t.1. tehniČno poroČilo - slivnica · 2020. 8. 3. · izgradnja južne ceste v industrijsko cono...

Izgradnja južne ceste v industrijsko cono I-11 in rekonstrukcija obstoječe JP 880522. III. faza: ureditev križišča na R2-450/1404 (Hoče – Letališče Maribor) 608-CES3

T.1. TEHNIČNO POROČILO

KAZALO VSEBINE tehničnega poročila

T.1. TEHNIČNO POROČILO ......................................................................................... 1

T.1.1 PROJEKTNE OSNOVE ..................................................................................................................1 T.1.1.1 Splošno ........................................................................................................................................1 T.1.1.2 Predhodno izdelana dokumentacija ............................................................................................2 T.1.1.3 Obstoječe stanje ..........................................................................................................................2 T.1.1.4 Prometni podatki..........................................................................................................................3 T.1.1.5 Povprečni dnevni pretok motornih vozil (EOV) ...........................................................................5 T.1.1.6 Geodetske podloge .....................................................................................................................6 T.1.1.7 Geološko geomehanski podatki (povzetek poročila)...................................................................6

T.1.1.7.1.1 Geološke in hidrogeološke razmere ...............................................................................6 T.1.1.7.1.2 Geotehnični opis .............................................................................................................7 T.1.1.7.1.3 Sondažna dela ................................................................................................................7 T.1.1.7.1.4 Razporeditev slojev in mehanske lastnosti tal ................................................................8 T.1.1.7.1.5 Geotekstil ........................................................................................................................8

T.1.2 TEHNIČNI PODATKI ......................................................................................................................8 T.1.2.1 Vrsta in pomen ceste ...................................................................................................................8 T.1.2.2 Trasirni elementi ..........................................................................................................................8

T.1.2.2.1 Projektna hitrost ...................................................................................................................8 T.1.2.2.2 Horizontalni elementi ............................................................................................................9 T.1.2.2.3 Vertikalni potek .....................................................................................................................9 T.1.2.2.4 Prečni skloni .........................................................................................................................9 T.1.2.2.5 Normalni prečni profili ..........................................................................................................9

T.1.3 KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI .................................................................................................. 10 T.1.3.1 Preddela ................................................................................................................................... 10 T.1.3.2 Pogoji izvedbe krožnega krožišča ............................................................................................ 10 T.1.3.3 Spodnji ustroj ............................................................................................................................ 11

T.1.3.3.1 Pogoji izvedbe vkopov ...................................................................................................... 11 T.1.3.3.2 Pogoji izvedbe nasipov ..................................................................................................... 11 T.1.3.3.3 Ločilni otoki ........................................................................................................................ 12

T.1.3.3.3.1 Predkrižiščni otoki ........................................................................................................ 12 T.1.3.4 Voziščna konstrukcija ............................................................................................................... 12

T.1.3.4.1 Prometna obremenitev ...................................................................................................... 12 T.1.3.4.2 Potreben debelinski indeks konstrukcije ........................................................................... 13 T.1.3.4.3 Potrebna zaščita pred učinki mraza .................................................................................. 14 T.1.3.4.4 Predlog voziščnih konstrukcij ............................................................................................ 14 T.1.3.4.5 Dimenzije voziščne konstrukcije ....................................................................................... 16 T.1.3.4.6 Zgostitev in nosilnost plasti konstrukcije ........................................................................... 17 T.1.3.4.7 Zahteve kvalitete ............................................................................................................... 18

T.1.3.5 Odvodnjavanje.......................................................................................................................... 18 T.1.3.5.1 Požiralniki in jaški .............................................................................................................. 19

T.1.4 OPIS PROJEKTNIH REŠITEV .................................................................................................... 20 T.1.4.1.1 Opis projektne rešitve ....................................................................................................... 20 T.1.4.1.2 Avtobusna postajališča ..................................................................................................... 21 T.1.4.1.3 Prometna oprema in signalizacija ..................................................................................... 21

T.1.4.1.3.1 Vertikalna signalizacija ................................................................................................. 21 T.1.4.1.3.2 Horizontalna signalizacija ............................................................................................. 22


T.1.4.1.4 Talni taktilni sistem za slepe in slabovidne ....................................................................... 24 T.1.4.1.5 Oprema za vodenje prometa ............................................................................................. 25 T.1.4.1.6 Ureditev in zaščita brežin .................................................................................................. 25

T.1.4.2 Preureditve komunalnih vodov ................................................................................................. 25 T.1.4.2.1 Cestna razsvetljava (povzetek) ......................................................................................... 25

T.1.4.2.1.1 Način razsvetljave ........................................................................................................ 25 T.1.4.2.1.2 Nizkonapetostni kabelski priključek ............................................................................. 26

T.1.4.2.2 Vodovod (povzetek) .......................................................................................................... 27 T.1.4.2.2.1 PROJEKTNE OSNOVE ............................................................................................... 27 T.1.4.2.2.2 IZVEDBA ...................................................................................................................... 27

T.1.4.2.3 Plinovod (povzetek) ........................................................................................................... 28 T.1.4.2.4 Elektrovodi (povzetek) ....................................................................................................... 28 T.1.4.2.5 TK vodi (povzetek) ............................................................................................................ 29

T.1.5 POGOJI IZVEDBE ....................................................................................................................... 29 T.1.5.1.1 Stranski odvzemi ............................................................................................................... 29 T.1.5.1.2 Ravnanje z gradbenimi odpadki ........................................................................................ 29

T.1.6 FAZNOST GRADNJE.................................................................................................................. 30

T.1.7 PREDIZMERE IN PROJEKTANTSKI PREDRAČUN ................................................................. 31

T.1.8 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................... 31


1

T.1.1 PROJEKTNE OSNOVE

T.1.1.1 Splošno

Po naročilu Občine Hoče - Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče je bila pripravljena projektna dokumentacija za Izgradnjo južne ceste v industrijsko cono I-11 in rekonstrukcijo obstoječe JP 880522.

Območje predvidene novogradnje in rekonstrukcij je rastoče industrijsko območje, katero zahteva tudi razširitev in posodobitev cestne infrastrukture. S ciljem razbremenitve obstoječega križišča med R2-430/0381 (Hoče – Slivnica) in R2-450/1404 (Hoče – Letališče Maribor) se predvideva izgradnja nove (južne) cestne povezave, katera se bo navezovala na JP 880522 (cesta skozi industrijsko cono) v križišču južno od zgoraj navedenega oz. na območju obstoječega semaforiziranega križišča med R2-430/0381 (Hoče – Slivnica) in R2-430/0274 (Slivnica – Fram) ter AC-A1/0133 (krak Priključka MB-jug).

Predvidena dela se projektno delijo na III. faze in sicer:

- I. faza

Novogradnja med R2-430/0381 in JP 880522 v dolžini 470m.

- II. faza

Ureditev oz. rekonstrukcija JP 880522 v dolžini 1012m ter izgradnja krožnega križišča K2 z novima krakoma.

- III. faza

Preureditev križišča med R2-450/1404 in JP 880522 iz križišča z levimi zavijalci v krožno križišče K1.

Predmetna projektna dokumentacija obdeluje III. fazo.

Slika 1: Območje ureditev v okviru III. faze


2

T.1.1.2 Predhodno izdelana dokumentacija

- IZP št.: 608; Izgradnja južne povezovalne ceste, dolžine cca. 460m med križiščem R2-430 z AC-A1/0133 in cesto JP 880522 v industrijski coni I-11 (I. etapa), ureditev obstoječega odseka JP 880522 med novo povezovalno cesto in R2-450/1404 v dolžini cca. 1050m (II. Etapa) ter ureditev krožišča na R2-450/1404 (III. etapa), ki ga je izdelalo podjetje BPI d.o.o.; maj 2019.

T.1.1.3 Obstoječe stanje

Obstoječe štirikrako križišče z levo zavijalnimi pasovi povezuje industrijsko cono severno in južno od R2-450/1404 (Hoče – Letališče Maribor) hkrati pa povezuje preko omenjene regionalne ceste AC A1 Šentilj – Srmin (Priključek Rogoza) in regionalno cesto R2-430/0381 (Hoče – Slivnica).

Slika 2: Obstoječe križišče – pogled iz smeri Priključka Rogoza

Slika 3: Obstoječe križišče – pogled na JP 880522 iz smeri Hoč


3

T.1.1.4 Prometni podatki

Obremenitev obstoječe ceste dobimo iz podatkov štetja prometa na državnih cestah, ki jih pripravlja DRSI.

