strunarji (chordata)¾ival.-strun.-gr.pdf · kompleksen kostni skelet, daje živalim trdnost, oporo...

Strunarji (Chordata) • so ene najbolj razvitih in najbolj raziskanih

živalskih skupin;

• osnovna in praktično edina skupna značilnost vseh strunarjev je poseben oporni organ imenovan hrbtna struna, ki je zgrajena iz prožnega hrustančastega tkiva; to notranje ogrodje, je pri višje razvitih skupinah razvito v kompleksen kostni skelet, daje živalim trdnost, oporo in omogoča hitro premikanje telesa.

• večina ima dobro razvito kožo, iz katere izraščajo zaščitni izrastki kot so luske, dlake ali perje;

• za večino je značilno, da kažejo v razvoju zarodka neke skupne lastnosti, le'te jih združujejo v skupno deblo;

• evolucijsko so poleg členonožcev, ena najbolj uspešnih živalskih skupin, ki je poselila vse ekosisteme;

• evolucijski višek so dosegli pred dobrimi 100.000 leti, ko se je na Zemlji pojavil prednik današnjega človeka, 'misleči človek' (Homo sapiens).

Ekološki pomen strunarjev

• predvsem vretenčarji, so eni najpomembnejših členov pri vzdrževanju ravnovesja v naravi;

• prvi znani predniki strunarjev (rod Pikaia) so se prehranjevali z organskim drobirjem; predstavljali glaven plen morskim rakom, morskim škorpijonom in drugim členonožcem;

• s pojavom in razvojem čeljusti, čutil, kosti in povečevanja možganske kapacitete, so postali strunarji eni glavnih plenilcev v naravi;

• številne rastlinske vrste so se na različne ekosisteme razširile ravno s pomočjo preprostih strunarjev.

Strunarji - sistemska delitev

Vir: sistemska delitev strunarjev; pridobljeno 24. 1. 2013;

http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8076

Preprosti strunarji

(Hemichordata) črevoškrgarji

(Enteropneusta)

• so najbolj preprosti strunarji, nekateri

znanstveniki jih uvrščajo v posebno deblo (med

iglokožce in strunarje);

• živijo zakopani v blatu na morskem dnu;

• so črvaste oblike;

Črevoškrgar (Enteropneusta)

• Vir: črevoškrgar; pridobljeno 13. 3. 2013;

http://www.sabedoria.ebrasil.net/db/biologia/estudos/biologia/biologi

ag/hemichordata.php.htm

Črevoškrgar (Enteropneusta)

• Vir: črvoškrgar; pridobljeno 13. 3. 2013;


Črevoškrgarji – zgradba

telesa • telo sestavlja rilčast izrastek (proboscis), z njim

se vkopljejo v substrat, ovratnik ter dolg trup;

• usta so nameščena na spodnji strani trupa;

usta se nadaljujejo v žrelo, po katerem potujeta

hrana in s kisikom bogata voda;

• zadnjična odprtina je na koncu trupa.

• večina vode se izloči skozi škržne žepe, to so

majhne obstranske kožne pore.

• so ločenih spolov;

• oploditev je zunanja; z oplojenega jajčeca se

razvije plavajoča ličinka (tornarija), podobna

ličinki iglokožcev. Čez čas se ličinka podaljša in

spusti na dno. Razmnožujejo se tudi nespolno,

z delitvijo trupa;

• predstavnik črevoškrgarjev (Balanoglossus

clavigerus) živi v Jadranskem morju.

Črevoškrgar (Balanoglossus

clavigerus)

• Vir: črevoškrgar; pridobljeno 13. 3. 2013; https://www.uni-

jena.de/Galerie_Roscoff.html

Pravi strunarji – plaščarji

(Urochordata = Tunicata)

• so pritrjene živali, le redke skupine (npr. salpe)

so prosto plavajoče;

• nekateri so kolonijski;

• telo je vrečasto, na zunaj podobno nekaterim

spužvam;

• telo pokriva ga posebna pokožnica (tunika),

ki je iz snovi tunicina;

• večina ima dve odprtini, skozi eno priteka voda

v telo, skozi drugo voda odteka (kot pri

spužvah);

• osrednji del telesa predstavlja velik žrelni

koš, ki je luknjičast in porasel z migetalkami;

• nadaljuje se v želodec in dolgo črevo v obliki

črke U;

• večina plaščarjev je obojespolnikov;

• na spodnjem delu telesa se nahaja preprosto

srce;

• hrbtna struna je prisotna le v stadiju ličinke,

ki prosto plava in ima dolg, mišičast repek;

Plaščarji – sistemska razdelitev

Plaščarje navadno delimo v tri skupine:

kozolnjake (Ascidiacea),

salpe (Thaliacea) in

repate plaščarje (Larvacea = Appendicularia).

