stran 15 deželne novice - gorenjski glas...memo." statutarno pravna komisija, ki naj bi...

Čudoviti svet fizikeNe veste, kdo sta bila Pica-sso in Shakespeare? - Sra-mota. Ne veste, o čem gov-ori drugi Newtonov zakon? -Oh, fizika ...

občinske novice - DEŽELNE NOVICE CMYK 24.10.2008 stran 01

deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 12, 24. oktobra 2008, številka 18

KRAJEVNE NOVICE KRAJEVNE NOVICE MLADI ŠPORT

Kje je pravo mesto zaekološke odpadke?Prebivalce Gorenjske cestemoti neurejen ekološki otokv njihovi bližini. Menijo, dabi bila zanj primernejša dru-ga lokacija.

Hoja za bolj zdravoživljenjeSkupaj skoraj dvesto udele-žencev testov hoje. Najsta-rejši 83, najmlajši pa 13 let.

Teja Zupan z mislimi naprihodnje olimpijske igreZa plavalko Žita GorenjkaRadovljica je dolga in zelouspešna sezona. Pravegapočitka je bilo malo, saj se jes tekmo v Kranju začela novaplavalna sezona.

stran 6 stran 7 stran 9 stran 13

Marjana Ahačič

Radovljica - Kot smo že po-ročali, je Radovljiški občin-ski svet na septembrski sejina pobudo vlade soglašal zigralniško dejavnostjo v turi-stično-zdraviliškem kom-pleksu Renesansa, ki nasta-ja na območju gradu Drnčav Dvorski vasi. Odločitev otem, da se občina strinja zdopolnitvijo dejavnosti s 182igralnimi avtomati, je takojsprožila burne reakcije meddomačini. V le nekaj dnehso ustanovili civilno gibanjeZa ohranitev zdravega pode-želja, osem občinskih svet-nikov iz vrst N.Si, SDS in e-KOLO pa je zahtevalo sklicizredne seje, na kateri naj bio že danem soglasju znovaodločali, saj so bili prepriča-ni, da bo odločitev občinske-ga sveta tokrat bolj pretehta-na in drugačna kot prvič. Točka je bila nato uvrščenana dnevni red tokratne, ok-tobrske redne seje občinske-ga sveta. Velika sejna dvora-na Občine Radovljica je bilatako v sredo v pričakovanjuostrih polemik pred vnovič-nim odločanjem o soglasjupolna zainteresirane javno-

sti - predvsem predstavni-kov civilnega gibanja, ki sose že nekaj minut pred za-četkom seje občinskega sve-ta s transparenti zbrali predobčinsko stavbo. A se je, kotje v uvodnem nagovoru po-

jasnil predsednik statutarnopravne komisije Tone Pfaj-far, statutarno pravna komi-sija odločila, da županupredlaga umik točke z dnev-nega reda, saj "je komisijana seji ocenila, da v zvezi z

izdanim soglasjem ni novihdejstev in okoliščin, ki biutemeljila vnovično odloča-nje občinskega sveta.

Brez nove odločitve o igralništvu v Dvorski vasiNa predlog statutarno pravne komisije je župan točko o vnovičnem odločanju o občinskem soglasjuumaknil z dnevnega reda.

Manj nesreč, večpozornosti pešcem

Varnostne razmere v občini so dobre,je prepričan Drago Hlastan, komandirpolicijske postaje Radovljica.

stran 5

Iskanje in opazovanje, čakanjein čudenje

Luč sveta je ugledala knjiga Ptice, avtorja Borisa Kozinca iz Hraš, ki jeslavospev naravi in ljubezni.

stran 15

Marjana Ahačič

Radovljica - Utemeljitev po-bude - ta je že tretja v zad-njem desetletju - so pripra-vili OO N.Si Radovljica, Ci-vilna Iniciativa (za) Ljudipod Jelovico - CILJ, ZeleniSlovenije - odbor Gorenjskain Lista modrega sožitja E-KOLO. Nova občina naj biobsegala območje krajevnihskupnosti Lancovo, KamnaGorica, Kropa, Srednja Do-brava in Podnart. Predlaga-telji so ob utemeljitvi pogo-jev za ustanovitev občine kotrazlog navedli dolgo zane-marjanje razvoja Lipniškedoline v občini Radovljica,samo 6-odstotni delež pro-računskih sredstev za to ob-močje in naravne, kulturne,demografske in ekonomskedanosti doline kot razvojnipotencial.A v času od vložitve predlo-ga v parlamentarno proce-duro sredi septembra, dosredine obravnave na občin-skem svetu se je zdaj že ne-kdanjemu državnemu zbo-ru iztekel mandat. Po-slo-

vnik državnega zbora pa go-vori o tem, da se s preneha-njem mandatne dobe kon-čajo vsi začeti zakonodajnipostopki, razen tistih, ki sobili začeti na predlog držav-nega sveta ali 5 tisočih voliv-cev. Zato so se radovljiškisvetniki na pobudo županana tajnem glasovanju odlo-čili, da o stališču za oziromaproti ustanovitvi nove obči-ne Lipniška dolina ne more-jo sklepati, dokler iz držav-nega zbora ne dobijo mne-nja o pravnem statusu pobu-de.So pa kljub temu o njej raz-pravljali. Občinska upravaje tako predstavila podatkeo realizaciji proračunov vobdobju od leta 2003 doleta 2008, ki kažejo na 16-do 20-odstotni delež, na-menjen območju na des-nem bregu Save. Pojasniliso, da so predlog predstavi-li svetom krajevnih skupno-sti z območja predlaganeobčine in pridobili njihovastališča.