Za obravnavan odsek ceste R2-450/1404 Hoče – Letališče Maribor (št. mesto 905, Rogoza), so vrednosti prometnih obremenitev naslednje:

Leto 2018 2017 2016 2015 2014

Vsa vozila (PLDP) 8.159 8.062 7.757 7.733 7.547

Motorna kolesa 48 55 53 51 44

Osebna vozila 6.791 6.782 6.590 6.576 6.432

Avtobusi 38 36 32 31 33

Lahka tovorna vozila 725 650 609 599 553

Srednja tovorna vozila 127 125 117 115 115

Težka tovorna vozila 101 88 92 98 107

Tovornjaki s prikolico 55 61 51 51 52

Vlačilci 274 265 213 212 211

Slika 4: Lokacija števnega mesta 905: Rogoza


4

Za potrebe projekta je bila pripravljena tudi kapacitetna analiza Rekonstrukcije križišče na R2-450/1404, CPI d.o.o., 570-PRO, december 2019 katere zaključki so naslednji:

1. Obravnavano nesemaforizirano, delno kanalizirano križišče je že danes, posebno med popoldansko konico, problematično z velikimi zajezitveni dolžinami in zamudami na južnem dovozu, ter je rekonstrukcija vsekakor potrebna in upravičena

. 2. Modelne simulacije prometnih obremenitev med obema konicama v planskem letu 2030

izkazujejo, da bo križišče manj obremenjeno kot je danes, zlasti če bo istočasno v funkciji kompletno križišče Hoče – jug, oziroma, če bo vanj priključena današnja Industrijska cesta, kar bo bistveno razbremenilo križišče Industrijske na Miklavški cesti.

3. Načrtovano preoblikovanje obstoječega križišča v krožno križišče, bo v planskem letu

2030 poolnoma zadostilo kvalitetnemu odvijanju prometa brez večjih vplivov na promet na Miklavški cesti.

Slika 4: Nivo uslug rekonstruiranega križišča v letu 2030


5

Glede na vmesna območja navezovanj ostalih cest ter glede na poseljenost med območjem obdelave in števnima mestoma, referenčni PDLP določimo kot kombinacijo obeh števnih mest ter kapacitetne analize (iz kapacitetne analize dobimo podatek o dejanskem PDLP).

Vrsta vozila Cesta R2-450, odsek 1404

Število vozil/dan % obremenitve

Motorna kolesa 40 0.5

Osebna vozila 6500 89.3

Avtobusi 50 0.7

Lahka tovorna vozila 480 6.6

Srednja tovorna vozila 60 0.8

Težka tovorna vozila 36 0.5

Tovornjaki s prikolico 120 1.6

Vlačilci 7286 100.0

Upoštevajoč vse razpoložljive podatke predvidimo naslednjo letno rast prometa: 2%.

T.1.1.5 Povprečni dnevni pretok motornih vozil (EOV)

Dnevno povprečje pretoka motornih vozil je izračunano za leto 2018. Iz podatkov o

letnem pretoku osebnih in tovornih motornih vozilih in predvideni 2% rasti prometa sledi

za leto 2038 :

EOV = V(1) + N(2) × V(2) + N(3) × V(3)

kjer so : EOV dnevni povprečni pretok motornih vozil,

• V(1) dnevni povprečni pretok osebnih motornih vozil,

• N(2) utež za tovorna motorna vozila s skupno maso med 3.5 t in 7.5t, ki je enak 2,

• V(2) dnevni povprečni pretok motornih vozil s skupno maso med 3.5 t in 7.5 t,

• N(3) utež za tovorna motorna vozila s skupno maso nad 7.5 t, ki je enak 3.5,

• V(3) dnevni povprečni pretok motornih vozil s skupno maso nad 7.5 t EOV za leto 2018 EOV = V(1) + N(2) × V(2) + N(3) × V(3); = 6980 + 2 × 110 + 3.5 × 156; EOV = 7.746


6

EOV za leto 2038 EOV = V(1) + N(2) × V(2) + N(3) × V(3); = 10.372 + 2 × 163 + 3.5 × 232; EOV = 11.510

Glede na določila Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinskih voda z javnih cest, za

obravnavani del državne ceste, ki se rekonstruira, ni potrebno izvesti zadrževalnika

padavinske odpadne vode in lovilca olj (EOV > 12.000 EOV).

T.1.1.6 Geodetske podloge

Za predmetni odsek ceste je bil za potrebe tega projekta izdelan geodetski posnetek s strani podjetja Geomass d.o.o.. Izvedeno je bilo:

• zakoličba cestnih profilov po levem robu ceste,

• topografski posnetek območja z zapisom v DWG format, ki obsega: o tahimetrični posnetek, o posnetek prečnih profilov in o popis obstoječega stanja.

T.1.1.7 Geološko geomehanski podatki (povzetek poročila)

T.1.1.7.1.1 Geološke in hidrogeološke razmere

Geološko zgradbo na obravnavanem območju sestavlja pokrov peščene gline (g), ki se na

širšem območju izklinja proti SV in V. V podlagi peščenim glinam in proti V polprostor

gradi terasni material reke Drave (t). V podlagi kvartarnih usedlin se nahajajo miocenski

sedimenti helvetijske (M12) oziroma tortonijske (M22) stopnje. Med vznožjem Pohorja in

približno do črte Bohova - Spodnje Hoče - Hotinja vas – Rače pokrivajo površje

Dravskega polja slabo prepustne peščene gline (g) oziroma glinasto peščene naplavine

pohorskih potokov (Hočki, Polanski, Framski in Rački potok). Barva gline je siva do sivo

rjava in ima kroglasto krojitev. Ponekod vsebuje leče peščenega proda, ki so večinoma

tanjše in se hitro izklinjujejo. Debelina teh naplavin na tem območju znaša od dva do

šest metrov in se proti vzhodu tanjša.

Dravsko polje je nastalo v pleistocenski epohi, ko se je Drava postopno vrezovala v

terciarni relief in ga zasula s prodnimi naplavinami, v fazah tektonskega mirovanja in

ugrezanja, ki sovpadajo s poledenitvenimi dobami. V poznejših fazah si je vrezala svojo

strugo v lastne naplavine, kar dokazujejo številne terase. Terasni material (t) sestavljajo

prod, peščen prod, pesek, melj in peščena glina. Na Dravsko-ptujskem polju je Drava

urezala v že akumuliranem materialu 4 glavne in več vmesnih terasnih nivojev, katerih

višine znašajo od nekaj metrov do 30 metrov. Večji del terasnih nivojev je že erodiran in

jih ni mogoče slediti. Med terasnimi sedimenti prevladuje predvsem prod (70 %), ki mu

sledita pesek (20 %) in peščena glina (10 %). Prodniki so v glavnem iz metamorfnih in

magmatskih kamenin, v manjši meri pa tudi izkarbonatnih sedimentov. Sortiranost je

slaba, velikost posameznih prodnikov spremenljiva, od nekaj centimetrov do par


7

decimetrov. Po starosti pripadajo terasni sedimenti (posamezni nivoji) pleistocenu in

holocenu.

Aluvialni vodonosnik dravskega polja je kvartarne starosti. Zanj je značilna medzrnska

poroznost. Nahaja se v prodno peščenem zasipu Drave. Je obširen, srednje do visoko

izdaten. Vodonosnik je odprt in se napaja z infiltracijo padavin, ki padejo na visoki prodni

pleistocenski ravnici. Določeno mejo napajanja predstavljajo tudi pomembni dotoki

površinskih voda s Pohorja. Površinski tokovi ponikajo na severozahodnem obrobju

Dravske kotline, takoj ko pritečejo s hribovitega obrobja na aluvialno ravnino.

Gladina podtalne vode je v glavnem nagnjena od zahoda proti vzhodu. Srednja gladina

podtalnice se na območju gospodarske cone v Hočah nahaja med ca. 256 m.n.v. na Z in

ca. 254 m.n.v. na V.

T.1.1.7.1.2 Geotehnični opis

Temeljna tla pod obstoječo voziščno konstrukcijo zapolnjujejo v vrhnji coni pretežno

vezane zemljin peščene gline, klasifikacije CI, debeline ca 1.5-2.0 m. Pod globino 3.5-4.0

m pa preidejo v sloj srednjega in drobnega gramoza z glino in meljem (fSa, fGr, mGr).

Terenske meritve so pokazale, da je sloj glinastih zemljin v naravno odloženih oblikah

srednje, srednje do težko in težko gnetnih konsistenc. Prodnate zemljine so v vrhnji coni

pretežno rahlega gostotnega sestava z prehodi v sredne gosti sestav. Temeljna tla so

prekrita 1.1 m slojem nasipa glinastih, meljih in gramoznih zemljin ter utrjenim 0.75 m

debelim slojem nasipa prodnatih zemljin, klasifikacije cGr in asfaltnega sloja debeline 15

cm.

Glede na rezultate meritev je faktor nosilnost planuma PSU CBR 2.0 %.