Salpa (Thaliacea)

• Vir: Salpa (Thaliacea); pridobljeno 15.3.2013

http://www.meer.org/ebook/M20.htm

Plaščar – zgradba telesa

• Vir: plaščar; pridobljeno 13. 3. 2013;


Brezglavci (Cephalochordata)

• danes živeča predstavnica škrgoustka

(Branchiostoma lanceolatum);

• po obliki spominja na ribo, ki ji močne mišice

omogočajo hitro plavanje;

• pogosto leži vkopana v morsko dno, saj se

prehranjuje z organskim drobirjem;

Brezglavci – zgradba telesa

• telo je valjasto in bočno sploščeno, razvite ima

neparne plavuti;

• glava ni jasno ločena od telesa, nima oči in

manjkajo vretenca, tudi možgani niso razviti;

• hrbtna struna je razvita pri odraslih živalih,

nad njo poteka osrednji živčni sistem (pri

vretenčarjih se razvije v hrbtenjačo);

• usta so nameščena na sprednjem delu in jih

obdaja splet lovk; vodijo v škržno črevo, ki

opravlja dihalno - prebavno funkcijo;

• dobro je razvidna metamerizacija

(povečevanje števila členov);

• spoli so ločeni, vsebujejo pa več testisov ali

ovarijev;

• oploditev je zunanja.

Brezglavci

• Vir: Brezglavci; pridobljeno 13. 3. 2013;


Brezglavec

• Vir: brezglavec; pridobljeno 13. 3. 2013;


Škrgoustka

• Vir: škrgoustka; pridobljeno 13. 3. 2013;

http://projekti.gimvic.org/2003/2d/strunarji/tina/skrgoustka.html

Vretenčarji (Vertebrata)

• ribe (Pisces);

• dvoživke (Amphibia);

• plazilci (Reptilia);

• ptice (Aves);

• sesalci (Mammalia);

Ribe - skupne značilnosti

• poznanih čez 25.000 različnih vrst rib,

• živijo v morjih in celinskih vodah, nekatere vrste preživijo celo nekaj časa na suhem.

• telo rib je navadno vretenasto, podolgovato, hidrodinamično, opremljeno z različnim številom plavuti;

• skelet je manj trden od kopenskih živalih in mnogo bolj prožen, kar skupaj s plavutmi omogoča hitro in sunkovito plavanje;

• položaj telesa v vodi vzdržujejo s plavutmi in repom ter ribjim mehurjem, ki je poseben vrečast organ napolnjen s posebno mešanico zraka;

• razvito imajo čutilo - pobočnico - posebno kožno čutilo, ki se nahaja ob boku večine rib in služi za zaznavanje tresljajev, premikanja vode ter zaznavanja molekul snovi v vodi;

• niso sposobne vzdrževati stalne telesne temperature;

• so enospolne živali, oploditev je zunanja, nekatere vrste lahko spremenijo spol;

• živorodnost je prisotna pri morskih psih in nekaterih kostnicah, sicer pa odlagajo jajčeca.

Prazgodovinske skupine rib

• prvotne ribe so bile okorne, precej velike in pogosto obdane z velikimi koščenimi ploščami, ki so jih varovale pred drugimi plenilci;

• pojavile so se že v poznem kambriju;

• prazgodovinske skupine rib:

oklepne brezčeljustnice (Ostracodermi);

ribe oklepnice (Placodermi);

bodičasti morski psi (Acanthodii).

• izumrle so v devonu. Bodičasti morski psi pa so izumrli v karbonu;

• brezčeljustnice so s prilagoditvami spremembam okolja uspele preživeti do danes.

Prazgodovinske skupine rib

• Vir: Prazgodovinske skupine rib; pridobljeno 15.3.2013;


Skupini rib iz ordovicija

Do danes sta se ohranili tudi dve posebni :

Resoplavutarice (Crossopterygii); leta 1938 so v Indijskem oceanu ujeli živ primerek vrste, ki je danes znana kot latimerija (Latimeria chalumnae).