Polna dvorana občine Radovljica - tokrat so se seje občinskega sveta udeležili tudi predstavniki civilne iniciative. I Foto: Anka Bulovec

Pobuda za novo občino Lipniška dolina čaka na odločitev.

Občinski svet se dopredlagane nove občineše ni opredelil

Občinski svet se v sredo ni opredelil do predlogao ustanovitvi nove občine Lipniška dolina, ki jo jev parlamentarno proceduro posredoval poslanecprejšnjega sklica državnega zbora Anton Kokalj.

�2. stran

�2. stran

Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja dvakrat mesečno www.radovljica.siOdgovorni urednik: Cveto Zaplotnikdeželne novice

občinske novice - DEŽELNE NOVICE CMYK 24. 10. 2008 stran 2

2 Deželne novice, petek, 24. oktobra 2008

Občinske novice

deželne noviceODGOVORNI UREDNIK:

Cveto Zaplotnik ([email protected], 041/385-929)

UREDNIŠTVO:

Marjana Ahačič (pomočnica odgovornega urednika), Alenka Bole Vrabec, Simon Habjan, Ana Hartman, Matjaž Klemenc, Peter Kolman

ČASOPISNI SVET:

Marjan Butorac (predsednik), Elvisa Halačević, Darko Marolt, Srečko Sitar, Simon Zore

DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) - Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica,Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica (sedež časopisa in uredništva). Pravice izdajateljaizvaja: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (tel. 04/201-42-00,fax 04/201-42-13, [email protected], oglasno trženje 04/201-42-48).

Deželne novice izhajajo dvakrat na mesec, julija in avgusta enkrat na mesec, v nakladi26.500 izvodov, brezplačno jih prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Radovljica, priložene so tudi izvodom Gorenjskega glasa. Tisk: Set, d. d., Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Deželne novice so vpisane vRazvid medijev pod zaporedno številko 315. Nenaročenih prispevkov in pisem bralcev nehonoriramo. Pisma bralcev so omejena na največ 2.500 znakov s presledki. Prispevke za naslednjo številko morate oddati najkasneje do srede, 29. oktobra 2008.

Radovljica

Decembra dražja vodarinaObčani Radovljice bodo decembra dobili položnice, na kate-rih bo cena vodarine 11 odstotkov višja kot doslej. Po pred-logu Komunale Radovljica, ki ga je v skladu z občinskimsklepom sredi meseca potrdila vlada, je tako cena za kubič-ni meter zbiranja, čiščenja in distribucije vode 0,3537 evra.Kot je povedal direktor Komunale Radovljica Drago Finžgar,je cena še vedno pod slovenskim povprečjem in v okvirupovprečja na Gorenjskem.M. A.

Občina Radovljica

vabi podjetnike in gospodarstvenike na

BREZPLAČNA POSVETAZakon o varnosti in zdravju pri delu v praksi

inZakon o delovnih razmerjih v praksi

I. Posvet na temo Zakon o varnosti in zdravju pri delu v praksibo vodil g. Jože Vrhunc, območni inšpektor pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve na področju varnosti inzdravja pri delu.

Predstavil bo Zakon o varnosti in zdravju pri delu s poudarkom na:■ evropski ter nacionalni zakonodaji in internih aktih

delodajalca, ■ organiziranosti področja varstva in zdravja pri delu

pri delodajalcu,■ delovnem okolju in delovnih pogojih zaposlenih,■ sredstvih za delo,■ sposobnosti in usposobljenosti zaposlenih,■ delovnih nezgodah,■ evidencah (hranjenje podatkov) s področja varnega

in zdravega dela.

Posvet bo v torek, 11. novembra 2008, ob 16. uri v pre-davalnici Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica,Gorenjska cesta 13, Radovljica.

II. Posvet na temo Zakon o delovnih razmerjih v praksi bo vodilg. Bogomir Ahec, območni inšpektor pri Ministrstvu za delo,družino in socialne zadeve na področju delovnega prava.

Predstavil bo Zakon o delovnih razmerjih s poudarkom na:● prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepih,● prepovedi trpinčenja na delovnem mestu, ● pogodbi o zaposlitvi,● zaposlovanju na črno,● sklepanju podjemnih pogodb,● javni objavi prostih delovnih mest,● odpovedi pogodbe o zaposlitvi,● plačilu za delo,● razporeditvi delovnega časa,● počitkih in dopustu,● varstvu nekaterih kategorij delavcev.

Posvet bo v torek, 18. novembra 2008, ob 16. uri v pre-davalnici Ekonomske gimnazije in srednje šole Radovljica,Gorenjska cesta 13, Radovljica.

Občina Radovljica bo udeležencem seminarja stroškeudeležbe na seminarju priglasila kot državno pomoč.

Informacije in prijave:Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel.04/537 23 10, kontaktna oseba Alenka Langus, e-naslov:[email protected]. Prijave sprejemamo do zasedbemest oziroma najkasneje do petka, 7. 11. 2008, oz. do petka,14. 11. 2008. Prijavnico in več informacij o posvetih dobite nawww.radovljica.si.

