upokojen­cev v ICranju: »Upam, da se bo d o m upokojencev, za katerega si že dlje ča­sa pr izadevamo, začel grad i t i spomladi drugo leto. K o m i s i j a za reševa­nje s tanovanjsk ih potreb upokojencev in inval idov p r i občinskem odboru društva upokojencev je pred k r a t k i m sprejela sklop o dotaci j i 430 m i l i ­jonov s tar ih dinarjev za gradnjo doma upokojen­cev. S icer pa je invest i tor skupščina občine K r a n j . Po sprejet ju tega sk lepa upam, da ne bo več no­benih ov ir , da ne bi b i l i g lavni načrti za gradnjo izdelani v začetku dru­gega leta. D e m upokojen­cev bo stal na P lan in i p r i K r a n j u . To bo predvido­ma dvonadstropna stavba s 125 poste l jami in celot­no zdravstveno in drugo oskrbo , k i je potrebna starejšim ljudem.«

L. M.

I V L A KRANJ

Naročniki in bralci Glasa!

Pripravljamo

nagradno žrebanje

Več o tem boste lahko brali

v naslednjih številkah.

Zamudniki pohitite

s plačilom naročnine

TUDI TO SE ZGODI Pred kratkim smo v ured­

ništvo prejeli razpis neke de. lovne organizacije, da bi ga objavili v našem časopisu. Razpisali so delovno mesto direktorja. Do tu je vse v redu, zakaj podobne razpise dobivamo in objavljamo vsak teden. Zbodla P a n a s je sicer močno prečrtana vrsti­ca »Razpis je formalen« ali po domače povedano: direk­torja že imajo in objavljajo razpis le zaradi zakona. Pri­poročamo, da drugič tajnice ali kdorkoli že podobne raz­pise prepišejo in ne samo, prečrtajo vrsto. Kar pa je »formalno«, naj obdržijo zase.

Franc Ravnikar je po rodu Dolenjec, že Šti­ri leta pa na Gorenjskem v zavodu Frana Mil-činskega v Smledniku poučuje slovenski jezik-V zavodu vzgajajo mladino v starosti od 10—-1$ let z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami Tu se je Ravnikar zaposlil takoj po maturi 10« ljubijanskem učiteljišču.

»Delo v zavodu nikakor ni lahko, saj priha­jajo v zavod otroci iz vseh koncev in krajev Gorenjske, iz vasi in mest, največkrat iz neure-nih domov in z različnim šolskim znanjem-Prihajajo vse leto. Z vsakim je potrebno veliko dela in prizadevanja, da se vključi v razred in tam uspešno dela. Otroke razdelimo P° skupinah. S tem skušamo organizirati nekakšne družine, čeprav imamo precej težav, predvsetn zaradi neprimernih prostorov. Tako sem poleg učitelja še vzgojitelj v svoji skupini, največkrat tudi ob nedeljah in praznikih. Počitnic v zavo­du skoraj ne poznamo, saj marsikateri otrok zaradi neurejenih domačih razmer ali kakih drugih vzrokov ne more domov.«

Čeprav slavistov primanjkuje in bi Franc Ruvnikar lahko dobil službo v mestu, bo ostal v zavodu. Vzljubil je otroke, ki so potreb** družbene skrbi. L.Bogataj

Tekmovanje harmonj" kai\ev na Pokljuki

Pod pokrov i t e l j s tvom od­bo ra Prešernove brigade i n hotelov L jub l j ana Traspor t na B l e d u , bo ku l tu rno umet­niško društvo Gorjuše j u t r i dopoldne p r i gostišču Ob tabornem ognju na Gore-I jeku p r ip rav i l o tekmovanje

harmon ikar j ev . To bo ^ tretje takšno tekmovanje, s

ka t e r im želi prireditelj J siti pozabe naše stare " a r ( ^ ' ne i n par t i zanske pesmi. Z<» letošnje tekmovanje se J. Pr i j av i l o o k r o g 40 harmo« 1 ' kar jev , starejših od 45 let-