Pljučarice (Dipnoi), od katerih so znane le štiri vrste, ki se lahko v neugodnih razmerah zakopljejo v zemljo; imajo posebej oblikovan ribji mehur, ki opravlja funkcijo nadomestnih pljuč, kar je znak za postopen prehod organizmov na kopno.

Latimerija (Latimeria chalumnae).

• Vir: Latimerija: pridobljeno 15.3.2013;

http://www.zezas.me/2011/08/10-najcudnijih-zivotinja.html

Avstralska pljučarica Neoceratodus

forsteri

• Vir: pljučarica; pridobljeno 15.3.2013;

http://sl.wikipedia.org/wiki/Plju%C4%8Darice

Brezčeljustnice (Agnatha)

• niso prave ribe;

• zaradi kačastega telesa in neparnih plavuti podobni ribam;

• so edini živeči vretenčarji brez čeljusti (od tod ime skupine);

• danes živeče vrste pripadajo obloustkam (Cyclostomata); okrog ust imajo namesto čeljusti poseben krožni prisesek s številnimi zobci;

• skelet je podobno kot pri hrustančnicah iz hrustanca;

• telo nima lusk, v glavi ni razvitih lobanjskih kosti in nimajo okončin.

Delitev brezčeljustnic

• PIŠKURJI (Petromyzontidae), ki živijo v sladkih vodah, redko v morjih; lahko se kot pijavke prisesajo na večje ribe, z zobci pretrgajo kožo, nato pa sesajo kri. Včasih so bili piškurji kulinarična poslastica, danes pa so mnoge evropske vrste ogrožene; živijo v morju, drstijo pa v potokih in čistih rekah.

• GLENAVICA (Myxinoidea), ki so globokomorski mrhovinarji; usta glenavic se za razliko od piškurjev odpirajo naprej in imajo ob straneh posebne čutilne izrastke, s katerimi zaznajo vonj poginule živali, s katerimi se hranijo.

Piškur (Petromyzontidae),

• Vir: piškur; pridobljeno 15.3.2013;


Piškur (Petromyzontidae

• Vir: Piškur (Petromyzontidae); pridobljeno 15.3.2013;

http://www.rd-mura-paloma.si/Raki%20in%20piskurji.html

Glenavica (Myxinoidea),

• Vir: glenavica (Myxinoidea); pridobljeno 15.3.2013;

http://en.wikipedia.org/wiki/Hagfish

Hrustančnice (Chondrichthyes) -

splošne značilnosti

• so starinska skupina rib, ki se v vseh milijonih letih niso bistveno razvile od svojih prednikov;

• notranji skelet je iz hrustanca;

• čeljusti imajo dobro razvite, v njih so navadno ostri zobje, ki se obnavljajo vse življenje;

• za razliko od rib kostnic nimajo ribjega mehurja, zato morajo nenehno plavati, tudi ko spijo;

• telo je hidrodinamično;

• na glavi imajo razvita posebna elektroreceptorna čutila, ki delujejo kot radar;

• telo poraščajo ostre luske, ki imajo enako zgradbo kot zobje sesalcev, lahko pa tudi manjkaj;

• večina je plenilcev;

• imajo pet parov škržnih rež in štrčnico skozi

katero priteka voda in obliva škrge;

• oploditev notranja;

• veliko hrustančnic je živorodnih, nekatere

vrste celo skrbijo za svoj zarod.

Hrustančnice (Chondrichthyes) –

sistemska delitev

1. morski psi (Squalomorpha,

Galeomorpha),

2. skati (Batoidea)

3. morske podgane ali himere

(Chimaeriformes).

Morski psi (Squalomorpha,

Galeomorpha)

• so dobro znani plenilci;

• človeku zelo nevarne vrste; beli morski pes (Carcharodon carcharias), morski tiger (Galeocerdo cuvieri) ter kladvenica (Sphyrna zygaena);

• večina morskih psov je zaradi onesnaževanja morij in pretiranega ribolova močno ogroženih kot npr. psi orjaki (Cetorhinidae) in kitovci (Rhinocodontidae), ki so nenevarni, saj se hranijo s planktonom.

Morski pes

• Vir: Morski pes; pridobljeno 15.3.2013;


Skati (Batoidea) • po obliki so romboidni;

• premer med plavutmi od 90 cm do 2,5 m;

• navadno živijo na dnu;

• manta (Manta birostris) je plavajoči velikan, ki se prehranjuje s planktonom;

• električni skat (Torpedo torpedo) ima izjemne kožne celice, s katerimi lahko proizvede električne sunke, napetosti do 50 V, kar je lahko nevarno celo za človeka;

• pilar ali žagarica (Pristis sp.), ki je zelo podoben morskim psom, je dobil ime po močno podaljšanem delu glave, ki spominja na pilo.

