1

@ITIE NA SVETIOT RAMNOAPOSTOLEN KLIMENT OHRIDSKI

^UDOTVOREC1

ìDojdete ~eda, poslu{ajte me: jas }e ve nau~am da se boite od Gospodaî (Ps. 33, 11) - neka se zapi{e ova za sledniot rod i idnoto pokolenie {to }e Go slavi Gospodaî- kako {to rekol David (Ps. 65, 16; 101, 18).

Za goleminata na Boga treba sekoga{ i pred site da se raska`uva zatoa {to za Bo`jata slava kako {to veruvame nema granici, a i lu|eto {to se bezgri`ni i n# vr{at dobri dela, da se vrazumat koga }e slu{nat za Bo`jite ~uda.

Mnozina mislat deka vo na{e vreme ne se slu~uvaat takvi ~uda, kako {to se slu~uvale vo starite vremiwa. Kako toga{ da `iveele mnogu bogougodni ma`i, koi iako vo telo - `iveele sosema bestelesno i vr{ele bezbrojni ~uda; a sega{noto vreme (bo`em) bilo siroma{no so takvi sveti lu|e. Na{ite pokolenija, kako da se oddale~ile od Boga i blago~estiviot `ivot ìi sega{nata ~ove~ka priroda, kako da ne e pogodna za Negoî. Tie se `alosno zabludeni, za{to rasuduvaat lo{o i povr{no. Su{tinata na prirodata postojano e ista i ne se menuva. Gospod i za na{eto vreme za~uva mnogu lu|e, {to blesnaa so svetlinata na svojot `ivot, za slava na na{iot Nebesen Otec i stanaa svetilnici {to Go sodr`at Slovoto na `ivotot, ne priklonuvaj}i gi kolenata pred ni{to {to ì`ivee na zemjataî.

Vo poslednite vremiwa blesnaa bla`enite otci i u~iteli i so svoeto u~ewe i ~uda ja prosvetija zemjata na Slovenite, taka {to pred Boga se pretstavija ìsilni vo `ivototî i propovednici na Slovoto. Da se opi{e nivniot `ivot e mnogu po`elno, no toa gi nadminuva na{ite sili. Zatoa barem malku da napi{am od nivnite mnogubrojni i veli~estveni dela, jas se nadevam deka i so toa }e posvedo~am za ~ovekoqubivosta i blagosta na Boga, Koj e so nas i prebiva vo nas, vo site dni do krajot na vekot, kako {to vetil, za{to ne se izmenila na{ata priroda, tuku se izopa~ile na{ite ~uvstva.

1 Ova `itie go napi{al arhiepiskopot na Justinijana Prva, bla`eniot Teofilakt Ohridski, (1090-1109).

2

Sakate da znaete koi se tie otci? Metodij - koj ja ukrasi Panonskata eparhija kako arhiepiskop moravski,

i Kiril - koj be{e silen vo nadvore{nata filosofija a u{te posilen vo vnatre{nata, pokoruvaj}i ja elinskata filosofija na Hristovata mudrost - kako {to se pokoruva rob na gospodarkata svoja. Toj ja razbira{e prirodata na Onoj {to dejstvuva, Onoj {to ìsu{testvuvaî, Onoj, Koj sozdade s# od nebitie vo bitie.

Poradi ~istotata na svojot `ivot, tie vo sebe go primija Boga, a od stravot {to go dobija vo svojata utroba - za da go rodat spasitelniot Duh, bea izobilno vdahnoveni od u~itelskoto slovo, {to be{e rasprostraneto na gr~ki jazik. Blagodatta na taa nivna mudrost privle~e mnogumina.

Me|utoa slovenskiot narod ne go razbira{e Pismoto napi{ano na gr~ki jazik, a toa svetitelite go smetaa kako golem nedostatok i `alea za{to ìSvetilnikot na Pismotoî ne e zapalen vo pomra~enata slovenska zemja.

[to toga{ napravija tie? Se obratija kon Ute{itelot i kon pomo{ta na Slovoto, ^ij prv dar se jazicite. Ja izmolija ìBlagodattaî - da pronajdat bukvi, {to odgovaraat na grubiot (neoblagoroden) slovenski jazik, za da mo`at na toj naroden govor da go prevedat Bo`joto Slovo.

I navistina, otkako se predadoa na strog post i neprekinata molitva, na telesno isto{tuvawe, du{evna poniznost i smirenost, tie go postignaa toa {to go sakaa, spored re~enoto: ìGospod e blizu do site {to `iveat vo vistina i Go povikuvaat imeto Negovoî. Kako {to re~e: îEve dojdov, za{to Jas sum Bog {to se pribli`uva a n# {to se oddale~uva.î

Taka, tie ja primija blagodatta na Svetiot Duh, svetlinata na znaeweto gi osvetli pravednicite, i nivnata taga premina vo radost.

Otkako go primija ovoj skapocen dar, tie gi sozdadoa slovenskite bukvi, gi prevedoa Bogovdahnovenite Pisma od gr~ki na slovenski jazik i bo`estvenoto u~ewe im go predadoa na svoite najsposobni u~enici. Toga{ mnozina pieja ìod izvorot na toa u~eweî, a Kliment, Naum, Sava, Gorazd i Angelarij,2 bea odbrani kako prvenci vo toa stado.

Tie znaea deka i apostol Pavle, na apostolite im soop{tuval za svoeto blagovestuvawe, (Gal. 2,2) zatoa i se upatija kon Rim, da go izvestat bla`eniot papa za nivniot trud.

Toga{ na apostolskiot prestol sede{e papata Adrijan i - koga slu{na za nivnoto doa|awe, mnogu se izraduva. Voodu{even od golemata slava na svetitelite, toj saka{e da go vidi blesokot na nivnata blagodat, za{to kon niv go ~uvstvuva{e istoto toa, {to i Mojsej go ~uvstvuva{e kon Boga, koga posaka da mu se javi liceto Bo`jo.

Toj pove}e ne mo`e{e da ~eka. Gi sobra site sve{tenici, zaedno so arhiereite {to bea kaj nego i izleze da gi pre~eka svetitelite. Pred nego nosea krst i mnogu svetilnici - od koi bleska{e svetozarna svetlina, {to ja pretstavuva{e ~istotata na negovata radost i blagodatnata svetlina na gostite {to pristignuvaa. Dodeka vleguvaa vo Rim, svetitelite Go proslavija Boga pravej}i mnogu ~uda.

Papata, koga vide deka prevedenite slovenski knigi se plod na duhovna blagodat - od vistinska apostolska du{a, ne znae{e {to da napravi od radost. Kon tvorcite na ova sveto delo toj izvikuva{e: sveti oci, radost na vernite, ukras i slava na Crkvata, golemi Bo`ji ugodnici... Gi zede svetite knigi i gi polo`i na Bo`jiot prestol, vo crkvata na sveti 2 Zaedni~kiot spomen na ovie sedum sedmo~islenici se slavi na 17 juli.

3

apostol Petar, kako dar koj e sladok miris, `rtva prijatna i blagougodna na Boga (Fil. 4,18) i plod na usnite {to Go proslavuvaat imeto Negovo (Evr.13.15,16). [to Mu e pougodno na Boga Slovoto - od slovoto {to gi osloboduva slovesnite lu|e od `ivotinskata beslovesnost? Bidej}i i ìsli~notoî se raduva na ìsli~notoî.

A niv pak - tvorcite na ovaa sveto delo, gi proglasi za ramnoapostoli na svetata Crkva, bidej}i tovarot {to tie go nosea vrz svoite ple}i, be{e ramen na onoj na svetiot apostol Pavle, za{to na Boga Mu prinesuvaa celi neznabo`e~ki narodi, kako blagoprijaten prinos, osveten od Svetiot Duh (Rim. 15:16).

Od lu|eto {to pristignaa vo Rim, mnogumina se odlikuvaa so svet i bogougoden `ivot i papata gi udostoi so sve{teni~ki i |akonski ~in. Sveti Kliment, kako prv me|u izbranite, so solidno znaewe na svetovnite nauki, temelno poznavawe na Svetoto Pismo i krasnore~iv besednik, visokopreosve{teniot papa Adrian, bez odlagawe go rakopolo`i za sve{tenik. A velikiot Metodij, go postavi za episkop Panonski i Moravski, iako toj mnogu se protive{e i odrekuva{e, smetaj}i se za nedostoen.

- Pogre{no e - vele{e toj, na takov veli~estven i apostolski prestol da se iska~i onoj, koj e tu| na delata za taa vozvi{ena dejnost.

Voodu{even od negovoto golemoto smirenie, rimskiot prvosve{tenik govore{e:

- Ne e razumno nekoj, so dela i dostoinstvo na episkop, da se krie od narodot, za{to svetilknikot ne se stava pod poklopec, tuku na sve}nik da im sveti na lu|eto.

I taka negovata svetost - papata Adrijan, go izdigna vo episkopski ~in bla`eniot Metodij i so nego go ìukrasiî episkopskiot tron.

A Bogomudriot Kiril - kako vistinski filosof, ìgolemiot prvosve{tenikî (Evr.4:14) go povika vo ìSvjataja svjatihî (Evr. 9:3), da otslu`at zaedno sveta liturgija, za da se nasiti od blagodatnata svetlina i toplina, {to zra~e{e od nego i da se pri~estat od svetiot putir. A nemu (na Kiril), kako slovenskiot narod da mu be{e posledniot od mnogute trofei, vo negoviot kratok, no izobilno ploden `ivot. Otkako gi sozdade bukvite i gi prevede pismata, gi izobli~i ereti~kite mudruvawa, i veli~estveno i poslu`i na Bo`jata Crkva, toj be{e pribran vo rajskite palati, {to Bog gi prigotvil za onie {to Go qubat. No pred toa Bog mu go otkri ~asot na negovata smrt i toj primi mona{ka shima, {to odamna ja posakuva{e, no poradi svoeto golemo smirenie ja odbegnuva{e, ìkako ne{to {to e nad negovite mo`nostiî.

Otkako po`ivea vo mona{ko raso deset dena3 - pridodavaj}i svetlina kon svetlinata, toj se preseli na nebesata kaj Hristos i ja napu{ti dolinata na pla~ot i naselbata na mrakot, kalta i tiwata na zemniot `ivot. Go predade svojot duh na ìBogot na duhoviteî (4 Moj.16,22), a teloto, koe u{te pred prirodnata smrt go izlo`uva{e na dobrovolno umrtvuvawe, dostoinstveno i so duhovni pesni be{e pogrebano - od papata i celiot klir, vo hramot na ìsveti Kliment papa rimskiî. I Premudrosta go primi mudrecot, golemiot U~itel go primi krasnore~iviot propovednik na Slovoto, Nastavnikot na narodite go naseli kraj Sebe onoj, koj so Evangelska Svetlina gi prosveti narodite.

3 Vo op{irnoto `itie na sveti Kiril - pedeset denovi.

4

Metodij, otkako se razdeli od svojot ìsorabotnik i sopatnik" - negoviot roden brat i po telo i po duh, `ale{e so srceto i du{ata i do`ivea ~ove~ko ~ustvo na golema skru{enost i bolka, poradi qubovta kon nego. No od druga strana, toj ~ustvuva{e golema uteha i radost, poradi nade`ta deka Kiril - sega osloboden od teloto, se nao|a mnogu poblisku do Boga i e golem molitven zastapnik i pomo{nik vo negovata u~itelska dejnost. Koga dojde vreme Metodij da otpatuva za Panonija, vo svoeto episkopsko mesto, toj za posleden pat go celiva{e grobot, neprestajno {epotej}i go ìomilenotoî ime (na negoviot brat), golemiot ramnoapostol Kiril. Otkako ja oplaka svojata ìtelesna osamenostî i ja povika na pomo{ silata na bratovata molitva, toj - zaedno so svoite u~enici, trgna na pat.

[tom pristigna vo Moravija (Panonija), Bogonosniot Metodij vedna{ zapo~na da ja izvr{uva episkopskata dol`nost, projavuvaj}i gi site onie belezi so koi apostol Pavle go opi{a likot na episkopot (1Tim. 3: 1-7). Nadminuvaj}i gi site so svoite dela, toj ne go zakopa podareniot talant (Mat. 25:25), nitu go frli biserot pred sviwite, nitu pak projavi li~no ili bilo kakvo koristoqubie, tuku site gi pou~uva{e na dobrodetelen `ivot, podednakvo razdeluvaj}i gi darovite (Luk. 12:42), od blagodatnata riznica na negovata sveta du{a, polna so evangelski bogatstva.

Toj u{te pred da stane episkop, ìrabotel na u~itelskoto slovoî, bez da se izlo`uva na opasnost za nego. Ne treba{e li sega, koga mu se doveri ova dol`nost i go primi ìzalogotî za nea, da po~ne neprekinato i u{te porevnosno da se gri`i za Bo`estvenoto Slovo, {to za nego predstavuva{e pogolema sladost i od medenata pita, a go znae{e i toa deka ì}e bide kazneta ustata na apostolot {to ne propovedaî (1Kor. 9:16).

Toj sekoj den gi pou~uva{e i gi upatuva{e kon Bo`jite zapovedi, ne samo knezot Rostislav, tuku i upravnikot na cela Panonija, po ime Koceq. Nego, bla`eniot go sovetuva{e i ubeduva{e, da se ispolni so strav Bo`ji (Ps.118:120) i voden (upravuvan) od toj strav - ìkako od uzdaî, da odbegne sekakvo zlo.

