Skrbno preSojamo in S Srcem varujemo

Pohvale ob dnevu dravnosti

intervju jernej HudoHmet

vaja Zvita podlasica 2014

Forum o logistiniH iZkunjaH ob desetletnici lanstva v natu in eu

TeviLka7 juLij 2014

2 Sv Sv 3

Miselnost v grkem svetu je narekovala, da se uspenost dneva meri s korakom. Odvisna je bila od tega, na katero nogo si najprej nataknil obuvalo, in tudi od tega, s katero nogo si zael svojo pot. Taktini problem leve in desne je bil tudi pri formaciji ter kopienju najboljih et, dualizem desnega in levega naela pa se je prav tako kazal v kolektivnih predstavah svetnega in prosvetnega ter celo v skoraj neznatnih telesnih nesorazmernostih.

Od dnevu dravnosti se je vnovi pokazalo, da Slovenska vojska ter Uprava RS za zaito in reevanje korakata strumno in nista determinirani z nogo, ki ji narekuje pot. Predsednik RS je pred praznikom sprejel pripadnike obrambnih in varnostnih sil ter sil zaite in reevanja ter se jim zahvalil za portvovalno, profesionalno in vestno delo, ki se je kazalo tudi pri od-pravljanju posledic naravnih nesre v domovini in tujini. Kot je dejal, se je s hitrim ukrepanjem pri organizaciji pomoi ljudem, ki so se znali v stiski, vzpostavilo pomembno sporoilo o solidarnosti, prav tako pa je opozoril na pomen prijateljstva med dravami.

Tako kot je predsednik Pahor pred dravnim praznikom spomnil na nacionalno soglasje o pogledu na prihodnost pred 23 leti, se tudi v reviji SV zavzemamo, da poleg osnovne funkcije obveanja notranje javnosti s svojimi strokovnimi in promocijskimi vsebinami postanemo soobliko-valec mnenja za dosego nacionalnega soglasja o pomenu obrambnega in varnostnega sistema, obrambne politike ter sodobne vojake organizacije v iri domai in tuji javnosti.

Za vas se trudimo biti aktualni in vsebinsko dodelani, zato vam izrekamo dobrodolico ob branju osveene revije, ki vas bo s tirimi dodatnimi stranmi toliko bolj seznanjala z dobrimi zgodbami in izjemnimi posamezniki.

Hana Souek Moraa

uvoDnikvSebina

S pohodnim korakom naprej

4 aktualnovojaka LogiSTika DeSeT LeT po vSTopu

v naTo6 izpostavljamo

jurino LeTaLo oreL novoST v vojakem muzeju Svravnamo moDro in SveTujemo razSoDno

9 intervjuLjudje so nas Lepo sprejeLi in nam biLi hvaLeni

12 iz naih enotni ne sme biti prepueno nakLjujumeDnaroDna pomorSka vaja aDrion Livex 14pripaDniki 430. mornarikega Diviziona uSpeno

izvedLi usposabLjanje za protiminske potapLjaevaja zviTa poDLaSica 2014 za zagoTavLjanje

meDSebojnega zaupanja, miru in varnoSTiv bosni in hercegovini tudi eta

za jrkbo z Liv kobraSo koT pravi maLi vojakikosovo: od varnostnih siL do oboroene vojske?vojaka pomo civiLnemu zdravstvu

28 napisali steDan D SeDemDeSeT LeT pozneje

30 videli smozaveznika LeTaLa na SLovenSkem nebu

34 zaita in reevanjeusposabLjanje za zaito in reevanje ob

popLavah ter drugih nesreah na vodi36 obrazi

trma je vekrat pozitivna kot negativna38 preivetje

nona orientacija39 skrb za vojaka

moTivacija in zaDovoLjSTvo pripaDnikov, 4. DeL42 port v vojski

hitrost, prah, adrenaLin, to je matej agar44 ste vedeli?

kDo je reiL Lipicance ob koncu druge svetovne vojne?

44 odlikovanja v svmeDaLja za hrabroST

45 jezikovni in terminoloki kotiekLekToriranje meD pLaniranjem, TranSformacijo

in impLemenTacijo drugipoLigon

46 kolumnaaLi smo sLovenci dravotvoren narod?

47 z orkestromtokrat skupaj za druine

48 stenasprebraLi SmopreizkuSiLi Smonovica

50 razvedrilonagradna kriankapoii pet razLik

28

15

6

36

47

48

42

22

4 Sv Sv 5

aktualno

Med osamosvajanjem in v letih obli-kovanja TO Slovenije se je obdral sistem zaledne zagotovitve, v stan-dardih in nainih delovanja pa so se upora-bljale tudi reitve, potrjene v vojni, ki so ve-inoma izhajale iz preteno jugoslovanskih doktrin. Sistem je deloval tudi zaradi osebne-ga vpliva posameznikov in poznanstev, ob ve-liki udelebi civilnega sektorja, pa tudi iznaj-dljivosti in prilagodljivosti preteno rezervne sestave. Kmalu so bile spremembe nujne, saj sta nova drava in njena vojska potrebova-li slube in procese, ki jih je prej zagotavljala zvezna armada s svojimi ustanovami. Gene-ralmajor Ladislav Lipi, ki je deloval v zale-dnih enotah TO in se je pred pridruevanjem Natu ukvarjal z logistiko v SV ter bil naelnik GSV ob vkljuevanju v Nato in EU, je pouda-ril, da so v obdobju predvojne TO veliko tve-gali, da so imeli veliko samoiniciativnosti in tudi poguma za nekatere odloitve, s imer so doakali osamosvojitveno vojno. V obdobju po osamosvojitvi je imela Slovenija na voljo predvsem oroje TO in JLA. Veina teke bojne tehnike je bila potrebna obnove in mo-dernizacije, saj zaradi embarga ni bilo mogo-e kupiti nove. Organiziranost logistike se ni bistveno spreminjala, spreminjali pa so se na-ini in metode delovanja. Po letu 1994, ko se je Slovenija vkljuila v Partnerstvo za mir (PzM) in postala pridruena lanica Severnoatlant-ske skupine, je bila glavna ovira hitreje-mu razvoju in doseganju interoperabilnosti z Natom slaba in neustrezna opremljenost s sodobnejimi oboroitvenimi sistemi. Leta 1998, ko je SV zaela temeljito reorganizaci-jo, katere cilj je bila majhna, uinkovita in so-dobno opremljena vojaka organizacija, pa se je zaela tudi temeljita preobrazba vojake lo-gistike, tako proizvodne kot uporabne. Pri tem je Lipi posebej izpostavil dva dogodka, ki sta spodbudila ta proces in dala pomembna

vojaka LogiSTika DeSeT LeT po vSTopu v naToLetos mineva deset let od vstopa Slovenije v Nato in EU. Ta dva temeljna zuna-njepolitina cilja nae drave po osamosvojitvi sta temeljito preobrazila tudi slo-venski obrambno-vojaki sistem, kar je v praksi vplivalo na organizacijo in de-lovanje vseh vojakih podsistemov, e posebej na vojako logistiko. In prav to je bila tema strokovnega foruma z naslovom Logistika oboroenih sil veraj, da-nes in jutri, ki je bil 18. junija v Ljudskem domu v entvidu pri Ljubljani. Strokov-ni forum je bil organiziran pod vodstvom Zdruenja slovenskih astnikov (ZS) in Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) ter v sodelovanju s Slovensko vojsko in Ministrstvom za obrambo. Pri izvedbi pa sta sodelovala tudi Obmono zdru-enje slovenskih astnikov Ljubljana in 157. logistini polk. Razpravo, ki jo je vo-dil doc. dr. Erik Kopa s FDV, so s svojimi pogledi in izkunjami obogatili pred-sednik ZVVS generalmajor Ladislav Lipi, predsednik ZS generalmajor mag. Alojz teiner, pripadnik SV polkovnik mag. Vilibald Polak in predstavnik Direk-torata za logistiko Gorazd Vidrih.

Besedilo: marko pilarFotografija: bruno toi

teoretina izhodia, in sicer seminar logisti-ne izmenjave informacij in mednarodno voja-ko vajo CAE drav Nata in PzM. Spremembe so bile nujne zaradi priprav na polnopravno lanstvo v Natu in EU ter ukinitve obveznega sluenja vojakega roka, kar je precej vplivalo tudi na organiziranost logistike. Poudaril je, da je vse teklo brez teav in uinkovito pred-vsem zaradi ljudi, ki so po naelu iz ni nare-diti vse delali na podroju logistike v tabih, poveljstvih in enotah ter upravnem delu MO. Priblievanje EU in posebej Natu ter inte-gracija v zaveznitvo sta prinesla tudi globlje spremembe. Logistini procesi in zagotovi-tev so postali primerljivi s procesi v lanicah Nata, sprejeti so bili skupni standardi (STA-NAG) in sledila je reorganizacija. General-major Alojz teiner, ki je delal v logistiki med pridruevanjem in bil naelnik GSV med vkljuevanjem v Nato in EU, je izpostavil, da je bilo v obdobju od septembra 2001 do febru-arja 2004, ko je opravljal dolnost naelnika sektorja za strateko logistiko na GSV, opra-vljenih veliko nalog, izstopala pa sta pred-vsem uenje in uvedba sprememb. Te so izha-jale iz mednarodnega okolja, zbrane so bile v Natovih standardih in doktrinah, nastale pa kot rezultat vplivov pobud iz PzM in pridru-itvenih aktivnosti ter logistinih izkuenj iz MOM. teiner je dodal, da so bile okoliine, ki so izhajale iz stabilnega financiranja, ugo-dne tudi zato, ker je takrat potekalo opremlja-nje vojske po posebnih temeljnih razvojnih programih (TRP). V praksi so bile v SV poleg naporov za zmanjevanje strokov uveljavlje-ne tevilne direktive, tako krovna logistina kot direktive funkcionalnih podroij, vklju-no z direktivo za izloanje sredstev iz upora-be. Ta je pomembno prispevala tudi k uredi-tvi in zmanjevanju zalog oporenega streliva in minskoeksplozivnih sredstev ter varnosti v vojakih objektih in irem okolju. V obdobju

integracije se je v letih od 2005 do 2010 dina-mika sprememb e poveala, prevladale so funkcionalne spremembe, ki so vodile tudi k transformaciji na podroju vojake logistike. Razpololjivi finanni viri do leta 2010 so bili e vedno ugodni, zatem pa je nastal preobrat, ki je mono vplival tudi na logistiko in zla-sti na zahteve po zmanjevanju strokov. Na podlagi svojih izkuenj je teiner posebej iz-postavil, da ni treba ruiti ali opuati reitev, ki so dobro delovale, in uvajati novih, ki niso premiljene in preizkuene. Opozoril je tudi na slabo preglednost pri nadzoru oboroitve v duhu doloil dunajskega dokumenta, ker je bila vsa bojna tehnika umeena v logistine enote SV.lanstvo v Natu in EU ter izpolnjevanje zavez do teh organizacij, zlasti z udelebo pripadni-kov SV v MOM, pa sta vodila k vse veji potre-bi po postavitvi sistema sodobne in z zavezni-cami povezljive logistike ter po oblikovanju logistinih enot, ki so lahko enakopravno so-delovale v skupnih dejavnostih zaveznitva ter dajale logistino podporo bojnim eno-tam v domovini in tujini. Polkovnik Vilibald Polak, ki je veji del svoje vojake kariere

opravljal logistine dolnosti v TO in SV, po-veljeval pa je tudi 20. kontingentu SV, zadnje-mu na misiji Isafa v Afganistanu, je ob pred-stavitvi pogleda na sistem logistike v MOM poudaril, da je za delovanje v mednarodnem okolju zelo pomembna izbira stratekega par-tnerja, prav tako je za uinkoviteje zagota-vljanje logistine oskrbe kljuno poznavanje vseh tehninih sporazumov z drugimi dra-vami, neposrednih in posrednih. Ob tem je Polak izpostavil tudi pomen iznajdljivosti, sposobnosti improvizacije in osebne pobude posameznikov za laje delo v mednarodnem okolju. S finanno in gospodarsko krizo so se izho-dia in razmere za delovanje logistike precej spremenili. Zahtevano varevanje je prisililo vojsko, da ie notranje rezerve, priliv denar-ja se je zelo zmanjal. V takih razmerah je bilo odloeno, da je nujna transformacija vojske, ki obutno posee v razmerja, strukturo, mi-selnost in delovanje logistike, tako uporabne kot proizvodne. Gorazd Vidrih, ki je bil ve let predstavnik RS v najvijih logistinih te-lesih Nata in pri Evropski obrambni agenci-ji v Bruslju, je sedanji trenutek na podroju