Marjana Ahačič

Brnik - "Tudi če se občinskisvet opredeli proti igralni-škemu salonu v kompleksuRenesansa, lahko projektkvalitetno izpeljemo; mordabo v prostoru, ki ga želimonameniti igralništvu, konfe-renčna dvorana ali razširjenmedicinski program," je nanovinarski konferenci prejš-nji teden v imenu investitor-ja, podjetja Predence, zago-tovil programski koordina-tor medicinskega centra Re-nesansa Andrej Stare. Kot ješe pojasnil, se je investitorza dopolnitev osnovne de-javnosti s 182 igralnimi av-tomati odločil zato, ker sled-nji prinašajo največji, kar40-odstotni donos, medtemko je donos medicinskihcentrov 15-odstoten, wellnesprogramov pa le nekaj večkot odstoten. Zavrnil je tudi

očitke, da bodo v igralnicotako kot v bližnji Casino Ti-voli v Lescah prihajali pred-vsem domači gostje, in to,kljub temu da bo 182 igral-nih avtomatov na voljo le 80gostom, kolikor jih dovolju-je kapaciteta kompleksa.Prepričan je, da bodo salonuporabljali predvsem gostjekompleksa Renesansa. "So-doben način igre na elek-tronskih avtomatih se razli-kuje od klasičnega, posa-meznik namreč igra na trehdo štirih avtomatih hkrati,"je še pojasnil Stare.Hotelski kompleks Rene-sansa bodo sestavljali trijesklopi. Prvi je spomeniškozaščiteni dvorec Drnča, v ka-terem bo devet velikih apart-majev. Glavnina bo oprem-ljena tako, kot so bili prosto-ri videti v preteklosti. V pri-tličju bo razdeljevalnica hra-ne in manjša gajska večna-

menska dvorana. Novi štirietažni objekt, turistično me-dicinski center v obliki črkeL, bo stal 15 metrov desnood dvorca. V njem bo dru-gih 30 sob oziroma apart-majev, fitness in medicin-ski center, pa recepcija, bar,

restavracija in uprava, SPAcenter, savne z bazenom inigralni salon. Investitor boobnovil tudi stari vrt z baze-nom in ribnikom. Samo zaurejanje tega kompleksa boinvestitor namenil 450 tisočevrov.

Optimistično tudi brez igralnice Investitor, podjetje Predence, d. o. o, je na nedavni novinarski konferenci predstavilo programsko zasnovo hotela Renesansa v Dvorski vasi.

Takšen naj bi bil izgled novega kompleksa Renesansa.

Do vsebine se nismo oprede-ljevali, a menimo, da načinponovnega sklepanja, kadarnekdo z odločitvijo ni zado-voljen, ne sme postati stalni-ca, saj vzame verodostojnostvsem sklepom, ki jih sprej-memo." Statutarno pravnakomisija, ki naj bi peticijo s630 podpisi proti igralništvuprejela šele nekaj ur predsejo občinskega sveta, bo do-kument pogledala in se po-novno odločala o uvrstitvitočke na dnevni red.Člani civilnega gibanja zaohranitev zdravega podeže-lja, ki so spremljali sejo, inopozicijski svetniki so ostronasprotovali umiku točke zdnevnega reda, zato so, kose je župan odločil za polur-no prekinitev zasedanja,sklicali novinarsko konfe-

renco, na kateri so javnostiše enkrat pojasnili svoja sta-lišča. "Naslednjič lahko pri-nesemo dva tisoč podpisov,če želijo; ne bo nam jih tež-ko zbrati," je bil odločenpredstavnik Gibanja zazdravo podeželje Andrej Av-senek. "Nad odločitvijo, dase točka umakne z dnevne-ga reda, smo razočarani, ane presenečeni. Po mojemmnenju je statutarno pravnakomisija sprejela neuteme-ljen sklep: dejstva v tej zgod-bi so še kako spremenjena.Občinski svet je namreč vprejšnji sestavi sprejel sklep,ki je natančno določal, kateradejavnost se sme izvajati vkompleksu gradu Drnča - oigralništvu takrat ni bilo no-benega govora. Pa bi človekše verjel argumentom o do-polnilni dejavnosti, če bi bilapredlagana dva igralna avto-

mata, ne pa 182, kar je celoveč kot v bližnji leški igralni-ci. Z odlašanjem želi koalicijaumiriti nasprotovanje, a jimto ne bo uspelo, delali bomo

naprej. Ne izključujemo nitizapore cest, ki smo jih - to poudarjam - krajani Dvorskevasi in okoliških krajev v veli-ki meri gradili kar sami."

Brez nove odločitve o igralništvu v Dvorski vasi

�1. stran

Sveta KS Lancovo in KamnaGorica se s predlogom nistastrinjala, v Kropi in na Sred-nji Dobravi so ocenili, da sezaradi premalo podatkov dopredloga ne morejo oprede-liti, v Podnartu pa so bilamnenja krajevnih svetnikovdeljena. Župan je v svojem

mnenju predlagatelje pozvalk nekaterim dodatnim po-jasnilom in utemeljitvam,na kar je na seji odgovorilSlavko Mežek, CILJ in Zele-ni Slovenije - odbor Gorenj-ska. Med drugim je pojasnil,da bi bila nova občina poštevilu prebivalcev primer-ljiva z vsaj 50 slovenskimiobčinami in ustreza zahte-

vanim kriterijem. SvetnikAvgust Mencinger, eden odsopodpisnikov pobude, jekot primer uspešnih majh-nih občin navedel nove obči-ne v severovzhodni Sloveni-ji, Marjan Butorac pa je me-nil, da je elaborat o možno-stih in priložnostih nove ob-čine tokrat premalo strokov-no pripravljen, da bi se ljud-

je lahko kompetentno odlo-čali.Sicer pa mnenje občine zadržavni zbor ni obvezujoče.Če so izpolnjeni vsi pogojiza ustanovitev nove občine,vlada državnemu zborupredlaga razpis referendu-ma, ki pa je posvetovalnenarave in za državni zbor nizavezujoč.