T.1.1.7.1.3 Sondažna dela

Za ugotovitev strukturnega sestava temeljnih tal, ugotovitev obstoječe voziščne

konstrukcije ter določitev mehanskih lastnosti tal je bila na karakteristični lokaciji

obstoječega križišča strojno izvrtane ena sondažna vrtina, globine 2.7 m.

Podatki o nadmorskih višinah sond, njihovih koordinatah in globini z podatki o pojavu

talne vode so podani v tabeli.

Zap. Št.

Oznaka vrtine

Kota vrha

z (m.n.v.)

Koordinate Globina

(m)

Nivo vode

(m)

x y

1 V1 273.75 550373.90 151387.23 2.7 /


8

T.1.1.7.1.4 Razporeditev slojev in mehanske lastnosti tal

Preiskave obravnavane trase so pod voziščno konstrukcijo so pokazale dva

karakteristična sloja. Pri določitvi projektnih parametrov mehanskih lastnosti so

upoštevani podatki preiskav, karakteristične vrednosti so določene na osnovi merjenih

najnižjih in najvišjih vrednosti, povprečne vrednosti in inženirske ocene:

1. sloj, glina in drobni melj (CI, fSi), debeline do 2.0 m

prostorninska masa: = 18.0 kN/m3

nedrenirana strižna trdnost: cu = 50-60 kN/m2

edometrski modul stisljivosti: Eoed = 1900-2100 kN/m2

faktor nosilnosti CBR 2.0 %

2. sloj, peščene in prodnate zemljine (fSa, fGr, cGr), pod globino > 4.0 m

prostorninska masa: = 20.0 kN/m3

strižna trdnost: strižni kot = 30-33, kohezija c = 0.0 kN/m2

edometrski modul stisljivosti: Eoed = 15000-25000 kN/m2

T.1.1.7.1.5 Geotekstil

Geotekstil se predvidi na celotnem območju novogradenj prometnic. Lastnosti geotekstila:

− malo nosilna tla (tip S1); Ev2 = 10 – 20 MN/m2, CBR = 3-5 %,

− nasipni material; razred A, materiali z zaobljenimi in okroglimi zrni premera < 150 mm,

− prometna obremenitev v času gradnje > 500 MN,

− minimalna natezna trdnost: Tmin = 14 kN/m,

− minimalni raztezek: min 30 %,

− odpornost na preboj: Od < 35 mm, oziroma statični prebodni preizkus (CBR), Fp > 1500 N.

T.1.2 TEHNIČNI PODATKI

T.1.2.1 Vrsta in pomen ceste

Po prometni funkciji razvrščamo obravnavano cesto v povezovalno cesto (PC), ki se navezuje na daljinsko cesto (DC) ter medsebojno povezuje regionalna središča z naselji in mestnimi predeli. Glede na vrsto ceste pa je opredeljena kot regionalna cesta (RC).

T.1.2.2 Trasirni elementi

T.1.2.2.1 Projektna hitrost

• na regionalni cesti Vr = 90 km/h;

• na JP 880522 Vr = 90 km/h;


9

Varnostna širina na regionalni cesti znaša 1,5m. Predvidena administrativna hitrost v območju krožnega križišča znaša 50km/h.

T.1.2.2.2 Horizontalni elementi

Na območju obstoječe ceste poteka trasa regionalne ceste v premi. Prav tako se s premo odceplja od regionalne ceste JP.

Zaradi asimetrične umestitve krožnega križišča je sprojektirana nova os regionalne ceste, katere minimalni horizontalni radij znaša: R=75m.

T.1.2.2.3 Vertikalni potek

Vzdolžni skloni rekonstruiranega dela regionalne ceste so prilagojeni umestitvi krožnega križišča ter robnim pogojem lokacije.

Prometnica Vzdolžni sklon Rkv min Rkk min

min max

regionalna cesta 0,261 0,3977 / /

JP 880522 1,2514 2,5000 1000 /

Krožno križišče / 0,7500 1250 1500

T.1.2.2.4 Prečni skloni

Uporabljen prečni sklon je odvisen od uporabljenih horizontalnih elementov in upoštevane računske hitrosti pri vijačenju. Minimalni prečni sklon na vseh voziščih iz vezanih materialov je 2.5%, na gramoziranih voziščih 4%, na hodnikih 2% in na bankinah 4%.

Prometnica Q max

regionalna cesta 2,50 %

JP 880522 2.50 %

Krožno križišče K1 2.0 %

T.1.2.2.5 Normalni prečni profili

R2 – 450 / 1404

sredinski ločilni pas (otok 2.5m) 1 x 3,00 = 3,00 m vozni pas 2 x 3,25 = 6,50 m robni pasovi 2 x 0,25 = 0,50 m


10

zelenica 1 × 1,75 = 1,75 m ločena površina za kolesarje in pešce (desno) 1 × 2,60 = 2,60 m mešana površina za pešce in kolesarje (levo) 1 × 1,65 = 1,65 m berma ob kolesarski stezi 1 × 0,50 = 0,50 m bankina 2 x 0,50 = 1,00 m skupaj =17,50 m

JP 880522

vozni pas 2 x 3,25 = 6,50 m robni pasovi 2 x 0,25 = 0,50 m hodnik za pešce 2 x 1,75 = 3,50 m berma ob hodniku 2 × 0,50 = 1,00 m skupaj =11,50 m

Krožno križišče K1

krožno vozišče 1 x 5,50 = 5,50 m povozni del sredinskega otoka (deniveliran 1cm) 1 x 2,50 = 2,50 m povozni del sredinskega otoka (deniveliran 7cm) 1 x 7,00 = 7,00 m zelenica 1 x 1,50 = 1,50 m ločena površina za kolesarje in pešce (desno) 1 × 2,60 = 2,60 m berma ob hodniku 1 × 0,50 = 0,50 m skupaj =19,60 m

T.1.3 KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI

T.1.3.1 Preddela

V sami trasi predvidenih ureditev ni obstoječih objektov, ki bi jih bilo potrebno predhodno odstraniti. V sklopu preddel se izvede čiščenje terena, prestavitve in zaščita komunalnih vodov, itd. Zakoličbo osi je potrebno izvesti na osnovi količbenih podatkov in iz podanih poligonskih točk.

T.1.3.2 Pogoji izvedbe krožnega krožišča

Za izvedbo podloge se na predhodno vgrajeno posteljico iz kamnitega materiala izvede nevezana nosilna plast drobljenca v debelini 25cm. Pri tem morajo biti posamezne plasti zadostno utrjene, tako da znašajo vrednosti nosilnosti oz. deformacijskih modulov :

• na planumu kamnite posteljice :EV2>80 MN/m2

• na nevezani nosilni plasti :EV2>120 MN/m2 z dovoljenimi odstopanji skladno s TSC za javne ceste, sočasno mora biti zagotovljena zmrzlinska varnost konstrukcije. Za izvedbo nosilne plasti povoznega dela sredinskega otoka in sredinskega otoka je potrebno predvideti izgradnjo nosilne armiranobetonske plasti, ki bo z zadostno zanesljivostjo sposobna prenesti pričakovane prometne obremenitve in mora zadostiti :


11

• zahtevam za armirano betonsko nosilno plast : o beton klase C 35/45 o upogibna trnost najmanj 5,5 N/mm2 o debelina betona 24 cm o mikroarmiran beton, z jekleno mikro armaturo dolžine 30 do 50mm,

debeline največ 0.6mm in v količini najmanj 60kg/m3 vgrajenega betona oz. najmanj 75V%.

o zmrzlinska obstojnost v prisotnosti talilnih soli XF 4 (OSMO 25) o izdelan v eni plasti iz agregatov iz karbonskih kamenin

Obrabna plast povoznega dela sredinskega otoka se izvede s tlakovanjem kamnitih kock v betonsko podlago. Debelina betonske podlage pod kockami mora biti enaka kot v vseh ostalih načinih zaključne obdelave. Uporabijo se kocke 20x20x20 cm, stiki med kamnitimi kockami morajo biti zapolnjeni z neskrčljivo mikroarmirano cementno malto. Obroba iz ležečih robnikov je vgrajena po opisani betonski podlagi in stikovane po zgoraj opisanem postopku. Stik med robniki in asfaltnimi plastmi mora biti tesnjena z bitumensko trajno elastično zalivno zmesjo. Predvideni so granitni robniki 20/23, ki se naj med seboj mozničijo. Izdelava navideznih ali konstrukcijskih stikov v betonu ni potrebna, razen če se delo ni zaključilo v enem dnevu in je treba izdelati vertikalni dnevni stik brez stopničenja. Pri izvedbi je potrebno zagotoviti primerno nego vgrajenega betona. S prometom pa se lahko obremeni, ko vgrajen beton doseže predvidene vrednosti tlačne in upogibne trdnosti.