Osven toa, velikiot Metodij, postojano so svoeto slovo, go pou~uva{e i bugarskiot car Boris, - {to (u{te) od porano go napravi svoe duhovno ~edo i go privle~e kon svojot jazik. Carot Boris vladee{e vo vremeto na vizantiskiot car Mihail i be{e ~ovek so zdrav um - naklonet kon blago~estieto. Vo toa vreme i negoviot narod po~na da go prima svetoto kr{tenie i da ja spoznava vistinskata blago~estiva vera na Troi~niot Bog.

[tom vidoa deka tie {to veruvaa se mno`at i se ra|aat so voda i duh, a imaat potreba od duhovna hrana, toga{ svetite bra}a Kiril i Metodij, kako {to ka`avme, gi sozdadoa bukvite i gi prevedoa Pismata na slovenski jazik, za novorodenite Bo`ji deca da rastat duhovno i da ja dostignat merata na Hristovata vozrast. Otkako se oslobodi od skitskata zabluda4, ìnarodot na slovenite i bugariteî Go pozna vistinskiot Bog - Hristos, (Jov. 14:6) i kone~no vo {estiot ~as od denot, po blagovolenieto na Onoj {to gi povika (Gal. 1:15), vleze vo Bo`jiot ìvinogradî (Mat. 20:1-7). A soedinuvaweto na ovoj narod kon Bo`jata Hristova Crkva, be{e vo 6377 godina od sozdavaweto na svetot, ili 869 od Ra|aweto na Hrista.

Taka velikiot Metodij neprestajno im dava{e soveti na knezovite, upatuvaj}i gi kon blago~estiviot `ivot, spored ~istoto crkovno u~ewe, i vo nivnite du{i, kako na carska skapocena moneta, go otpe~atuva{e ~istoto Evangelsko Slovo. 4 Skiti gi narekuvale slovenite - jazi~nici.

5

Me|utoa i toga{ ima{e lu|e koi {to hulea i gi menuvaa predanijata, {to na{ite otci $ gi predadoa na Bo`jata Crkva. Primaj}i go la`noto u~ewe od Frankite5 - bidej}i tvrdea deka Svetiot Duh izleguva i od Sinot, mnogumina si na{tetija na svoite du{i.

Toga{ svetitelot se krena protiv niv, i ~as so zborovite na Evangelieto - ~as so u~eweto na svetite otci, go izobli~i nivnoto mudruvawe i ja uni{ti gordosta i zabludata, {to e sprotivna na Bo`jiot razum. Toj mnozina ubedi da Mu se pokorat na Hrista (2Kor. 10:4,5) i gi preobrati od la`noto kon vistinskoto u~ewe. Toga{ od negovata usta, ìkako od golem voden izvorî, izvira{e re~ta na Slovoto i poradi toa go narekuvaa ìBo`ja ustaî. Poradi toa soborot na vernite sekojdnevno se umno`uva{e i Bo`joto slovo raste{e, kako vo apostolskoto vreme, koga se sozdava{e Hristovata crkva, ili kako {to se slu~i vo Davidovoto vreme vo stariot zavet: ìDavidoviot dom se izdignuva{e a Sauloviot opa|a{e i krajno se namaliî ().

Pobedeni od silata na Slovoto na Vistinata, namesto da se pokaat i da Mu se pokorat na Evangelskoto u~ewe, ereticite, vdahnoveni od tatkoto na lagata - |avolot, zlostorni~ki go izma~uvaa svetitelot so bezbroj lukavi dela i isku{enija. Taka so lukavstvo go pridobija i Svetopolk, koj po Rostislav stana knez na Moravija. Toj be{e grub i ne go razbira{e dobroto, robuva{e na bludot i se valka{e vo kalta i tiwata na ne~istite dela.

- Pa zarem mo`e{e da ne go pokori svojot um, pobrgu nim i na nivnoto ne~esno mudruvawe, {to gi otvara vratite na site strasti, otkolku na Metodij i negovoto pre~isto u~ewe, koe se gnase{e od nivnata du{egubna gor~ina? Isto kako {to mudruva{e osnova~ot na anomejskata ares Evnomij6, za da privle~e kon sebe {to pove}e zabludeni istomislenici, isto taka, samo vo poinakvo ruvo, napravi i frankskiot narod. S# da im se razre{i na gre{nicite, da `iveat bez trud i maka - razvratno i ne~isto, samo da se soglasat so nivnoto izopa~eno u~ewe. Na toj na~in tie me|usebno si razmenuvaat: edniot - gnoj, drugiot - kal, kako dostojni za trgovija so takva ne~istotija, pri {to i kupenoto e ne~esno i otkupot gnasen.

Taka Svetopolk, so svoeto razvratno `iveewe, go pomra~i svojot um i voop{to ne im obrnuva{e vnimanie na metodievite predupreduvawa. Naprotiv, toj kon nego se odnesuva{e kako kon neprijatel, za{to e re~eno: ìGnasnoto e blago~estie za gre{nikotî. A kakvi li blagi zborovi ne mu ka`a visokopreosve{teniot na knezot? I kako li ne go zapla{uva{e? Pravdata mu ja doka`uva{e preku u~eweto na bo`estvenite pisma i go sovetuva{e, niv, da gi prisvoi kako izvor na `ivotot i spasenieto. Za{to i samiot Gospod u~i deka `ivotot se sostoi vo prou~uvaweto na Pismata(). Taka ni zapoveda i golemiot prorok Isaija: ìda ne crpime voda od blatoto na eresite, tuku od izvorite na spasenietoî(). A za da go zapla{i, mu zboruva{e deka }e se pogubi - i sebe si i site svoi podanici, ako se soedini kon ereticite, za{to so toa }e stane lesen plen za neprijatelite. Bes~estieto duri i da rascuti malku, pokasno samoto }e ovene, za da se spre~i zloto. Svetitelot mu prore~e na knezot, deka toa ìsamopogubuvaweî - nabrgu posle svojata smrt, }e mu se slu~i i nemu i na negoviot narod.

5 Se misli na latinskite narodi: Gemanci, Francuzi, Italijani , Avstrijci ... 6 Tie u~ele deka Bog Sinot e înepodobenî na Bog Otecot.

6

I navistina duri Metodij be{e me|u `ivite, nitu knezot ja ìispoveda{e zmijata, {to kako aspidovo jajce se gnezde{e vo negovoto srceî, nitu pak Bo`ijoto pravosudie - vo soglasnost so lukavstvoto na Svetopolk, go krena svojot bi~ na nego. Iako Toa go dr`e{e svojot lak zategnat, s#u{te ne pu{ta{e strela vo liceto na neprijatelot, nitu go kreva{e me~ot za udar. No {tom svetitelot se upokoi, vedna{ nastapi zloto. Knezot ja simna maskata na licemerieto, go otkri svoeto besramie i kako nenasitna bludnica, se krena protiv hristijanite, pa dade naredba, tie na sekade da se progonuvaat. Toga{ i Bog ne ~eka{e dolgo, da mu otplati na knezot, za seto zlo, {to toj go nanesuva{e na Negovata Crkva. A za toa ne{to podocna.

Visokopreosve{teniot Metodij, go izvesti knezot za svojata smrt, {to treba{e da nastapi po tri dena i so toa posledno opomenuva~ko proro{tvo, toj saka{e da gi potvrdi svoite mnogubrojni opomeni, upateni kon nego. Ako ispolnetoto predska`uvawe go pretstavuva kako prorok, toga{ e jasno deka u~eweto, {to toj go propoveda e Bogovdahnoveno - no sovesta na Svetopolk be{e do kraj pomra~ena.

Pred svojata smrt, toj gi sobra svoite u~enici, po primerot na apostol Pavle ili poto~no na samiot Isus Hristos i so svoite posledni zborovi, gi upatuva{e i utvrduva{e, da bidat trudoqubivi vo evangelskite zapovedi, spomnuvaj}i im za ìbescenetoto nasledstvoî, {to e mnogu poskapo od zlatoto i skapocenite kamewa, a e podgotveno za nivniot podvig. Toj im re~e:

- ^eda moi! Vie znaete kolku ereticite se trudat da go nametnat zloto, da gi opijat bli`nite so nivniot otroven pijalok i da Go izopa~at Bo`joto slovo, koristej}i gi naj~esto filosovskoto mudruvawe i zapla{uvaweto. Prvoto za po prostite, a vtoroto za pla{livite. No se nadevam i se molam, va{ite du{i da bidat dobro zapazeni i od ednoto i od drugoto - nitu da bidete privle~eni so filosovskite prepirki i praznite lagi, nitu pak da se voznemiruvaat va{ite srca od nekakov strav, kako {to n# u~i Svetoto Evangelie: ìI ne bojte se od onie {to go ubivaat teloto, a du{ata ne mo`at da ja ubijat; tuku bojte se pove}e od Onoj, Koj mo`e i du{ata i teloto da gi pogubi vo pekolot! (Mat.10. 28). Bidej}i vie ste vtemeleni vo ìkamenotî na apostolskoto veruvawe i u~ewe, na koj e izgradena Crkvata, Koja {to i vratite od pekolot nema da ja nadvladeat, kako {to veti Vladikata Hristos (Mat. 16: 18). Ukrepuvajte gi slabite me|u vas, ìda go pazat predanietoî (1Tim. 6:20) {to go primivte od apostolite i svetite otci, za {to }e odgovarate na Sudniot den! Ete jas s# odnapred vi ka`av, no ako ne me poslu{ate, stanuvate u~esnici vo grevot. ìVi svedo~am deka sum ~ist od krvta na site, bidej}i ne propu{tiv da vi ja soop{tam celokupnata volja Bo`ja (Del.20:26-27)î, i sli~no na Ezekil, kako stra`ar bdeev na svojata dol`nost. So golemo vnimanie pazete na svoite srca i srcata na va{ite bra}a! Za{to niz mre`a od zamki }e minuvate i po bedemite na gradskite zidovi }e vrvite. Po mojata smrt, ìme|u vas }e se vturnat luti volci, koi nema da go {tedat stadotoî (Del.20:29), za da go povle~at so sebe celiot narod vo pogibel, ìno vie sprotivstavete se so tvrda vera!î (Del.5:9). Bog Otecot, Koj e nad site, i Bog Sinot, Koj pred site vekovi e roden od Nego, i Bog Duhot Sveti, Koj ishodi od Otecot, ìda ve upati vo sekoja vistinaî (Jov.16:13) i ìda ve predstavi neporo~ni ~eda Bo`ji, vo denot Hristov, za moja pofalbaî (Fil. 2:15,16).

7

Otkako go re~e toa i mnogu drugi ne{ta, toj go predade svojot duh na ìangelite, koi go ~uvaa na site pati{taî (Ps. 90:11), za seto vreme na negovoto dvaeset i ~etiri godi{no arhierejstvo, - koga so mnogu trud i maka (2Kor. 11:27), postigna spasenie ne samo zasebe, tuku i za mnogu drugi, za{to denono}no go prave{e toa, {to e polezno za spasenie na ~ove~kite du{i. Za toa svedo~at mnogute sve{tenici, |akoni i ipo|akoni - okolu dvesta na broj, {to toj i gi ostavi na svojata crkva, koga se upokoi.

- Ako bil tolkav brojot na slu`itelite na oltarot, toga{ mo`e da si predpostavime, kolkav bil brojot na mirjanite.

Prvenci me|u niv bea svetite otci Gorazd i Kliment. Seprepodobniot Gorazd, samiot Metodij vo poslednite denovi od svojot `ivot, go postavi za Arhiepiskop Moravski, a bla`eniot Kliment, ostanuvaj}i do smrtta veren na svojot u~itel, be{e eden od glavnite negovi sorabotnici.

Me|utoa, drskata ereti~ka tolpa, ne mo`e{e pove}e da istrpi, Metodij da ima svoi naslednici, - kako toj da e `iv i po negovata smrt. Zatoa tie rekoa:

- Ajde da go napadneme Gorazd i da go fatime so izmama, za{to negoviot `ivot e sprotiven na na{iov i neprestajno gi izobli~uva na{ite grevovi, kako da imame nov Metodija protiv nas.

I taka tie nasilno go simnaa od episkopskiot prestol, a na negovo mesto, go postavija nekoj si Vihing, koj be{e opien od ìsilnoto vinoî na frenskata eres. Toj be{e vo sostojba ìda opiva i drugiî, zatoa Metodij go prokolnal i go predal na satanata, zaedno so celata ereti~ka tolpa, {to besnee{e protiv nego. Toj - Vihing, be{e od germansko poteklo i golem protivnik na bogoslu`eweto na slovenski jazik.

- O trudovi i podvizi na Metodij! Troice Ednosu{tna, Tri-Ipostasna i Nerazdelna! ìMerzosta na zapustenietoî (Mark. 13: 14) - eretikot, go iska~ija na arhiepiskopskoto sedi{te, i svetiot prestolot go oskvernija i go ponizija. Kolku preku svetiot Metodij, arhipestirskiot tron se proslavi i izdigna kon nebesata - tolku, toj preku Vihing propadna vo bezdnata na ne~estieto i prokletstvoto.