Občinski svet se do predlagane noveobčine še ni opredelil

�1. stran

Protestniki so se tik pred začetkom seje zbrali pred stavboobčinske uprave. I Foto: Anka Bulovec

občinske novice - DEŽELNE NOVICE CMYK 24. 10. 2008 stran 03

Deželne novice, petek, 24. oktobra 2008

Občinske novice

3

Marjana Ahačič

Darko Marolt (Zares) je nažupana in direktorja občin-ske uprave naslovil pobudo,da se pri novem športnemparku v Radovljici pri igriš-ču za tenis bolje označi pre-hod za pešce. "Prehod je zodprtjem novega parka po-stal bolj frekventen, uporab-ljajo pa ga predvsem otroci.Smiselno bi ga bilo prestavi-ti nekaj višje proti Lescam,"je pojasnil.Kot je zapisano v odgovoruobčinske uprave, so z name-nom izboljšanja varnosti priprečkanju Gorenjske ceste vRadovljici, natančneje v bli-žini teniških igrišč, ob pre-hodu za pešce postavili do-datno opozorilno vertikalnosignalizacijo, to je znak zobvestilom, da je v bližiniprehod za pešce. Ta udele-žence v prometu dodatnoopozarja na mesto prehaja-nja ceste.

Prehitro po Šercerjevi"Večina voznikov po Šercer-jevi ulici mimo Doma dr.Janka Benedika vozi prehi-tro, kljub hitrostni oviri ter

omejitvi hitrosti na 40 kilo-metrov na uro," opozarjasvetnik Drago Rozman(SD), ki je na župana naslo-vil pobudo, da se iz varnost-nih razlogov hitrost mimodoma starostnikov omeji sše eno hitrostno oviro. "Ena-ko predlagam na sedanjemprehodu za pešce pred Do-mom dr. Janka Benedika. Stem bi vsem udeležencem vprometu zagotovili večjovarnost, oskrbovancemdoma na vozičkih pa omo-gočili varno prečkanje ceste,ki sedaj ni mogoče."Občinska uprava v odgovo-ru pojasnjuje, da se je obči-na ob dogovorih za odkupzemljišča za potrebe izgrad-nje pločnika ob Ljubljanskicesti na odseku mimo Elek-tra Gorenjske z lastnikizemljišč dogovorila, da sepri izgradnji pločnika do-končno uredi tudi križiščemed Šercerjevo, Ljubljan-sko in Langusovo ulico. "Za-snovali so tri možne rešitve,ki vsebujejo tudi elementeumirjanja prometa, vendarse še nismo odločili, katerovarianto bomo izvedli," od-govarja Marko Bajec.

Promet na Šercerjevi ulici,prehod pri igrišču

Člani občinskega sveta naslavljajo na župana inobčinsko upravo različna vprašanja in pobude.

Cveto Zaplotnik

Ali se lahko na kratko pred-stavite (starost, kraj bivanja,stan, število otrok, izobra-zba, zaposlitev ...)?"Star sem trideset let in ži-vim v Radovljici, kot tudivsaj pet generacij Resma-nov pred mano. Poročensem dve leti in imam skorajosem mesecev starega sina.Po izobrazbi sem univerzi-tetni diplomirani inženirgozdarstva, zaposlen na Za-vodu za gozdove Slovenije.Moj revir se nahaja od Ja-vorniškega Rovta do BlejskeDobrave, od smetišča naMali Mežakli do avstrijskemeje na Belščici."

Kaj bi v občini pohvalili aliizpostavili kot dobro, pozi-tivno, in kaj pokritizirali?"Če bi hotel povedati, kajvse je dobrega v radovljiškiobčini, bi zapolnil celostran. Ker ni toliko prostora,naj poudarim le to: Radov-ljica z okoliškimi kraji imazdrav okoliš, bogato zgodo-vino in dobro lego in zato vi-soko kvaliteto bivanja. Glav-na kritika pa je pogosto pod-leganje vedno večjim priti-skom kapitala in posledičnouničevanje naravnih do-brin."

Kaj je po vašem mnenju tre-nutno največji problem vobčini in kako bi ga rešili?"Največji problem tiči ravnov občini. Če bi bili radovlji-ški oblastniki pripravljeni

slišati tudi drugo polovicoobčinskega sveta, se ljudemne bi bilo treba organizirativ civilne iniciative za dose-ganje skupnih interesov.Radovljiška občina je medbogatejšimi. Če bi bila voljapo sodelovanju, bi lahko zenakomerno razdeljenimproračunom zadovoljilipraktično vse občane. Obli-kovanje levih ali desnih koa-licij na nivoju občine je ne-doraslo (otročje) dejanje.Kakovostni projekti in pa-metni predlogi dobijo ved-no podporo več kot polovicesvetnikov - ne glede na to,ali pripadajo desnim ali le-vim strankam."

Kaj želite izboljšati, urediti,rešiti v domačem kraju? "Če bom imel kdaj kaj bese-de pri odločanju, kako najse porabi radovljiški prora-čun, bodo v občini (ne le vmestih!) nastajale nove kole-sarske poti in pločniki. Manj-ka nam novih igrišč - takootroških kot športnih. Občinabi morala zagotoviti gradnjoneprofitnih stanovanj za mla-de družine in postati bolj pri-jazna do družin, predvsemmladih družin, ki so temeljnaše prihodnosti. Vodenjeobčine si predstavljam kotskrb za trajen in celosten raz-voj naselij in hkratno ohra-njanje zelenih površin."

Kot gozdar in okoljevarstve-nik ste veliko v gozdu, v na-ravi ... Ali lastniki v občinidobro skrbijo za gozdove?Se odnos ljudi do okolja iz-boljšuje?"V gozdovih imamo bogatodediščino svojih prednikov,ne le kvaliteten les, ampakpredvsem dober zrak in čis-to vodo, kar je osnova zakvaliteto bivanja. Ljudje zvsakodnevnim hitenjemzgubljamo stik z naravo, karpa ni perspektivno. Okolinas je veliko gozdov in ssprehajanjem po gozdovihlahko brez škode koristimovse njegove pozitivne učin-ke."