T.1.3.3 Spodnji ustroj

T.1.3.3.1 Pogoji izvedbe vkopov

Po Posebnih tehničnih pogojih za zemeljska dela (SCS Ljubljana 1989 in dopolnitev 1994) se zemljine vzdolž trase uvrsti v naslednje nazivne izkopne kategorije:

• izkop za zemeljske jarke, stopničenje in zaseke obstoječe cest so 3. kategorije.

T.1.3.3.2 Pogoji izvedbe nasipov

Konstrukcija zgornjega ustroja ureditve rekonstrukcije ceste in priključkov se izvede na planumu peščeno glinenih zemljin po odstranitvi humusnega sloja debeline 30 cm. Glede na nosilnost tal CBR 2%, je potrebno izvesti ustrezno voziščno konstrukcijo po predhodni namestitvi geosintetika.

V kolikor pa se v nivoju izkopa planuma temeljnih tal pojavijo slabše nosilna tla, jih je potrebno sanirati oziroma izboljšati nosilnosti temeljnih tal z vgradnjo gramoznega sloja - posteljice debeline 20-30 cm.

Potreben obseg del določi geomehanski nadzor. Pri predvideni maksimalni višini nasipnih brežin do 0.8 m se te lahko uredijo v naklonih n=1:1.5. Glede na debelino nasipnega telesa in gostotni sestav temeljnih tal je pričakovati posedke v temeljnih tleh, velikostnega reda do 0.5 cm. Za dimenzioniranje voziščne konstrukcije se naj upošteva nosilnost CBR 2%.


12

T.1.3.3.3 Ločilni otoki

Otoki pred krožnim križiščem so tako kot samo središče krožnega križišča tlakovani. Tlakovanje je izvedeno s kamnitimi kockami 20/20/20, z obrobo 20/23cm katera se poveže z armaturo.

Odločitev za tlakovanje otokov, deniveliranih za 7cm je posledica prisotnosti industrijske cone in večkratnih izrednih prevozov katerim s predvidenim tlakovanjem omogočimo manevriranje skozi krožno križišče.

T.1.3.3.3.1 Predkrižiščni otoki

Otoki pred križiščem se izvedejo skladno s podatki iz zakoličbene situacije, njihova površina pa se tlakuje oz. izvede z zelenico, skladno z gradbeno situacijo.

T.1.3.4 Voziščna konstrukcija

Dimenzioniranje voziščne konstrukcije je izvedeno v ločenem elaboratu, spodaj navedeno je povzetek le tega.

T.1.3.4.1 Prometna obremenitev

Izhodiščne prometne obremenitve znašajo:

Vrsta vozila Cesta R2-450, odsek 1404

Število vozil/dan % obremenitve

Motorna kolesa 40 0.5

Osebna vozila 6500 89.3

Avtobusi 50 0.7

Lahka tovorna vozila 480 6.6

Srednja tovorna vozila 60 0.8

Težka tovorna vozila 36 0.5

Tovornjaki s prikolico 120 1.6

Vlačilci 7286 100.0

Predvidena letna rast prometa (%): = 2


13

Predvidena je 20 letno projektna doba za asfaltno prevleko.

Predvidena prometna obremenitev v načrtovani dobi trajanja v skladu s

TSC 06.511 znaša:

Tn = 365 x Td x fd x fpp x fšp x fnn x ftp

fd – faktor dinamične obremenitve zaradi območja križišča znaša 1.03.

fpp – faktor razdelitve prometne obremenitve v prečnem prerezu vozišča dvopasovnice je 0.50.

fšp – faktor širine prometnega pasu za širino vozišča 3.50 m znaša 1.1.

fnn – faktor nivelete vozišča za vzdolžni sklon do 2% znaša 1.00.

ftp – faktor trajanja in povečanja prometa za dobo 20 let znaša (2% rast prometa) 25.0.

Td fpp fsp fnn fdv ftp

255.095 0.5 1.1 1.0 1.03 25.0

Tn= 1.318.666

Razvrstitev prometne obremenitve:

Po preteku 20 let bo vozišče obremenjeno s t.i. srednjo prometno obremenitvijo.

T.1.3.4.2 Potreben debelinski indeks konstrukcije

Določanje debelinskega indeksa poteka iz diagrama na sliki 9 TSC 06.520:2009, kjer odčitane vrednosti za spodnjo nevezano nosilno plast veljajo za drobljenec.

Območje izven obstoječe ceste:

Po geološko geomehanskih preiskavah je nosilnost podlage na območju novogradnje CBR = 2%. Posledično je potrebno za zagotovitev ustreznih nosilnosti med drugim predvideti tudi izboljšavo temeljnih tal. Z izboljšavo temeljnih tal in posteljico v debelini 50cm so zagotovljeni ustrezni pogoji za vgraditev zgornje nevezane nosilne plasti in asfaltnih plasti.

Debeline (cm) Koeficient Deb. Indeks

14.0 asfalt 0.38 5.32


14

25.0 drobljenec 0.14 3.50

skupaj 8.82

Območje obstoječih cest:

Izhodišče za izračun voziščne konstrukcije je nosilnost na globini po odstranitvi obstoječe voziščne konstrukcije. Po odstranitvi obstoječega materiala v debelini 45-50cm znaša nosilnost podlage CBR = 8%.

Debeline (cm) Koeficient Deb. Indeks

14.0 asfalt 0.38 5.32

34.0 drobljenec 0.14 4.76

skupaj 10.08

T.1.3.4.3 Potrebna zaščita pred učinki mraza

Projektiranje: klimatski in hidrološki pogoji TSC 06.512:2003 pogoji:

− globina zmrzovanja znaša 80 cm,

− deb. materiala vgrajenega v voziščno konstrukcijo v neugodnih hidroloških razmerah in neodpornim materialom v podlagi na učinke mraza, mora znašati debelina voziščne konstrukcije min. 80 % globine : hmin = 80 x 0,8 = 64 cm.

T.1.3.4.4 Predlog voziščnih konstrukcij

Pri določitvi voziščne konstrukcije smo izhajali iz dejstva, da bodo voziščne konstrukcije kombinacija novogradnje (območje izven obstoječe ceste) in zamenjave asfaltov (obstoječa cesta).

Zaradi slabe nosilnosti temeljnih tal se predvidi pri novogradnji vgradnja posteljice v debelini 50 cm, s čimer zagotovimo ustrezno nosilnost za nadgradnjo tampona in zgornjih vezanih plasteh.

Območje izven obstoječe ceste - novogradnja

Določitev debeline spodnje nevezane nosilne plasti izhaja iz nosilnosti podlage obstoječega terena izven ceste, za katero znaša CBR = 2%, vendar se predvidi vgradnja posteljice in izboljšave temeljnih tal, da dosežemo CBR=15%. Maksimalna velikost zrna posteljice je do 31 mm.

Izbira vrste asfalta temelji na tendenci k uporabi asfaltnih slojev s silikatno osnovo.


15

Cesta R2-450, odsek 1404 ter JP 880522

• 4.0cm AC 11 surt B70/100 A3 4.0 * 0.42 = 1.68

• 6.0cm AC 22 bin PmB 45/80-65 A3 6.0 * 0.35 = 2.10

• 6.0cm AC 32 base B50/70 A3 6.0 * 0.35 = 2.10

• 25.0cm TD32 25.0 * 0.14 = 3.50

• 30.0cm kamnita posteljica (zmrzlinsko odporna)

• 20.0cm kamnita posteljica

• 30.0cm izboljšava temeljnih tal

hdej = 71.0 cm (zmrzlinsko odp.) Ddej = 9.38

Izpolnjevanje pogojev:

Debelinski indeks

Dpotr= 8.82 cm < Ddej= 9.38 cm

Pogoj zmrzovanja

hmin= 64 cm < Ddej= 71 cm

Predlagana voziščna konstrukcija zadostuje vsem pogojem.

Območje obstoječe ceste - rekonstrukcija

Geološko – geomehansko poročilo navaja, da je obstoječa voziščna konstrukcija zmrzlinsko obstojna ter da je posledično za zagotovitev ustreznih nosilnosti predvidene voziščne konstrukcije potrebno zagotoviti le ustrezno menjavo zgornjih slojev.

Cesta R2-450, odsek 1404 ter JP 880522

• 4.0cm AC 11 surt B70/100 A3 4.0 * 0.42 = 1.68

• 6.0cm AC 22 bin PmB 45/80-65 A3 6.0 * 0.35 = 2.10

• 6.0cm AC 32 base B50/70 A3 6.0 * 0.35 = 2.10

• 30.0cm TD32 30.0 * 0.14 = 4,20

hdej = 46.0cm Ddej =10.08

Izpolnjevanje pogojev:

Debelinski indeks


16

Dpotr= 10.08 cm = Ddej= 10.08 cm

Predlagana voziščna konstrukcija zadostuje vsem pogojem.

Priključek h Komelu

Sestava voziščne konstrukcije na tej cesti je enaka sestavi voziščne konstrukcije regionalne ceste.