logistike oznail kot prelomni, saj struktu-ra obrambnih izdatkov kae, da so razmer-ja med stroki osebja, delovanja in investicij tako zelo poruena, da zgolj manji popravki ne bodo ve zadoali. Tudi nove investicije so praktino ustavljene. Glede na to, da je SV do zdaj za opremljanje porabila ve kot 1,5 mili-jarde evrov, je jasno, da bodo med glavnimi vpraanji v prihodnosti vzdrevanje in nad-gradnja e kupljenih opreme in oroja ter za-gotavljanje njihove razpololjivosti in opera-tivne sposobnosti. Zmanjevanje strokov in racionalizacijo Vidrih vidi na razlinih po-drojih, od informatizacije logistike, ki jo je nujno treba konati, do skupnih nakupov ter souporabe in zdruevanja opreme oziroma sredstev. Predvsem slednje ne bo kar ez no postalo zgodba o uspehu, saj je treba natan-no opredeliti podroja, na katerih so novi pri-jemi mogoi, preveriti nacionalno zakonoda-jo, predvsem pa uporabiti im ve izkuenj, ki so e na voljo. Zelo smiselna je postopnost, ko se na primer najprej uporabijo izkunje iz uporabnikih klubov (Pandur) ali koopera-tivne logistike v MOM. Vidrih je s tevilkami predstavil sedanje stanje, ki zahteva takojnji

in poglobljen razmislek. V primerjavi z drugi-mi lanicami EU Slovenija namre za 21 od-stotkov zaostaja pri viini BND za obrambo, za obrambo namenja 46 odstotkov manj na prebivalca, ima za 82 odstotkov manje in-vesticije na vojaka, po drugi strani pa name-nja 44 odstotkov ve za stroke MOM, kamor glede na obseg SV v povpreju napoti tudi 43 odstotkov ve osebja kot drave EU. Med pre-dlogi je navedel predvsem premiljeno in se-lektivno uporabo izkuenj, oblikovanje zu-nanjega posvetovalnega telesa, sestavljenega iz irega strokovnega okolja in zainteresi-rane javnosti, dolgorono vizijo nacionalne obrambe ter opredelitev merljive ravni ambi-cij. Dodal je, da je treba takoj izboljati tudi nartovanje, to je povezati vire s cilji. Prepri-an je, da cilji ne bodo doseeni, e se ne bo izboljalo delo s kadri in odnosi v organizaci-ji ne bodo postavljeni na zdrave temelje. Med konkretnimi ukrepi je Vidrih omenil, da bi se morala MO in SV im prej celovito lotiti vpra-anja dezinvestiranja, poiskati strateke zave-znike za investicije, oblikovati investicijske mape in doloiti natanne ivljenjske cikle za glavne oboroitvene sisteme.

6 Sv Sv 7

iZpostavljamo

Jurino letalo orel novost v Vojakem muzeju SV

Konec estdesetih let prejnjega stoletja je jugoslovansko vojno letalstvo zaelo razmiljati o novem jurinem leta-lu, za katerega bi bila prva naloga napadi na zemljo, vlo-ga lovca pa bi bila ele druga. Letalo bi uporabljali tudi za olanje pilotov v intervalu med olskimi bojnimi in lo-vskimi letali. Po analizi vseh dejavnikov ter ob upoteva-nju razmerja med ceno in uinkovitostjo sta se vodstvo vo-jakega letalstva ter dravni vrh odloila za letalo z visoko podzvono hitrostjo, ob posebnih pogojih pa bi bilo spo-sobno dosei tudi nadzvono hitrost.

Besedilo: matja ravbarFotografije: matja ravbar in bruno toi

Soko J-22 orel oziroma IAR-93 vultur

Zaradi visokih strokov razvoja se je razmiljalo o sodelovanju z zu-nanjim partnerjem. med neuvrenimi dravami je imela le indija razvito letalsko industrijo, toda kot idealna se je pokazala Romuni-ja, ki je takrat obujala vojako letalsko industrijo, saj ji je bilo po dru-gi svetovni vojni skladno z mirovno pogodbo prepovedano razvijati letalsko industrijo. sodelovanje z njo je imelo tudi politino ozadje, ker Romunija ni sodelovala v napadu enot varavskega pakta av-gusta 1968 na ekoslovako. 20. maja 1971 je bila podpisana pogodba o sodelovanju med dravama, vsebovala pa je doloilo o razdelitvi strokov na pol. projekt je bil imenovan Yurom, kon-ni izdelek, torej visokokrilno dvomotorno jurino letalo kovinske pol-monokok konstrukcije, so v jugoslaviji poimenovali soko j-22 orel, v romuniji pa iar-93 vultur oziroma orel. projekt se je zgledoval po

britansko-francoskem letalu sepecat jaguar, ki je bilo konano ne-kaj let pred orlom, obe letali pa sta uporabljali enak tip gum. Projekt letala je bil zasnovan okoli monega motorja, ki bi ga jugoslavija dobila prek licence iz ZDa ali velike Britanije. Romunija je bila del varavskega pakta, zato si zahodne sile niso privoile, da bi pode-lile licenco za moan motor. tako je bilo letalo skonstruirano okoli motorja rolls-royce viper mk 622-41r, ki ga je jugoslavija licen-no e uporabljala za letala soko g-2 galeb, motor pa uporabljajo tudi italijanska letala aermacchi mb-339. motorji so bili konstruira-ni v petdesetih letih prejnjega stoletja, tehnoloko pa so bili zaosta-li zaradi velike porabe goriva in nizkega potiska. v osemdesetih le-tih je jugoslavija pridobila licenco za izdelavo monejega motorja mk 663-41, ki je bil vgrajen v razliico nj-22 orel 2.orel je bil projektiran v letalskih intitutih (vti) v arkovu in bukare-ti (imFca), proizvodnja pa je potekala v mostarju (soko), panevu (utva) in craiovi (i.r.av.). skupno je pri gradnji sodelovalo priblino 300 podjetij, in sicer 150 v vsaki dravi. vodji konstruktorskih ekip sta bila teodor Zanfirescu in vidoje knezevi. novo letalo bi morda za-menjalo letala soko j-21 jastreb ter mig 15 in 17, ki so jih uporabljali v jugoslovanskem in romunskem letalstvu. vrednost celotnega projekta je bila pet milijard amerikih dolarjev, kar je bila najveja vojakoteh-nina naloba v jla, saj je ta vsota pomenila tudi petkratnik takratne-ga jugoslovanskega zunanjega dolga. sodelovanje je takrat pome-nilo eno vejih meddravnih sodelovanj na podroju vojake tehnike v evropi. eprav je bilo sodelovanje odlino, so se pokazale razlike med izkunjami strokovnjakov obeh drav. romunski strokovnjaki so imeli veliko teoretinega znanja, vendar so bili zaradi prej omenjene prepovedi razvijanja letalske industrije ibki pri praktinih delih. na drugi strani so imeli jugoslovanski strokovnjaki e izkunjo z ekipnim delom v projektih za letala galeb, jastreb in kragulj. romunski in jugoslovanski prototip sta poletela na isti dan, 31. okto-bra 1974, tako da letos mineva okroglih 40 let. prva javna predsta-vitev v jugoslaviji je bila na paradi ob dnevu zmage 9. maja 1975. poveljnik ealona nad beogradom je bil slovenec Franc rupnik.v drugi polovici sedemdesetih let so bile opravljene nekatere iz-boljave in zaela se je serijska proizvodnja, in sicer v romuniji leta 1979 ter v jugoslaviji leta 1980. v ve razliicah je bilo v obeh dr-avah izdelanih ve kot 200 primerkov letala, od tega v jugoslavi-ji 115. tam je bila izdelana tudi izvidnika razliica. letalo je bilo prvo domae letalo, s katerim je bil prebit zvoni zid, kar je nad batajnico 22. novembra 1984 izvedel pilot vojnega preizkusnega centra slovenec marijan jelen. s konstruiranjem orla in osvajanjem tehnike izdelave reaktivnih letal-skih motorjev so bili postavljeni temelji za izdelavo jugoslovanske-ga nadzvonega letala, vendar je ta projekt zamrl skupaj z razpa-dom skupne drave.kljub doseku konstruiranja domaega letala je bilo letalo orel ozi-roma vultur v svetovnem merilu zaradi pomanjkljivosti, povezanih z motorjem, in razmeroma nizkega prorauna neperspektiven izde-lek. v jugoslovansko-romunskih razmerah v sedemdesetih letih 20. stoletja letalo namre ni moglo biti sestavljeno na taki ravni, na kakr-ni so takrat velesile izdelovale a-10 thunderbolt ii., su-25, sepecat jaguar, mitsubishi F-1, nanchang Q-5 in panavia tornado.

Orel v SlOvenijiPrvi eskadrilji v jugoslovanskem vojnem letalstvu, opremljeni z letali orel, sta bili 351. izvidnika in 238. lovskobombnika eskadrilja 82. letalske brigade, ki je bila nastanjena v cerkljah ob krki. po mino-metnem napadu na letalie 27. junija 1991 so letala postopoma zamenjala baze za letalia na Hrvakem ter v bosni in Hercegovi-ni. ob iritvi vojne v nekdanji jugoslaviji so veino letal odpeljali v beograd. ta tip letala je bil uporabljen v bojih v sloveniji, Hrvaki, bosni in Hercegovini ter leta 1999 tudi v srbiji in na kosovu. danes je v uporabi e v bosni in Hercegovini ter srbiji.

DOnacijaromunija je ob prehodu tisoletja svoja letala vultur oziroma orel vzela iz uporabe in zaela razrez. pobudo o donaciji romunske-ga letala sloveniji sta dala drutvo vojakih pilotov vseh genera-cij in prijateljev vojakega letalstva (sloairForce izjemno se je zavzel joe konda, med drugimi lani pa e drago gabrijel, adi kunik in joe unkovi) ter predsednik slovensko-romunske-ga poslovnega kluba triglav-carpai marko simi. pogovori so se zaeli poleti 2011. Zahvaljujo predsedniku drutva asociaia ro-mn pentru propaganda si istoria aeronauticii (arpia), upokoje-nemu generalu letalstva iosifu rusu, enega letala niso uniili. ko-nec leta 2011 je projekt donacije letala prerasel na meddravno raven. na slovenski strani sta se v projekt aktivno vkljuila vojaki

Razliice

jugoslavija: prototip: eno- in dvosedeno letalo, predproizvodna serija: 15 eno- in dvosedenih letal, ij-22 orel 1: proizvodna serija enosedenih letal brez komore za dodatno izgorevanje, uporabljeno za taktino izvidovanje, inj-22 orel 1: dvosedena razliica ij22 brez komore za doda-tno izgorevanje, uporabljeno za olanje in izvidovanje, j-22 orel 2: enosedeno letalo s komoro za dodatno izgoreva-nje, s poveanim rezervoarjem za gorivo in z dodatno avioniko thompson head up display, nj-22 orel 2: dvosedeno olsko in izvidniko letalo.romunija: prototip: eno- in dvosedeno letalo, predproizvodna serija: eno- in dvosedeno letalo, iar-93a: proizvodna serija eno- in dvosedenih letal brez komo-re za dodatno izgorevanje, iar-93mb: enosedeno letalo brez komore za dodatno izgorevanje, iar-93b: enosedeno letalo z monejim motorjem, povea-nim rezervoarjem za gorivo, nekatere spremembe na konstrukci-ji letala, iar-93dc: dvosedeno letalo vseh podrazliic, uporabljeno za olanje.

Tehnini podaTki

dolina: 14,9 m, viina: 4,53 m, razpon kril: 9,3 m, povrina kril: 26 m, masa letala: od 5550 do 5750 kg, maksimalna od 10.600 do 11.080 kg, hitrost: 1130 km/h (0,95 ma), dolet: 1320 km, maksimalna viina: 13.600 m, motor: 2 x rolls-royce viper mk 632-41, 633-41, 633-47, 663-41, oboroitev: na bokih dva topa g-23l z dvesto granatami, en podtrupni in tirje podkrilni nosilci za do 500 kg bomb in raket, sku-pna nosilnost 1733 kg.

muzej slovenske vojske in obina pivka, na romunski pa romunski letalski muzej ter turistina agencija adeona tour oziroma njen la-stnik adrian tiron. letalo je bilo leta 2012 ob ogledu predstavni-kov sloairForce in vojakega muzeja slovenske vojske v slabem stanju. Z romunsko stranjo je bil doseen dogovor o kompletiranju in barvanju letala v originalno barvno shemo, saj je tako ohranje-na pristnost muzejskega predmeta in izraena povezava na skupni projekt Yurom ter prav tako povezava obeh zaveznikih drav, ki imata s tem letalom skupno letalsko zgodovino. Najprej je bil konec donacije nartovan za september 2012, vendar se je zaradi pad-ca takratne romunske vlade postopek zavlekel. Romunska vlada je sklep o doniranju sprejela decembra 2013. do prevzema letala je prilo 28. maja 2014 v letalski bazi v turzii, kjer je naelnik romun-skega letalskega muzeja doru adrian ilie letalo slovesno predal na-elniku vojakega muzeja slovenske vojske Zvezdanu markoviu. Za prevoz letala je v naslednjih dneh s tovornjakoma poskrbel sil-vano corniali oziroma njegovo podjetje cem tir, ki je med dru-gim poskrbelo tudi za prevoz podmornice 913.letalo s taktino tevilko 206 je razliica iar-93mb. izdelano je bilo 23. aprila 1986 in operativno do leta 1999. vojaki muzej slo-venske vojske je s prevzemom letala in druge opreme junija obo-gatil svojo zbirko vojakega letalstva in zrane obrambe. letalo je sestavljeno in postavljeno na ogled v Parku vojake zgodovine v Pivki.