Taka sprotivno na Zakonot, eretikot nepravedno go prisvoi epikopskiot tron, a ereticite ja grabnaa vlasta i gi poni`uvaa i ismejuvaa u~enicite na sveti Metodij.

Ereticite se krenaa protiv pravovernite i rekoa: - Zo{to s# u{te cvrsto go dr`ite toa zastareno, smrdlivo i mrtvo

u~ewe na Metodij, a ne se soedinite kon `iviot arhiepiskop i ne ispovedate deka Svetiot Duh izleguva i od Sina?

U~enicite na Metodij, preku sveti Gorazd i sveti Kliment odgovorija: - Zarem u{te ne razbirate deka Metodij e ve~no `iv! Nie toa sigurno

go znaeme od na{iot Gospod, Koj re~e: ìKoj veruva vo Mene, i da umre }e `ivee, (Jov. 11:25) i u{te: ìJas sum Bog Avraamov, Bog Isakov i Bog Jakovov. Bog ne e Bog na mrtvite tuku na `ivite (Mat. 22:32). Zarem e grev toa, {to go imame za u~itel onoj, {to `ivee vo Gospoda, {to e duhovno prisuten me|u nas, razgovara so nas i ne potkrepuva protiv vas? A va{ata nova vera ja prezirame, za{to ne postoi nitu vo Svetoto Pismo, niti vo predanijata na svetite otci! Zatoa ne sakame da padneme pod anatemata na sveti apostol Pavle, koj jasno veli: ìAko nekoj vi propoveda pove}e od toa {to primivte - neka bide proklet - anatema!î (Gal. 1, 9). Nie veruvame deka, ìDuhot, Koj dava `ivot vo Isusa Hristaî (Rim. 8, 2), ìe Duh na Vistinata, Koj izleguva od Otecotî (Jov. 15,26), i deka roditelot na Sinot -

8

Otecot, e edinstveno sokrovi{te od Koe izleguva Svetiot Duh. A deka proizleguva od Sinot, niti sme u~ele, nitu sakame da u~ime, za{to ne sakame da se odre~eme od verata i da staneme polo{i od nevernicite (1 Kor. 2, 16)! Duhot e svojstven i na Sinot i se dava preku Nego na onie {to se dostojni za Nego. Edno e zna~eweto na zborot ishodewe (izleguvawe), a drugo zna~eweto na zborot daruvawe. Ednoto e na~in na postoeweto na Duhot - bidej}i kako {to e Sinot od Otecot so ra|aweto, taka e i Duhot od Nego so ishodeweto, a drugoto e daruvawe na Negovoto Bo`estvo na sozdanijata i ~ovekot, za{to da bide{ daruvan, ne zna~i predve~en na~in na postoewe.

Za da go pojasnime u~eweto so primeri - spored na{ite mo`nosti, ve molam da si zamislite deka, nekoj car, od svoeto sokrovi{te dava mnogu golemo bogatstvo, a negoviot sin otkako go prima i osvojuva, go razdava na onie {to mu ugoduvaat. Carot e Otecot, bogatstvoto spored ovaa sporedba e Duhot - {to izleguva od neiska`anite sokrovi{ta na Otecot, carskiot sin pak e Sinot na Otecot - Komu Mu prinadle`i i preku Kogo se razdava Duhot. Gledate li deka Duhot, kako {to tvrdime nie, ne izleguva od Sinot tuku se razdava preku Nego. Ako pak ve buni toa {to Sinot im duvnal na apostolite i rekol: ì Primete Go Svetiot Duhî (Jov. 20, 22), toga{ toa lo{o go tolkuvate, za{to Gospod so toa im dade samo eden od darovite na Duhot - darot da prostuvaat grevovi. Toa se gleda od slednite zborovi: ìNa koi }e im gi prostite grevovite, }e im se prostat, a na koi }e im gi zadr`ite }e im se zadr`atî (Jov. 20,23). ???Isto taka Isaija, voobi~aeno dejstvata na Duhot gi narekuva Duhovi, me|utoa toga{, Hristos na Svoite u~enici ne im Go dal samiot Duh, bidej}i ako im Go dade{e, toga{ ne }e ima{e potreba povtorno da sleguva na ìPedesetnicaî! A kakov bil navistina Toj Duh? Kako {to propoveda Crkvata taa priznava: ìEden e Svetiot Duhî(). Ako bile dva, koj od niv ne e svet? Ako e svet onoj {to bil daden so duvaweto, t.e. ako Gospod toga{ go dal Nego, a ne eden od darovite na Svetiot Duh, toga{ Onoj {to slegol na Pedesetnica ne e Svet. Ovaa hula neka bide daleku od nas, za{to {tom dopu{tate dva po~etoci: Otecot za Sinot (i Svetiot Duh), i Sinot za Svetiot Duh vie boleduvate od manihejskata eres.??? A kaj nas Eden e Bog - predve~en (bezpo~eten) po~etok na Tie {to se

od Nego. Za Sinot - Toj e Otec, a za Duhot e ìIzvoditelî, kako {to sonceto makar {to e edno, istovremeno slu`i i kako izvor na svetlosni zraci i izvor na toplina. Kako {to svetlinata i toplinata se ednosu{tni na son~evata topka - bidej}i toplinata se sodr`i vo svetlosnite zdraci a i dvete se od eden izvor - sonceto, taka i Duhot e ednosu{ten na Sina i prebiva vo Nego, a Dvajcata zaedno se ednosu{tni na Otecot. I kako {to toplinata mu se predava na materijalniot svet preku svetlosniot zrak, taka i Svetiot Duh se predava na sekoe razumno sozdanie preku Sinot.

Ako ni vo toa ne veruvate, duhoborci, toga{ pou~ete se od Gospodoviot Prete~a i Krstitel Jovan, koj Go vide Svetiot Duh, kako - vo vid na gulab, sleguva od neboto i zastanuva vrz Sinot. Od toa mo`ete da vidite, deka Svetiot Duh izleguva samo od Otecot.

Vie sakate da ni nametnete drugo Evangelie, kako maniheite ìtominotoî, vo koe e izlo`eno takvoto u~ewe za Duhot. Doka`ete deka toa e ìkanonskoî i nie }e zamol~ime, duri i }e ve po~ituvame kako svoi dobrotvori. No se znae deka ìCrkovnata Rajska Gradinaî se napojuva od ~etirite nepresu{ni reki: Matej, Marko, Luka i Jovan, {to izviraat od

9

eden izvor, za {to mislam deka i vie se soglasuvate, a toj {to voveduva petto Evangelie, da bide tripati proklet. Otkako taka mudro i to~no gi potvrdija svoite zborovi, so primeri od `ivotot i od Svetoto pismo, bla`enite Kliment i Gorazd im rekoa:

- Prestanete da si zabivate me~ vo srcata va{i, prestanete da Mu se protivite na Sinot Bo`ji - Golemiot Blagovestitel, od Koj, preku Koj i vo Koj e sodr`ano celoto Evangelie i da Mu se protivite na Svetiot Duh, zboruvaj}i za Duhot bez Duh. Sledbenicite na Vihing ne mo`ea da gi podnesat tie zborovi, gi

zatvorija u{ite i po~naa da vikaat i da rasturaat ìs#î i za malku so race }e se nafrlea na pravoslavnite - kako nekoga{ evreite, so kamewa na svetiot prvoma~enik Stefan, koga toj hrabro svedo~e{e za Slovoto -dopolnuvaj}i ja nemo}ta na svojot um, so silata na svoite race. Najposle otidoa kaj svoeto posledno pribe`i{te - moravskiot knez

Svetopolk, obvinuvaj}i gi u~enicite na Metodij, deka ne ja priznavaat negovata vera, tuku izmisluvaat nekoe novo u~ewe i sakaat da se krenat protiv negovata vlast. Toj vedna{ gi povika i im re~e: - Kakov e toj raskol {to vladee me|u vas? Zo{to sekoj den se

raspravate edni so drugi kako neprijateli? Ne ste li bra}a i hristijani? Zo{to ne ste slo`ni i edinstveni? Tie preku ustata na Kliment i Gorazd, koi upravuvaa so slovoto,

(Del. 14,12) odgovorija: - O knezu, mnogu dolgo bi trebalo da razgovarame za toa pra{awe,

zatoa {to naidovme na golema nevolja. Nie ne sporime za sitnici i neva`ni raboti, tuku za u~eweto na Crkvata - za Sveta Troica i za du{ata na ~ovekot, koja za nas e poskapocena od s#. No tvojata neukost i nepoznavaweto na ìPismotoî, ne ti dozvoluva da slu{a{ poop{irni i dlaboki propovedi, zatoa na pra{aweto }e ti odgovorime prosto: Se razdelivme za{to i Gospod dojde na zemjata da donese me~, za da go razdeli dobroto od lo{oto (Mat. 10, 34-35). I car David veli: ìZar ne gi zamraziv onie koi Te mrazat Tebeî(Ps. 138,21), a Tvoite prijateli se vo golema ~est i nivnite vladenija dobro se zacvrsteni (Ps. 138,17). Taka nie nikoga{ nema da gi nare~eme Hristijani, onie, {to nepravilno Go tolkuvaat Evangelieto, za{to Samoto Toa preku Ediniot od Svetata Troica - Bo`jiot Sin, veli: ìDuhot na vistinata Koj izleguva od Otecotî (Jov.15,26), a tie pak tvrdat deka Duhot izleguva i od Sina? No ako toa navistina e taka, toga{ {to Mu pre~e{e na Gospod da re~e: ìDuhot na vistinata {to izleguva od Mene?î Toa e edno, a vtoroto {to se odnesuva na Svetiot Duh, go razjasni vtoriot Vselenski Sobor, na koj se sobraa arhiereite od cel svet, za da go soborat duhoborecot Makedonij. Toj sobor go dopolni Nikejskiot Simvol na verata za Svetiot Duh, {to preveden od gr~kite knigi, ti knezu, sekoj den go ~ita{ vo crkvata. Od nego knezu, mo`eme da vidime dali Duhot izleguva od Sinot ili samo od Otecot?! Evangelieto e zborot Bo`ji, a u~eweto na svetite otci e sostaveno po vdahnovenie na Svetiot Duh, i kako toga{ da se soglasime so tie {to mudruvaat protiv Niv - {to op{to ima me|u svetlinata i temninata? (). Ako tie go smenat svoeto mislewe, i ako se soedinat kon Evangelieto i kon svetite otci, toga{ nie }e gi pregrneme i celivame kako bra}a. Ako pak Go otfrlat ediniot nastavnik - Hristos (Mat. 23, 10) i trgnat po svojot um i se zabludat so svoite misli (Rim 1, 23), toga{ - od takvite nastavnici, nie ne go primame u~eweto za Sveta Troica!

10

Knezot, odvaj po malku razbra ne{to od toa {to svetitelite go ka`aa, zatoa {to be{e mnogu tup da Go razbere Bo`joto Slovo, edno - za{to kako varvarin be{e grubo i prosto vospitan - podobno na beslovesno `ivotno, a drugo, za{to umot mu be{e pomra~en od du{epogubnite, ne~isti strasti. Kako bi mo`el da go spoznae u~eweto za Sveta Troica eden ~ovek, koj stoe{e daleku od svetiwata na celomudrieto, ìbez koja nikoj nema da Go vidi Gospodî? (Evr. 12,14). Podu~en od ereticite na koi im be{e celosno predan toj na pravoslavnite im odgovori vaka: - Jas ja priznavam mojata golema neukost i ne sum vo sostojba da go

re{am toa so zbor i da pravam razlika pome|u la`noto i pravovernoto u~ewe. No go dr`am Hristijanstvoto i }e vi presudam kako Hristijanin. Zatoa i po odnos na toa u~ewe }e odgovoram taka, kako {to sum naviknat da odgovaram i na drugite raboti: Koj od vas prv se zakolne deka veruva vistinski i pravoslavno, nego }e go priznaam kako pravoveren i }e mu ja doveram Crkvata i sve{tenstvoto.

Frankite predhodno ve}e podgotveni za toa, ne go ~ekaa knezot da zavr{i so zborovite, tuku vedna{ se zakolnaa i go izlo`ija svoeto ne~estivo u~ewe, po {to sleduva{e i kone~nata nerazumna presuda na toj bezumen sud. Taka eresta be{e utvrdena i oven~ana, dobivaj}i ja vlasta i pravoto da gi izma~uva vernite Hristovi slugi i za{titnicite na pravoslavieto. A bezumniot knez go potvrdi toa so zborovite: - Ako bide otkrien nekoj {to se protivi na u~eweto na frankite,

toj da bide predaden vo nivnite race, za tie da re{at {to }e pravat so nego.