Površine za pešce in kolesarje

Za hodnike za pešce predlagamo naslednjo konstrukcijo:

• 5.0 cm AC 11 surf B70/100 A5

• 20.0 cm TD 22

• 30.0 cm posteljica

T.1.3.4.5 Dimenzije voziščne konstrukcije

R2-450 ter JP 880522 (novogradnja – območje izven obstoječih cest)

Debelina cm Oznaka

4.0 AC 11 surf B50/70 A3

6.0 AC 22 bin PmB 45/80-65 A3

6.0 AC 32 base B50/70 A3

30.0 TD 32

30.0 Posteljica (zmrzlinsko obstojna)

20.0 Posteljica

25.0 Izboljšava temeljnih tal

121.0

Zaradi praktičnosti izvedbe na stikih med območji med obstoječo cesto in območji izven smo predvideli enako debelino prvih 4 slojev. Tako smo povečali debelino tampona na 30cm, hkrati pa zmanjšali debelino izboljšave temelnjih tal.

R2-450 ter JP 880522 – (rekonstrukcija – območje obstoječih cest)

Debelina cm Oznaka

4.0 AC 11 surf B50/70 A3


17

6.0 AC 22 bin PmB 45/80-65 A3

6.0 AC 32 base B50/70 A3

30.0 TD 32

46.0

Površine za pešce in kolesarje

Debelina cm Oznaka

5,0 AC 8 surf B70/100 A5

20,0 TD 22

30,0 Posteljica

55.0

T.1.3.4.6 Zgostitev in nosilnost plasti konstrukcije

Zahteve za zgostitev in nosilnost posameznih slojev, vgrajenih v voziščno konstrukcijo, so določene v Splošnih tehničnih pogojih in standardih ter tehničnih specifikacijah. V nadaljevanju podajamo pogoje za doseženo nosilnost na vozišču - vrednosti deformacijskih modulov:

Zahtevane vrednosti deformacijskih modulov na nevezanih nosilnih plasteh

Vrsta zmesi kamnitih zrn Srednja ali lahka prometna obremenitev

Zahtevane vrednosti [MN/m2]

Ev2 Ev2/Ev1 Evd

Naravna ≥ 90 ≤ 2.4 ≥ 40

Drobljena ali mešana ≥ 100 ≤ 2.2 ≥ 45

Zahtevane vrednosti deformacijskih modulov na nevezanih obrabnih plasteh

Vrsta zmesi kamnitih zrn Zahtevane vrednosti [MN/m2]

Ev2 Ev2/Ev1 Evd

Naravna zaobljena ≥ 80 ≤ 2.2 ≥ 35

Mešana ≥ 90 ≤ 2.0 ≥ 40

Drobljena, naravna zdrobljena ≥ 100 ≤ 1.8 ≥ 45


18

T.1.3.4.7 Zahteve kvalitete

Izvajalec mora dosegati zahtevano kvaliteto proizvedenih in vgrajenih materialov ter izpolnjevati zahtevane pogoje delovnih in tehnoloških postopkov, predpisane z naslednjo tehnično regulativo:

- Evropski produktni standard SIST EN 13108 – 1 (Bitumenski beton)

- Slovenski nacionalni dodatek SIST 1038 – 1 (Bitumenski beton – pravila za

uporabo SIST EN 13108 – 1)

- Evropski produktni standard SIST EN 13043 (Agregati za bitumenske zmesi in

površinske prevleke za ceste, letališča druge prometne površine)

- Slovenski nacionalni dodatek SIST 1043 (Agregati za bitumenske zmesi in

površinske prevleke za ceste, letališča in druge prometne površine – zahteve in pravila za uporabo SIST EN 13043)

- Evropski produktni standard SIST EN 12591 (Bitumen in bitumenska veziva –

specifikacije za cestogradbene bitumne)

- Tehnične specifikacije za ceste – TSC 06.100: 2003 (Kamnita posteljica in povozni

plato)

- Tehnične specifikacije za ceste – TSC 06.200: 2003 (Nevezane nosilne in obrabne

plasti)

- Tehnične specifikacije za ceste TSC 06.300 / 06.410 : 2009 (Smernice in tehnični

pogoji za graditev asfaltnih plasti).

T.1.3.5 Odvodnjavanje

Na območju obstoječega križišča potekajo obstoječi mešani in meteorni komunalni vodi. V severnem voznem pasu regionalne ceste poteka mešana kanalazacija ɸ 1000, v sredini vozišča JP 880522 pa se nahaja meteorni kanal ɸ 300.


19

Slika 5: Obstoječe komunalno omrežje

Odvodnja vode z vozišča in površin za pešce in kolesarje, je predvidena z navezavo na obstoječe komunalno omrežje. Izjema je obstoječi kanal na JP 880522 katerega obstoječi jašek sovpada s predvidenim predkrižičnim otokom (južni krak križišča K1). Zaradi navedenega se predvidi nov revizijski jašek in kanalska veja v istih dimenzijah kot je obstoječa. Povečanje prispevnih površin meteornih voda je tako majhno, da z navezavami na obstoječe omrežje le tega ne bomo obremenili v tej meri, da ne bi več zagotavljajo ustrezne kapacitete.

T.1.3.5.1 Požiralniki in jaški

Predviden je en tip požiralnikov in sicer z vtokom skozi robniško rešetko. Glede na majhno območje obdelave so požiralniki locirani na vsa ključna mesta oz. mesta h katerim tangira meteorna voda.

Vsi jaški so tipski izdelani iz PEHD po SIST EN 13598-1 DN 800 mm. Na vrhu jaška je nameščen LTŽ pokrov na AB okviru. Pokrovi imajo funkcijo zaklepanja. Vsi jaški se vgradijo na podložni beton C 12/15, v debelini 10 cm, ali na dobro utrjeno peščeno posteljico, ki naj bo 0.5m večja od premera dna jaška. Vsi jaški so izvedeni v vodotesni izvedbi.

Za požiralnike, ki se navezujejo na jašek, je potrebno pripraviti priključke na telesu jaška. Na vrhu jaška se izdela armiranobetonski okvir v katerem je nameščen LTŽ pokrov. Pokrovi v voznih površinah so nosilnosti 400 kN, požiralniki pod pločnikom pa imajo pokrov nosilnosti 125 kN. Vsi požiralniki se vgradijo na podložni beton C12/15, v debelini 10 cm ali na dobro utrjeno peščeno posteljico. Vsi požiralniki so izvedeni v vodotesni izvedbi.

Vsi požiralniki so tipski in izdelani v skladu s standardom SIST EN 13598-1. Požiralniki imajo peskolov globine min. 50 cm.


20

V južnem kraku se zaradi kolizije lokacije obstoječega jaška in predvidenega otoka predvidi nov jašek, pokrovi obstoječih pa se prilagodijo novi niveleti.

T.1.4 OPIS PROJEKTNIH REŠITEV

T.1.4.1.1 Opis projektne rešitve

Predvidena preureditev zajema ureditev krožnega križišča, hkrati pa ureditev prehodov za pešce in kolesarje ter ureditev površin za njih.

Na umeščanje krožnega križišča v območje obstoječega štirikrakega križišča so vplivali lokacijski omejitvni pogoji, vendar je bilo le to umeščeno na način, ki bo zagotovil boljšo prometno varnost oz. ustreznejšo prometno prepustnostnost danega območja.

Umestitev se je tako izvedla na način, kateri povzroči v prostoru minimalen poseg in ki je potreben za vzpostavitev vseh pogojev za izgradnjo krožnega križišča.

Križišče je oblikovano kot 4-krako krožno križišče. V njem se na regionalno cesto priključi nekategorizirana cesta iz severne strani (industrijska cona) in JP 880522 iz južne strani industrijska cona).

Elementi krožnega križišča so:

- zunanji premer krožnega križišča znaša: 30 m

- širina krožnega vozišča: 5,50 m

- premer sredinskega otoka: 14,0 m

- širina povoznega dela sredinskega otoka: 2,50 m.

Tlakovani del in asfaltni del je ločen z granitnim robnikom 20/23, kateri se vgradi 1cm višje kot je asfalt.

Sredinski otok krožnega križišča in vsi sredinski ločilni otoki neposredno ob krožnem križišču so predvideni v tlakovanju in sicer z denivelacijo 7cm. Razlog za to je vzpostavitev pogojev za izvajanje izrednih prevozov, kateri zaradi industrijske cone niso redkost.

Preverjena je bila prevoznost križišča, kot merodajno vozilo pa je izbran klasičen vlačilec ter v ključnih smereh za potrebe izrednih prevozov tudi »ameriški vlačilec«.