Dobri predlogi vednodobijo podporoSimon Resman, član občinskega sveta (NSi)

Simon Resman I Foto: Gorazd Kavčič

Marjana Ahačič

Dvorska vas - Civilna inicia-tiva, organizirana v gibanjeZa ohranitev zdravega pode-želja, se je v boju proti še enigorenjski igralnici odločnoangažirala na različnih po-dročjih. Tako so prejšnji te-den na pobudo občinskegaodbora N.Si pripravili okro-

glo mizo, na katerih so opo-zorili na nevarnosti, ki jihprinaša. "V Sloveniji imamože več kot 50 igralnic, karnas po številu igralnic naprebivalca postavlja na prvomesto v Evropi," je na okro-gli mizi dejal Bogdan Vid-mar, svetovalni delavec v eniod novogoriških srednjih šolin eden od ustanoviteljevOdbora za omejevanje igral-ništva. "Ne mislite, da bo, čeboste dovolili še igralnico vDvorski vasi, pritiskov ko-nec. Postavljali bodo nove innove, saj je slovenska zako-nodaja na tem področjuskrajno liberalna." Opozorilje na svoje izkušnje, po kate-rih negativni vplivi igralniš-tva v lokalnem okolju bistve-no prevladujejo nad pozitiv-

nimi. Aldo Jovan, upokojenipsihiater, ki se je v Psihia-trični bolnišnici Begunjeukvarjal tudi z zasvojenostjo

z igrami na srečo, pa je opo-zoril na raziskave, ki govori-jo o tem, da se na igralništvoveže zasvojenost z igrami nasrečo, razrast nezakonitihzastavljalnic in posojilnic terposebej opozoril na vse večjirazmah spletnega igralni-štva, ki je privlačno pred-vsem za mlade. Ti pa so, obmoških, starejših in ljudeh znižjimi dohodki, ena od ti-stih družbenih skupin, kinajhitreje podleže zasvoje-nosti s hazarderstvom. "Z igralništvom je podobnokot z zlorabo drog - obojeima podobno dinamiko, kičloveka tako potegne, da sene more upreti iluziji, da bo vendarle nekaj dobil.Ampak to je, poudarjam,iluzija."

Okrogla miza o pasteh igralništva

Civilna iniciativa svari pred negativnimi posledicami: odvisnostjo od iger na srečo, razrast nezakonitihzastavljalnic in osiromašenje okolja.

TRGOVINA Z METRSKIM BLAGOMAlpska 37, Lesce, tel.: 04/531-87-57

Delovni čas od 9.00 do 19.00, sobota od 8.00 do 12.00

Nudimo vam pestro izbiro:

❖ bombažev ❖ viskoze ❖ lanu ❖ jerseyja ❖ blaga za svečane priložnosti

❖ Poleg naštetega vas čaka velika izbira podlog, zadrg, sukancev, gumbov

in ostale pozamenterije.

Kar

is d

.o.o

., G

oren

jska

ces

ta 3

3c, R

adov

ljica

AKR

IS d

. o.

o.,

NO

VAVA

S 1

7,

RAD

OVL

JIC

A

Po nekaterih raziskavah si kar 54odstotkov zaposlenihdenar za igralništvopriskrbi nezakonito, je na okrogli mizi povedal Aldo Jovan.

Aldo Jovan, psihiater

mali oglasi04/201 42 47, e-pošta: [email protected]



Podjetništvo

Peter Kolman

Radovljica - Občina Radovlji-ca je lastnikom zemljišč, kiso opredeljena in namenjenaza poslovno cono Lesce Jug(med železniško progo inBoštjanovo ulico), v avgustuposlala položnice za plačilonadomestila za uporabostavbnega zemljišča. Ti sobili presenečeni nad višinoplačil, npr. znesek za zem-ljišče v velikosti 1573 m2 zna-ša 1396 evrov, kljub temu dase le-to še vedno uporablja zakmetijsko dejavnost. Zgodba ima svoj začetek vspremembi namembnosti vletu 2004, ko je občinskisvet sprejel spremembe indopolnitve prostorskega pla-na občine. Po besedah di-rektorja občinske uprave jebilo območje z navedenimispremembami plana name-njeno za proizvodne dejav-nosti - poslovno cono. Zaspremembo namembnostiobčina tudi ne potrebuje so-glasja lastnikov, saj se le-taizvaja po predpisanem po-stopku, ki naj bi vednovključeval sodelovanje jav-nosti.Vendar so se lastniki zem-ljišč dejansko seznanili s tospremembo šele na sestan-ku, po katerem jim je direk-tor občinske uprave ponudilv podpis pogodbo, po kateribi sredstva za komasacijo inprojektno dokumentacijokomunalne opreme zagoto-vili lastniki. Sedemindvajsetlastnikov od devetindvajse-tih se s tem ni strinjalo.