Sv 98 Sv

intervju

ljudje so nas lepo spRejeli in nam bili hvaleni

Slovenija je bila ob nedavnih katastrofalnih poplavah v BiH in Srbiji med pr-vimi dravami, ki so ponudile pomo prizadetim prebivalcem. Na prizadeto obmoje je takoj napotila pripadnike enot CZ, SV in Policije, da so pomagali reevati loveka ivljenja in ivali ter zagotavljali hrano, pitno vodo in druge ivljenjske potrebine. Z reevalci iz gasilske brigade Ljubljana ter regijske ekipe CZ za reevanje na vodi in iz vode Gorenjske je na prizadeto obmoje na sever BiH v prvi izmeni enote CZ kot vodja odel tudi Jernej Hudohmet, si-cer vodja izpostave URSZR Kranj in regijski poveljnik CZ za Gorenjsko.

Besedilo: marko pilarFotografije: bruno toi

Pogovor z vodjo prve izmene enote CZ RS za pomo ob poplavah v BiH Jernejem Hudohmetom

Ravnamo modro in svetujemo razsodnoPregled junijskega dogajanja in izpostavitev kljunih aktivnosti ponujata monost za refleksijo ob dnevu dravnosti. S pohvalno opravljenimi dolnostmi v mednarodnih operacijah in na misijah pripadniki Slovenske vojske veliko prispevajo k mednarodnemu ugledu Slovenije, razmislek o izkunjah preteklosti pa nam omogoa utrditev kolektivnega zavedanja ter rast v vedenju, kako naj ravnamo s samostojnostjo in kako naj bomo enotneji.

Pripravila: hana souek moraa

videokonfeRenca pRedsednice vlade Republike slovenije predsednica vlade mag. alenka bratuek je v torek, 24. junija, iz pro-storov ministrstva za obrambo prek videokonference nagovorila pri-padnike in pripadnice slovenske vojske, ki svoje dolnosti opravljajo v mednarodnih operacijah in na misijah ter mirnodobnih dolnostih in v vojakih predstavnitvih slovenske vojske v tujini. na konferenci sta so-delovala minister za obrambo roman jaki in naelnik generaltaba slovenske vojske generalmajor dobran boi, prek videokonference pa so se v slovenijo javljali poveljniki slovenskih kontingentov v med-narodnih operacijah kforja na kosovu, euforja v bosni in Hercegovi-ni, unifila v libanonu ter iz vojakega predstavnitva slovenske voj-ske v monsu v belgiji. s kosova se je v imenu slovenskega kontingenta oglaal podpolkovnik ane rode, pripadnice in pripadnike v bosni in Hercegovini je zastopal podpolkovnik viljem eruga, iz libanona je na konferenci sodeloval major valter ileni, slovensko vojsko na med-narodnih dolnostih in v vojakih predstavnitvih v tujini pa je zastopal polkovnik Peter Zakrajek.Predsednica vlade mag. alenka Bratuek je pohvalila izjemno profesi-onalno delo slovenskih vojakov v mednarodnih operacijah in na misi-jah ter poudarila, da v imenu republike slovenije opravljajo odgovor-no delo, njihov ugled pa je prepoznaven tako v domovini kot tujini. ob svojem nedavnem obisku prizadetih obmoij v bosni in Hercegovini ter srbiji, ki so ju pretekli mesec zajele katastrofalne poplave, je dobi-la tevilne pohvale visokih predstavnikov obeh drav kot tudi lokalne-ga prebivalstva, namenjene pripadnikom slovenske vojske za por-tvovalno opravljeno delo in pomo ob vodni ujmi. svoj nagovor je sklenila z zahvalo druinam pripadnic in pripadnikov, ki ta trenutek opravljajo naloge v mednarodnih operacijah in na misijah, za vso nji-hovo podporo.predstavnike slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misi-jah je najprej pozdravil minister za obrambo roman jaki. Zahvalil se jim je za prispevek k mednarodni varnosti in stabilnosti ter za pod-poro drugim dravam pri gradnji njihovih zmogljivosti za upravljanje drave. dejal je tudi, da se uspeno spoprijemajo z izzivi na kriznih ariih, pri emer kaejo visoko stopnjo usposobljenosti, profesional-nosti in uinkovitosti, kar priznavajo tudi nai mednarodni partnerji. v sklepnem delu pogovora je zahvalo za uspeno opravljeno delo in prispevek slovenskih kontingentov k mednarodnemu miru in varnosti izrekel tudi naelnik generaltaba slovenske vojske generalmajor do-bran boi.

pRedsTaviTev dogodkov, namenjenih sToTim obleTnicam pRve sveTovne vojneminister za obrambo in predsednik nacionalnega odbora za obele-evanje stoletnic prve svetovne vojne (20142018) roman jaki se je v petek, 20. junija, v kobaridu udeleil 69. seje sveta severnoprimor-

ske (gorike razvojne) regije. v uvodu je predstavil poslanstvo, nalo-ge in dosedanje delo nacionalnega odbora, ki mu predseduje, v na-daljevanju pa dogodke, ki jih bo nacionalni odbor v letih od 2014 do 2018 vsako leto organiziral ali soorganiziral. osrednji dravni dogo-dek bo 9. septembra letos pred kostnico padlim vojakom prve svetov-ne vojne na alah v ljubljani, in sicer dravna komemoracija v spomin na umrle vojake in civilne rtve prve svetovne vojne. 21. marca 2015 bo v novi gorici slavnostno odprtje poti miru od alp do jadrana. leta 2016 bodo obletnice prve svetovne vojne zaznamovane z julijsko slo-vesnostjo ob stoti obletnici gradnje ruske kapelice pod vriem. julija 2017 bo v kobaridu koncert vojakih godb, na katerem bo z glasbe-niki sodeloval tudi znani dirigent riccardo muti. leta 2018 je narto-van podpis evropske zaveze za mir, h kateremu nameravata nacional-ni odbor in ustanova Fundacija poti miru v posoju povabiti poslance slovenskega in evropskega parlamenta. minister za obrambo je svo-jo predstavitev strnil z mislijo, da se bo nacionalni odbor ves as trudil za usklajeno delovanje ter povezovanje razlinih dogodkov in projek-tov, ki bodo v naslednjih letih namenjeni spominom na dogodke prve svetovne vojne. slovesnosT ob 140-leTnici pgd Rnomelj na slovesnosti ob 140. obletnici ustanovitve prostovoljnega gasilske-ga drutva rnomelj je minister za obrambo roman jaki v svojem govoru pohvalil sodelovanje drutva s pobratenimi gasilskimi drutvi z obmoij nekdanje skupne drave, saj povezovanje prinaa tevilne prednosti in koristi. kot je ob tem izpostavil, tudi sam pri opravljanju funkcije ministra za obrambo vidi kot eno izmed pomembnih usmeritev prav krepitev sodelovanja z dravami Zahodnega balkana, predvsem na podrojih varstva pred naravnimi in drugimi nesreami, kar se je potrdilo ob zadnjih poplavah na balkanu. kot je napovedal, bodo ga-silska drutva letonjega avgusta ponovno obutila uinek sofinancira-nja nakupa gasilske zaitne in reevalne opreme (vrailo davka na dodano vrednost), saj je ministrstvo za vrailo sredstev zagotovilo 1,7 milijona evrov. Prav tako bodo dobile povrnjen sorazmeren del stro-kov gasilske enote, ki so sodelovale v letonjih intervencijah ob ledu. seja kooRdinacije domoljubnih in veTeRanskih oRganizacij slovenijeminister roman jaki se je s sodelavci 11. junija udeleil seje koor-dinacije domoljubnih in veteranskih organizacij slovenije. na njej so govorili o sodelovanju teh organizacij z ministrstvom za obrambo in slovensko vojsko ter o nainu njihovega financiranja po spremembi Zakona o vojnih veteranih. s sprejetjem Zakona o spremembah Zako-na o vojnih veteranih 5. maja letos je postalo ministrstvo za obrambo pristojno, da drutvu ali zvezi vojnih veteranov podeli statusa drutva, ki deluje v javnem interesu, ter odloa o financiranju dejavnosti teh drutev in zvez. Devet domoljubnih in veteranskih organizacij, in sicer Zveza drutev general maister, drutvo za negovanje rodoljubnih tra-dicij tigr primorske, Zveza zdruenj borcev za vrednote nob, Zveza drutev vojnih invalidov slovenije, Zveza veteranov vojne za slovenijo, Zveza slovenskih astnikov, Zveza policijskih veteranskih drutev sever in drutvo moris koevska reka, ki imajo skupaj priblino 120 tiso lanov, je e esto leto zdruenih v koordinaciji domoljubnih in vete-ranskih organizacij slovenije (kodvos).minister jaki je pojasnil, da je s spremenjenim Zakonom o vojnih ve-teranih ministrstvo za obrambo pristojno tako za podeljevanje statusa drutva, ki deluje v javnem interesu, kot za financiranje dejavnosti dru-tev in zvez vojnih veteranov, ki imajo ta status.

zavod pod sTRehco upoRabil maTeRialna sRedsTva mov ljubljani je 3. julija zael delovati zavod pod strehco, ki bo kot neprofitna, prostovoljna organizacija civilne drube socialno ogro -enim zagotavljal razline storitve. ministrstvo za obrambo je za-vodu odstopilo kuhinjske elemente in opremo, saj bodo do avgusta socialno ogroenim razdelili do 200 obrokov na dan. odprtja pre-novljenih prostorov se je udeleil tudi minister za obrambo roman jaki. ministrstvo za obrambo se je odzvalo na pronjo rdeega kria slovenije za pomo pri opremljanju javne kuhinje na Zaloki cesti v ljubljani, ki bo od avgusta namenjena socialno ogroenim in bo delovala vsak dan. humanitarni partnerski projekt Zveze pri-jateljev mladine ljubljana moste-polje, slovenske karitas, rdeega kria slovenije ter rotary in lions slovenije je ministrstvo za obram-bo podprlo z materialnimi sredstvi.

10 Sv Sv 11

S kaknimi obutki ste sprejeli odloitev za odhod v BiH?Obutki so bili meani. Odloitev za odhod v BiH me je po eni strani presenetila, po drugi pa ne, saj se kot pripadnik CZ v vsakdanjem ivljenju sreujem s tevilnimi oblikami na-ravnih in drugih nesre, ki se veinoma zgo-dijo nenapovedano. Kot vodja odprave sem nemudoma zael priprave in poskrbel za pre-dajo svojih rednih nalog v slubi. Moral sem se pogovoriti in uskladiti e z druino, saj nisem vedel, koliko asa me ne bo.

Kako ste se pripravili v domovini?Potem ko je Uprava RS za zaito in reeva-nje dobila zaprosilo za pomo ob poplavah prek uteenih mednarodnih povezav od Mi-nistrstva za varnost BiH, so se zaeli postop-ki, ki so redni del ob zaprosilu in posledi-no pomoi v okviru evropskega mehanizma CZ. Za slovensko vlado je bilo treba pripravi-ti sklep, s katerim se pomo formalno odobri, pozvati regije in enote ter na podlagi odzivov oblikovati ekipo reevalcev, pripraviti ka-drovsko in materialno formacijo enote ter jo potrditi na dravni ravni. Med prvimi so se prijavili pripadniki gasilske brigade Ljublja-na ter regijska ekipa CZ za reevanje na vodi in iz vode Gorenjske. Oblikovano je bilo tudi vodstvo odprave. Opravili smo vse formalne postopke, pripravili evidence pripadnikov in popisali skupinsko ter osebno opremo, vozi-la in olne. Uprava je v stalni komunikaciji z oblastmi v Sarajevu pridobivala podatke o moni lokaciji napotitve in kontaktih v BiH na ravni drave, kantonov, veleposlanitev ter drugih subjektov, ki so za tako interven-cijo nujni. Pripravili smo operativen nart

posredovanja ter nart zagotavljanja osebne in skupinske varnosti ter prek dostopnih me-dijev zbirali podatke o stanju na prizadetem obmoju. Pripravili smo osebno in skupinsko opremo ter nujne zaloge hrane, vode, zdravil in dezinfekcijskih sredstev. Po uradni vladni potrditvi misije in njenega mandata ter ura-dnem sprejemu nae pomoi s strani vlade BiH smo se odloili, da se na pot odpravimo naslednji dan zgodaj zjutraj iz dravnega lo-gistinega centra v Rojah.

Kakna je bila pot na prizadeto obmoje?Dvanajst lanov enote CZ se je na pot proti BiH odpravilo v konvoju s estimi vozili in tremi olni. Pred nami je bila dolga in deev-na pot, vendar smo vmesni as izkoristili za sprotno pridobivanje dodatnih informacij prek uradnih in prijateljskih povezav v BiH. Po prekanju meje z BiH pri Stari Gradiki smo nadaljevali vonjo proti Banjaluki, kjer nas je na vhodu v mesto priakal predstavnik taba CZ Republike Srbske in nas pospremil do sredia mesta, tam pa je bil organiziran sestanek s predstavniki regijske CZ Banja-luka. Glede na trenutne ocene in potrebe so nam povedali, da bo slovenska enota najprej delovala v Prijedoru, kjer sta poplavljala reka Sana in njen pritok Gomjenica.