21

Slika 6: Prevoznost krožnega križišča K1

Zaradi minimalnega posega v obstoječ prostor, temu sledijo tudi dimenzije vozišča ter površin za pešce in kolesarje. Umestitev krožnega križišča na območje križišč z levo zavijalnimi pasovi predstavlja tudi širši vpliv na horizontalno signalizacijo. Zaradi bližine križišča na zahodni strani križišča smo se odločili, da pas za leve zavijalce v celoti nadomestimo s sredinskim ločilnim otokom, dočimer na vzhodni strani izvedemo v bližini novega krožnega križišča sredinski ločilni otok, del pasu za leve zavijalce pa preuredimo s horizontalno signalizacijo.

T.1.4.1.2 Avtobusna postajališča

Na predmetnem območju ni avtobusnih postajališč.

T.1.4.1.3 Prometna oprema in signalizacija

T.1.4.1.3.1 Vertikalna signalizacija

Vertikalna signalizacija opozarja, usmerja in posreduje informacije ter zahteve za pravilno vožnjo in pravočasno ukrepanje.

Velikost prometnih znakov je določena glede na najvišjo dovoljeno hitrost na cesti

oziroma njenem odseku. Skladno s pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni

opremi na javnih cestah (Ur.l RS št 99/15, 46/17, 59/18 in 63/19) so znaki velikostnega

razreda 2 (normalni znaki) in 3 (veliki znaki):

Velikostni razred 2 3

okrogli znaki 0.40m 0.60m


22

pravokotni znaki 0.40x0.40m 0.60x0.60m

Znak mora imeti na hrbtni strani identifikacijsko oznako skladno s SIST EN 12899-1.

Oznaka ne sme biti svetlobno odbojna, nameščena mora biti na spodnjem desnem delu

znaka in mora biti vidna pri postavljenem prometnem znaku. Znak mora imeti zraven

identifikacijske oznake SIST EN 12899-1 še CE oznako v skladu z Uredbo EU o

gradbenih proizvodih 305/2011 in Zakonom o gradbenih proizvodih (Ur.l RS št 82/13).

Podrobnejši podatki o velikosti posameznih znakov in predkrižiščnih tablah so v tabeli

vertikalne signalizacije.

T.1.4.1.3.1.1 Podporne konstrukcije znakov

Konstrukcija prometnega znaka mora skladno s standardom SIST EN 12899-1 :2008

glede mehanske odpornosti dosegati naslednje minimalne zahteve:

– faktor varnosti za obremenitve – razred PAF1, – pritisk vetra – razred WL5, – dinamični pritisk pri čiščenju snega – razred DSL1, – najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju – razred TDB4, – prebadanje znaka – razred P3 in – robovi plošče znaka – razred E.

T.1.4.1.3.1.2 Postavitev prometnih znakov

Vodoravna razdalja med robom vozišča in najbližjo točko oziroma projekcijo najbližje točke prometnega znaka mora biti 0.30 m, če je cesta omejena z robniki, oziroma najmanj 0.75 m, če cesta ni omejena z robniki, vendar ne več kot 2.0 m. Spodnji rob prometnih znakov je na višini 2.25 od kote roba asfalta. Stacionaža znakov je navedena v tabeli vertikalne signalizacije.

T.1.4.1.3.1.3 Svetlobno odbojne in kromatične lastnosti prometnih znakov

Površina vertikalne prometne signalizacije mora biti izdelana iz svetlobno odbojnih materialov skladno s standardom SIST EN 12899-1 – Stalna vertikalna signalizacija; Stalni prometni znaki, katerih zahteve glede svetlobno odbojnih lastnosti so odvisne od mesta postavitve prometnih znakov, svetlobnih značilnosti okolice, kjer so prometni znaki postavljeni, ter lokacije prometne površine v prostoru.

Koeficienti retrofleksije (RA) so navedeni v tabeli vertikalne signalizacije.

T.1.4.1.3.2 Horizontalna signalizacija

Horizontalna signalizacija se predvidi skladno s TSC 02.401:2012 Označbe na vozišču in mere in Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Ur. list RS, št. 99/15, 46/17, 59/18 in 63/19).

Vse označbe se morajo izvesti v skladu z 27. členom Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah:

– Lastnosti materialov za označbe morajo ustrezati določbam standarda SIST EN 1436+A1, Materiali za označevanje vozišča, Lastnosti označb in določbam 27. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.


23

– Označbe se na prometne površine nanesejo z barvo ali debeloslojnimi materiali (hladna ali vroča plastika, vnaprej izdelani trakovi).

– Višina označbe na prometnih površinah je lahko največ 8 mm nad ravnino cestišča oziroma prometne površine, globina pa največ 15 mm pod ravnino cestišča.

:

Predvidi se naslednja horizontalna signalizacija:

– Regionalna cesta

- ločilna neprekinjena črta (5111): bela, š=15cm

- kratka prekinjena črta (5123): bela, š=15cm

- prekinjena široka prečna črta (5212-1): bela, š=50cm

– Javna pot


- robna neprekinjena črta (5112): bela, š=15cm

- robna prekinjena črta (5122): bela, š=15cm

- kolesarski pas (5233): rdeča, š=20cm

- prekinjena široka prečna črta (5212-1): bela, š=50cm

– Površine kolesarjev in pešcev



24

- oblike in mere piktograma kolesa (5609-1)

Barva talnih označb

Vse črte so bele, z rdečerjavo barvo se označijo površine za kolesarje - prehod za pešce in kolesarje na LC (RAL 3011, 3001).

Vse barve so reflektirajoče in enokomponentne. Predvideno je dvakratno barvanje označb na vozišču, na površinah za pešce in kolesarje pa enokratno barvanje.

V območju krožnega križišča so vzdolžne in prečne označbe predvidene iz materialov za debeloslojne označbe.

Preglednica 1: Inicialne – minimalne vrednosti karakteristik novih označb na prometnih površinah

Prometna obremenitev ceste Ceste

Lastnosti označb na vozišču Barva minimalna vrednost

( mcd/luxm2) razred

Koeficient odbojne svetlosti (RL)

– nočna vidnost v suhih razmerah

BELA ≥ 200 R4

RUMENA ≥ 200 R4

Koeficient odbojne svetlosti (Rw)

– nočna vidnost v mokrih razmerah*

BELA ≥ 50 RW3

RUMENA ≥ 50 RW3

Koeficient odbojne svetlosti (Qd)

– dnevna vidnost v suhih razmerah

BELA ≥ 160 Q4

RUMENA ≥ 100 Q2

Drsnost (SRT) BELA ≥ 45 S1

RUMENA ≥ 45 S1

Faktor svetlosti (β) BELA ≥ 0,40 B3

* Koeficient odbojne svetlosti – nočna vidnost v mokrih razmerah se zahteva samo za označbe tipa II skladno s standardom SIST EN 1436.

T.1.4.1.4 Talni taktilni sistem za slepe in slabovidne

Na prehodu za pešce so predvidene talne taktilne oznake skladno s predpisi o univerzalni gradnji ter dostopnosti in uporabnosti grajenega okolja skladno s standardom SIST 1186. Skladno s standardom se na prehodu za pešce v območju krožnega križišča predvidi vodilna linija čez vozišče. Predvidi se izvedba vodilne linije iz materialov za debeloslojne označbe (hladna strukturna plastika).

Na površinah za pešce in kolesarje se predvidi izvedba taktilnih oznak (čepastih in rebrastih) z betonskimi ploščami.

Detajli taktilnih oznak so prikazani v detajlnih načrtih.


25

T.1.4.1.5 Oprema za vodenje prometa

Posebna oprema za vodenje prometa ni predvidena, saj na tem območju ni nevarnih ovir, med drugim pa so vsi predvideni kandelabri locirani na območjih za površinami za pešce in kolesarje.

T.1.4.1.6 Ureditev in zaščita brežin

Nasipne brežine cest in plitve vkopne brežine se izvede v nagibu 1:1,5. Zatravitev brežin in zelenic se izvede s travno mešanico.

Posebni ukrepi ureditve in zaščite brežin niso predvideni.

T.1.4.2 Preureditve komunalnih vodov

T.1.4.2.1 Cestna razsvetljava (povzetek)

Nova CR se vključi v obstoječo CR v tč.”A1” oz. “AA”. Vsa nova CR bo v LED izvedbi, medtem ko so obstoječe svetilke tipa VTNa (150W).

Odjemno mesto in priključna moč (tarifne varovalke 1*3*25A) se ne spreminjata.

Trasa cestne razsvetljave bo potekala v zadnjem robu zelenice oz. v bankini, z razporedom kot je podano v situaciji 2.1 in profilu 3.1.

OPOMBA: obstoječa CR, v katero posegamo, poteka deloma znotraj in deloma izven krajevnih tabel. Po dogovoru z občino se obnovljeni del CR priključi na obstoječo občinsko razsvetljavo. Za potrebe nove CR znotraj industrijske cone I11, pa se izvede novo odjemno mesto, ki bo prav tako v lasti občine Hoče-Slivnica (predmt ločenega načrta št.P015/2-20CR).