Eden izmed lastnikov pa jeobčina sama. Lastniki še očitajo občini, dajih izigrava, ker niso podpi-sali pogodbe, z visokimizneski nadomestila za upo-rabo stavbnega zemljišča panaj bi jih prisilila v prodajo.Ljudje so razočarani nad na-činom dela in odnosom ob-čine do njih, ki ne želi pri-sluhniti njihovim željam. Besedilo prej omenjene po-godbe naj bi bilo usklajeno zlastniki pomladi leta 2007."Napredka ni bilo možnodoseči, večina lastnikov se jena zadnjem sestanku febru-arja letos odločila, da bodopredlagali spremembo rabezemljišča (takšna pobuda bosicer možna v letu 2009).Zato so se prizadevanja ob-čine, da bi združili lastnike,ustavila, letos pa so jim bileizdane tudi odločbe o nado-mestilu uporabe stavbnegazemljišča. Pritožbe zavezan-cev so v postopku reševanja.Občinska uprava bo vse pre-jete pritožbe preučila in onjih podala mnenje v pred-pisanih rokih," so še zapisa-li na občini. Kaj torej ostane lastnikomzemljišč? Da plačajo izred-no visoke zneske za zemljiš-ča, na katerih se izvaja kme-tijska dejavnost, poskušajoprodati zemljišča ali upajona drugačno odločitev obči-ne, ki bo novembra sklicalanov sestanek z lastniki, nakaterem bodo predlagali na-daljevanje aktivnosti sklad-no z veljavnimi prostorski-mi akti.

Marjana Ahačič

Radovljica - Učenci iz trehradovljiških osnovnih šol:Lipnica, A. T. Linhart Radov-ljica in F. S. Finžgarja Lesceso se skupaj z mentorji od-zvali povabilu policijske po-staje Radovljica, da en delo-vni dan spremljajo delo pra-vih policistov. Na policijskipostaji Radovljica jih je naj-prej pozdravil komandir Dra-go Hlastan. "Ni prav, da seotroci bojite policistov. Tusmo zato, da vam pomaga-mo," je poudaril, potem pa sojim policijsko postajo in opre-mo razkazali vodje treh poli-cijskih okolišev: Jože Kralj,Andrej Ristič in Boštjan Len-ček. "Žal je tako, da se s poli-cisti ljudje ponavadi srečujejov neprijetnih okoliščinah, aprav najmlajšim bi radi poka-zali, da smo tu zato, da lju-dem zagotavljamo varnost.Zato jih v preventivni akciji

Otrok, policist za en dan, sku-šamo čim bolj seznaniti ssvojim delom," je še povedalHlastan.Otroci so se s policisti odpra-vili tudi na teren - vsak nasvoj konec občine, kjer somerili hitrost avtomobilov nacesti in voznike preverjali zalko testom. Takole je dan opisala SabinaTonejc, učenka 6. b razredaOŠ A. T. Linharta: "Ko smoob 9. uri prispeli na policij-sko postajo, nas je sprejel go-spod, ki dela na policiji. Pove-dal nam je, kar se sliši na imepolicija. Usedli smo se v poli-cijski avto in razkazal je, kakš-ne naprave so v avtu. Sledilaje igra s policijskim psom.Potem smo šli v sobo, kjer jebila razstavljena policijskaoprema. Povedali so, da je jo-pič težak 11 kilogramov. Šlismo v policijski kombi (mari-ca). Peljali smo se do DomaMatevža Langusa v Radovlji-

ci. Postavili smo znak Stoppolicija in merili hitrost avto-mobilov. Potem smo se vrnilina policijsko postajo ... Naj-bolj mi je bilo všeč, ko smoustavljali avtomobile in meri-li hitrost." Maji Zupan iz 6. dje v spominu ostal policijskiavto, ki so jim ga natančnorazkazali. "Sirene nismo pri-klapljali, da se ne bi kdoustrašil ..." Tilnu Cvenklu iz6. c je bil najbolj všeč pes

Snoopy, ki je iskal bombo."Dobro pa je bilo tudi ustav-ljati osebne avtomobile. Če bivse zaračunali, bi policisti za-služili okrog 500 evrov! Ven-dar nismo nikomur zaraču-nali, ampak samo opozorili,da počasneje vozijo." TudiManci Uršič iz 6. a je dan os-tal v lepem spominu. "Bilo jezelo zabavno. No koncu jevsak od nas dobil lepo darilo -vrečko s kapo in majico."

Otroci so bili en dan policistiDeset osnovnošolcev si je nadelo policijske čepice in se vse dopoldne seznanjalo z delom policistov.

Ana Hartman

"Pred enajstimi leti, ko semse odločil, da postanem samo-stojni podjetnik, sem si želelle, da pridem do upokojitve,"se spominja zdaj že upokoje-ni Jože Smole, lastnik pod-jetja MM Smole, toplotnaobdelava orodij, jekel in ko-vin. O širitvi podjetja, ki de-luje v industrijski coni naobmočju nekdanje Verige,tedaj ni razmišljal. Todaočetovo pot sta se odločilanadaljevati sinova Matej inMiha, tako da je MM Smoledanes podjetje s štirimi za-poslenimi, zaradi dodatneširitve programa in večanjaproizvodnih prostorov pa sejim bodo kmalu pridružiliše trije delavci."Toplotna obdelava mespremlja vse življenje," pra-vi Smole, ki je v Verigi vrstolet delal v kalilnici orodja.Kot samostojni podjetnik jebil sprva osredotočen na ve-rigarski program in je 70odstotkov storitev opravil zaVerigo. "Stečaj tega podjetjaleta 1998 me ni hudo priza-del, saj sem začel pridobiva-ti druge stranke, predvsemorodjarje, kasneje pa semprecej delal tudi za tovarnoverig Bela peč. Nato smo sezačeli usmerjati na toplotnoobdelavo bolj zahtevnih oro-