Kako ste organizirali delo po prihodu v Prijedor?Po prihodu v mesto nas je priakal lokalni vodnik, ki nas je odpeljal do hotela ob reki Sani, kjer smo hitro odloili osebne stvari. Sledil je sestanek z upanom in predstavni-ki lokalne CZ, na njem pa smo doloili lo-kacije delovanja enote, jo reorganizirali za

delovanje na dveh deloviih, si zagotovi-li lokalne vodnike ter vzpostavili komunika-cijo prek sredstev zvez in postopke javljanja za klic v sili. Enota je popoldne zaela delati na dveh lokacijah, in sicer v Gomjenici, kjer smo delovali z enim olnom, in v Tukovi, kjer sta se uporabljala dva olna. Poplavno obmo-je je bilo veliko priblino 15 kilometrov x 8 kilometrov, vejega dela tega obmoja pa ni pred nami e nikomur uspelo pregledati in prizadetim prebivalcem pomagati.

Kakne naloge ste opravljali?Glavne naloge v Prijedoru so bile reevanje ljudi s poplavljenih obmoij na varno, nujni prevozi obolelih in pokodovanih do oskrbe z nujno medicinsko pomojo ter prevoz hrane, pitne vode in zdravil tistim, ki se niso eleli preseliti. Tako smo prepeljali kar nekaj ljudi, ki so morali na dializo, poleg njih pa tudi bol-nika z mogansko kapjo. Vozili smo e prebi-valce, ki so oboleli zaradi razlinih razlogov. Poasi in previdno smo se s olnom premi-kali od ene do druge hie in ljudi spraevali, ali je kje e kdo, ki bi ga bilo treba prepeljati na suho, kjer so bili urejeni zbirni centri. Ve-liko ljudi je bilo prisiljeno zapustiti svoje do-move, nekaj pa jih je kljub katastrofalnim i-vljenjskim razmeram zavrnilo evakuacijo in ni hotelo oditi iz svojih domov. Te smo, saj so bili v hiah ujeti ve dni, e med potjo spra-evali, kaj potrebujejo, in jim hrano, zdravi-la in drugo nato tudi pripeljali. Veji del Pri-jedora je bil brez pitne vode iz vodovodnega omreja, zato smo skupaj z ekipami elektro slube zagotovili prevoz serviserjev in agre-gatov, s katerimi smo zagnali vodne rpal-ke na rpaliu na obrobju mesta. Tako smo

e prvi dan zagotovili preskrbo z vodo prek vodovodnega omreja za najnujnejo osebno higieno. Naslednji dan smo manji oln z lju-bljansko ekipo preselili na lokaciji Rakovac in Gomjenica 2, kjer smo pomagali pri pre-vozu ljudi ter hrane. Delali smo od jutra do noi. Enota je bila v povpreju na dan aktiv-na od 8. do 22. ure, ko smo reevalno opre-mo prepeljali na varovano parkirie hote-la, olne pa je na lokacijah reevanja varovala policija.

Glede na zmogljivosti olnov in druge opre-me ste nato odli v obino Odak. Kako ste tam pomagali? V obini Odak je bilo potopljenih ve vasi na obmoju, velikem 10 kilometrov x 4 ki-lometre v sotoju reke Save in Bosne. Pribli-no 4000 prebivalcev je bilo e evakuiranih, predvidoma pa je bilo na poplavljenem ob-moju e deset odstotkov ive ivine. Veliko gronjo je pomenila poginula ivina, ki se je v vodi razkrajala in jo je bilo treba odstrani-ti, da bi prepreili pojav epidemij. Opozorje-ni smo bili na nevarnost minskih polj, vendar je bilo nae operativno obmoje delovanja po zagotavljanju lokalnih oblasti zunaj omenje-ne nevarnosti. Obmoje reevanja je bilo zelo veliko, zato se je enota razdelila na dve ekipi, vsaka pa je imela tudi svojega lokalnega vo-dnika. Prednostno delo na tem obmoju je bilo reevanje ivih ivali in pobiranje ival-skih trupel. Po oceni domainov je bilo pod vodo priblino 2000 praiev in ve tiso per-jadi. Pred zaetkom dela so se reevalci mo-rali ustrezno zaititi z respiratorji, gumi-jastimi zaitnimi rokavicami, zaitnimi oblekami in razkuilom, priporoljiva pa je bila tudi uporaba mentolovega mazila za bla-itev neznosnega smradu. Na celotnem ob-moju so bile tri veje praije farme in veliko manjih kmetij. ive praie in druge manj-e ivali smo s pomonimi olni prepeljali na obalo ali jih premaknili v vije leee objek-te, kjer smo jih oskrbeli z vodo in hrano. Ve-ina praiev je bila zaradi vode podhlajena in zaradi sonca mono opeena. Manja i-valska trupla smo vozili s pomonimi olni, tista z ve kot 100 kilogrami pa z vleko. Sku-paj s tamkajnjimi reevalci in lokalnim pod-jetjem smo izdelali posebno opremo ter orod-je za reevanje ivali, in sicer deset specialnih kljuk za vleko mrtvih ivali s olnom po vodi. Iz vejih farm praiev in perutnine se je zaradi vroine zael iriti neznosen smrad, ki je zelo oteeval delo reevalnih ekip. Pre-peljana ivalska trupla smo na obali preda-li veterinarjem, ki so jih takoj dezinficirali in odpeljali na kraj, primeren za unienje. Po konanem delu sta bila nujna ienje in de-kontaminacija opreme ter reevalcev. Kaken je bil stik s prebivalci in kako so vas sprejemali?Stik z ljudmi je bil najbolj prijeten in iskren, saj so nas zelo lepo sprejeli ter nam izraali izjemno hvalenost. Prebivalcem smo poleg pomoi v obliki prevozov in oskrbe s hrano, vodo ter drugimi potrebinami omogoi-li tudi psiholoko podporo, saj smo jih ob-veali o stanju in organizaciji intervenci-je ter jim zagotavljali, da v nesrei niso sami in da lokalne reevalne enote vse dni neneh-no delajo. Prav tako smo ljudi seznanjali z

razmerami na poplavljenem obmoju, saj so mnogi ostali odrezani od sveta.

Kakno je bilo sodelovanje z lokalnimi re-evalnimi enotami?Zelo dobro smo sodelovali z lokalnimi ree-valnimi slubami, vodniki in domaini. Lo-kalne reevalne enote niso tako tevilne kot v Sloveniji, pa tudi prostovoljno gasilstvo je v BiH precej slabe razvito. Lokalnih reeval-cev je bilo na tako velikem obmoju prema-lo, zato je bila naa pomo zelo cenjena. Prav tako so bili reevalci iz BiH izjemno utruje-ni, saj so delali vse dneve, praktino brez po-itka, z omejenimi sredstvi in opremo, zato je bilo nemogoe priakovati, da bi vse, ki so potrebovali pomo, oskrbeli hkrati. Katere so bile najveje nevarnosti, s kateri-mi ste se sreevali?Pri reevanju smo se sreevali s klasini-mi nevarnostmi, ki jih prinaajo poplave. Prvi sta nepoznavanje terena in manevrira-nje olna med objekti. tevilne plovne poti so bile tee prehodne zaradi podrtih oziro-ma pokodovanih mostov. Voda je bila kalna, zato nismo vedeli, kaj se skriva pod njeno gladino. Navzonost lokalnega vodnika, ki je poznal skoraj vsako potopljeno ulico, je bila zato e posebno koristna, saj je bilo nemogo-e pluti, ne da bi ogrozili svojo varnost in po-kodovali olne. Pod vodo je bilo zelo veli-ko ovir, in sicer potopljene ograje, prometni znaki, stebri, vozila in objekti, ki so oteeva-le vonjo po poplavljenem obmoju. Tudi e je bila voda na videz mirna, je bil v njej po-nekod moan tok. Zaradi preplitve vode za oln je morala ekipa ponekod napredova-ti pe, kar je povealo monost okub in po-kodb, saj so narasle vode dvignile pokrove kanalizacijskih jakov. Da bi se izognili te-lesnim pokodbam, smo morali med hojo z vesli ali palicami najprej preiskati vsak meter tal pod vodo in biti pri tem zelo previdni. Po-nekod smo morali celo plavati, kar je bila spet teava, ker neoprenske obleke niso bile pri-merne za tovrstno reevanje. Gladina vode se je spreminjala glede na teren od 30 centime-trov do treh metrov globine, zato je bila veli-ka nevarnost za pokodbe olnov, kar se nam je na enem olnu zgodilo e prvi dan reeva-nja. Ob pomoi poklicnih gasilcev iz Prijedo-ra smo oln popravili. V teh aktivnostih smo koristno uporabili znanje iz manevriranja olna, poznavanja hidrodinamike, reevanja na divjih vodah in iz reevanja ob prisotno-sti nevarnih snovi ter drugo znanje. Med re-evanjem v Odaku so bile drugane nevar-nosti. Obstajala je nevarnost okub, saj je bilo v vodi poleg fekalij, industrijskih odplak, pe-sticidov, gnojnice in goriva tudi ve razpada-joih ivalskih trupel. Dodatna nevarnost so bila minska polja, s katerih je narasla voda ra-znesla minskoeksplozivna sredstva po celo-tnem obmoju. Nae delovanje je bilo vedno zunaj minskih polj, vendar poveana pozor-nost zaradi monosti premika min ni bila ni-koli odve. Teave so povzroale tudi kae, ki so jih narasle vode naplavile v stanovanjske objekte in na druge kopne povrine, ter zelo veliko komarjev, zato so nam nae zaitne obleke zelo koristile tudi pred temi vsiljiv-ci. Pri delu so nam zelo koristili znanje in iz-kunje iz manevriranja olna in poznavanja

zaite pred nevarnimi snovmi. Nujni so bili ustrezna zaitna oprema in dezinfekcija ter poznavanje reevanja na vodi. Vejo pozor-nost smo zato namenjali osebni zaiti in hi-gieni zaradi poveanja monosti okub.

Nali ste tudi nevarno eksplozivno telo. Kako ste ukrepali?Del nae ekipe je med izvidovanjem s teren-skim vozilom naletel na domaine, ki so nali izstrelek ronega protioklepnega oroja zolja. Takoj smo jih opozorili, naj se umaknejo in poakajo na pristojno slubo za odstranje-vanje NUS, ki smo jo obvestili o nevarni ek-splozivni najdbi. Hkrati smo prek radijskih zvez takoj prekinili vse aktivnosti slovenskih enot na tem obmoju in se premaknili v bazo.

V em je bila ta izkunja posebna in kako bo vplivala na vae nadaljnje delo v Sloveniji?Delo na neznanem obmoju, ki ga je prizade-la nesrea s tako velikimi razsenostmi, je bi-stveno drugano kot posredovanje v znanem domaem okolju z uteenimi linijami vode-nja in usklajevanja ter znanimi delitvami pri-stojnosti in odgovornosti. Sodelovanje v ta-kni akciji je pomembno predvsem z vidika nartovanja reevanja ob velikih poplavah v domovini, kajti v BiH smo lahko preizkusili opremo v druganih in zahtevnih razmerah. Ugotovili smo, kaj je primerno za takna re-evanja. Ponovno se je potrdila pomembnost v Sloveniji tako razirjenih prostovoljnih re-evalnih struktur, saj imamo skoraj v vsaki vasi gasilce in druge prostovoljce, ki so uspo-sobljeni ter opremljeni za razlina posredo-vanja in predvsem vkljueni v sistem upra-vljanja nesre prek obin in regij do ravni drave. Ta izkunja je bila tudi zame zelo dra-gocena, saj sem v takem obsegu prvi delo-val v akciji v tujini, kar prinaa nove izkunje predvsem z vidika hitre organizacije, uskla-jevanja in prilagajanja na konkretne izzive.

12 Sv Sv 13

iZ naiH enot

Prvi zapisi o letenju segajo v as grkih mitolokih zgodb, o Dedalu in Ikaru, v 15. stoletju pa je sanje o letenju obu-dil Leonardo da Vinci. Zasnovo in izdelavo prvega uporabnega letala sta leta 1899 zae-la brata Wright, ki sta v naslednjih letih lete-la predvsem z jadralnimi letali. Dobra tiri leta pozneje sta zgradila motorno letalo Wri-ght Flyer, s katerim se je zael razvoj motor-nih zrakoplovov. Danes lahko zaradi ure-snienih sanj, ne le bratov Wright, temve mnogih drugih, v zelo kratkem asu varno

ni ne sme biti prepueno nakLjujuNa Pokljuki je bila tudi letos vsakoletna vaja, na kateri so preverjali uskla-jenost odzivanja razlinih slub ob letalski nesrei ali podobnem inciden-tu. Poudarek na letonji vaji je bil na uporabi brezpilotnih letalnikov. V va-jo so vkljuili tudi civilna ponudnika C-Astral z brezpilotnim letalom bramor in Mantua Model z multikopterjema. Ko pride do letalske nesree, je po-membno, da dobimo prave informacije. Ko so potrjene, moramo obvestiti ci-vilni preiskovalni organ in im prej sklicati celotno preiskovalno komisijo, je povedal polkovnik Mihael Klavar, vodja Stalne komisije za preiskovanje le-talskih nesre in incidentov vojakih zrakoplovov in vodja vaje Zlomljeno kri-lo 2014. Dananje ivljenje nam namre prinaa tevilne ugodnosti, toda tu-di nevarnosti. Delek sekunde je dovolj, da se prijetno potovanje spremeni v katastrofo. Letalske nesree sicer niso pogoste, vendar zaradi velikega te-vila rtev hitro pridejo v sredstva javnega obveanja, veliki pa so tudi priti-ski na preiskovalce.