Načrtu so priloženi tudi projektni pogoji in projektna naloga, ki so vpredmetnem načrtu upoštevani.

Razsvetljava mora kot celota ustrezati standard SIST EN 13201, Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur.l. RS št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) in SIST EN 40 ter Priporočila SDR CESTNA RAZSVETLJAVA” PR5/2-2000.

Upoštevanaje tudi “Uredba o zelenem javnem naročanju” URADNI LIST št.51/17 z dne 19.09.2017.

T.1.4.2.1.1 Način razsvetljave

Za razsvetljavo ceste in krožišča bodo uporabljene svetilke tipa “LED” z 7942lm svetlobnega toka s posebno optiko M20. Temu ustrezajo svetilke “Sloluks” tip SH2 060 0794 M20 (60W), z ravnim steklom, s katero dosežemo zahtevano usmerjenost svetlobe in omejitev bleščanja.


26

Svetilke bodo nameščene na novih ravnih tipiziranih oz. absorbcijskih kandelabrih h=10m ter obstoječih ravnih kandelabrih višine 9m.

Svetilke LED bodo opremljene z ravnim steklom zaradi zmanjšanja bleščanja.

Opomba: Podane so ustrezne karakteristike svetilk - točni tipi so podani zaradi svetlobnotehničnega izračuna v prilogi načrta.

Uporabiti je možno katerokoli svetilko na območju EU, katera po svetlobnotehničnih karakteristikah ustreza svetilkam uporabljenih v svetlobno-tehničnem izračunu.

Svetilke bodo razvrščene deloma enostransko, deloma dvostransko-izmenično, povprečne medsebojne razdalje bodo znašale pri normalnem profilu 32m, posamezna odstopanja pa so zaradi prilagoditve razmeram na terenu.

Osnovni podatki

➢ Trasna dolžina CR : 320 m

➢ Vrsta in število svetilk: ➢ - SH2 060 0794 M20, 60W, 12 kom

➢ Temelji

- temelj za kandelaber h=10m 10 kom

➢ Kandelabri

- ravni h = 10m 10 kom

➢ Kabli: - NAYY-J 5 x 25 + 2,5 0.6/1kV (razvod CR)

Križišče mora zadovoljevati razred C3:

Srednja horizontalna osvetljenost: Esr = 15,5 lx >15 lx

Minimalna horizontalna osvetljenost: Emin = 8,7 lx

Enakomernost osvetljenosti: Emin/Esr = 0,56 lx > 0,4

- Prehodi za pešce oz. kolesarje:

Se vrednotijo skupaj s celotnim krožiščem.

OPOMBA: Podane vrednosti (enakomernost in relativni porast praga) morajo biti zagotovljene tudi v času, če razsvetljava obratuje v reduciranem režimu t.j. v času bistvenega zmanjšanja prometa.

T.1.4.2.1.2 Nizkonapetostni kabelski priključek

(KRMO)


27

NN priključek ostaja obstoječ, saj v odjemno mesto ne posegamo.

T.1.4.2.2 Vodovod (povzetek)

T.1.4.2.2.1 PROJEKTNE OSNOVE

V skladu z projektnimi pogoji upravljavce vodooskrbnega sistema MV 7692/4/4 je potrebno v predmetni projektni dokumentaciji obdelati gradnje novih in obnove dotrajanih vodovodnih cevovodov na področju poslovne cone Hoče z namenom zagotavljanja vodooskrbe tako obstoječemu kakor širitvenemu potencialu področja. V sklopu navedenega je potrebno izvesti:

- Gradnjo povezovalnega cevovoda NL 100 l= cca 450m vzdolž predvidene južne

povezovalne ceste - Obnovo dotrajanega vodovodnega cevovoda PVC DN 225 vzdolž obstoječe

Industrijske ceste z novim cevovodao NL DN 200 l= cca 1200m vključno z izvedbo navezav obstoječih odjemalcev in izvedbo nastavkov za namene novih potrošnikov.

T.1.4.2.2.2 IZVEDBA

V skladu z razdelitvijo gradnje in obnove vozišč je predvidena izvedba vodooskrbnih cevovodov v treh fazah. Izvede se vodooskrbne cevovode ustreznih dimenzij v funkciji vodooskrbe, požarne varnosti predmetnega področja. Na trasi se vgradijo novi požarni hidranti, avtomatski odzračniki, izven območja ureditve cestišča se prevežejo in po potrebi obnovijo tudi vsi hišni priključki. Oskrbovalni tlak v vodovodu na območju zamenjave znaša cca 4 bar-e.

I. FAZA Trasa novega vodovodnega cevovoda se na jugozahodu – vozlišče 1 navezuje na obstoječ vodovodni cevovod PEHD 110 ki poteka vzdolž hitre ceste. V območju kjer poteka omenjen cevovod se v sklopu gradnje vozišča ta nadomesti z cevmi NL DN 100 l=20m, ki se jih vgradi v zaščitno cev JE DN 250 l=14m. Trasa cevovoda poteka v severni bankini oz. zelenici nove južne povezovalne ceste. Trasa grajenega odseka se zaključi v vozlišču 2 z navezavo na predhodno izveden cevovod PEHD DN 110. Skupna dolžina trase znaša 425m1. Zaradi tega ker na obstoječem cevovodu, ki se ga v preostalem delu gradnje ceste ohrani ni zadostnega števila požarnih hidrantov, se v vozlišču 3 izvede nov požarni hidrant z izvedbo prereza obstoječe cevi.

II. FAZA

Predvideva izvedbo obnov in gradenj vodovodnih cevovodov vzdolž obstoječe industrijske ceste. Na lokaciji izvedbe novega krožnega križišča K2 na južni strani se izvede v vozlišču 4 cevno križišče z zapornimi elementi in cevnimi odcepi NL DN 200 v smer jug in NL 150 v smer vzhod. Prečkanja vozišč se izvede z vgradnjo cevovodov v ustrezne zaščitne cevi (glej montažni načrt). Trasa nato prečka cestni krak v smer zahod in poteka v zahodnem robu predvidene cestne ureditve. Na med cestnima profiloma P45 in P46 (vozlišče 7) se trasa pomakne v sredino zahodnega voznega pasu, kjer poteka vse do konca trase - profil P8, kjer se navezuje na tretjo fazo izvedbe. V vozliščih 5-13 je predvidena izvedba cevnih odcepov za navezavo odjemalcev v ustreznih profilih. Prečkanja cestišč se izvedejo v ustreznih zaščitnih


28

ceveh, navezave hišnih priključkov pa izven območja ureditve. Umestitev požarnih hidrantov in ostalih elementov vodovoda je razvidna iz prilog. Skupna dolžina trase znaša 1095m1.

III. FAZA

Predvideva izvedbo obnov in gradenj vodovodnih cevovodov vzdolž navezave obstoječe industrijske ceste na predvideno krožno križišče K1. Trasa od profila P8 sprva poteka kot doslej po sredini voznega pasu nato pa se prelomi in se pomakne v hodnik za pešce. Prečkanje Miklavške ceste se izvede pravokotno v zaščitni cevi JE DN 400 l=25m1. Na severni strani vozišča se v peš hodniku izvede navezava na obstoječ odcep DN 200 – vozlišče 14 ki služi napajanju obstoječega cevovoda po Industrijski cesti. Vse navezave cevovodov in priključkov izvaja upravljavec sistema po predhodnih najavah posameznih poslovnih subjektov in v sredstvih javnega obveščanja po potrebi izven delovnega časa. Del obstoječega tranzitnega vodovoda NL 300, ki poteka v severnem robu obstoječe miklavške ceste bo po predvideni ureditvi pod površino krožnega križišča K1. V skladu z dogovorom z upravljavcem se za namene rezerve v prečkanju severnega odcepa izvede vgradnja ustrezne zaščitne cevi JE DN 500 l=20m. Po morebitni havariji ali po ob izvedbi novega cevovoda po miklavški se vanjo vgradi nov cevovod brez poseganje v cestno telo

T.1.4.2.3 Plinovod (povzetek)

Na obravnavanem območju so obstoječi plinovodi 4,0 bar. Obstoječ PE plinovod DN 150, ki poteka od vzhoda proti zahodu ter prečka pločnik in cesto (delno v zaščitni cevi) v stacionaži ceste os 2, približno med km 0+055,50 in km 0+058,50 in nato v nadaljevanju v zahodnem robi ceste oziroma pločniku med km 0+055,50 in km 0+100,00 (meja obdelave projekta).

Novi plinovodi niso predvideni.

T.1.4.2.4 Elektrovodi (povzetek)

Zaradi ureditev križišča na cesto R-450/1404 je potrebno obstoječe SN in NN elektroenergetsko omrežje zaščititi ter prestaviti.