So {to mo`e da se opi{e zlostorstvoto, {to zlobnicite go napravija, otkako ja dobija vlasta? Rasplamnat ogan vo gora, zasilen od vetrot! Latinskite eretici gi prinuduvaa da ja prifatat nivnata ne~estiva dogma, a pravovernite cvrsto ja branea verata na svetite otci; ednite bea spremni da izvr{at nasilstvo, a drugite da istrpat s#. Nekoi od pravovernite hristijani ne~ove~ki gi ma~ea, na drugi im gi ograbuvaa domovite a treti, me|u koi ima{e duri i stari ma`i - (neoble~eni) goli gi vle~ea niz trwe. Pomladite sve{tenici i |akoni gi prodadoa na Judeite, poka`uvaj}i deka se podobni na Juda. Za{to kako {to Juda go predade Hrista, taka i ovie gi predadoa Hristovite slugi - Negovite pomazanici, na Gospodovite neprijateli, a tie Bo`ji slugi ne bea malku, kako {to rekovme - okolu dvesta na broj. Latinite niv potoa gi prodadoa kako robovi na evreite vo Venecija, od kade {to nekoj si bogat grk gi otkupi i gi isprati vo Carigrad - slobodni7. A onie {to imaa u~itelski ~in: kako {to be{e Gorazd, moravski

domorodec, sovr{en poznava~ na dva jazici - slovenski i gr~ki, koj ìmetodievataî dobrodetel go postavi na arhiepiskopskiot prestol, a ereti~kata zloba go simna od nego, potoa prezviterot Kliment, u~en i znamenit ~ovek, koj isto taka vladee{e pove}e jazici: slovenski, gr~ki, germanski i latinski, zaedno so Lavrentij, Naum, Sava, Angelarij i mnogu drugi gi okovaa vo `elezni verigi i gi frlija vo zatvorskata temnina, zabranuvaj}i im s# - i kaj niv da nemat pristap nivnite rodnini i prijateli. No Gospod, Koj gi ute{uva smirenite, gi lekuva ranetite srca, ja

ubla`uva bolkata na du{ata, gi ute{i i svetitelite, ispra}aj}i im ja Negovata pomo{. A tie iako bea okovani so te{ki prangi, ne ja prekinuvaa 7 Od `itieto na svetiot car Boris.

11

molitvata. Otkako gi ispeaja ìpesniteî, i gi pro~itaa molitvite na prviot ~as, go zapo~naa i molitvoslovieto na tretiot ~as. Po~naa da go peat pripevot od psalmite so koj se molime da se obnovi vo nas Svetiot Duh, {to im bil ispraten na apostolite vo tretiot ~as od denot, i vo toj moment nastana golem zemjotres. Od neboto se slu{na {um, okovite se skinaa, prangite im padnaa i tie se oslobodija (Del. 16, 26), ostanuvaj}i vrzani edinstveno kon Hristovata qubov. Nastana potres i vo celiot grad, `itelite se voznemirija i zbuneti se pra{uvaa pome|u sebe, {to mo`e da zna~i ova Bo`jo ~udo. Koga se pribli`ija kon zatvorskata temnica i vidoa {to se slu~i so svetitelite, vedna{ otidoa kaj knezot i mu rekoa: - [to e ova? Do koga }e se borime protov Bo`jata sila? Zarem u{te

ne ja gledame Svetlinata na Vistinata? Neli go razbirame nastanatoto ~udo? Ne se pla{ime li od Bog? Ereticite pak - zabludeni, zboruvaa deka toa e delo na |avolskite

sili i magii, sli~no kako {to nekoga{ fariseite gi klevetea ~udata {to gi prave{e Gospod Isus Hristos. Potoa povtorno gi okovaa vo prangi - mnogu pote{ki od prvite,

gi ma~ea bez milost - kako {to naredi nerazumniot knez, i gi frlija vo temnicata. Koga pominaa tri dena i ja peea molitvata ìkon Svetiot Duh, Koj vo tretiot ~as im bil ispraten na apostolite...î, povtorno se slu~i istoto ~udo: nastana zemjotres, se slu{na {um od neboto i okovite im padnaa. Bogoborcite ne go izvestija knezot za nastanot, tuku svirepo gi izma~uvaa svetitelite po celi denovi, a no}e gi ~uvaa okovani vo zatvorskite kelii. Otkako izminaa deset dena, po tret pat ìIstok od visiniteî (Luk. 1,78) pogledna kon strdalnicite i gi oslobodi od okovite, no srcata na bes~ustvenite eretici ostanaa `estoki (Ef. 4:18): nitu krivoto se isprava{e, nitu razumot be{e vo sostojba da go poznae dobroto. Gi izvlekoa od zatvorot i ne~ove~ki gi ma~ea, bidej}i imaa dozvola od knezot da pravat so niv {to sakaat. Tie ne {tedej}i gi - nitu stare~kite beli kosi - nitu telasnite rani, {to - od ìpregolemata zlobaî, prethodno im gi nanesoa vrz nivnite nama~enite tela, na starite rani im nanesuvaa novi, poradi {to svetitelite trpea u{te pogolemi stradawa i bolka. Knezot im be{e robski predan na ereticite i ne znae{e ni{to za

toa zversko nasilstvo, bidej}i vo toa vreme be{e otsuten. Dokolku be{e tuka, toj nema{e da dozvoli takvo nasilstvo kon ispovednicite na vistinata, zatoa {to toj makar i iljada pati da im be{e predan na frankite i makar {to i samiot be{e so polu zverski i `estok karakter, sepak se pla{e{e od dobrodetelta na svetitelite - osobeno sega, koga Bog tri pati go povtori ~udoto. Po site tie ne~ove~ni izma~uvawa i dolgotrajno gladuvawe - ne

dopu{taj}i nikoj da im podade ni korka leb, nebesnite gra|ani bea osudeni na ve~no proteruvawe od toj grad. Vo zatvorskite temnici na Velegrad, tie pominaa celi osumdeset denono}ija, a sega bea predadeni na vojnicite za da gi odvedat i proterat - eden natamu eden navamu, na razli~ni strani niz dunavskite predeli. No nivnata golgota seu{te ne be{e zavr{ena, bidej}i vojnicite dobija zapoved - pri progonuvaweto, postojano da gi izma~uvaat i da gi zapla{uvaat so smrt. Toga{ germanskite vojnici (varvari), - kako divi i neskrotlivi

yverovi, gi grabnaa svetitelite, gi izvedoa nadvor od gradot i gi soblekoa goli na ladnoto i vetrovito vreme. Taka istovremeno gi podlo`ija na dvojno izma~uvawe: na sram i na stradawe od studeniot vetar, {to sekoga{

12

duva pokraj dunavskite oblasti. Zgora na toa so me~evite im nanesuvaa rani - duri i na vratot, a so kopjata - i na smite gradi, za da bi umrele so iljada, a ne samo so edna smrt. Otkajo taka raneti, pominaa dolg pat i mnogu se oddale~ija od gradot, vojnicite gi ostavija i se vratija nazad. A svetite prepodobnoma~enici - ovie novi Hristovi ispovednici,

se setija na zborovite, {to Hristos im gi izre~e na apostolite: îKoga }e ve proterat od eden grad, begajte vo drugî (Mat. 10: 23) i trgnaa kon Bugarija, so nade` deka tamu }e najdat pribe`i{te, bidej}i skoro site tie bea sloveni. Odea taka bez hrana i obleka niz nepoznati (bezpa}a) pati{ta, kriej}i se od o~ite na lu|eto i podnesuvaj}i razli~ni isku{enija. Na krajot pritisnati od nevolji i beda, odlu~ija da se razdelat i da trgnat na razli~ni strani. A i toa se slu~i po Bo`ja promisla, za da bi mo`ele - so propovedta na Evangelieto, da opfatat {to pove}e kraevi. Kliment, Naum i Angelarij - odej}i po patot kon Dunav, stignaa

do edno selo, i vo nego posakaa da im pozvolat na svoite napateni tela edna mala vozdi{ka, za{to dolgo vreme trpea stud i glad od nedostig na obleka i hrana. Vo seloto pobaraa bogoqubiv i gostoqubiv ~ovek, poznat so blago~estiv `ivot (Mat. 10: 11), i otkako najdoa takov, se smestija kaj nego. Toj ~ovek ima{e sin edinec, ubav i vo cvetot na mladosta. No

koga gostite vlegoa vo domot, mladoto mom~e naedna{ po~ina. Kolku strada{e ogor~eniot tatko, kolku mnogu pla~e{e i rida{e

za svoeto ~edo i {to li ne im iska`a na gostite: - Ubava nagrada za moeto gostoprimstvo. Zatoa li vi ja otvoriv

vratata, da se zapusti mojot dom i da ostane bez naslednik? Zatoa li vi ja podadov desnicata, za da ja izgubam taa moja edinstvena desna raka?... Sigurno vie ste ma|epsnici i neprijateli na Ediniot Bog i poradi toa {to ve primiv pod mojot pokriv, Toj vaka me kazni. Navistina vo mojata ku}a sum primil mnogumina, gi go{tevav kolku {to Bog mi dal i - spored moite mo`nosti, gi snabduvav so toa {to im bilo potrebno. Zatoa Bog mi go umno`i imotot i mi go blagoslovi semeto za izobilna `etva! A sega?... O mil moj sine! Ti {to mi be{e podragocen i pomil od celiot imot, posakan od samiot moj `ivot, ti umre koga vlegoa ovie prokletnici!... No vie zlobnici, nema da ja izbegnete kaznata Bo`ja, duri i da se poslu`ite so site va{i magii. Jas, zaradi va{ata zloba izgubiv sin - edinec, i zatoa sega }e ja primite kaznata za s# {to mi napravivte.

Toga{ tatkoto pobara da mu donesat orudija za ma~ewe i verigi. A bla`enite, imaj}i ~ustvitelni i ~ovekoqubi du{i, gi obzede

sram i ne pomalku od tatkoto `alea i stradaa. Toga{ tie odlu~no i smelo re{ija da go povikaat imeto Bo`jo, za{to znaea deka za Nego i nevozmo`noto e mo`no (Mat. 7, 20), a za da ja omeknat voznemirenata du{a na razgneveniot roditel go ute{uvaa govorej}i:

- ^ove~e Bo`ji, nie ne seme ma|epsnici tuku sme slugi na Ediniot Bog, Koj so edno povikuvawe mu go povrati `ivotot na ~etiridnevniot, ve}e zamirisan mrtovec i Koj mo`e samo so eden dopir na Negovata raka da ja pobedi smrtta. Ako misli{ deka nie sme vinovni za smrtta na tvojot sin, bidi spokoen! Za{to nie veruvame deka Gospod }e mu daruva `ivot, poradi Negovata golema milost i ~ovekoqubie!

I otkako se pomolija za deteto, blagodatta Bo`ja go voskresna i tie go predadoa `ivo na ogor~eniot tatko. Toga{ tatkoto celiot vozbuden od rados izvika:

13

- Sveti rabi Bo`ji, prepodobni otci i spasiteli na mojot dom prostete mi za{to ne ve poznavav! No ete s# {to e moe e pred vas na raspolagawe kako {to pred vas sum na raspolagawe i jas va{iot sluga! Slu`ete se so mojot imot a mene dovolno mi e da go gledam moeto ~edo {to sega vie povtorno mi go rodivte!

Toga{ tie Mu blagodarea i Go slavea Boga, ja pofalija verata na blago~estiviot ~ovek, i isprateni so golemi po~esti trgnaa kon predstojniot pat. Se upatija kon Dunav zemaj}i go so sebe samo toa {to e neophodno za pat. Koga stignaa na re~niot breg i ja vidoa golemata neproodna reka, vrzaa tri drva so liko8 i so pomo{ na Sevi{niot bezbedno ja preminaa.

Nabrgu potoa pristignaa vo Belgrad - eden od najpoznatite krajdunavski gradovi, se javija kaj gradskiot upravnik - boritikanot9 i mu raska`aa za sebe. Toj vide deka toa se golemi Bo`ji ugodnici, a znae{e deka bugarskiot car Boris10 komu toj be{e ipostrateg, ima{e neophodna potreba da najde takvi lu|e {to mo`at da ja nasadat slovenskata prosveta me|u negoviot novopokrsten narod . Zatoa otkako dobro se odmorija od dolgoto patuvawe i te{kite pre`ivuvawa, toj mu gi isprati na knezot Boris vo bugarskata prestolnina Pliska kako nekoj dragocen dar, izvestuvaj}i go deka ovie lu|e se takvi kakvi {to toj bara.

Koga pristignaa kaj Boris, toj gi primi so golemi po~esti i gi zamoli da mu raska`at s# za sebe. I tie mu ka`aa s# - od po~etok do kraj, bez ni{to da propu{tat. Otkako go slu{na toa, knezot sesrdno Mu blagodare{e na Boga {to mu isprati takvi trudbenici i blagodeteli - ìsloveno-bugarski u~iteliî, i toa ne obi~ni, tuku ramnoapostolni blagoustroiteli na verata, zgora na toa ispovednici i ma~enici. Kon niv toj uka`uva{e golema po~it, im dade sve{teni~ka obleka i zapoveda da gi smestat vo najubavite `iveali{ta. Se pogri`i vo izobilstvo da imaat s# {to e potrebno za prosvetitelskata dejnost, bidej}i dobro znae{e daka mislite za telesnite potrebi mnogu oddale~uvaat od Bogomislieto.

Samiot toj ima{e golema `elba i qubov, sekoj den da razgovara so niv i od nivnite besedi da gi u~i starite predanija i `itija na svetitelite i tolkuvaweto na svetoto Pismo. Site od carskiot dvor se natprevaruvaa koj }e gi primi vo svojot dom, bidej}i veruvaa deka tamu kade {to prestojuva nekoj od niv, tamu e prisuten samiot Bog i celata Negova blagodat. Mnogu lu|e poznati po svoeto blgorodstvo ili po svoeto golemo bogatstvo, od site krai{ta na zemjata doa|aa kaj svetitelite - kako decata kon svoite u~iteli i se raspra{uvaa za s# {to se odnesuva na spasenieto na du{ata. Crpea od toj nepresu{en izvor, piea i nosea vo svoite domovi.