Besedilo: nataa oblakFotografije: borut podgorek

pristanemo ve tiso kilometrov od doma, kar je mogoe tudi zaradi ljudi, ki jih bomo predstavili v tem lanku.

pReveRili usklajenosT odzivanja slubNamen vaje Zlomljeno krilo 2014 je pred-vsem uskladiti delovanje razlinih resorjev, da bomo ob morebitni nesrei natanno ve-deli, kdo, kako in kdaj lahko deluje na ob-moju nesree. Na vaji sodelujejo tudi kolegi iz policije, ki na obmoju nesree opravljajo

neodvisno preiskavo po usmeritvah preisko-valnega sodnika. Njihova naloga je odkri-ti elemente kaznivega dejanja, naloga naega organa pa je im prej odkriti vzrok nesree, da bi lahko prepreili nadaljnje kodljive po-sledice. Cilj preiskav o nesreah zrakoplo-vov je namre predvsem izboljati varnost v letalstvu, pri emer preiskovalci na podlagi izsledkov preiskave izdajo varnostna pripo-roila. Naloge, ki jih opravljajo ob preiskavi, se navezujejo predvsem na preiskovanje vzro-kov dogodkov, ogledno dejavnost, dokumen-tiranje in zavarovanje sledi, preiskovanje ka-znivih dejanj ter odkrivanje osumljencev. Pri preiskavi letalskih nesre ne sme biti ni pre-pueno nakljuju.

leTalo je leTelo nizko, slial sem eksplozijo.Vidim rn dim severno od Svete Trojice, pri-blino eno miljo. Vidim dva kraja nesree, oddaljena sta od 10 do 20 metrov, na prvi lo-kaciji je videti nekaj kot rep letala, na drugi je verjetno trup letala, ki je v ognju, se pilot PC-9M oglasi kontrolorju letenja, ki ga je ak-tiviral Zdrueni operativni center prek ete za nadzor in kontrolo zranega prometa, da je dobil natanno lokacijo strmoglavljenega letala. Kraj je popolnoma ogan, ne morem razloiti niti tipa niti barve letala. Ni znakov ivljenja. Na prvi lokaciji je verjetno rep leta-la. Rep je zelene barve, podoben maskirnim barvam SV, na njem je slovenska zastava. Vaja Zlomljeno krilo 2014 je predvidevala trk brezpilotnega letala in vojakega zrakoplova nad vadiem Poek. Glavni preiskovalec je imenoval vodjo preiskave in lane skupine za zavarovanje kraja dogodka in dokaznega gra-diva, ki naj bi sodelovali s preiskovalnim so-dnikom, toilcem in drugimi preiskovalnimi organi. Vodja preiskave je predstavil operativ-ni nart preiskave ter doloil konkretne nalo-ge preiskovalcem in drugim sodelujoim, pri-padniki vojake policije pa so zavarovali oje

obmoje preiskave. Po prihodu vseh udele-encev na prizorie so sestavili krizni tab ter vzpostavili komunikacijski sistem in nart zvez ter z brezpilotnimi helikopterji in leta-li izvidovali in snemali teren. V primerjavi s civilnimi letalskimi nesreami je pri voja-kih letalskih nesreah skoraj vedno prisoten element bojnih sredstev letalske oboroitve, ki jih letala in helikopterji nosijo. Dostikrat se zgodi, da helikopterji prenaajo tudi obo-roitev in opremo za druge enote Slovenske vojske, opozori polkovnik Klavar. V teh primerih je treba biti posebno pazljiv, zato uporabljamo brezpilotna letala in helikopter-je za prepoznavanje in doloanje morebitnih eksplozivnih snovi. Ko je vodja ogleda ugo-tovil, da so na kraju nesree ubojna sredstva, je nemudoma prekinil dejavnost in obvestil glavnega preiskovalca o nevarnosti. Ta je prek Zdruenega operativnega centra podal zahte-vo po vkljuitvi pirotehnikov. Ker se kraj ne-sree ne sme uniiti, torej se oroje oziroma ubojna sredstva ne smejo razstreliti, morajo na kraj dogodka priti tudi letalski oroarji, ki poznajo lastnosti sredstev in jih lahko varno odstranijo. ele po odstranitvi nevarnih sred-stev lahko preiskovalci nadaljujejo ogled kraja nesree.

na vaji pRvi upoRabili upRavljanje zRanega pRosToRaIz posnetkov, narejenih z bramorjem, so na-redili tridimenzionalni model, ki je preisko-valcem omogoil vpogled v kraj nesree in lociranje posameznih razbitin na irem ob-moju, z manjim multikopterejm pa so si od blizu ogledali ostanke letala in bojnih sred-stev ter tako doloili stopnjo ogroenosti. Nart poleta je narejen tako, da zagotavlja fotografije, ki obmoje prekrivajo od 40- do 45-odstotno, narejene pa so v doloenem a-sovnem razmiku. Fotografije, ki so jih po pre-letu obmoja dobili, vsebujejo informacijo, kje je bilo letalo v trenutku nastanka slike in

pod kaknim kotom je bila slika posneta. Na vaji sta z zemeljsko postajo in kvadrokopter-jem sodelovala tudi pripadnika enote brezpi-lotnih letal iz Novega mesta, ki spada v 1. bri-gado. Zaradi vkljuitve zrane komponente (breziplotna letala, multikopterji in helikop-ter SV) v preiskavo letalske nesree so letos prvi uvedli tudi upravljanje zranega prosto-ra, kar se je izkazalo kot zelo koristno oziro-ma nujno, saj je na obmoje letalske nesree nenapovedano priletel tudi civilni helikopter.

pReiskovalci leTalskih nesRe so izposTavljeni TveganjemObiajno preiskovalci letalskih nesre pri-spejo na kraj nesree takoj za reevalci,

vendar se kraju nesree ne pribliajo, do-kler ne odkrijejo vseh morebitnih preive-lih. Kljub temu preiskovanje letalske nesre-e ni brez nevarnosti, saj so pri odkrivanju, prouevanju in dokumentiranju razbitin izpostavljeni nevarnemu tovoru, vnetlji-vim in strupenih hlapom, ostrim predme-tom, tudi boleznim. Preiskovalci morajo obvezno imeti na sebi predpisano zai-tno opremo, je poudaril profesor dr. Joe Balaic z Intituta za sodno medicino. V primerih, ko se o rtvah ne ve prav ni, je predpisana nonja skafandru podobne za-ite, ki prekrije tudi obuvala. Obvezni so maska, kapa, oala in rokavice, ki ne pre-puajo virusov. Dobro je, da dobimo nekaj

multikopter v ivo prenaa sliko v kriZni tab. nartovanje rute breZpilotnega letalnika na Zemeljski postaji

breZpilotno letalo pripravljajo Za iZvidovanje in snemanje terena. Z multikopterjem si laHko preiskovalci ogledajo priZorie nesree od bliZu.

14 Sv Sv 15

Namen vaje je bil urjenje poveljni-kov v nartovanju in izvajanju po-morskih venacionalnih operacij, krepitvi povezljivosti med udeleenimi po-morskimi silami skozi vzajemno poznava-nje opremljenosti in zmonosti sil, v urjenju izvajanja vaj v mednarodnem okolju in upo-rabi skupnih postopkov v realnih razmerah.Vaja je potekala v treh sklopih. Prvi sklop 9. in 10. junija je obsegal konsolidacijo in ne-posredne priprave udeleencev v pristaniu

meDnaroDna pomorSka vaja aDrion Livex 14Mednarodna pomorska vaja Adrion Livex 14 je deveta zaporedna vaja mor-naric Jadransko-jonske pobude Adrion skladno z vsakoletno rotacijo drav gostiteljic. Vaja je bila nartovana od 9. do 13. junija v Splitu na Hrvakem. Na vaji je sodelovala HPL-A21 s kombinirano posadko, in sicer posadko HPL- A21 ter VNL-T11. Med drugimi so sodelovali tudi pripadniki oboroenih sil Al-banije, rne gore, Grije, Hrvake in Italije.

Besedilo: poronik fregate simon vrabec, poveljnik hpLFotografiji: 430. moD/hpL

Lora v Splitu. Drugi sklop 11. in 12. junija je potekal na morju v teritorialnih vodah Republike Hr-vake. Pripadniki mornaric so se urili v tak-tinih postopkih manevriranja, postopkih iskanja in reevanja na morju, popolnjeva-nja med ladjami med plovbo (ang. replenis-hment at sea) ter izvajanja obrambe na sidri-u pred asimetrino gronjo.Ob koncu vseh postopkov je sledila pri-kazna vaja Media Day (DV) v reevanju

ponesreenca s helikopterjem z ladje. Pri-kazne vaje so se poleg poveljnika 430. MOD udeleili tudi drugi predstavniki oboroe-nih sil drav udeleenk.Tretji sklop 13. junija je obsegal anali-zo vaje in vrnitev udeleencev v matina pristania.Kombinirani posadki ladij sta naloge uspe-no opravili, poleg tega pa se s profesional-nim pristopom in dobrim delom poveuje ugled Slovenske vojske v tujini.

splonih informacij, preden gremo na teren, da lahko pripravimo ustrezno opremo, e-prav je pri nas pravilo raje ve kot manj. Na dogodek pridejo s posebnim zabojnikom, v katerem imajo spravljeno opremo. To nam omogoa, da se lahko hitro prestavimo na kraj dogodka in se drimo pravil, kdaj in kdo sme vstopiti na obmoje nesree. Na prizoriu so tudi preiskovalci Nacionalne-ga forenzinega laboratorija, ki pregledajo obmoje in, e gre za ire obmoje, nava-dno naredijo sektorje, v katerih natanno preiejo vse sledi. Ob tem je pomembno slikovno dokumentiranje sledi. Z razdalje petih metrov iz dveh smeri posnamejo fo-tografije iste toke, da je mogoe umestiti predmet v prostor oziroma okolico. Foto-grafiranje iz bliine omogoi prepoznava-nje predmeta, na koncu pa sledi makrofo-tografiranje, to je slikanje podrobnosti na predmetu oziroma truplu na prizoriu ne-sree. V primerjavi z drugimi nesreami je pri letalskih zelo pomembno slikati tudi stikala, predvsem, v katero smer so bila obr-njena ob padcu, in prerez ic posameznih komponent. Vse podatke je treba vpisati v predpisane obrazce. Kot je povedal dr. Ba-laic, so pokodbe rtev drugane kot pri drugih nesreah, saj so sile, ki delujejo na telo ob padcu z letalom, neprimerno veje kot na primer pri avtomobilskih nesreah. Obstajajo tevilne tudije, prisotne so tudi izkunje, pri preraunavanju sil in moi nji-hovega delovanja na telo nam pomaga tudi moderna tehnika. Pomemben je padec leta-la, saj je odvisno, kako pade, kako pospeki delujejo na telo, veliko je oganin, saj se je poaru pri zrakoplovih teko izogniti. Po-kodbe so strahovite in ogenj veliko stvari unii, tudi DNK, ki je zelo obutljiva zade-va. Dovolj je 60 stopinj, da je zapis unien, vendar pa se pri loveku najdejo strukture, kot so na primer kosti, ki omogoijo ohra-nitev DNK in s tem prepoznavo, ki jo je treba pri tem opraviti. rtve je nujno treba identificirati. eprav se udno slii, so svoj-ci zadovoljni, da dobijo vsaj del pokojnika in se lahko od njega poslovijo.

kakovosT in povezovanje ResoRnih oRganovVaja je vkljuevala tudi teoretini del, v ka-terem je dr. Balaic predstavil sodnomedi-cinsko obravnavo letalske nesree s smrtni-ma rtvama, dr. Rajmund Krivec z Instituta Joef Stefan pa je pripravil prikaz rekon-strukcije trajektorije Malaysia Airlines Fli-ght 370 (INMARSAT) in nelinearnost v ae-rodinaminih simulacijah. Andrej Robek in Janez Nebec sta govorila o potencialnih nevarnostih pri uporabi brezpilotnih letal, sodelavci iz Nacionalnega forenzinega la-boratorija pa so predstavili nain odkriva-nja ponarejenih in prenarejenih dokumen-tov. Ob koncu vaje so sledili e predstavitev ugotovitev preiskave, analiza vaje in pre-dlogi za uenje iz izkuenj ter za izbolja-ve. Takne vaje so predvsem znak dobrega sodelovanja in monost za urjenje odziva-nja na letalske nesree. Zlomljeno krilo po eni strani prinaa kakovost in po drugi po-vezuje resorne organe z razlinim znanjem in zmonostmi.

ko je priHod na priZorie varen, se v delo vkljuijo preiskovalci letalskiH nesre.

rna skrinjica, slikana Z viine 150 metrov

s tridimenZionalno sliko priZoria letalske nesree bi laHko natanno doloili smer gibanja letala, e bi letalo padlo v goZd.