Skat

• Vir: Skat; pridobljeno 15.3.2013;


Morske podgane ali himere

(Chimaeriformes).

• imajo škržne reže prekrite z gubo, zato

jih uvrščamo v posebno skupino;

• so precej nenavadnega videza, z velikimi

očmi, majhnimi papagajastimi usti in zelo

dolgim bičastim repom;

• največje med njimi zrastejo tudi do 2

metra.

Himera

• Vir: Himera; pridobljeno 15.3.2013;


Kostnice (Osteichthyes) -

splošne značilnosti • predstavljajo večinski delež znanih rib in po

številu vrst prekašajo kopenske vretenčarje;

• notranje ogrodje je v glavnem koščeno;

• oči so navadno velike;

• škrge so zavarovane s škržnim poklopcem;

• luske so prirasle na telo in so številnih oblik.;

• zelo dobro razvita je pobočnica, poteka od

škržnega poklopca do repa vzdolž boka in je

viden kot črta;

• večina vrst ima parne prsne in trebušne

plavuti, ter dve neparni hrbtni plavuti, ki sta

lahko med seboj zraščeni ali zakrneli;

• usta so pri večini vrst močna, porasla z zobmi,

nekatere vrste (npr. krap) pa imajo v žrelu t.i.

goltne zobe;

• rep je pri kostnicah navadno simetričen (pri

hrustančnicah je rep izrazito nesimetričen);

• večina kostnic ima razvit ribji mehur:

• prevladuje zunanja oploditev. Samice in samci

izločijo spolne celice istočasno v vodo, pravimo,

da se drstijo.

Kostnice (Osteichthyes) –

sistemska delitev 1. sklenoluskavke (Chondrostei),

2. prave kostnice (Holostei, Teleostei).

Sklenoluskavke (Chondrostei)

• v to skupino sodijo: jesetrovke

(Acipenseriformes) in mnogoplavutarji

(Polypteriformes);

• skelet je sestavljen tako iz hrustanca kot tudi iz

kosti;

• je prastara skupina prvotnih rib kostnic, ki so

doživele vrhunec razvoja v karbonu, v triasu pa

so skoraj v večini izumrle;

• danes je znanih le 52 vrst.

Jesetrovke • telo pokrivajo velike koščene plošče in ne

luske;

• dobro znane vrste so atlantski jeseter

(Acipenser sturio), kečiga (Acipenser ruthenus)

in beluga (Huso huso);

• njihove ikre so priljubljena kulinarična

specialiteta (kaviar);

• izjemna ogroženost teh vrst zaradi uporabe

iker in lova odraslih živali.

Kačiga

• Vir: Kačiga; pridobljeno 15.3. 2013;


Beluga (Huso huso)

• Vir: Beluga (Huso huso); pridobljeno 15.3.2013;

http://www.dreamstime.com/royalty-free-stock-photography-beluga-

european-sturgeon-huso-huso-image16518867

Atlantski jeseter

(Acipenser sturio)

• Vir: Atlantski jeseter; pridobljeno 15.3.2013;

http://www.lurvely.com/photo/364562502/Common_Sturgeon_Acipe

nser_sturio/

• v porečju Donave in drugih evropskih veletokov

so že izginile;

• število pripadnikov vrst, ki živijo v Atlantskem

oceanu in Kaspijskem jezeru pa drastično

upada;

• jesetrom soroden je veslokljun (Polyodon

spathula), ki živi v Severni Ameriki;

• zgornji del glave podaljšan v loparju podobno

tvorbo.

Veslokljun (Polyodon spathula)

• Vir: veslokljun (Polyodon spathula); pridobljeno 15.3.2013;

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Paddlefish.jpg

Mnogoplavutarji

• so manjši od jesetrovk;

• so jeguljam podobni afriški predstavniki

sklenoluskavk;

• nad usti imajo preprosta pljuča (podobno kot

pljučarice), ki jim omogočajo dihanje v

neugodnih razmerah;

• ime so dobili po številnih hrbtnih plavutih.

Prave kostnice

Prave kostnice razdelimo na:

• holosteje (Holostei),

• teleostejov (Teleostei).