dij, osvojili smo tudi vakuum-sko tehniko, da lahko obde-lujemo najzahtevnejša orod-ja za plastiko, brizgani intlačni liv. Ker je tovarna Belapeč konec leta 2007 zaprlaproizvodne prostore v indu-strijski coni Veriga, smoimeli letos možnost našeprostore z dobrih tristo po-večati na skoraj 1.100 kva-dratnih metrov. To nam boomogočilo širitev dejavnostina storitve površinske toplo-tne obdelave. Po tej je v Slo-veniji veliko povpraševanja,predvsem v avtomobilski in-dustriji. Tako velika širitev

je tvegana, a če se ne širiš,stagniraš, to pa pripelje dopropada," meni Smole.Njihova glavna dejavnost jedanes toplotna obdelava raz-ličnih izdelkov za široko po-trošnjo. "Največji trend pov-praševanja je trenutno v avto-mobilski in traktorski indus-triji, in sicer po toplotni obde-lavi orodij za izdelavo različ-nih sestavnih delov, pa tudirezervnih delov za krmilnemehanizme tovornih in oseb-nih vozil, predvsem za BMW,skupini VW in PSA. S sled-njimi slovenski trg oskrbuje-ta dve podjetji, za kateri izva-

jamo termično obdelavo. Po-leg tega obdelujemo kovinskesestavne dele za lesno indus-trijo, pa tudi za šport in rekre-acijo, denimo konice na po-hodnih palicah in kline zaplezanje," je strnil.Na območju nekdanje Verigeje danes več kot 40 podjetij."Doslej smo se vsak po svojeborili za preživetje, zdaj paustanavljamo poslovno skup-nost lastnikov Verige. Upam,da bo odslej z občino, ki se jev preteklosti do nas obnašalaprecej mačehovsko, lažje so-delovati, saj bo imela samoenega sogovornika."

Če stagniraš, naposled propadešZaradi manjšanja proizvodnje v Verigi se je Jože Smole leta 1997 odločil stopiti na pot samostojnegapodjetnika. MM Smole je danes podjetje z najširšim spektrom toplotne obdelave orodij, jekel in kovinna Gorenjskem.

Jože Smole ob toplotno obdelanih sestavnih delih za škropilnice

Zapleti z zemljiščiposlovne cone

Lastniki zemljišč predvidene poslovne coneLesce Jug se ne strinjajo z načrti občine.

Radovljica

Odličen pridelek jabolk na ResjuV sadovnjaku Resje v teh dneh zaključujejo z obiranjem le-tošnjega pridelka jabolk. Ocenjujejo, da bo letina izjemna,saj bodo pridelali kar 700 ton jabolk, kar je 300 ton več kotlani. "Vsa jabolka so v integrirani pridelavi, kar pomeni, da jeuporaba herbicidov minimalna oziroma bistveno manjša kotdovoljena," je povedal direktor KGZ Sava Lesce Emil Peter-nel. "Letošnja novost v našem sadovnjaku pa je bio sok iz ja-bolk druge in tretje kakovosti, ki smo jih prej po nizki ceniprodajali v Fructal. Tako kot jabolka, ki jih skoraj tri četrtineprodamo kar na samem dvorišču, bomo tudi sok prodajalina Resju. Tu imamo novo hladilnico z najsodobnejšim pre-biralnim strojem, ki jabolka prebira celo po barvi." M. A.

V teh dneh so v sadovnjaku Resje obrali že okoli tri četrtinevsega sadja. Letos bodo iz jabolk stisnili tudi 10 tisoč litrovbio soka, je povedala vodja sadovnjaka Resje Tatjana Zupan.



Varnost

5

Valerija Keršič

Radovljica - Tekmovanje Fi-refighter combat challengevelja za najtežje tekmovanjeza gasilce. Igor Marijan,predsednik PGD Radovljica,je povedal: "Članek o našemprihodu so objavili v časopi-su Eagle Tribune. Dva našačlana sta nastopila na tek-movanju in se uvrstila v zla-to sredino. Slovenci smoznova presenetili s svojovztrajnostjo in trudom, sajsmo bili daleč najbolj uspeš-ni - uspeh je namreč zaklju-čiti tekmovanje (priti do ci-lja). Dva naša člana sta seuvrstila v zlato sredino. Samsem se ob tem kot predsed-nik PGD Radovljica dogovo-ril za prevzem licence zaSlovenijo in druge dele Ev-

rope. Zato pričakujemo, dabomo že naslednje leto tek-movanje lahko pripravili vSloveniji." V ZDA so Radovljičani odšlikot uradna delegacija, v ka-teri so bili predsednik druš-tva Igor Marijan, tekmoval-ca Anže Habjan in RenatoFlego. V samostojni režiji sose jim pridružili še fotografBranko Habjan, snemalecMihael Tavčar, logistikaVesna Goričan, Maja Kun-šič in Špela Legat. Renato Flego je dosegel 91.mesto in Anže Habjan 75.mesto med 102 tekmovalce-ma v posamezni kategoriji.V rezanju z motorno žagosta bila v tandemu MihaelTavčar in Anže Habjan de-seta med 19 ekipami enegadne.

Radovljiški gasilci tekmovali v Ameriki

Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD)Radovljica so se udeležili najtežjega tekmovanjaoz. preizkusa za gasilce, ki je potekalo v mestuHaverhill, zvezna država Massachusets.

Anže Habjan in Renato Flego na tekmovanju v Ameriki

Foto

: Bra

nko

Hab

jan

Žirovnica

Regijsko preverjanje znanja v prvi pomočiV Žirovnici so se konec septembra na regijskem preverjanjuznanja v prvi pomoči pomerile ekipe prve pomoči in civilnezaščite. Med trinajstimi ekipami je bila tudi ekipa ObčineRadovljica, ki so jo sestavljali Igor Marijan (vodja ekipe), Re-nato Flego, Jaka Habjan, Dejan Praprotnik, Anže Habjan inPetruška Krek. Svoje znanje so pridno obnavljali vse leto intako dosegli drugo mesto ter za las zgrešili uvrstitev nadržavno tekmovanje, ki bo letos v Novem mestu. V. K.