vir:

c-a

stra

lv

ir: c

-ast

ral

16 Sv Sv 17

Prvi del usposabljanja je potekal v slo-venskem teritorialnem morju od 10. februarja do 16. maja. V tem obdobju so kandidati pridobili osnovno teoretino in praktino taktino znanje za iskanje in uni-evanje minskoeksplozivnih sredstev v vodi ter za uporabo in vzdrevanje protiminske-ga potapljakega aparata DC 55, ki deluje na osnovi meanice duika in kisika, ter zna-nje za nartovanje in vodenje potopov. Po-seben poudarek pri izvajanju potapljakih aktivnosti in ravnanju z eksplozivi je bil na-menjen varnosti, ki je pogoj za uspeno de-lovanje protiminskih potapljaev. S tem namenom so intruktorji uprizorili ve po-tapljakih incidentov, katerih namen je bil urjenje postopkov vodje potopa za ukrepa-nje ob potapljaki nesrei.Drugi del je potekal od 18. do 30. maja v rni gori. Teie usposabljanja je bilo na postopkih iskanja morskih min in njihovem unienju. S podvodnimi unievanji bojnih sredstev so sluatelji dokazali, da so v prete-klih treh mesecih in pol pridobili znanje za varno opravljanje dolnosti protiminskega potapljaa.Med usposabljanjem je bilo poleg drugih vsebin v vseh vremenskih razmerah brez in-cidentov ali nesre opravljenih 62 potopov, od tega trinajst ponoi.O pomembnosti usposabljanja za dra-vi pria tudi medijsko spremljanje sklepne slovesnosti, ki je potekala v Muzeju pomor-ske dediine v Tivtu in sta se je udelei-la obrambna ministra obeh drav, naelnik

pripaDniki 430. mornarikega Diviziona uSpeno izveDLi uSpoSabLjanje za proTiminSke potapLjae

Usposabljanje protiminskih potapljaev je zahteven in dolgotrajen proces, saj pomeni skupek razlinih usposabljanj. Eno izmed najpomembnejih je funkci-onalno usposabljanje za protiminskega potapljaa na osnovni ravni. V orga-nizaciji 430. MOD je v prvi polovici leta potekalo drugo tovrstno usposablja-nje, tokrat z mednarodno udelebo. Slovenskim sluateljem se je pridruilo est sluateljev rnogorske mornarice. Pod vodstvom pripadnikov odreda za specialno podvodno delovanje 430. MOD so od 10. februarja do 31. maja uspeno opravili funkcionalno usposabljanje.

Besedilo: viji vodnik goran mari in kapitan korvete valdi pucerFotografije: 430. moD/oSpD

generaltaba rnogorske vojske in drugi vi-soki gostje.S konanim usposabljanjem sta 430. morna-riki divizion in mornarica vojske rne gore v celoti uresniila nart dvostranskega sode-lovanja za leto 2014, ki je poleg usposabljanja za protiminske potapljae obsegal e vkrca-nje tirih pripadnikov rnogorske mornari-ce na ladjo Triglav v asu, ko se je posadka ladje udeleila mednarodne pomorske vaje v Griji in vaje Adrian Pool na temo ekolokih nesre, ki so jo pripadniki 430. mornarike-ga diviziona skupaj z regijskim centrom Ci-vilne zaite iz Kopra izvedli marca v zalivu Boke Kotorske.

18 Sv Sv 19

vaja zviTa poDLaSica 2014 za zagoTavLjanje meDSebojnega zaupanja, miru in varnoSTi23. junija se je s slovesnostjo na Trgu Leona tuklja v Mariboru zaela mednaro-dna vojaka vaja venacionalnih kopenskih sil (Multinational Land Force MLF) Zvita podlasica 2014. Vaja je bila med 16. junijem in 12. julijem na obmo-ju domicila 72. brigade Slovenske vojske ter na osrednjem vadiu Sloven-ske vojske Postojna. Na njej so sodelovali pripadniki Slovenske vojske in 950 pripadnikov italijanskih in madarskih oboroenih sil, skupaj priblino 1300 udeleencev, ter opazovalci iz Avstrije. Takna vaja ni samo vaja, je tudi pri-spevek k mednarodni stabilnosti, pri emer se udeleenci spoznavamo, uimo drug od drugega ter s tem poveujemo medsebojno razumevanje in spotova-nje, kar je najveje zagotovilo miru, je dejal vodja nartovalnih dejavnosti in direktor vaje brigadir David Humar. Njegov namestnik je bil polkovnik Franc Korain, poveljnik 72. brigade.

Besedilo: nataa oblakFotografije: bruno toi, botjan pogorevc in robert coti

usposabljanja na Razlinih lokacijah po slovenijiVaja Zvita podlasica 2014 (Clever Ferret 2014) se je dogajala na obmoju domici-la 72. brigade, in sicer v Vojanici generala Maistra v Mariboru, in na obmojih Mur-ske Sobote, Cerkelj ob Krki, Novega mesta in krilja ter na vadiih Apae in Poek. Slovenska vojska je poleg 72. brigade, ki je nosilna enota za pripravo in izvedbo vaje, v sodelovanje vkljuila tudi druge enote, kot so Generaltab, 15. polk vojakega letalstva in logistina brigada. Vaja, na kateri je so-delovalo ve kot 1300 pripadnikov sloven-ske, italijanske in madarske vojske, je bila namenjena usposabljanju in oceni povelj-stva venacionalnih kopenskih sil. Temelji-la je predvsem na urjenju regimentnega po-veljstva v mednarodnem okolju, pri emer sta se krepila povezljivost in poznavanje skupnih postopkov ter procedur. Med vajo so se preverjale zmonosti nartovanja ter izvajanja dodeljenih nalog v zapletenem okolju venacionalne in zdruene opera-cije kriznega odzivanja, ki zahtevajo celo-sten pristop, skladen z Natovimi standardi, naeli in merili. Venacionalne kopenske sile so rezultat skupne volje in pripravlje-nosti za sodelovanje med vojskami pri za-gotavljanju medsebojnega zaupanja, miru in varnosti, je dejal poveljnik MLF, itali-janski brigadni general Ignazio Gamba.

velika polana gosTila 74. pehoTni polkDel vaje je potekal tudi na obmoju Velike Polane, kjer so se urili pripadniki 74. peho-tnega polka. as vaje smo izkoristili tudi

za priprave na mirovno operacijo Kforja, na katero odhajamo jeseni, je dejal pod-polkovnik Botjan Ba, poveljnik 74. PEHP. Polk se je uril za postopke vzpostavljanja javnega reda in miru, zagotavljanje svobo-de gibanja prebivalcev ter prepreevanje iz-bruhov nasilja. Sledilo je urjenje patrulji-ranja, in sicer vkrcanja v bojna vozila ter izkrcanja, postavitve nadzornih tok, od-zivov na zasedo, pregledov vozil in osebja, odzivov na improvizirana ubojna sredstva in pripravo opazovalnic, urili so se za si-gnaliziranje pri usmerjanju helikopterjev ter postavitev pristajalnih mest zanje. 2. julija je bila na vadiu Apae skupna vaja oboroenih sil Italije, Madarske in Slo-venije, namenjena pa je bila prikazu zmo-nosti brigade MLF in skupnega delovanja. Vaji je poveljeval podpolkovnik Botjan Ba.

uspeno posRedovanje hitrih ODzivnih SilEnote v vlogi afganistanske nacionalne voj-ske (ANA) so se premaknile in patruljirajo v smeri proti kontrolni toki 1. Del enote zane delo na kontrolni toki, pri tem ji svetujejo pripadniki skupine za mentor-stvo, dodani so jim tudi italijanski ine-nirci. Preostali del voda se skupaj z zai-to madarskih sil in italijanskimi inenirci pripravlja, da nadaljuje patruljo proti drugi kontrolni toki. Na oznaeni toki vod opravi varnostni postanek, dodana sku-pina italijanskih inenirjev pa s pomo-jo slubenih psov za odkrivanje eksplozi-va pregleda obmoje. Med pregledom pride do zasede upornikih sil, ki sproijo im-provizirano eksplozivno napravo. Enota

iZkrcanje voda na obmoju delovanja priprava na delovanje med akanjem

poveljstvo brigade

predsednik vojakega odbora eu in naelnik gsv pri ogledu opreme

20 Sv Sv 21

Pripadniki so bili nastanjeni v vojakem oporiu Eagle Base v Tuzli, od koder so odhajali na naloge, s katerimi so zago-tavljali zaito in varovanje svojih sil ter hkra-ti poskuali kar najbolj pomagati lokalnemu prebivalstvu.Za eno posadko LIV kobra je bil 6. junij prav poseben dan, saj je prvi v zgodovini enote z vozili izvajala postopke v realnem okolju v kri-znih razmerah. Dobila je nalogo, da se iz baze v Tuzli odpravi proti kraju Oraje, kjer so popla-ve povzroile najve kode. Tam so se pripadni-ki s pomojo poveljstva ete povezali z lokalno strokovnjakinjo za agrokulturo in s pripadni-kom oboroenih sil BiH. Skupaj so se odpravi-li na nalogo, katere cilj je bil odkrivanje more-bitnih kodljivih in nevarnih snovi v vodi ter ozraju na poplavljenem obmoju. Vsi so se za-vedali zahtevnosti naloge in nevarnosti, ki ob tem pretijo nanje, zato so to vzeli zelo resno in se na nalogo e pred tem tudi dobro pripravili.

v boSni in hercegovini TuDi eta za jrkbo z Liv kobraPripadniki ete za jedrsko-radioloko-kemino-bioloko obrambo iz rodo-vskega bataljona 1. brigade so se 30. maja pridruili drugim silam v okviru venacionalnega bataljona Euforja Althea v Bosni in Hercegovini. Med njimi je bilo tudi pet pripadnikov lahkega izvidnikega voda z lahkima izvidniki-ma voziloma (LIV) kobra.

Besedilo: poddesetnik martin strelecFotografiji: poddesetnik matev burja

Z vozilom LIV kobra so ob svetovanju lokal-ne strokovnjakinje odli na ve krajev, kjer so vzeli vzorce vode in zemlje na poplavljenih obmojih. Pripadniki so bili ves as v vozi-lu, ki jim je zagotavljalo zaito, saj je bila na obmoju, kjer so jemali vzorce, velika nevar-nost neeksplodiranih ubojnih sredstev, prav tako pa zaradi onesnaene vode in ozraja tudi velika nevarnost okub ter zastrupitev. Med premikom in jemanjem vzorcev so z vo-zilom ves as nadzirali radioloko sevanje in navzonost toksinih industrijskih kemikalij ter spremljali vremenske podatke. Med opra-vljanjem naloge so se kot koristna pokazala vsa dosedanja usposabljanja in urjenja po-stopkov, saj je naloga od pripadnikov zahte-vala veliko znanja in izkuenj. Pomembna je bila vloga voznika, ki je moral odlino obvla-dati vozilo, da je lahko v tako tekih voznih razmerah brez vejih teav posadko pripeljal do kraja, kjer je bilo jemanje vzorca najbolj

uinkovito. Prav tako je bil velik del naloge odvisen od operaterja v vozilu, ki je skrbel za nadzor z detektorji na vozilu in upravljal hi-dravlino roko za jemanje vzorcev. Tudi po-veljnik vozila je pomagal tako vozniku pri usmerjanju vozila kot operaterju pri nadzo-ru detektorjev. Hkrati je poveljnik spremljal dogajanje v okolici in s premiljenimi odloi-tvami skrbel za varnost pripadnikov v vozilu.Ko je ekipa konala naloge, se je odpravila proti bazi v Tuzli. Ob vrnitvi jo je tam najprej priakala ekipa laboratorija iz vojake zdra-vstvene enote, njej pa so v analizo dali vzor-ce s poplavljenega obmoja. Pozneje so pripa-dniki lahkega voda za dekontaminacijo, ki so bili prav tako iz ete za jedrsko-radioloko-kemino-bioloko obrambo, poskrbeli e za dezinfekcijo njihovega vozila in opreme.Vozilo s posadko se je tako v realnih razme-rah izkazalo kot zelo uporabno in uinkovito tudi ob naravnih nesreah.

izvede prve postopke, povezane z naletom na IEN, hkrati pa s pomojo usmerjevalca zdruenega ognja na pomo poklie letal-sko podporo. V poveljstvu na podlagi zahtevka poveljni-ka voda za pomo aktivirajo enoto za hitro posredovanje (QRF1) po kopnem, v kateri so pripadniki italijanskih sil, ki je v pol ure na poloajih in omogoi okrepitev sil ANA, ki so e vedno v stiku. Zaradi monega od-pora upornikov poveljnik voda zahteva e ve hitro odzivnih sil (QRF2), ki jih pripe-ljejo z venamenskim helikopterjem cou-gar. Za zavarovanje naleta na obmoju stika sta v spremstvu tudi bojna helikopterja ma-gusta, ki pregledata in zavarujeta obmoje. Ko se enota izkrca na predvidenem mestu, zasede izhodine poloaje za ienje tere-na, v enoti ANA pa se zane prenos ranje-nega do kraja za pristanek helikopterja. V tem asu enota QRF2 opravi ienje tere-na in zasede poloaje upornikov, dva upor-nika v civilnem vozilu se skuata izmakniti. Pri tem ju prestree skupina specialnih sil

Zajetje upornika

del vaje je potekal tudi na vadiu sv postojna.

streljanje Z minometi

s helikopterjema bell 412. Enota specialnih sil prestree vozilo z ostrostrelnim parom, ki mu uspe zaustaviti beee vozilo, druga skupina specialnih sil pa izvede naskok na uporniko vozilo in zajame upornika.