No trojcata svetiteli ne se ~ustvuvaa dobro sred pofalbite i gradskata vreva. Tie go izbegnuvaa seto toa {to mo`e{e da mu na{teti na nivnoto smirenie i da gi vovle~e vo `itejskite sueti. Zatoa se dru`ea samo so knezot i ne se soglasuvaa da odat vo domovite na lu|eto bez prethodna soglasnost od nego. Eden bugarin so ime Eha~ - {to ima{e visok ~in vo kne`evskiot dvorec, pojde kaj knezot i go zamoli presvetiot Kliment i prepodobniot Naum, da dojdat i da `iveat vo negoviot dom. Bidej}i mu be{e ugoden, carot vedna{ mu ja ispolni molbata i re~e:

8 Vnatre{na kora od drvo so koja mo`e da se improvizira ja`e. 9 Boritikan - visoka slu`ba vo dvorot na bugarskite carevi. 10 Bugarski knez Boris - Mihail (852-889)

14

- Primi gi u~itelite kaj tebe so sekakva po~est, dodeka celosno ne go zavr{am ona {to go po~nav za niv11!

Se osveti i domot na ^eslav, otkako go primi u~itelot Angelarij, izmoluvaj}i ja blagonaklonetosta na knezot. No, ^eslav ne mo`e{e dolgo vreme da se nasladuva od negovata blagodat, za{to bla`eniot Angelarij po`ivea malku vreme kaj nego i so radost ja predade svojata du{a na angelite.

Udostoeni so site po~esti, prepodobnite Kliment i Naum `iveea kaj Esha~, a i tie mu vozvratija na nego i na negovoto semejstvo - i toa so mnogu poskapoceni darovi, seej}i go vo nivnite srca semeto na slovoto Bo`jo i prosvetuvaj}i gi so nebesnata svetlina na Svetata Troica. Taka na niv se ispolnija zborovite na sveti apostol Pavle: ìSeej}i go duhovnoto go `neeja telesnotoî (1.Kor 9, 11). Dvajcata prosvetiteli, posle ne mnogu dolgo vreme, bea nastaneti vo novoizgradeniot manastir za niv - ìSv. Pantelejmonî, kade neumorno se oddadoa na kni`evna rabota.

Potoa vistinskiot Bo`ji podstrateg Mihail12, {to se narekuva i Boris, neprestajno razmisluva{e kako da gi rasporedi i da im obezbedi s# {to e potrebno na tie sveti lu|e, za sovr{eno da go izvr{at Bo`joto delo. Bidej}i ne mo`e ~ovek koj{to na{ol ne{to skapoceno, da ne gi povika svoite prijateli i sosedi i da im ka`e: ìPoraduvajte se so meneî(Luk. 15: 6), taka i ?ìslovenskiot i bugaski pokrstitelî? ne mo`e{e da ja sokrie radosta na dobienoto sokrovi{te - slovenskite prosvetiteli samo za sebe, tuku treba{e da ja spodeli so celiot narod.

Toj ~ustvuva{e dolg kon tie novoobrateni jazi~nici - sloveni i bugari, i go naslu{nuva{e vo sebe glasot na Hrista, Koj nekoga{ - na velikiot apostol Pavle, mu be{e rekol:î Jas za toa ti se javiv... da im gi otvori{ o~ite, za da se obratat od temninata kon svetlinata i od vlasta na satanata kon Boga, ta preku verata vo Mene, da dobijat pro{ka na grevovite i nasledstvo me|u osveteniteî (Del. 26: 16-18). Zatoa bogomudriot car, go ostavi svetiot prepodoben na{ otec Naum vo manastirot ìSv. Pantelejmonî, za da gi prosvetuva site isto~ni oblasti na Bugarija, a svetiot Kliment go isprati vo zapadnite predeli na svoeto carstvo.

Po Bo`jo vdahnovenie ja oddeli Kutmi~evica od Kotokija i za nejzin upravitel go postavi Domet, otkako go povika od oblasta Kurta. Potoa carot mu go predade bla`eniot Kliment na Domet, ili podobro ka`ano Dometa go predade na Kliment, t.e. eden na drug, - edniot da bide poslu{en vo s#, a drugiot zadol`itelno da se polzuva od prviot kako svoj sotrudnik, za da se postigne sakanata cel. Koga go ispra}a{e za u~itel na Kutmi~evica, toj dade zapoved: Site `iteli na taa oblasta so revnost i po~it da go primat svetitelot, da mu pru`at sekakva pomo{ i da mu davaat s# vo izobilie - kako od vidlivite matrijalni dobra, taka i od nevidlivite sokrovi{ta na du{ata - qubov, poslu{nost, vernost...

A za da gi pottikne drugite lu|e kon toa, samiot Boris im poka`a primer na qubov i revnost kon svetitelot, podaruvaj}i mu tri ku}i vo Devol, {to se odlikuvaa so velikolepni ukrasi i {to mu podle`ea na komitskiot rod. Osven toa toj mu podari `ivaeli{ta vo Ohrid i Glavinica.

11 Mo`ebi carot aludira na zapo~natata gradba na manastirot ìSv. Pantelejmonî kaj Preslav, koj podocna stana poznat kako ìpreslavska {kolaî. 12 Golemiot arhangel Mihail se narekuva ìArhistrategî, zatoa avtorot na `itieto Svetiot car Boris go narekuva ìpodstrategî (ìipostrategî), koj koga se krstil go dobil imeto Mihail.

15

Ete kakvi du{epolezni i kolku blago~estivi ne{ta napravi knezot. Taka negovata blagoverna du{a - izlivaj}i ja kolku {to mo`e{e pove}e svojata qubov kon Hrista vrz Hristoviot slu`itel, im poslu`i na drugite za primer na po~it, dostojna za qubov.

* * * Ovoj na{ golem otec i svetilnik na slovenskite narodi i na celoto

pravoslavie, Sveti Kliment, se rodil okolu 840 godina vo ìevropska Mizijaî13 (nekade vo Makedonija). Toj isto kako i Samuil (1Car. 1: 4), u{te vo maj~inata utroba bil izbran da Mu slu`i na Boga i u{te od rano detstvo go zasakal bogougodniot `ivot. U{te kako dete se zapoznal so slavniot ramnoapostol - sveti Metodij, a ne{to podocna i so bogomudriot i ramnoapostolen otec sveti Kiril. Koga bla`eniot Metodij zaminal na Olimp, so sebe go zel i Klimenta koj{to imal golema qubov kon duhovnata nauka i mona{ko-devstveni~kiot `ivot. Kakov li vid na doblest ne iskusil i kakov li podvig Mladiot Kliment ne izvr{il protiv strastite kako monah,14 nao|aj}i se vo centarot na vizantiskoto mona{tvo!? So tihuvawe se {titel od nadvore{nite napadi na neprijatelot; so post, krotost i ~uvawe na umot od ne~isti pomisli gi umrtvil sladostrasnite nagoni; a so poslu{anie, smirenie, bdeewe i izvr{uvawe na site zapovedi gi iskorenil strasnite porivi na du{ata. Posebno se odlikuval so smirenomudrost, neprestajna molitvenost, odlu~nost vo s#, iskrenost, ... Kliment vo s# mu bil poslu{en na Metodij i go imal za svoj u~itel i primer vo `ivotot, a koga vo manastirot na Olimp - kaj svojot brat do{ol i sveti Kiril, toga{ `ivotot na Kiril mu postanal prvoobraz i vospituva~ na negoviot `ivot. Taka bla`eniot Kliment ja ima{e taa ~est i dostoinstvo da bide u~enik na takvi visoko nadareni li~nosti. So svoi o~i gi vide site nivni veli~estveni dela, pod nivno rakovodstvo toj u~e{e i im pomaga{e pri sozdavaweto na slovenskata azbuka i pri preveduvaweto na knigite od gr~ki jazik na slovenski. So svoite u~iteli patuva{e vo Moravija, Panonija i vo Rim kade {to pokraj gr~kiot jazik, {to go znael u{te od detstvoto, gi nau~i i germanskiot i latinskiot. Vo Panonija i Moravija u~estvuva{e vo sozdavaweto na prvata slovenska crkva, a vo Rim velikiot arhierej Adrian go proizvede vo eromona{ki ~in. Negovata aktivnost vo `ivotot na Velegradskata crkva, osobeno po bla`enata smrt na sveti Metodij, koga odlu~no ja brane{e pravoslavnata vera e golemo delo, ramno so onaa na negovite ramnoapostolni u~iteli, bidej}i ima{e dar na silen propovednik. Propovedta {to toj ja ka`uva{e dobiva{e sila u{te pove}e, za{to be{e izre~ena na naroden jazik. Kako plodna i dobra po~va go vpiva{e evangelskoto seme na vistinata i so revnosen podvig ja obrabotuva{e nivata na svojata du{a, i go umno`uva{e rodot do {eeset i do sto (Mat. 13: 8); (Mark. 4: 20). So s# poka`uva{e deka e vistinski u~enik i naslednik na svetite Kiril i Metodija i nositel na celokupnata Blagodat {to tie ja imaa.

13 Spored kratkoto `itie na sveti Kliment od Dimitrie Hometian - ohridski arhiepiskop. 14 Postoi predanie deka Sveti Kliment e zamona{en vo Berija, vo manastirot kade i denes se ~uva negovata ~udotvorna glava.

16

Otkako be{e udostoen so golema ~est i qubov vo Kutmi~evica - {to stori seprepodobniot Kliment? Ne se li vozgordea od takvite po~esti i ne za`ivea li porasko{no, mislej}i deka dostignal ne{to golemo? Ne pomisli li deka ve}e s# e sredeno? Sosema ne! Naprotiv, kako da nema{e ni{to dobro napraveno za Hristos, i po~estite {to mu gi uka`uvaa, toj gi ~ustvuva{e kako dolg kon svojot arhierejski ~in, kon knezot i kon narodot. Svetitelot ne se razne`i od darovite, i ne se predade na u`ivawe i bezdelni{tvo, tuku so u{te pogolema revnost, kako sega da po~nuva{e da Mu slu`i na Hrista, so seta svoja sila go propoveda{e i {ire{e evangelieto. Nikoga{ ne prestana da se gri`i za crkvata, za da ne ja izneveri nade`ta na knezot, {to toj ja polaga{e vo nego. Zatoa obikoluvaj}i gi site sela i gradovi vo taa oblast, toj veleglasno mu go propoveda{e Bo`joto spasenie na narodot. Na site im besede{e za spasitelnite Hristovi zapovedi i za Bo`jite dogmi, na prost naroden jazik, ubeduvaj}i gi deka kako {to blago~estiviot `ivot bez zdravi dogmi vsu{nost e mrtov i trule`en `ivot, taka i dogmite bez blago~estie ne vodat kon ve~en `ivot. Prvoto toj go sporeduva{e so slep ~ovek {to ima race i noze, a drugoto so ~ovek {to ima o~i, no nema race i noze.

Po nekolku godi{na u~itelska dejnost vo negovata {kola15, svetiot ramnoapostol Kliment, uspea da podgotvi odbrani u~enici i toa ne malku na broj - okolu 3500 - i na site niv im gi otkriva{e dlabokite tajni na svetoto Pismo i im posvetuva{e posebno vnimanie za da nau~at {to pove}e.

A kon nas16 smirenite i nedostojnite, toj gri`livo ja projavuva{e seta svoja qubov i blagost - ume{no ne nepravi u{te pobliski do sebesi otkolku drugite. I nie postojano bevme so nego i prisustvuvavme na s# {to toj vr{e{e, zboruva{e i u~e{e. Nikoga{ ne go vidovme bez rabota - ili decata gi u~e{e primenuvaj}i razli~ni metodi: na edni im go poka`uva{e pi{uvaweto na bukvite, na drugi im ja pojasnuva{e smislata na napi{anoto a treti gi u~e{e kako da gi dr`at racete za pi{uvawe i toa ne samo dewe - tuku i no}e; ili se predava{e na molitva, ili ~ita{e, ili pi{uva{e knigi. A ponekoga{ istovremeno izvr{uva{e dve raboti: pi{uva{e i gi pou~uva{e decata, za{to znae{e deka neraboteweto i mrzata u~at na sekakvo zlo, kako {to rekla Premudrosta (Mudr.Sir.33,28). Zatoa negovite u~enici i vo prakti~niot `ivot i vo znaeweto bea podobri od site drugi. Toj gi posadi i gri`livo gi napoi, a Bog napravi da izrasnat (1.Kor. 3, 6). Bo`estveniot Kliment taka ja izvr{uva{e svojata u~itelska dejnost celi 7 godini.