Predmet je ureditev oz. zaščita EEO 20-0,4 kV za FAZO III.

Tangirane obstoječe KB 20 kV in KB 0,4 kV bo potrebno zakoličiti ter zaščititi ter delno prestaviti. Zaščita bo izvedena s plastičnimi cevmi. Kjer potekajo povozne površine bodo cevi obbetonirane.

Predvidena glavna dela:

- zakoličba obstoječega EEO 20 kV in EEO 0,4 kV,

- ročni izkop KB 20 kV in KB 0,4 kV, - izvedba prestavitve zaščite KB 20 kV in KB 0,4 kV, - izvedba podaljšanja, prestavitev in zaščite KB 20 kV (k-352) s kabli tipa 3×NA2XS(F)2Y

1×150RM/25 12/20 kV,

- zasip jarka.


29

T.1.4.2.5 TK vodi (povzetek)

Na območju rekonstrukcije se nahajajo TK vodi. Med deli je potrebno upoštevati projektne pogoje. Predvidena je zaščita obst. TK vodov.

V kolikor bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano telekomunikacijsko napravo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti distributerja omrežja.

T.1.5 POGOJI IZVEDBE

Gradbena dela se bodo delno izvajala v varovalnem pasu državne ceste in sicer v skladu z Zakonom o graditvi objektov in Zakonom o cestah skladno s čemer je potrebno za dela, katera se izvajajo pod prometom pripraviti tudi Načrt organizacije gradbišča ter Elaborat zapor cest. Le ta mora vsebovati prikaz načina in poteka prometa oz. začasnih cest ter posebne pogoje njihove uporabe.

Če se za začasno cesto uporabi dokončana posamezna faza rekonstruirane ceste, ter v primeru, ko je rekonstrukcija končana in še ni izdano dovoljenje iz devetega odstavka 18. člena Zakona o cestah (ZCes-1), lahko izvajalec rednega vzdrževanja ceste konča zaporo prometa in pod posebnimi pogoji dovoli začasno uporabo ceste, če je odgovorni nadzornik izvedenih del predhodno podal pisno izjavo, da so dela opravljena skladno s tehničnimi zahtevami in je zagotovljena varnost ceste.

Dovoljenje za zaporo ceste v času gradbenih del si mora pridobiti izvajalec del, glede na obseg rekonstrukcije križišča pa se na glavni cesti predvideva polovična zapora cestišča z izmenično enosmernim usmerjanjem s semaforji.

T.1.5.1.1 Stranski odvzemi

V vplivnem območju te trase je več delujočih gramoznic z vsem potrebnim strojnim parkom, ki omogoča odkop, separiranje in drobljenje ter tako pridobitev ustrezno granuliranega in mehansko ustreznega agregata za potrebe nasipa, tampona, posteljice, betonov in asfaltov. Za potrebe posteljice se uporabi drobljen prod.

T.1.5.1.2 Ravnanje z gradbenimi odpadki

V območju gradnje, je potrebno posvetiti posebno skrb ravnanju z gradbenimi odpadki. Z gradbenimi odpadki je potrebno ravnati v skladu z :

• Zakon o varstvu okolja (ZVO-1, Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15),

• Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/15, 69/15),

• Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri grdbenih delih (Ur. l. RS, št. 34/08),

• Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08, 61/11),

• načrti, ki so predmet tega projekta.

Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo predelovalcu ali odstranjevalcu gradbenih odpadkov.

Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno


30

po nastanku v zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob gradbišču in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez njihovega prekladanja.

Investitor mora za pridobitev uporabnega dovoljenja kot sestavni del projekta izvedenih del pristojnemu upravnemu organu predložiti poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, ki mora biti pripravljeno skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Sestavni del poročila mora biti tudi pregled predpisanih evidenčnih listov, ki so jih zbiralci, predelovalci ali odstranjevalci gradbenih odpadkov potrdili ob prevzemu in s katerimi jamčijo oddajo oz. prevzem gradbenih odpadkov. Investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov ali njihov prevoz v predelavo ali odstranjevanje ter njihovo predelavo ali odstranjevanje preden se začno izvajati gradbena dela.

T.1.6 FAZNOST GRADNJE

V fazi izvedbe bo potrebno sproti izdelovati predpisane elaborate za pridobivanje dovoljenj za zaporo ceste. Izbrani izvajalec bo namreč moral zapore prilagajati izbrani tehnologiji in časovnici predvidenih del. V okviru elaboratov, ki se bodo pripravili s strani izvajalca del je potrebno upoštevati zagotavljanje prevoznosti merodajnih vozil skozi območje zapor.

Izdelovalec elaborata mora pred pričetkom gradnje oz. pred pridobivanjem dovoljenja za zaporo predmetne državne ceste upoštevati naslednje:

- Na podlagi navedenega novega Pravilnika mora Elaborat zapore državne ceste

vsebovati vse sestavne dele, glede na 9. člen Pravilnika.

- Glede na predvideno prometno ureditev (urejanje prometa s semaforji), morajo biti

izdelani ustrezni krmilni programi in prikazani izračuni za gradbiščne semaforje.

- Začasno vertikalno prometno signalizacijo predvideti v skladu z novim Pravilnikom o

prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Ur. l. RS št. 99/2015).

- Na vseh situacijah faznosti vodenja prometa v času gradnje je potrebno označene

faze opredeliti s stacionažo državne ceste in določiti (navesti) vrsto zapore.

- Posebej izdelati za vsako fazo situacije začasne prometne ureditve s prikazom

postavitev začasnih prometnih znakov v sklopu izbranega tipa – vrste zapore.

- V primeru, da na območju predvidene začasne prometne ureditve obstaja redna

avtobusna linija in je predvideno kakršnokoli oviranje postankov avtobusov na

avtobusnih postajališčih, je potrebno priložiti obvestilo avtobusnim prevoznikom, ki

opravljajo redno linijo na obravnavanem območju državne ceste. Obvestilo je

potrebno posredovati avtobusnemu prevozniku najmanj 15 dni pred vzpostavitvijo

zapore.

- Izdelati v tabelaričnem prikazu predvideno postavitev začasne prometne signalizacije

in prometne opreme, v sklopu izbranega tipa – vrste zapore.

- Glede na predvideno postavitev začasne prometne signalizacije na občinskih cestah,

je potrebno predvideti pridobitev soglasja za postavitev začasnih prometnih znakov v

sklopu zapore na državni cesti oziroma dovoljenja za morebitno popolno zaporo na

občinskih cestah, od pristojne občine. V kolikor je predviden obvoz po občinskih

cestah je prav tako potrebno tudi pridobiti soglasje za vodenje prometa oz. za

postavitev začasne prometne signalizacije, od pristojne občine.

- Na območju ureditve (oz. na območju zgrajenega krožnega križišča) je potrebno

posebej izdelati situacijo za čas od končanja del do prevzema del, v kateri bo


31

prikazana postavitev ustrezne začasne prometne signalizacije na odseku državne

ceste (oz. na vseh krakih krožnega križišča), ki bo voznike opozarjala na gradbišče.

T.1.7 PREDIZMERE IN PROJEKTANTSKI PREDRAČUN

Predizmere za vse prometnice so izdelane na osnovi predloženih projektnih rešitev faze PZI. Popis del je izdelan na osnovi Splošnih tehničnih pogojev ter Popisa del in posebnih tehničnih pogojev za preddela, zemeljska dela, voziščne konstrukcije, odvodnjavanje, gradbena in obrtniška dela ter opremo cest (tender SCS YU ISBN 86-81171 iz leta 1989 in dopolnitve) oz. sprejetih TSC, ki urejajo posamezna področja gradnje cest.

Popisi del so izdelani v programu PIS-Projektant za vsako posamezno cesto in sicer ločeno za vozišča in stezo za mešani promet pešcev in kolesarjev oz. pločnike.

Cene v projektantskih predračunih in rekapitulacijah cestnih del so določene na osnovi povprečne cene za enoto del podobnih projektov. Davek na dodano vrednost DDV 22% je upoštevan in prikazan v rekapitulacijah stroškov za posamezno cesto.

Datum veljavnosti cen je april 2020.

T.1.8 ZAKLJUČEK

Načrt ureditve ceste vsebuje vse potrebne projektne rešitve za izvedbo. Izdelan je na osnovi predhodnih rešitev in zahtev posameznih soglasoodajalcev načrta.

Vsa dela morajo biti izvedena v skladu s to dokumentacijo, tehnično pravilno ter v skladu z veljavnimi predpisi in standardi. Morebitna odstopanja od projekta se morajo reševati v dogovoru s projektantom, geomehanikom in nadzornim organom investitorja.

.

t.1. tehniČno poroČilo - slivnica · 2020. 8. 3. · izgradnja južne ceste v industrijsko cono...

Documents