v silah mlf OD leta 1999Ko so naelniki generaltabov treh vojsk leta 1999 podpisali tehnini sporazum o silah MLF, je Slovenska vojska zaela sode-lovati v mednarodnih kopenskih silah, ki spadajo v tako imenovani nabor sil Evrop-ske unije. Te morajo biti skladno z opera-tivnim konceptom sposobne opravljati na-loge v mirovnih operacijah skladno s VI. in VII. poglavjem Ustanovne listine Zdrue-nih narodov, sile pa sodelujejo tudi v ope-racijah Nata in EU. Enota mednarodnih kopenskih sil je leta 2004 prvi delova-la v mednarodni operaciji, in sicer na Ko-sovu, prva tristranska vaja pa je bila leta 2002 v Vidmu. V drugi polovici leta 2007 je Slovenska vojska prispevala eto, ki je

sodelovala v bojni skupini EU v MLF, od 1. julija do 31. decembra 2012 pa je bila v pripravljenosti za delovanje v bojni skupini EU. Za Ministrstvo za obrambo in Sloven-sko vojsko je povezovanje z vojskami sose-dnjih drav zelo pomembno, saj smo lahko skupaj e uinkoviteji na tevilnih podro-jih skupnega interesa. Pripadniki in pri-padnice MLF so sodelovali e v petih med-narodnih operacijah in na misijah, od tega dvakrat v Kforju na Kosovu in trikrat v Isafu v Afganistanu, je dejal minister za obrambo Roman Jaki. Velika verjetnost je, da bodo venacionalne sile v prihodno-sti v okviru bojnih skupin EU uporabljene predvsem kot pomo pri odpravljanju po-sledic naravnih nesre in v humanitarnih operacijah. Bojne skupne EU oziroma sile za hitro odzivanje so se namre sposobne hitro namestiti in posredovati na obmo-jih napetosti po vsem svetu, e preden se te spremenijo v spopad, skladno s poslan-stvom pa morajo biti sposobne delovati na razdalji do 6000 kilometrov od Bruslja.

22 Sv Sv 23

est deklet s kofjeloke gimnazije se je 12. junija skupaj s e 17 soolci odpra-vilo na srebrno odpravo mednarodnega priznanja za mlade (The International award for young people), ki ga je ustanovil vojvo-da Edinburki, princ Philip, skupaj z nem-kim pedagogom Kurtom Hahnom leta 1956. Program, ki je prostovoljen in ne tekmova-len, se je postopoma razvil v obliko, ki jo danes poznamo kot mednarodno priznanje

So koT pravi maLi vojakiGloboko v Trnovskem gozdu so se dvigale meglice po kratki, toda moni ne-vihti, ko so po poti prikorakale Onja, Elena, Tinkara, Sabina, Leja in Ema, gi-mnazijke iz kofja Loke. Oh, prvih nekaj ur je kar muno, sodra in te presne-te muhe, se prismejijo, ko jih s fotografom priakava na jasi. Gre. Ni hudo. Smo ena izmed ekip, v nai pa ni fantov, saj so prehitri za nas, hudomuno pripomnijo na vpraanje fotografa, kje imajo fante. Odloijo teke nahrbtni-ke, v katerih so hrana, otor, spalne vree in voda, ne manjkata pa niti goril-nik in lonec za odline testenine. e brskajo po nahrbtnikih za slastnim pri-grizkom. Ali ne boste kuhale? jih vpraava. Neee, se zasmejijo, gremo hitro naprej in nimamo asa pospravljati.

Besedilo: nataa oblakFotografije: bruno toi

vojvode Edinburkega. e v osnovni oli smo sodelovali v programu in opravili bro-nasto odpravo, pove Onja. Bilo je prav sme-no. Odprava je bila v Dragoah, hodili pa smo do Sorike planine. Ko smo imeli pono-i tabor, so fantje iz vasi mislili, da smo ta-borniki. Tako so prili ob 2. uri v na tabor, da bi nam ukradli zastavo, ki pa je ni bilo, se smejijo. Sliala sem, da so tu kae, se za-slii. Meni so bolj grozni pajki, se zatrese

druga. Med hudomunim zbadanjem pove-do, da program ne obsega le pohoda, temve morajo za vsako stopnjo opraviti prostovolj-no delo, se ukvarjati s portom in obvladati eno izmed vein. Jaz igram v gledaliu, se zaslii izza sendvia. Jaz hodim na zumbo. Jaz treniram karate, pravi tretja in kmalu se, ko preverijo, da se ni kakna mrvica hrane izmuznila njihovim lanim elodcem, e vse sklanjajo nad karto, da preverijo traso. Eno izmed znanj je tudi znanje orientacije in upo-rabe kompasa. Vasih malo zgreimo, toda vedno pridemo na cilj, se zasmejijo. S foto-grafom narediva e zadnje fotografije, ko se oprtane z nahrbtniki odpravijo v prostran gozd.

ena izmed venih Teav v ivljenju je Ta, da moRa vsaka geneRacija sama odkRiTi, kaj ivljenje sploh jeBesede, ki jih je vojvoda Edinburki izrekel leta 2010, so kar prave. Na nai oli e de-seto leto izvajamo projekt. Ko smo ga zaeli, je bil odziv olarjev velik, saj se jih je prijavi-lo 90. Nismo vedeli, kako to organizirati, da bo varno in dobro, zato smo se obrnili na Slo-vensko vojsko, ki nam je z veseljem pomaga-la, pove profesorica portne vzgoje Nevenka Bertoncelj, ki e deseto leto spremlja mlade. Kot pravi, se prijavijo tisti, ki imajo voljo in si postavijo izziv, da naredijo e ve. V sku-pini, ki mora prehoditi 48 kilometrov, je 22 otrok, z njimi pa je prav lepo delati. So krasni in veseli in vsakega e tako majhnega uspeha se srno veselijo. V nedeljo se nam pridruijo

Anglei iz ole Truro, ker jih bomo spremljali na zlati odpravi, dolgi 80 kilometrov. 70 lanov je 17. junija zaelo pot od kofje Loke do Bohinja. Od Drago je pot pote-kala do Jelovice, kjer so imeli postanek, nato so prekali Soriko planino, se povzpeli na Vogel in se z gondolami spustili v dolino. Pre-veslati so morali Bohinjsko jezero, trasa pa je morala im manj potekati po asfaltu. Pot, ki smo jo pripravili, ni lahka. Za zlato odpravo mora biti dolga 80 kilometrov, pove stotnik Valter Likar, ki je bil tudi intruktor za prei-vetje v naravi. So kot pravi mali vojaki, po-nosno pove in z omi spremlja mlade, ki po-gumno korakajo v gozd.

s pRiznanjem lae do zaposliTvePriznanje vojvode Edinburkega je namenje-no vsem mladim kot dopolnilo formalnemu izobraevanju. V programu pridobijo nekaj najbolj pozitivnih ivljenjskih izkuenj. Pro-gram obsega tiri podroja, ki spodbujajo mlade, da prek prostovoljnega dela odkrije-jo zadovoljstvo, ko vraajo skupnosti, na od-pravah pridobivajo novo znanje in veine, se tudi v prostem asu udeleujejo fizinih ak-tivnosti in prek nartovanih odprav navdu-eno odkrivajo podeelje ali morje. S takimi izkunjami pridobijo bolj splone ivljenjske lekcije, da spoznajo, kaj vse lahko doseejo z odlonostjo in vztrajnostjo. V asu, ko je za-poslitvenih monosti malo, lahko kandidati pridobljene veine uporabijo tudi pri iska-nju zaposlitve in si tako poveajo monosti za pridobitev delovnega mesta.

24 Sv Sv 25

Razvoj in usposabljanje pripadnikov kosovskih varnostnih sil od zaetka poteka pod nadzorom mednarodnih kosovskih sil (Kosovo Force KFOR) in vo-jako-civilne svetovalne skupine (Military Civil Advisory Team MCAD). Po letu 2013, ko so kosovske varnostne sile dosegle kon-ne operativne zmogljivosti (Final Operatio-nal Capabilities FOC), je bila skupina pre-imenovana v Natovo skupino za sodelovanje

koSovo: oD varnoSTnih SiL Do oboroene vojske?Republika Kosovo je leta 2008 nekaj mesecev po razglasitvi samostojnosti in skladno z ustavo dobila svoje zadnje ministrstvo, to je bilo Ministrstvo za ko-sovske varnostne sile (Ministry for the Kosovo Security Force MKSF). Za vo-denje in upravljanje ministrstva, civilni nadzor nad delovanjem kosovskih var-nostnih sil (Kosovo Security Force KSF) in za izvajanje varnostne politike Republike Kosovo je odgovoren minister. V ustavi je zapisana formacijska se-stava kosovskih varnostnih sil, ki lahko obsega do 2500 pripadnikov stalne sestave in do 800 pripadnikov rezervne sestave. Pripadniki oziroma enote so lahko oboroene le z lahko osebno oboroitvijo. Formacijo kosovskih varno-stnih sil sestavljajo brigada za hitro posredovanje, brigada za podporo ope-racijam ter center za usposabljanje in doktrino, vsi pa so podrejeni Poveljstvu kopenskih sil (Land Force Command LFC). Brigada za hitro posredovanje skladno z zakonom opravlja ve nalog, in sicer iskanje in reevanje v narav-nih nesreah, razminiranje, ravnanje z nevarnimi snovmi, gaenje poarov in druge oblike humanitarne pomoi.

Besedilo: mag. bojan benedik

in svetovanje (Nato Liasion Advisory Team NLAT).Ministrstvo za kosovske varnostne sile je glede na svojo organizacijsko strukturo in-tegrirano ministrstvo. Na njem je od skupno 260 zaposlenih lahko do 40 odstotkov uni-formiranih pripadnikov kosovskih varno-stnih sil, drugi pa so civilne osebe. Organiza-cijske enote integriranega ministrstva tako v meani sestavi opravljajo tudi naloge, ki bi se

sicer izvajale le v tabu oziroma generaltabu poveljnika kosovskih varnostnih sil. Na in-tegriranem ministrstvu je tudi poveljnik ko-sovskih varnostnih sil, ki je nadrejen povelj-niku kopenskih sil, nima pa svojega taba oziroma generaltaba s pripadajoo vojako strukturo. Pri delu mu pomaga le osebni ka-binet za administrativno podporo. Tako so na integriranem ministrstvu ustvarjene raz-mere za neposredno sodelovanje civilnih in uniformiranih varnostnih struktur. V pra-ksi je zato manj podvajanja procesov, prihaja do izmenjave znanja med civilnimi in varno-stnimi strukturami, enako delo lahko opra-vi manj zaposlenih in informacijske poti so kraje, zato so tudi odzivi na sprejete odlo-itve hitreji ter uinkoviteji. Kljub temu so se na integriranem ministrstvu v estih letih delovanja pokazale nekatere pomanjkljivosti.Ko se je leta 2012 konala opazovalna misi-ja mednarodne usmerjevalne skupine drav za Kosovo (International Steering Group for Kosovo ISG), ki je spremljala demokrati-ni razvoj, spotovanje ustave in zakonov, re-evanje venacionalnih vpraanj ter drugih elementov delovanja demokratine drave, je vlada Republike Kosovo sama postala odgo-vorna za svoje odloitve. e istega leta je iz kabineta predsednika vlade Republike Ko-sovo prila pobuda za pripravo dokumenta Strateki pregled varnostnega sektorja (Stra-tegic Security Sector Review SSSR). Doku-ment je bil pripravljen v priblino dveh letih, tako da je bil v zaetku leta 2014 prvi javno predstavljen, skupina Republike Kosovo pa ga je sprejela marca. Vsebina dokumenta pomeni korak naprej k doseganju novih ci-ljev drave pri varnosti dravljanov in varo-vanju ozemlja. V dokumentu so med drugim zapisane e vekrat izreene elje po vstopu v OSCE (Organization for Security and Co-operation in Europe) ter OZN (United Na-tions) Nato in predhodno vstop v program Partnerstva za mir (Partnership for Peace PFP). Kosovske varnostne sile naj bi se im prej usposobile tudi za sodelovanje v mirov-nih operacijah v tujini. V dokumentu je zapi-sano, da eli drava prispevati k stabilnosti v regiji in krepiti dobre odnose s sosednjimi dravami. V prihodnosti naj bi bile kosovske varnostne sile pripravljene tudi na prevzem nalog Kforja na celotnem obmoju njegove-ga delovanja.V dokumentu Strateki pregled varnostnega sektorja so zapisani nadaljnji koraki, vloge in prioritete za konsolidacijo kosovskih varno-stnih ustanov. Podrobneje so doloene nalo-ge za vsa ministrstva in dravne organe, ki bodo pri tem sodelovali. Implementacija za-pisanih nartov bo zahtevala dodaten pro-raunski denar, zato se dokument glede tega sklicuje na predvidoma ugodno napoved ekonomske rasti za Republiko Kosovo v na-slednjih petih letih.Po sprejetju Stratekega pregleda varnostnega sektorja so se zaele aktivnosti za spremembo ustave in zakonskih okvirov, ki bi omogoi-li preoblikovanje oziroma preimenovanje Mi-nistrstva za kosovske varnostne sile v mini-strstvo za obrambo in kosovskih varnostnih sil v kosovske oboroene sile. eprav naj bi pobude za navedene spremembe prihajale od domaih politikov in strokovnjakov iz varno-stnega sektorja, je precej vojakostrokovne in