Pribli`no osmata godina od negovoto u~itelstvuvawe, be{e i poslednata od vladeeweto na Bo`jiot sluga Mihail - Boris, svetiot bugarski knez. Kne`evskoto dostoinstvo go nasledi negoviot sin Vladimir, koj, otkako vladee{e 4 godini go napu{ti prestolot, a negoviot brat

15 Me|u nau~nicite postojat razni mislewa i objasnuvawa za karakterot, tipot i organizacijata na Sv. Klimentovoto u~ili{te ({kolo). Edni mislat deka toa verojatano bilo uredeno spored vizantiski tip i imalo karakter na bogslovija - pastirska {kola. Snegarov tvrdi deka {koloto bila prisposobena za sekoja vozrast: za decata bila tamu kade {to se nao|al samiot sv Kliment, a za vozrasni imalo nasekade vo negovata episkopija. Sprema drugi istori~ari {kolata imala dve odelenija: edno osnovno za nepismeni, i vtoro za opismeneti. Se izu~uvale i bogoslovski i svetski nauki. Dr. Risto \. Brezjanin veli deka {kolata na sv. Kliment imala karakter na univerzitetska ustanova. 16 Bla`eniot Teofilakt ovde koristi rakopisi od najbliskite u~enici na Sv. Kliment.

17

Simeon nasledi s# i se proglasi za car na Bugarija. Nego Mihail - Boris go rodi po svojot obraz i podobie(Bit.1, 26). Toj Simeon, be{e gi primil neizmeneti crtite na du{evnata dobrina od svojot tatko. Kon site toj be{e blag i dobar, a najmnogu kon onie {to projavuvaa blagoroden karakter i vistinski hristijanski `ivot. Toj projavuva{e silna vera i se tope{e od revnost kon Bo`iot dom (Ps. 68, 10; Jov. 2, 17). Taka toj gi nadopolni nedostatocite vo carstvoto, nasledeno od tatko mu (1.Kor. 16, 17), zasiluvaj}i ja Bo`estvenata propoved, poradi {to na sekade se gradea crkvi, vo koi se utvrdi pravoslavnata vera i Mu se otvori {irok i nepre~en pat na Bo`jiot zakon.

Glasot za sveti Kliment se slu{a{e na daleku, i slavata za nego raste{e, za{to navistina pati{tata Gospodovi bea vo srceto negovo (Ps. 84,5), taka {to go zapleni i srceto na car Simeon, i toj postana qubitel na negovata dobrodetel. Carot go povika svetitelot kaj sebe i razgovara{e so nego. Koga od samiot negov nadvore{en izgled po~ustvuva blagodatno osvetuvawe - za{to so svojot nadvore{en izgled bla`eniot predizvikuva{e stravopo~it i doverba duri i kaj neprijatelite - toj ja blagoslovi bugarskata zemja, i svoeto carstvo go nere~e bla`eno me|u site carstva, za{to Bog mu podari takvo golemo blago - bla`eniot Kliment.

Potoa blagoverniot car se posovetuva so svoite najmudri sovetnici, koi {to se odnesuvaa kon Klimenta so golemo vnimanie, kako kon svoj tatko i veruvaa deka i na Boga }e Mu ugodat i podobro }e ja izrazat svojata golema po~it kon nego, ako go izdignat na episkopskiot prestol. Taka na op{tonarodna radost i polza, carot Simeon go postavi za episkop na Drembica (ili Belica) i visokopreosve{teniot Kliment stana prv arhierej na slovenski17 jazik.

Na ispraznetoto prosvetitelsko mesto, {to do toga{ go izvr{uva{e bo`estveniot Kliment, be{e postaven Sveti Naum - odkako be{e povikan od preslavskiot manastirot ìSv. Pantelejmonî, za toj da prodol`i so izvr{uvaweto na u~itelskata dejnost vo Ohrid.

A koga na sveti Kliment mu be{e vra~eno episkopskoto delo, dostoinstvoto na ovoj visok ~in, toj go postavi kako podloga za izdigawe kon Boga, poradi {to pove}ekratno gi umno`i svoite porane{ni trudovi.

Solomon veli: ìPri golema mudrost golemo e i stradaweto, i koj umno`uva znaewe, umnoi`uva i makaî (Ekl.1,18). Taka i Simeon oddavaj}i mu na Klimenta golema po~est mu gi zgolemi gri`ite i makata.

Bidej}i vide deka narodot od taa oblast e sosema neupaten kon Bo`estvenite zborovi i Svetoto Pismo, nitu vospitan vo blagolepieto na Crkvata i duhot na blago~estieto, a i klirot {to upravuva{e so crkvata be{e mnogu neuk, Hristonosniot Kliment, ìne im dade son na o~ite svoi nitu dremka na klepkite svoiî (Ps. 131, 4), i gri`ata za narodot ja pretvori vo svoja edinstvena hrana i naslada. Neumorno pou~uva{e i besprekorno rakovode{e, go ureduva{e bezredieto, go poprava{e neznaeweto i za site stana s# - spored potrebata na sekogo.

Od svoite u~enici toj rakopolaga{e ~etci, ipo|akoni, |akoni i sve{tenici. Vo sekoja crkovna parohija toj ima{e po 300 u~enici, koi samite ne primaa nikakva plata - ne pla}aa danok na knezot, tuku Mu slu`ea na Boga i bea odredeni Nemu da Mu pla}aat danok, celosno predavaj}i gi svoite du{i i srca na Negovata sveta Crkva. 17 Vo orginalnoto `itie od Teofilakt i vo preveodot na bugarski i srbski jazik stoi ìBugarski jazikî

18

Klirot toj go u~e{e na crkovnoto blagolepie, na psalmopeewe i molitvi, taka {to negovoto mesno sve{tenstvo be{e (dobro) utvrdeno i upateno na sekakov dobar poredok, i so zborovi i so dela, be{e primer za site.

Narodot go utvrduva{e na kamenot na pravoslavnoto hristijansko blago~estie, izgraduvaj}i vo negovata du{a tvrda vera vo Hrista (Kol.2:5), bidej}i mnogumina bea neprosveteni i prosti. Hranej}i gi so Bo`joto slovo kako so vistinski leb {to gi ukrepuva srcata (Ps.103:15), toj ne propu{ta{e da gi hrani i telesno, onie, {to imaa potreba od takva hrana. Taka toj be{e podra`avatel na Hrista, za Koj znae{e deka bednite gi hranel i so Svoeto u~ewe i so leb (Mat. 14:19). Preosve{teniot Kliment be{e tatko na siracite i pomo{nik na vdovicite (Ps. 31: 32), davaj}i im uteha i na siromasite. Na sekoj na~in toj se gri`e{e za niv i negovata vrata be{e sekoga{ otvorena za site bednici i tu|inci (Jov.31, 32). Za obrazec na svojot `ivot toj gi ima{e velikite u~iteli Kiril i Metodij i se trude{e da ne zgre{i, podra`avaj}i im vo s#. Otkako go postavi nivniot `ivot pred sebe kako nekoja slika na mudar i iskusen slikarski umetnik, spored niv srde~no se crta{e sebe si. Kako {to rekovme, narodot be{e sosema neuk i grub, i ne go razbira{e pismoto. Mnogu od negovite sve{tenici gr~kiot jazik te{ko go razbiraa - na nego odvaj bea nau~ile samo da ~itaat. A na slovenski jazik, nema{e nitu prazni~ni besedi, nitu ne{to od `ivotot, predaniata i delata na svetite otci. I zatoa svetiot arhierej, so svojot neprestan trud, go pronajde orudieto, so ~ija pomo{ ja razru{i gramadnata karpa na du{egubnoto neznaewe. Toj na slovenskite bukvi im dade nov oblik, polesen i pojasen od onoj {to go sozdade premudriot Kiril.18 Za site praznici sostavi jasni i prosti besedi, {to ne sodr`ea dlaboka i visoka teolo{ka mudrost, tuku bea mudro sostaveni, taka {to istovremeno bea i bogovdahnoveni i razbirlivi i za naj nerazumnite me|u slovenite. So niv toj gi hrane{e du{ite i na prostite sloveni i kako so mleko gi napojuva{e onie {to ne bea vo sostojba da primat potvrda hrana (1Kor.3:2), stanuvaj}i ìvtor apostol Pavleî za ìvtorite korintjaniî - slovenite. ìOd tie bogoslovski besedi, sekoj mo`e da gi doznae tajnite za Hristovite praznici i praznicite na Presveta Bogorodica - {to gi slavime mnogupati vo godinata. I za ~udata na Bogomajkata blagosloveniot Kliment sostavi mnogu pou~ni besedi i pofalni slova. I Krstitelot vo beseda proslaven }e go najde{ i }e nau~i{ i za ~udesnite nao|awa na negovata glava; i so `ivotot na prorocite i apostolite }e se ukrasi{, a niz podvizite na ma~enicite, okrilen }e se izdigne{ kon Onoj Koj ja primi krvta {to tie ja proleaa i gi priop{ti kon Sebe. Ako gi saka{ `itijata na prepodobnite otci i ako si revnitel na `ivot bezmalu (re~isi) besploten - i toa }e go najde{ sostaveno na slovenski jazik od mudriot Kliment. Seto toa se nao|a so~uvano od trudoqubivite lu|e. U{te {to? - Toj crkvata ja ukrasi so (notirani) molebni i blagodarstveni kanoni za Bo`jata Majka19 i za mnogute svetiteliî20.

18 Od kratkoto `itie na sveti Kliment napi{ano od Dimitar Hometian. 19 Slovata i poukite na sveti Kliment se izlezeni neodamna vo prevod od staroslovenski na bugarski jazik (Sofija 1970) vo izdanie na Sinodot na Bugarskata Crkva. Dosega kako sigurni Klimentovi dela se registrirani ovie: 1) Slovo za praznicite, 2) Slovo za ma~enik, 3) Slovo na predpraznenstvo na Bogojavlenie, 4) Slovo na Bogojavlenie, 5) Slovo

19

So eden zbor s# ona so koe crkvata gi objasnuva Bo`jite praznici i praznicite na svetitelite i gi hrani du{ite na vernite, bla`eniot Kliment ni go predade nam - na Slovenite (Bugarite). Seto toa toj go ostavi na svojot manastir ìSaveti Pantelejmonî {to go izgradi vo Ohrid duri be{e u{te `iv bla`eniot Boris, pred da ja primi Veli~kata episkopija.

Koga pak vide deka knezot go opa{a celoto svoe carstvo, kako so pojas preku sedumte soborni crkvi, {to gi zapali so Evangelskata vera, kako nekoj svetilnik so sedum sve}i, i samiot toj posaka da izgradi crkoven hram vo Ohrid. Kon svojot sopstven manastir ìSv. Pantelejmonî, {to go podigna u{te dodeka be{e u~itel, toj pridodade i ubava crkva vo koja {to podocna go postavija arhiepiskopskiot tron. I taka gradot Ohrid dobi tri crkvi: Edna - sobornata, i dve na sveti Kliment, po golemina mnogu pomali od sobornata, no poradi svojata okrugla i sveri~na forma - mnogu poprivle~ni od nea.

Na sekoj na~in toj se gri`e{e da ja iskoreni ramnodu{nosta kaj slovenite kon bo`estvenite raboti, privlekuvaj}i gi i sobiraj}i gi vo crkovnite hramovi, koi plenuvaa so ubavinata na svoite postrojki. Neumorno se trude{e da gi skroti nivnite svirepi, neblagorodni i nevospriem~ivi srca za bogopoznanieto i da gi promeni i upati nivnite misli kon krotosta i ~ove~nosta.

Bidej}i po celata taa zemja rastea divi drvja a imaa nu`da od oblagorodeni plodovi, toj nea ja udostoi i so takvo bogatstvo, prenesuvaj}i i presaduvaj}i od gr~kata vo bugarskata zemja sekakov vid pitomi i plodorodni drvja i oblagodaruvaj}i gi divite so kalemewe. Presvetiot Kliment go napravi toa, za da i na toj na~in gi pou~i ~ove~kite, slovenski du{i, da go primaat vo sebesi sokot na blagotvorenieto i da Mu prinesat plod na Boga, ispolnuvaj}i ja Negovata volja, {to Samiot Bog ja posaka za svoja hrana (Jov. (4: 34).

Taka celosno se posveti na spasenieto na du{ite21 i se trude{e da ja ra{iri Bo`jata crkva, bez da obrnuva vnimanie na svoite telesni potrebi,

na Ivanden, 6) Slovo na predpraznenstvo na Sretenie, 7) Slovo na Sretenie Gospodovo 8) Po{iroko `itie na Kiril Filosof, 9) Po{iroko `itie na Metodija. 10) Slu`ba na Kiril Filosof, 11) Slovo za Bludniot sin, 12) Slovo za pripremniot del i sekoja nedela vo postite, 13) Slovo na sveti 40 ma~enici, 14) Slovo na predpraznenstvo na Blagove{tenie, 15) Slovo na Blagove{tenie, 16) Slovo za voskresenieto na Sv. Lazar, 17) Slovo na Cvetnici 18) Slovo na Voskresenie Hristovo, 19) Slovo na nedelata na mironosicite 20) Slovo za Sv. Trojca 21) Slovo na pedesetnica, 22) Slovo na ra|aweto na SV. Jovan Prete~a , 23) Slovo na apostol Petar i Pavle, 24) Slovo za Sv. Prorok Ilija, 25) Slu`ba na Sv. Pantelejmon, 26) Slovo na pretpraznenstvo na preobra`enie, 27) Slovo na preobra`enie, 28) Slovo na pretpraznenstvo na uspenie na Presveta Bogorodica, 29) Slovo na uspeniie na Presveta Bogorodica, 30) Slovo na otsekuvawe na glavata na Sv. Jovan Prete~a, 31) Slovo na prorok Zahari i za ro`destvoto na Sv, Jova Prete~a, 32) Slovo na pretpraznenstvo na Ro`destvo Bogorodi~no, 33) Slovo na Ro`destvo Bogorodi~no, 34) Slovo na pretpraznenstvo na Krstovden, 35) Slovo za Krstovden 36) Slovo na Sv. Dimitri Solunski 37) Slovo na Sv. Kozma i Damjan 38) Slovo na Arhangel Mihail i Gavril, 39) Slovo na Sv. Kliment papa rimski. 40) Slovo na Sv. Nikolaj ^udotvorec, 41) Slovo na za~atie na Bogorodica 42) Slovo na ro`destvo Hristovo, 43) Slovo na soborot na Presveta Bogorodica. Sv. Kliment napi{al i medicinski dela: Slovo na Sv. Vra~i Kuzman i Damjan; Zakon soudni qudem; i Antropologija. 20 Ovde povtorno se koristeni rakopisi od najbliskite u~enici na sv. Kliment. 21. Sveti Kliment se gri`el za site oblasti na `ivotot na narodot: ekonomijata, zdravstvoto, prosvetata i t.n. Prot. Trajan Mitrevski vo Sinodalnoto izdanie na MPC

20

sledej}i go primerot na apostol Pavle: ìNe ja baram svojata polza, tuku korista na mnogute, za da se spasat siteî (1Kor. 10: 33).