Holosteje (Holostei)

So izvorne skupine kostnic. V to skupino sodita:

• veliki kljunati ščukec (Lepistoseus osseus), iz

Severne Amerike, ki lahko diha tudi atmosferski

zrak, velikosti do 60 cm,

• amijo (Amia calva), ki prav tako kot ščukec živi

v Severni Ameriki,

ki sta živa fosila in sodita med predstavnike

izumrle veje kostnic.

Veliki kljunati ščukec

(Lepistoseus osseus)

• Vir: veliki kljunati ščukec (Lepistoseus osseus); pridobljeno 15.3.2013;

http://www.dec.ny.gov/animals/52752.html

Amijo (Amia calva)

• Vir: Amijo (Amia calva); pridobljeno 15.3.2013;

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Amia_calva_1908.jpg

Teleosteje (Teleostei

• skupina predstavlja večino kostnic;

• razširjene so po vsem svetu;

• pomembne v človeški prehrani, npr. trske

(Gadidae), lososi in postrvi (Salmonoidea),

sledi (Clupeoidea), jegulje (Anguilliformes),

skuše (Scombroidea) in ostriži (Percoidea).

Akvarijske vrste rib

• neonke (Hyphessobrycon),

• skalarke (Pterophyllum),

• diskusi (Cichlasoma),

• siamske bojne ribice (Betta splenden),

• gupiji (Lebistes) idr.

Bokoplavutarice

(Pleuronectifomes) • imajo telo bočno sploščeno;

• eno oko pa se jim tekom odraščanja 'pomakne'

na bok;

• na videz so podobne skatom;

• tipična predstavnika: navadni jezik

(Hippoglossus hippoglossus) in morski list

(Solea solea).

Vrste koralnih greben se hranijo z algami in

koralami. Tipični predstavniki:

• kirnje (Polyprion);

• papagajevke (Scaridae);

• koralnice (Pomacentridae);

Med skalami Indijskega oceana živi strupena

plamenka (Pterois volitans);

Ustonoše (Tilapia) iz velikih Afriških jezer,

mladice vzrejajo v ustih.

Ekološki pomen rib

• v geološkem razvoju so bile več

tisočletij vodilne vodne plenilke;

• prilagojene na lov za hitrim plenom;

• lahko se prikrijejo in posnemajo okolje

(mimikrija);

• pogosto se prehranjujejo s trdimi plodovi,

(ribe iz poplavnega amazonskega porečja);

• so tudi plen številnim drugim živalim;

• pomembne so tudi v prehrani za ljudi;

• morski ribolov pomembno gospodarsko

panogo;

• velik svetovni izlov rib z mrežami in

parangalom je močno zmanjšal populacije

nekaterih vrst (pomen organizacije v okviru

Združenih narodov sprejemajo posebne ukrepe

za prepoved prekomernega izlova rib in ribjih

mladic iz oceanov).

Dvoživke (Amphibia)

• skupne značilnosti;

• razdelitev;

• ekološki pomen.

Dvoživke – skupne

značilnosti • so bile prvi pravi vretenčarji, ki so osvojili

kopno;

• življenje je vezano tudi na vodo, predvsem

razvoj mladih osebkov;

• večina ima jasno razvite prednje in zadnje

okončine, pogosto imajo še daljši rep;

• koža je gola, občutljiva in se hitro izsuši,

vsebuje žleze, ki vedno vlažijo kožo, določene

žleze izločajo razne strupene. snovi.

• dihanje:

sprejemanje atmosferskega kisika skozi kožo

dihajo tudi s preprostimi pljuči (odrasli osebki)

s škrgami (redke vrste)

• ne morejo regulirati telesne temperature;

• večina so plenilci in se hranijo z nevretenčarji

ali ličinkami vretenčarjev.

Dvoživke - predstavniki

Ekstremne velikosti:

• veliki japonski orjaški močerad

(Megalobatrachus japonicus) velikosti

1,5m,

• žabica (Eleutherodactylus limbatus) iz

Kube, velikosti le nekaj milimetrov veliko.

• razvoj dvoživk: iz jajčec (mresta) razvijejo

repate ličinke, dihajo z zunanjimi škrgami in se

hranijo z algami ali manjšimi vodnimi organizmi;

• posebnost so človeška ribica (Proteus

anguinus) in aksolot (rod Axolotl) -

ličinke spolno dozorijo in se nikoli ne preobrazijo v

odraslo žival;

• določene imajo sposobnost delne regeneracije

telesnih delov.