vsebinske podpore e vedno posredno ali ne-posredno iz drav lanic EU in Nata. Primer-java z letom 2008 kae, da je takrat zakonske, organizacijske in kadrovske temelje sedanje-ga Ministrstva za kosovske varnostne sile po-stavljala izkljuno Natova svetovalna skupina (NATO Advisory Team NAT) po usme-ritvah in v soglasju Nata1 iz Bruslja. Pri po-stopkih preoblikovanja oziroma preimeno-vanja, ki potekajo letos, je veji poudarek na dvostranskem sodelovanju s posameznimi dravami, med katerimi imajo najpomemb-nejo vlogo ZDA. Kljub deloma spremenje-nim okoliinam in razmerjem Natova sve-tovalna skupina deluje v priblino enakem obsegu e naprej. V preteklem petletnem ob-dobju so njeni svetovalci prispevali k izme-njavi znanja, napredku in rasti Ministrstva za kosovske varnostne sile. V njej od leta 2008, torej od zaetka, svetujejo in sodelujejo ci-vilni funkcionalni strokovnjaki iz Sloveni-je. V posameznih obdobjih so tako delali na podroju upravljanja prorauna in financ, pravnih vpraanj, komunikacijsko-informa-cijskih sistemov, oblikovanja in nartovanja politik ter postopkov javnega naroanja. Nji-hov prispevek so zaposleni na Ministrstvu za kosovske varnostne sile lepo sprejeli. Civilni funkcionalni strokovnjaki iz Slovenije nima-jo teav z vzpostavitvijo dobrih odnosov in pridobitvijo zaupanja zaposlenih na Ministr-stvu za kosovske varnostne sile, v pomo pri sporazumevanju pa jim je vasih tudi znanje jezika iz nekdanje skupne drave.Sprejetje Stratekega pregleda varnostnega sektorja za Republiko Kosovo pomeni zae-tek obdobja preoblikovanja. V navedenem dokumentu so izhodia in aktivnosti za mi-nistrstva ter nekatere druge ustanove, pre-oblikovanje pa bo potekalo v treh fazah do vkljuno leta 2024. Usklajevanje glede tega vodi medresorska delovna skupina v sodelo-vanju z Natom. V okviru tega bodo pripra-vljeni vsi strateki dokumenti od nacional-novarnostne do vojakoobrambne strategije in nartov opremljanja ter za vzpostavitev in delovanje ustanov demokratinega nadzora. Po novi strukturi je nartovan obseg 5000 pripadnikov stalne sestave in 3000 pripadni-kov rezervne sestave. Spremenjenim ciljem in potrebam bodo po nartu sledili tudi novi cikel opremljanja ter rekrutiranje in usposa-bljanje novih pripadnikov. Strateki pregled varnostnega sektorja predvideva poveeva-nje prorauna za Ministrstvo za kosovske varnostne sile po pet milijonov evrov na leto najmanj do leta 2019.Vlada Republike Kosovo vsako leto izda do-kument o proraunskem okviru za obdobje treh let2, s katerim doloi prioritete politik in predvidene zgornje meje porabe za posame-zne proraunske porabnike. Skupina Re-publike Kosovo sprejme veljavni proraun za leto dni naprej, skupaj z njim pa odobri tudi predvideno projekcijo odhodkov za na-slednji dve leti. Iz proraunskih okvirov za

obdobje 20152017, ki jih je skladno s prora-unskim koledarjem izdala vlada Republike Kosovo, je razvidno, da se bo proraun Mi-nistrstva za kosovske varnostne sile v nasle-dnjih treh letih zmanjeval. Na zmanjevanje med drugim vpliva dejstvo, da je vlada Re-publike Kosovo mesec dni pred volitvami v skupino Republike Kosovo za etrtino po-veala plae vsem javnim uslubencem in pripadnikom kosovskih varnostnih sil. Pro-raunski denar za povianje pla morajo pro-raunski porabniki zagotavljati z notranjimi rezervami in prerazporeditvami znotraj svo-jih veljavnih proraunov. To pomeni e do-datno znievanje tistega dela prorauna, ki je namenjen za opremljanje. Predvideni obseg finannih sredstev, kot jih predvideva pro-raunski okvir za obdobje 20152017, ne bo omogoil razvoja in preoblikovanja Mini-strstva za kosovske varnostne sile v ministr-stvo za obrambo in kosovskih varnostnih sil v kosovske oboroene sile. e bo predvidena proraunska omejitev ostala nespremenjena, bo to v nasprotju z ambicijami, zapisanimi v Stratekem pregledu varnostnega sektorja, ki ga je le tri mesece pred tem predstavila ista vlada.Za preoblikovanje oziroma preimenovanje morajo biti vzpostavljeni tudi ustrezni ustav-ni in zakonski okviri. Med pravnimi stro-kovnjaki pri tem obstajajo razline razla-ge. Po veljavni ustavi Republike Kosovo bi morale preimenovanje Ministrstva za koso-vske varnostne sile in kosovskih varnostnih sil podpreti najmanj dve tretjini poslan-cev kosovske narodnosti in tudi dve tretjini

poslancev manjine. V sedanji sestavi koso-vske skupine je od skupno 120 poslanskih sedeev 20 rezerviranih za manjine, od tega deset za srbsko manjino3. Srbska manji-na odloitve o preimenovanju ne podpira in jo je ob glasovanju maja letos zavrnila. Tudi morebitno zmanjanje tevila poslanskih se-deev za manjine, kar ustava sicer omogoa, ne bi spremenilo stanja, saj obenem ni mo-goe predvideti, ali bo srbska manjina kdaj podprla takne spremembe. Obstaja e druga monost, da bi se s spremembo dveh zakonov spremenila vsebina in poslanstvo kosovskih varnostnih sil, ime pa bi ostalo enako. Med monostma bo tako politika iskala kompro-misno politino pravno razlago, ki bo omo-goila korak naprej v smeri elenega preobli-kovanja oziroma preimenovanja.Ob vsem navedenem je mogoe konati, da bo na poti od varnostnih sil do oboroene vojske treba iskati odgovore e na vpraanja, kot so na primer, kdaj je primeren as, katere bodo bistvene vsebinske spremembe, katere prav-ne norme bodo upotevane, kakna je ocena politinih posledic in podobno. Predvsem bo nadaljnji razvoj kosovskih varnostnih sil pod tem ali drugim imenom zelo odvisen od pro-raunskega denarja, ki ga bo Republika Ko-sovo zagotovila za ta namen. Prav primerja-va proraunskih izhodi za naslednja tri leta z zapisi v Stratekem pregledu varnostnega sektorja kae, da bo mogoe vlada Republi-ke Kosovo namesto v varnostni sektor prora-unski denar prednostno namenila za neka-tere druge sektorje, ki so za delovanje drave v tem obdobju bolj pomembni.

1 NATO Defence Policy and Planning Directorate (Direktorat za obrambno politiko in nartovanje).2 Medium Term Expenditures Framework MTEF.3 V zadnji sestavi do maja 2014 je bilo v skupini Republike Kosovo glede na rezervirane in dodatno pridobljene sedee 12 poslancev srb-ske manjine.vir

: http

://

ww

w.k

oso

va-s

ot.i

nfo/

vir:

http

://

ww

w.k

oso

va-s

ot.i

nfo/

26 Sv Sv 27

sodelovanje z usTanovami javnega zdRavsTvaSlovenija je s programom ob vstopu v Nato leta 2001 sprejela partnerski cilj, ki je bil pod-laga za nakup opreme za premino bolnini-co Role 2. Leta 2003 je bil uveden projekt 9003, ki je predvideval nakup terenske sani-tetne postaje Role 2 za postavitev venamen-ske sanitetne postaje na brigadni ravni, ki je lahko razirjena tako, da jo je mogoe upo-rabljati kot mobilno bolninico tudi ob na-ravnih in drugih nesreah. Leta 2004 je bila

vojaka pomo civiLnemu zDravSTvuSV je skladno z dogovorom o medsebojnem sodelovanju pred Splono bolni-nico Jesenice postavila del zmogljivosti vojake bolninice Role 2, ki bo med nartovano adaptacijo bolninice in gradnjo novega urgentnega centa dve le-ti na voljo lokalnemu prebivalstvu za urgentno internistino in kirurko dejav-nost, vkljuno z reanimacijo in kontrolnimi pregledi pokodovanih in obolelih. Strokovni vodja vojake zdravstvene enote VVU XIV. razreda Andrej Likar, dr. med., je pojasnil, da je civilno-vojako sodelovanje v zaveznitvu pomembno in ga priporoa tudi Natov vrhovni organ na podroju vojake medicine CO-MEDS. Dodal je e, da je enota Role 2 LM e postavljena ob jeseniki bolnini-ci, zdravstvena dejavnost v njej pa se zaradi nekaterih administrativnih ovir pri gradnji novega urgentnega centra e ni zaela.

Besedilo: marko pilarFotografiji: bruno toi

z EADS podpisana pogodba o nakupu bolni-nice v viini 9 milijonov evrov z 10-odstotno udelebo slovenskih dobaviteljev, pri emer je bila celotna medicinska oprema vredna 18 odstotkov celotne vrednosti. Leta 2005 je bila bolninica Role 2 postavljena ob Sploni bol-ninici Rakian pri Murski Soboti, vendar ni bila v operativni uporabi, saj ni bila kadro-vsko dovolj popolnjena in opremljena. Leta 2006 se je SV skladno s ciljem sil zavezala, da bo za potrebe zaveznitva oblikovala vo-jako zdravstveno enoto Role 2. Leta 2007 je

bil potrjen vojaki nasvet GSV za nadaljnjo uporabo Role 2, ki se preoblikuje v zmoglji-vost Role 2 LM. Nato je namre le malo prej sprejel novo doktrino s podroja vojakega zdravstva, v kateri je skladno z novimi nalo-gami in namero po veji uinkovitosti zmo-gljivosti na ravni Role 2 doloil razdelitev do takratne zmogljivosti Role 2 na lahke mane-vrske (Role 2 LM) in razirjene (Role 2 E). Na podlagi strokovnih analiz je bilo ugotovljeno, da je oprema Role 2 ustrezna za postavitev nartovanih zmogljivosti Role 2 LM. Opre-mo, ki ni ustrezala in je presegala potrebe de-lovanja v zmogljivosti Role 2 LM, pa so ponu-dili v uporabo javnemu zdravstvu. Leta 2007 so bili UKC Maribor skladno s sporazumom predani laparoskop, kolonoskop, gastroskop in pripadajoi medicinski pripomoki, Splo-ni bolninici Jesenice pa premina digitalna rentgenska naprava, aspiratorji, respirator-ji in drugi medicinski pripomoki. Strokov-ni vodja VZE je poudaril, da je v operativni uporabi v bolninicah javnega zdravstva pri-blino 25 odstotkov medicinske opreme Role 2. O njeni koristi pri zdravstveni oskrbi pre-bivalcev govorijo podatki o do zdaj opravlje-nih storitvah, in sicer 1000 laparoskopij, 1800 kolonoskopij, 3600 gastroskopij, rentgenski aparat pa vsak dan uporabljajo v operacijski dvorani jesenike bolninice. Za Role 2 LM so dokupili nekaj ustrezne opreme za labora-torij in rentgen. Po preselitvi Role 2 na novo lokacijo v Vojanici generala Maistra v Mari-boru in po kadrovski ter materialni popolni-tvi je enota opravila vsa nujna usposabljanja in aktivnosti, da bi dosegla konne operativ-ne zmogljivosti za morebitno sodelovanje v MOM. Enota se je po nartih usposabljala na

terenskih vajah, na katerih je preverjala in iz-boljevala zlasti svojo zmonost premeanja ter druge logistine ukrepe, sodelovala pa je tudi z ustanovami javnega zdravstva v Slove-niji. Leta 2009 je enota na vaji Svizec 2009 do-bila nacionalno in Natovo potrditev.

pRebivalcem jesenic zagoTavljali uRgenTno inTeRnisTino in kiRuRko dejavnosTV prostorih Role 2 LM bo osebje Splone bolninice Jesenice izvajalo urgentno inter-nistino in kirurko dejavnost, vkljuno z reanimacijo in kontrolnimi pregledi poko-dovancev in obolelih. Internistina dejavnost bo vkljuevala reanimacijo oziroma zdravlje-nje kritino bolnih internistinih in nevrolo-kih bolnikov ob prihodu v bolninico, prve preglede internistinih bolnikov, odvzem te-lesnih tekoin za laboratorijsko dejavnost, rentgensko diagnostiko ter esturno opa-zovanje in zdravljenje oziroma dnevno bol-ninico za bolnike. Kirurka dejavnost bo poleg reanimacije ter prvih in kontrolnih pregledov vkljuevala e rentgensko diagno-stiko, izvajanje manjih kirurkih posegov v lokalni in sploni anesteziji, sprejem poko-dovanih in mavarsko dejavnost ter odvzem telesnih tekoin za laboratorijsko dejavnost. Za nemoteno opravljanje zdravstvenih dejav-nosti med gradnjo novega urgentnega centra bo Splona bolninica Jese