No {tom toj ima{e takva qubov Kon Boga, kako sin vquben vo svojot Nebesen Otec, zarem i Bog ne ja posvedo~i Svojata qubov kon nego? Sekako, i Bog go proslavi svojot veren sluga so darbata da vr{i ~uda. No kako? Toa }e go ~uete vedna{. Sveti Kliment se vra}a{e od Belica22 vo Ohrid, da vidi dali narodot vo toj kraj e tvrd vo verata i dali vernicite se potkrepuvaat so Bo`jiot strav kako so `ezlo, a ako mu ostane slobodno vreme da se posveti na Bogosozercanie vo svojot manastir, ~ija {to ubavina mnogu ja qube{e i mu be{e te{ko da se razdeli od nego. Koga patuva{e, dvajca paralizirani padnaa pred negovite noze i vozbudija milost i so`aluvawe vo negovata sostradalna du{a. Edniot od niv be{e li{en i od najmiloto ne{to za sekogo - vidot. Me|utoa kolku {to be{e gotov da so~ustvuva, isto tolku toj mu be{e predan i na smirenomudrieto. Duri pogolema be{e negovata gri`a vo tajnost da gi vr{i svoite ~uda, otkolku `elbata na paraliziranite da dobijat iscelenie. Zatoa pogledna naokolu i otkoga ne zabele`a nikogo, toj gi podigna svoite o~i kon neboto, gi ispravi svoite ~isti race za molitva (1Tim. 2: 8) i Ja isprosi Bo`jata pomo{. So istite tie race {to gi podiga{e na molitva, toj se dopre do telata na paraliziranite i nastana zakrepnuvawe i svrzuvawe na nivnite zglobovi. Taka na niv se ispolnija zborovite na Isaija: ìkuciot }e skoka kako elenî (Is. 35: 6), makar {to edniot od niv pred toa ne samo {to be{e hrom, tuku i celosno nepodvi`en i ne se razlikuva{e od zemjata na koja le`e{e. I slepiot brzo be{e iscelen, pa {tom ja vide svetlinata, toj so visok glas po~na da go slavi Gospoda. No ova ~udo ne mo`e{e sosema da se skrie od ~ove~kite o~i, bidej}i eden od negovite prislu`nici be{e nevidliv svedok na ovaa ~udesna slu~ka. I bidej}i ostroumniot Kliment nabrgu svati deka toj bil skrien vo blizina i gledal ottamu, svetitelot mu zapreti i zapla{uvaj}i go, mu zapoveda da ne ka`uva za toa nikomu dodeka e on `iv.

Pedeset godini se trude{e ovoj nebeski ~ovek i zemen angel, blagovestej}i go Slovoto Bo`jo. Najposle oslabnat od starost i iznemo{ten od golemite podvizi i trudovi, toj re{i da se otka`e od episkoptvoto, ne za da go odbegne slu`eweto, nitu da ja izbegne dol`nosta - da ja pase Bo`jata Crkva, na koja go postavi Svetiot Duh (Del. 20: 28), tuku od bla`ena i bogovdahnovena pretpazlivost, za{to se pla{e{e da ne se rastroi Bo`joto delo, poradi negovata stare~ka nemo} (Rim.14:20).

Zatoa se javi pred carot i mu re~e: - Preblago~estivi care! Dodeka moevo telo ima{e sili da go

podnesuva trudot i crkovnite gri`i, koi spored mene se pote{ki od dr`avnite, dotoga{ smetav deka, ako ja ostavam Bo`jata crkva {to Samiot

(Skopje - 1966) îSv. Kliment Ohridskiî, veli deka pokraj negoviot manastir îSv. Pantelejmonî vo Ohrid, Sveti Kliment podignal bolnica i medicinska {kola. Toj kako vistinski pastir sobiral i odgleduval lekoviti rastenija za medicinski potrebi: len, sinap i ja~men {to gi koristel za lekovi vo bolnicata. Lekovitoto dejstvo na ja~menot go doznal od spisite na Hipokrat. Vo medicinskoto delo ìZakon soudni qudemî toj zboruva za li~nata i bra~nata higiena, prehranata na narodot, za zdravstvenite potrebi i obvrski itn. Toj propovedal i za op{tata higiena: ~istota vo `ivotnite prostorii, stambenite prostorii i za se vo `ivotot. 22 Vo nekoi pe~ateni izdanija stoi Glavenica.

21

Bog mi ja vra~i preku tvojata vlast, kako so Svoja raka, site bi ja osudile takvata moja postapka kako naemni~ka, za{to na naemnikot mu e svojstveno da bega i da gi ostava ovcite koga se pribli`uva volkot (Jov. 10: 12). A bidej}i sega jas ne gledam nikakov volk, kakvo opravdanie }e ima za mene, koga bi go napu{til Bo`joto stado? Navistina nikakvo - zatoa jas i ne go ostaviv s# do ovoj moment. No sega koga i sam gleda{ kako starosta me pritisnala i kako mnogubrojnite trudovi mi ja odzedoa seta sila, pogri`i se za crkvata i vo domot Gospodov postavi nekoj po-mlad ~ovek, koj {to pokraj duhovnite ima i dostatno telesni sili, za da gi ponese crkovnite gri`i! Ispolni mi ja ovaa posledna `elba i ovozmo`i mi ovie posledni dni da pobesedam so sebesi i so Boga! A za takvo ne{to, udobno pribe`i{te }e mi bide manastirot. Dozvoli mi da umram vo nego! [to op{to ima me|u mene i gri`ite {to baraat pozdravi i posilni ~lenovi na teloto? Ako ve}e nemam sili za crkovnite dejnosti i gri`i, zo{to da ja dr`am ovaa dostoinstvena, no odgovorna dol`nost? Sveti Pavle veli deka episkopstvoto e delo od koe treba da se vozdr`uva onoj, {to ne e sposoben za nego (1Tim. 3: 1). Znam deka ne saka{, Crkvata, koja za vreme na moeto episkopstvuvawe nadmina mnogu drugi, vo moe vreme pak da se rastroi! Zatoa, kako {to rekov , zapazi go nejzinoto prvenstvo so pomo{ta na onie {to se vo svojot rascut, za{to postoi golema opasnost, nejzinite raboti da trgnat lo{o poradi mojata nemo}!

Porazen, no i voshiten od toa {to neo~ekuvano go slu{na od krotkiot i smirenomudar starec, carot mu odgovori:

- Zo{to taka zboruva{ o~e? Kako bi mo`el da gledam, drug da sedi na ovoj prestol, dodeka si `iv ti? Kako bi go li{il moeto carstvo od tvoite blagodatni arhierejski blagoslovi? Tvojata ostavka od episkopskiot prestol e zaguba za na{ata s#u{te ìmlada crkvaî, - a za mene, taa e duri koben predznak, deka }e bidam li{en od carskiot prestol. Ako so ne{to sum go navredil tvoeto visoko preosve{tenstvo gre{ej}i neznajno - bidej}i jas ne mo`am da si spomnam za takvo ne{to - i ako poradi tatkovskata qubov me {tedi{ i ne saka{ da go izobli~i{ moeto nevnimanie sprema tebe, prikrivaj}i ja vistinskata pri~ina pod izgovor na tvojata nemo}, ti se molam, ka`i mi! Jas sum spreman da odgovaram i kako sin da napravam s#, za da ja izlekuvam tatkovskata bolka. Ako pak nema vo {to da me obvini{, toga{ zo{to sam saka{ da gi navredi{ tie, {to se trudat so ni{to da ne te navredat? Nema{ osnova da go obvini{ ni klirot kako neposlu{en i nepokoren, bidej}i ti, site niv gi rodi preku Evangelieto (1Kor. 4: 15) i gi napravi predani na sebe si i Na Boga, nitu pak da ne obvini{ nas deka gi otfrluvame tvoite zapovedi. A i kaj tvoeto stado nema ni{to posebno {to e dostojno za ukor. Toga{ zo{to gi ostava{ decata da ja oplakuvaat tvojata bespri~inska ostavka? Dali }e me poslu{a{ o~e, ili ne?! No jas se osmeluvam da re~am: {to i da zboruva{ nema da poslu{am, {to i da pravi{ nema da se soglasam! Za{to mislam deka otkazot e svojstven samo na nedostojnite23, a ti si pove}e i podragocen od sekoe dostoinstvo!

Starecot se pot~ini na tie zborovi i bez da progovori pred carot ni zbor pove}e za svojata ostavka, se vrati vo manastirot.

Me|utoa tamu, za razlika od zemniot - Sevi{niot Car se poka`a mnogu po blagonaklonet kon `elbata na svojot veren sluga: samo {to se vrati nazad, svetiot starec se razbole. 23 Treto kanonsko pravilo na Sveti Kiril Aleksandriski.

22

Prebivaj}i vo postojano molitveno op{tewe so Boga i nebesniot svet, sveti Kliment go doznal i ~asot na svojata smrt. Nekoi od negovite u~enici videle vo son, kako svetite Kiril i Metodij do{le pri bla`eniot i mu go predska`ale krajot na negoviot `ivot.

No, preosveteniot ne prestana da go vr{i svoeto pastirsko delo do posledniot moment. Re~isi na bolni~kata postela, bo`estveniot Hristo~ezniv episkop, na slovenskite crkvi im go podari posledniot predsmrten i prekrasen dar - go dovr{i prevodot na cvetniot Triod, seto ona {to Svetata Crkva go pee od slavnoto Hristovo Voskresenie do Pedesetnicata. Po toa ostroumnite samite mo`at da presudat, kakov be{e toj vo pomladite godini koga ima{e krepko telo, otkako i vo takva sostojba na bolest i krajna stare~ka iznemo{tenost, ponese makotrpni trudovi i izvr{i golemo Bogougodno delo. Vsu{nost, negoviot vnatre{en ~ovek se obnovuva{e tolku pove}e, kolku {to nadvore{niot tlee{e (2Kor. 4: 16), pa toj mo`e{e da ka`e zaedno so svetiot apostol Pavle: ìKoga sum nemo}en, toga{ sum silenî (2Kor. 12:10).

[to u{te da re~eme? Soglasno so kanonite24, toj napravi zave{tanie za knigite {to gi napi{al i za skromniot imot {to go poseduva{e. Ona, malku {to go ima{e - osven Boga so Koj sekoga{ op{te{e i so Koj se obogati ovoj mudar trgovec, koj najde ìdobar Biserî vo poleto i s# prodade za Nego; go razdeli na dva dela i ednata polovina ja ostavi na episkopijata a drugata na svojata sveta obitel. Taka i so toa toj poka`a, kako treba da se pe~ali i kako da se ispolzuva spe~alenoto, i ednoto i drugoto - s# spored Bo`jata volja. Toj prima{e darovi i od blagoverni knezovi i carevi, poka`uvaj}i ni deka i niv nikoj ne treba da gi ottu|uva i prenebregnuva, za{to toa ni go poka`a i samiot Bog, koga ne samo {to ne ja prenebregna `enata - mironosica - tuku ja primi i i dade mesto vo evangelieto.

Otkako taka po`ivea i go ukrasi arhierejskiot prestol {to mu be{e daden od Boga, i otkako slo`i kraj - skladen so po~etokot i pokriv - prili~en za osnovata; toj se preseli kaj Gospoda. A negovoto bo`estveno telo ramno po ~est na du{ata, iako po dostoinstvo ponisko od nea, be{e tor`estveno opeano so ìopeloî i be{e polo`eno vo svetata obitel, vo grobot {to toj sam so svoite race go napravi, vo predniot desen del od hramot, na 27 juli, koga vladee{e bugarskiot car Simeon, vo 6424 godina od Adam, a 916 po Hrista.