Dvoživke – razdelitev v skupine

1. Sleporili (Gymnophiona)

2. Repati krkoni (Urodela)

3. Brezrepi krkoni ali žabe (Anura)

Sleporili (Gymnophiona)

• so v glavnem tropske dvoživke,;

• telo je kačasto, členjeno (podobno kot pri

deževnikih), brez okončin in s kratkim repom;

• veliki so od nekaj centimetrov do 1,5 metra;

• najpogosteje živijo v vlažnih tleh in med

mahom, kjer lovijo druge majhne živali;

Sleporil

• Vir: sleporil; pridobljeno 18.3.2013;


• samice lahko nosijo jajca v telesu, dokler se iz

njih ne izležejo ličinke, ki celo začasno živijo v

maternici samice in se hranijo z materničnimi

izločki;

• živijo v predelih Južne Amerike, osrednje

Afrike in jugovzhodne Azije.

Repati krkoni (Urodela)

• imajo repati krkoni razvite noge ter daljši rep,

spominjajo na kuščarje;

• v to skupino sodijo: močeradi in pupki, pa tudi

močerili.

MOČERAD

• evropski močerad (Salamandra salamandra) je

pogost prebivalec vlažnih listopadnih gozdov,

prepoznamo ga po črnem telesu z rumenimi

lisami;

• v Sloveniji in drugod v alpskem svetu živi še

črni močerad (Salamandra atra), ki je živoroden

in je zaščiten;

Navadni močerad (Salamandra

salamandra)

• Vir: močerad; pridobljeno 18. 3. 2013;


PUPEK

• pri nas živi največja vrsta evropskega pupka in

sicer veliki pupek (Triturus carnifex); samice so

črne z rumeno črto, samci pa imajo velik,

nazobčan greben po hrbtu in živo oranžen

trebuh;

• navadni pupek (Triturus vulgaris): pogosta vrsta

po nižinah;

• planinski pupek (Triturus alpestris); živi

v hribovitih delih .

Navadni pupek

(Triturus vulgaris)

• Vir: navadni pupek; pridobljeno 18. 3. 2013;


MOČERILI

• imajo dolgo telo in dolg rep ter kratke

okončine;

• odrasle živali imajo zunanje škrge in ne

razvijejo pljuč;

• predstavnik je človeška ribica (Proteus

anguinus), ki živi v kraških jamah Slovenije,

Hrvaške in Italije; je zaščitena vrsta;

• nekatere odrasle živali nimajo pigmenta v koži,

druge pa so popolnoma temne.

Človeška ribica (Proteus

anguinus)

• Vir: človeška ribica (Proteus anguinus); pridobljeno 18. 3. 2013;

http://www.dobrnic.si/zanimivosti.html

Brezrepi krkoni ali žabe

(Anura)

• od vseh dvoživk najbolj znane;

• telo je čokato, brez repa, noge pa imajo zelo

dobro razvite, še posebej zadnji par, s katerim

lahko skačejo;

• imajo dobro razvit mišičast in iztegljiv jezik;

• lahko proizvajajo različne zvoke, bodisi z

napihovanjem bobničev ali zvočnih mehurjev;

• oči, ki so nekoliko dvignjene na glavo, varuje

posebna opna imenovana žmurka.

Najbolj poznane skupine žab

• krastače (Bufonidae),

• rege (Hylidae),

• prave žabe (Ranidae),

• kolutojezičnice (Discoglossidae) sem

spadajo urhi (Bombina);

• porodničarska krastača (Alytes

obstetricans), pri kateri samec skrbi za

jajca in jih nosi naokrog pritrjene na

nogah;

Posebne skupine žab

• skupina česnovk (Pelobatidae) ima v

evropskem prostoru največje paglavce;

• žabe jadralke (Rhacophoridae) imajo med prsti

veliko plavalno kožico s pomočjo katere lahko

jadrajo od drevesa do drevesa;

• majhne drevesne žabe iz Južne Amerike

izločajo iz kože tako hude strupe, da lahko v

samo nekaj minutah pokončajo odraslega

človeka.

Ekološki pomen dvoživk

• so hrana mnogim vretenčarjem in plenilskim

žuželkam;

• mnoge imajo razvit dober sistem obrambe -

kožne strupe;

• tudi same so plenilci, ki plenijo žuželke, druge

nevretenčarje, celo druge dvoživke in manjše

vretenčarje;

• globalno so ogrožene in znanstveniki opažajo

upadanje tropskih vrst, kar je posledica

izsekavanja in požiganja gozdov,

onesnaževanje voda in zraka ter širjenja

kmetijskih površin.