No, iako bogonosniot na{ arhipastir blagovoli da go napu{ti ovoj `ivot, sepak negovata blagodat ne is~ezna, duri i pravot na svetiot u~itel prodol`i da izvr{uva blagodejanija, lekuvaj}i sekoe stradawe i sekoja bolest. Za toa svedo~i ~ovekot so suvite race i noze, {to be{e izlekuvan pri vleguvaweto vo hramot, koga se izvr{uva{e svetata Liturgija. No nikoj od narodot ne znae{e, nitu koj e toj, nitu od kade e. A koga po~na da Mu blagodari na Boga za svoeto iscelenie, da se ispoveda, da gi podiga svoite isceleni race, toga{ so svoeto vikawe go privle~e vnimanieto na site bogomolci, {to se nao|aa vo hramot. Prisutnite go pra{aa: Koj e, od kade e i od koi pri~ini taka neobi~no se odnesuva? Toj raska`a s# po red: deka bil rodum od Ohrid, deka mnogu godini te{ko stradal od taa bolest i poradi toa, opfaten od bolka i o~ajanie, mu do{lo na um da se pokloni pred grobot na svetecot, so nade` deka }e dobie uteha od nego, bidej}i toj s# mo`e vo Hrista (Fil. 4: 13). I taka so golemi maki - na svoite isu{eni race i noze, se dovlekol do grobot na prepodobniot, padnal vo 24 40-ti kanon na Svetite Apostoli, 24-ti Antiohiski, 92-ri Kartaginski.

23

bezsoznanie i videl kako nekoj starec go pogalil po glavata i mu zapovedal da stane. Koga gi slu{nal tie zborovi vo negovoto telo se slu{nal {um (Ezek. 37: 7) i triewe na koskite i po~ustvuval kako se zacvrsrtuvaat opu{tenite telesni organi, a muskulite se {irat i razdvi`uvaat. Potem, otkako do{ol na sebesi, toj postanal zdrav: nemal pove}e suvi race, nemal pove}e suvi noze, nemal pove}e nikakva bolest.

- I sega, - vele{e toj, gi krevam svoite race kon Onoj {to mi gi isceli i stojam na svoite noze. Taka zboruva{e ~ovekot {to pred malku be{e sakat i od dlabo~inata na svoeto srce izliva{e zborovi na neizmerna blagodarnost. Zaedno so nego i site prisutni, so slavoslovija i blagodarstveni himni, Go proslavuvaa i veli~ea Boga i Negoviot svetitel.

No {to mi treba da nabrojuvam ova i ona. Koj ne znae na kolku demono-opsednati i na kolku bolni od razli~ni bolesti, toj im podari izbavuvawe od ma~nite stradawa, koga tie doa|aa na negoviot grob, ili koga go povikuvaa na pomo{ negovoto sveto ime, dovolno be{e samo edno - da imaat vera kon ìbezplatniot lekarî. Poradi toa, ne e mo`no da se opi{e kakava revnost projavuvaa slovenite od site vozrasti, otkako }e vkusea od blagodatta na svetecot, i so kakva blagodarnost ja iska`uvaa svojata po~it. Site na sekoj na~in doprinesuvaa za blagolepieto na negoviot hram i za odr`uvaweto na bogoslu`beniot red vo nego, prinesuvaj}i darovi sekoj spored svoite mo`nosti. Mnogumina go ostavaa poro~niot `ivot i po~nuvaa nov `ivot - spored evangelskite zapovedi.

- O bo`estvena i sveta glavo, na koja Svetiot Duh go utvrdi Svojot prestol! O, svetilo, {to ne go predvodi{ samo denot, ili samo no}ta, no i nas, i dewe i no}e ne ozaruva{ so blagodatni darovi! I koga se borime so isku{enija, ~ii mrak ne pokriva kako nekoja temna no}, i koga se nasladuvame na pokojot i radosta od blagodatnata svetlina koja preku tebe i nas ne prosvetuva, - i vo edniot i vo drugiot slu~aj nie sme udostoeni so tvojata milost. O trubo, so koja ni protrubi Ute{itelot! O, dobar pastiru {to ja polo`i svojata sveta du{a za nas tvoite ovci (Jov.10:11), i {to so mnogu trud i pot, verno stado na Boga Mu sozdade! [to ne nastani na trevno mesto, srede pismata protolkuvani so tvojot bo`estven jazik, {to ne othrani pri tivkata voda na bo`estvenoto kr{tenie i preku vr{eweto na dobri dela ne upati po patot na pravdata! (Ps. 22: 2,3). Blagodarenie na tebe celata zemja na slovenite go pozna Boga! So pesni i psalmopeewa ja utvrdi Crkvata, so ~etiva i besedi gi objasni praznicite! So `itijata na svetitelite, monasite gi upati kon podvi`ni{tvo. Blagodarenie na tebe sve{tenicite se u~at da `iveat spored svetite kanoni - blago~estivo i so trudoqubiva gri`a za (ona) bo`estvenoto!

O, ti, zemen angel i nebesen ~ovek, {to na Boga si Mu prigotvil narod izbran, revnitel kon dobri dela (Tit. 2: 14) kakvi {to gi vide vo tvoeto sveto lice! O, maslinko {to nikako ne otstapuva{ od patot na svoite u~iteli, svetite ramnoapostoli Kiril i Metodija i izobilno proizveduva{ sinovi na milosrdieto! O, rakovoditel na slepite - za kakva i da e slepotija i za kakvo i da e rakovodstvo da se pomisli! Ti go budi{ i naj zakoraveniot ge{nik na pokajanie, go prifa}a{ od mra~nite bezdni na porokot, go vodi{ po trnliviot i te`ok pat na Evangelsko-asketskiot podvig i go naseluva{ vo spasitelniot korab na Hristovata sveta Crkva! Pak i pak nadgleduvaj go tvoeto nasledstvo, bidej}i sega mo`e{ pove}e i ima{ pogolema sila, odkolku nekoga{, koga be{e vo telo! Uni{ti ja lo{ata erest, koja po tvoeto bla`eno uspenie, kako zarazna bolest navleze

24

vo tvoeto stado, gi rastura i pogubuva ovcite na tvoeto pasi{te! Sveti i dobri na{ pastire, za~uvaj ne i nas - tvoite neopitni potomci, od varvarskite napadi i sekoga{ bdej nad nas i nad tvojot straden narod, a najmnogu sega koga `alosta e blizu a nema koj da ni pomogne (Ps. 21: 12)! Koga skitskiot me~ se napoil so krvta na tvoite naslednici i racete na bezbo`nite gi predadoa trupovite na tvoite ~eda za hrana na nebesnite ptici! Uni{ti gi tie race so desnicata na Boga, komu Mu slu`e{e!

DAJ MU MIR NA TVOJOT NAROD ZA DA MO@EME SO POLNA RADOST DA GO SLAVIME TVOJOT SVET SPOMEN! ZAEDNO SO TEBE DA GO SLAVIME OTECOT I SINOT I SVETIOT DUH KOMU MU PRILEGA SEKAKVA SLAVA ^EST I POKLONENIE, SEGA I SEKOGA[ I VO VEK I VEKOV! AMIN !!!

Predanie za kolerata vo Ohrid, vo 1910 godina

Stariot Sandre ^ipan, dolgogodi{en epitrop pri crkvata Sveti Kliment vo Ohrid, ni go raska`a ovoj nastan: ìVo 1910 godina vo Ohrid besneela kolera. Gradot sekoj den se polnel so mrtovci, a lek nemalo. Narodot bil vo golem strav i po~nal da se preseluva i da bega vo okolnite sela. Manastirot ìSveti Naumî bil poln so izbegani Ohri|ani. Pove}emina lu|e svatija deka toa e kazna Bo`ja zaradi grevovite, i se molea na Boga za prestanuvawe na epidemijata, no Bo`ijot gnev ne stivnuva{e. Potoa, veli Sandre: ìMu rekov na otec \eor|ija i u{te na eden sve{tenik, {to slu`e{e vo crkvata na Sveti Kliment, da se krenat mo{tite na Sveti Kliment, i so niv da se napravi litija niz gradot. Sve{tenicite se soglasija. I taka, - zaedno so niv i u{te nekolkumina vernici, vedna{ pojdovme vo crkvata ìSveti Klimentî, za da ja izvr{ime pokajni~kata molitvena procesija (litijata) - na{ata posledna nade` za izbavuvawe od smrtonosnoto zlo.

So tor`estveni slavoslovija, duhovni pesni, kadewe i zapaleni sve}i, gi krenavme svetite mo{ti i svetata litija trgna po ulicite na gradot. Patem po~na da ni se pridru`uvaat mnogu lu|e, koi - so solzi vo o~ite, skru{eno i so golemo pokajanie se molea na Boga, na Presveta Bogorodica i na svojot za{titnik - sveti Klimenat, za milost kon unesre}enite lu|e i kon svetiot grad . Koga go pominavme stariot del od gradot i trgnavme niz ~ar{ijata, litijata ja prate{e golema masa narod. Turcite ne ni pre~ea, za{to i tie - kako muvi, pa|aa od kolerata. Posle dolgotrajnite pesnopenija na duhovni himni i crkovni slavoslovija, litijnata povorka - so svetite mo{ti, pomina niz celiot grad i do ve~erta se vrativme vo crkvata ìSveti Klimentî.

Ovaa grozna i smrtonosna bolest - po zastapni{tvoto na svetiot na{ otec Kliment Ohridski ~udotvorec, pred ^ovekoqubiviot na{ Gospod Isus Hristos i pred Presvetata Deva - Bogorodica, naedna{ prestana. Od toga{ nikoj vo gradot pove}e ne se razbole od kolera.

Dolgo vreme potoa, lu|eto od dlabo~inata na srcata, prinesuvaa golem pokajni~ki pla~ i ridawe zaradu svoite grevovi, gledaj}i gi grobovite na `rtvite {to gi zede nemilostivata bolest. Zatoa treba i nie postojano da prolevame solzi - pokajni~ki, da vozdi{uvame od dlabo~inata na srceto, gorko da ridame od dnoto na du{ata, za da gi ispereme grevovnite porivi vo nea, i so bogougodni misli na na{iot um da ja

25

napoime zemjata na na{ata du{a, ta dobro da ja obrabotime za da ni ra|a evangelski dobrodeteli. Taka da se izbavime od ve~nite maki na pekolot, a da Go stekneme Carstvoto Nebesno. Amin!

Blagodatnata li~nost i nezemniot `ivot na sveti Kliment,

inspirativno dejstvuvale vrz poeti~kata struna na arhiepiskopot Teofilakt. Vo svojata bogoslu`ba za nego, toj sv. Kliment go narekuva ìnebesen ma`, koj ja sozercuva premudrosta - odedna` i celosno, vo liceî; ìvistinsko lozje, koe se obrabotuva od Bogaî. Zborovite mu gi opi{uva kako ìblagouhani cve}iwa na rajotî, - iscelitelni za sekoja telesna i du{evna bolest. ìSledej}i go svetilnikot na Panonija - Kiril, Kliment go napravil svojot `ivot tablica i prvoobraz na dobrodeteliteî; toj se hranel od ìmlekoto na dobrodeteliteî, ìgi uni{til zemnite strastiî i stanal ìpravilo na vozdr`anost i krotostî, ìtatko na dobrodeteliteî.

Pokraj kratkoto `itie, kultot i na drug ohridski arhiepiskop -

Hometijan, kon sv. Kliment e izrazen i vo trite kanoni. Re~isi vo sekoj stih od kanonite preovladuva negovoto ~ustvo na mahinalno (spontano) preklonuvawe pred likot na slovenskiot prosvetitel. Za poetot prosvetitelot e ìbla`enî, ìprebla`enî, ìpreslavenî, ìangel, koj se javil na zemjataî, ìBo`ji ~ovekî, ì~udotvorecî, ìmiroto~ivî, ìgolem zastapnikî...

Pevecot iska`uva poseben interes kon Apostolskata prosvetna dejnost na sveti Kliment. Iskorenuvaweto na jazi~ni~kite ostatoci i ereti~kite zabludi, od sveti Kliment - mo`e da se re~e, prestavuvaat glavna tema vo prvite dva kanona. Epohata na sveti Kliment, poetot ja poistovetuva na epohata na vselenskite crkovni oci, pa duri na apostolskata i na Mojseevata epoha. Kliment e ìvelik otecî, ìvelik svetilnik me|u ociteî, ìvelik erarhî, ìbogomudar otecî, ìpastir i u~itel na miziskiot narodî, ìpremudar arhierejî, ìbo`estven pastirî, ìslava na arhiereiteî, ìpropovednik na verataî, otec, ìkoj - onie {to spiea vo temnninata, gi odvede kaj nezaleznata svetlina, ìveren slu`itel na Hristaî, ìutvrduvawe i stolb na Crkvataî, ìstroitel na Bo`jite tajniî, ìnov Mojsejî, koj{to - so `ezalot na svoite zborovi, hrabro go razdeli moreto na lagata i go izbavi noviot Izrael od racete na duhovniot faraon. Celiot slovenski narod, i posebno gradot Ohrid, se pretstaveni kako likuvaat i so slavoslovija go opevaat svojot velik svetitel. Vo o~ite na poetot kivotot so mo{tite na svetitelot e neprocenlivo bogatstvo - son~ev(a) krug (yvezda), za Ohrid.

Vo tretiot kanon izvor na vdahnovenost na poetot, pretstavuva ~udotvornata sila na svetitelot.

Tret ohridski arhiepiskop - {to go opeal ovoj na{ bogoposinoven svet otec, temelnik i stolb na Ohridskata Crkva, - e Grigorij.