Plazilci (Reptilia)

• skupne značilnosti

• razdelitev v skupine

• ekološki pomen

Plazilci – skupne značilnosti

• so prvi pravi kopenski vretenčarji, katerih

življenje ni več vezano na vodo;

• nimajo škrg, nadomestila so jih pljuča;

• telo je pokrito z usnjato kožo, ki ima luske -

zmanjšano izhlapevanje vode; veliko plazilcev

živi v ekstremno vročih in suhih območjih);

• porabijo zelo malo energije, prehranjujejo se v

daljših časovnih obdobjih (npr. določ. vrste

pitonov lahko stradajo tudi po več let (v takem

stadiju lahko prebavljajo del lastnega črevesja,

ki jim kasneje ponovno izraste);

• telo večine je podolgovato in se konča z

repom;

• na mestu kjer se začne rep se nahaja telesna

odprtina imenovana kloaka ali stok (prisotna

je že pri dvoživkah), skozi katero izločajo

odpadne snovi in spolne produkte;

• največja prilagoditev na življenje na kopnem

pa so jajca;

• oploditev je vedno notranja, veliko vrst je tudi

živorodnih;

• stopnja ličinke ni prisotna, mlade živali so

podobne odraslim.

Plazilci - razdelitev

1. Krokodili (Crocodilia),

2. Želve (Chelonia),

3. Prakuščarji (Rhynchocephalia) in

4. Luskarji (Squamata),

4.1. Kuščarji (Sauria)

4.2. Kače (Ophidia).

Krokodili (Crocodilia)

• so zelo stara skupina plazilcev in se niso

veliko spremenili od triasa do današnjih dni;

• po videzu podobni velikim kuščarjem, s

katerimi pa niso v bližnjem sorodstvu.

• živijo na vseh celinah, razen v Evropi in

Antarktiki; v sladkih stoječih ali počasi tekočih

vodah, avstralske vrste krokodilov priplavajo

celo v morje.

• so plenilci, ki imajo podaljšane čeljusti z

močnimi in številnimi zobmi;

• telo je sploščeno, pokrivajo ga številne

rožene plošče, po hrbtni strani močnega repa

imajo pogosto greben;

• so ogrožena skupina živali, predvsem zaradi

lova na cenjeno kožo, pa tudi zaradi izginjanja

prvotnih vodnih habitatov.

Znane vrste krokodilov

• aligatorji (Alligatorinae); živijo v močvirjih

Severne in Južne Amerike; imajo kratek in

močan gobec, in so nevarni tudi človeku. so

• kajmani (Caiman); aligatorjem sorodni in

podobni;

• nilski krokodil (Crocodilus niloticus), kot najbolj

razširjena vrsta v Afriki, je tudi ena najbolj znanih

in človeku nevarnih vrst krokodilov.

Želve (Chelonia) • imajo kratko, čokato telo, ki ga obdaja

varovalni oklep in ga tvorijo velike koščene

plošče prekrite z roževinasto povrhnjico;

• varovalni oklep sestavlja: polkrožni hrbtnega

ščita (imenovanega karapaks), ki se zrašča s

hrbtenico in rebri, ter ravnega trebušnega ščita

(imenovanega plastron);

• čeljusti so brez zob, podaljšane pa so v 'kljun;

• večina je mesojedih, nekaj pa je tudi

rastlinojedih vrst, med katerimi so najbolj znane

galapaške orjaške želve (Geochelone

elephantopus), ki lahko zrasejo čez 1 meter.

Želve – razdelitev

• vijevratke (Pleurodia), ki vrat v oklep ne

vpotegnejo temveč ga zvijejo ob bok

oklepa;

• kritovratnice (Cryptodira), ki lahko vrat

vpotegnejo navpično v oklep.

Želve – najbolj znane

• želve hlastavke (Chelydridae), ki so čez pol

metra veliki sladkovodni plenilci imajo močan

ugriz;

• močvirska sklednica (Emys orbicularis); živi pri

nas, v mrtvicah in barjih redka ter zavarovana, ki

je bližnja sorodnica priljubljene akvarijske vrste;

• rdečevratke (Trachemys scripta elegans).

• usnjača (Dermochelys coriacea) in kareta

(Caretta caretta), veliki želvi, ki živita v morjih,

jajca odlagata na suho, na peščene plaže;

Morske želve ene najbolj ogroženih morskih

vretenčarjev; turizem in mnogi domačini pobirajo

njihova jajca za hrano.

Želve

• Vir: želve; pridobljeno 18. 3. 2013;


Luskarji (Squamata):

Kuščarji (Sauria)

• so najbolj znani in razširjeni plazilci, tako kot

kače;

• telo je vitko telo in ima močne noge, ki jim

omogočajo hitro premikanje;

• nekatere skupine so se prilagodile na življenjske

razmere s tem, da so izgubili okončine, kot

npr.: slepci (Anguidae), nekateri skinki

(Scincidae) in kolutniki (Amphisbaenidae).

Slepec

• Vir: slepec; pridobljeno 18. 3. 2013;


• za razliko od kač imajo žmurko (prosojno

očesno veko);

• kameleoni (Chamaelontidae) so znani po tem,

da se s spreminjanjem barve prilagodijo okolju in

po izjemno dolgem, iztegljivem jeziku;

• gekoni (Gekkonidae); izrastki na prstih lahko

proizvedejo šibek električni tok - kar omogoča,

da se oprimejo vsake podlage, celo stekla in

plastike.

• tokej (Gekko gecko); velika tropska vrsta se

lahko celo oglaša;

• legvani (Iguanidae) so tropski kuščarji, najbolj

znan je zeleni legvan (Iguana iguana) iz Južne

Amerike, rastlinojed, zraste pa tudi do 2 m,

dober plavalec;

• morski legvan (Amblyrhynchus sp.), živi na

Galapagosu sorodna vrsta, ki so prilagojena na

življenje v morski vodi in so tako edini 'morski

kuščarji'.

Kuščarji

• Vir: kuščarji; pridobljeno 18. 3. 2013;


Kuščarji pri nas

• pozidna kuščarica (Podarcis muralis),

• zelenec (Lacerta viridis),

• martinček (Lacerta agilis).

Luskarji (Squamata):

Kače (Ophidia)

• nimajo razvitih okončin in očesne veke, telo

pa je izjemno dolgo;

• tako kot kuščarji se tudi kače levijo (odvržejo

staro kožo), kar je dobro vidno pri klopotačah

(Crotalus),

• so plenilci, nekatere vrste kot je jajčarica

(Dasypeltis) se hranijo z jajci ptic in drugih

plazilcev;

• plen usmrtijo z ugrizom (strup se nahaja v votlih

zobeh) ali pa z zadušitvijo (pitoni);

• mnoge kače so izjemno hitre, kar jim omogoča

mišičasto telo npr. mambe (Dendroaspis), ena

najbolj strupenih kač na svetu;

• črnovrata kobra (Naja nigricollis) lahko strup

celo izpljune v žrtev;

• za kobre (Naja) je nasplošno značilno, da lahko

dvignejo telo pokonci in s posebnimi mišicami

razširijo vratni del telesa, da ga sploščijo in

razkrijejo t. i. očesno risbo. Taka je npr.

naočarka (Naja naja).

• morske kače (Hydrophiinae); edine kače, ki so

se prilagodile na življenje v morju, so izjemno

strupene, ki živijo v toplih morjih jugovzhodne

Azije in Oceanije.

Kače pri nas

• gad (Vipera berus) - strupen;

• modras (Vipera aspis) – strupen

• belouška (Natrix natrix);

• gož (Elaphe longissima), ki lahko zrase do

2 m v dolžino, svoj plen zaduši, podobno

kot udavi.

Mnoge vrste kač so izjemno ogrožene,

ker jih ljudje pobijajo (zaradi strahu).

Ekološki pomen plazilcev

• pomembna vloga pri vzdrževanju populacij

drugih bitij;

• krokodili tudi mrhovinarji;

• številne kače redčijo populacije nadležnih

glodavcev in zajcev;

• kuščarji kot pomemben vir hrane pticam in

drugim vretenčarjem, celo nekaterim žuželkam;

• brez plazilcev se ptice in sesalci sploh ne bi

razvili. Največji razvojni dosežek plazilcev je

prav gotovo s posebno lupino obdano jajce, ki

preživi izven vode.

• dandanes so plazilci ogroženi; človek jih lovi

zaradi hrane ali dragocene kože, številne vrste

pa pobija zgolj zaradi strahu ali verskega

prepričanja. Krokodili in želve naseljujejo Zemljo

že okoli 300 milijonov let!

strunarji (chordata)¾ival.-strun.-gr.pdf · kompleksen kostni skelet, daje živalim trdnost, oporo...

Documents