RadovljicaGasilsko tekmovanje za pokal BohinjaČlanice PGD Radovljica so se 5. oktobra udeležile tek-movanja za pokal Bohinja, ki je bilo organizirano podpokroviteljstvom Gasilske zveze Bled-Bohinj in je potekalo vBohinjski Bistrici. Članice Špela Grilc, Cveta Goričan, ŠpelaDolenc Rakovec, Nina Zaplotnik, Manca Pogačnik, ŠpelaLuzar, Petruška Krek, Barbara Markelj, Špela Globočnik inŠpela Udir. Dosegle so odlično tretje mesto. V. K.

Radovljiška ekipa prve pomoči v Žirovnici I Foto: Anže Habjan

Marjana Ahačič

Kako policisti policijske po-staje Radovljica spremljatedogajanje v občini, kako steorganizirani?"Na terenu izvajamo takoimenovane operativne nalo-ge, pri čemer sodelujemo zlokalno skupnostjo in obči-no. Organizirani smo tako,da smo na terenu prisotni 24ur na dan, vse dni v letu.Tako skrbimo za varnost lju-di in premoženja, prepreču-jemo, odkrivamo in preisku-jemo kazniva dejanja, vzdr-žujemo javni red, urejamo innadziramo promet in še kaj."

Kako ocenjujete trenutnostanje na področju varnostiv občini?"Trenutno stanje varnostina območju občine je stabil-no in ugodno. Ta čas beleži-mo povečano število kazni-vih dejanj kraje goriv in de-lovnih strojev na deloviščih,ki jih je na območju občinekar precej, enako beležimotudi povečano število tatvindelov delovnih strojev. Ob-ravnavali smo tudi več kaz-nivih dejanj vlomov v oseb-na vozila na območju Krpi-na in v dolini Draga, kjerparkirajo pohodniki, ki si zaizhodišča svojih pohodov iz-berejo ti dve točki."

V kakšnih primerih v zad-njem času največkrat posre-dujete?"Na področju splošnih za-dev oziroma javnega reda inmiru je stanje na območju

občine prav tako stabilno.Hujših kršitev nismo obra-vnavali. Smo pa v sklopu ob-ravnave družinskega nasiljav letošnjem letu izrekli žešest prepovedi približeva-nja."

Kaj pa prometna varnost?"Na področju prometne var-nosti smo letos obravnavalimanj prometnih nesreč,prav tako pa so obravnavaneprometne nesreče zaznamo-vale blažje poškodbe, saj jebilo manj oseb telesno po-škodovanih."

V Radovljici je po odprtjuavtoceste marsikje začel ve-ljati tudi nov prometni re-žim. Kako so ga, po izkuš-njah policije, sprejeli doma-čini?

"Po naših izkušnjah so pre-bivalci nov prometni režimdobro sprejeli in so se gakljub včasih dnevnim spre-membam že navadili."

Novost v občini so krožišča.Povzročajo nevajenim voz-nikom težave? Katere so naj-pogostejše?"Krožišča, ki s svojo konfi-guracijo omogočajo opti-malno pretočnost prometa,so novost v občini. Nekate-rim voznikom morda respovzročajo težave, čeprav kr-šitev ali prometnih nesreč za-radi tega še nismo obravna-vali. Res pa opažamo, da seposamezniki morda ne znaj-dejo najbolje, saj se v krožiš-če vključujejo napačno, gledena izvoz, prav tako pa pri iz-vozu iz krožišča ne uporab-

ljajo smernikov, kar vsekakorzavira pretočnost prometa."

Posebno pozornost name-njate preventivni dejavnosti:na kakšen način?"Preventivna dejavnost jenaša pomembna aktivnost, kijo štejemo kot naložbo za pri-hodnost. V naše preventivneaktivnosti so vključene pred-vsem šole oziroma predšolskiin osnovnošolski otroci. Obli-ka dela, ki jo najpogostejeuporabljamo, so razna preda-vanja, ki vključujejo praktičneprikaze, svetovanja in tudiokrogle mize. Na nivoju obči-ne je ustanovljeno posveto-valno telo - Sosvet za varnostobčanov, v katerega so vklju-čene vse inštitucije, ki lahkokakorkoli vplivajo na varnostprebivalcev občine. Prav takosodelujemo v Lokalni akcijskiskupini, ki obravnava proble-matiko prepovedanih drog,ter v Svetu za varnost v pro-metu Radovljica."

Kakšne akcije načrtujete vprihodnjih mesecih?"V prihodnje načrtujemo po-ostreno kontrolo voznikovglede vožnje pod vplivom al-kohola - bliža se namreč tudiveseli december - prav tako pabomo posebej poudarili var-nost marginalnih udeležen-cev v prometu, to je pešcev,saj so dnevi vse krajši, a redkokdo uporablja kresničko alidrugo svetilno telo, zaradi če-sar je seveda znatno boljogrožen in lahko hitro pridedo nesreče, celo do takšne znajhujšimi posledicami."

Letos manj nesreč, več pozornosti pešcemVarnostne razmere v občini so dobre, je prepričan Drago Hlastan, komandir policijske postajeRadovljica. Tudi na novi prometni režim so se Radovljičani že navadili.

Drago Hlastan, komandir policijske postaje Radovljica

Valerija Keršič

Radovljica - Tekmovanja seje udeležilo 20 gasilcev,usposobljenih za reševanjeiz vode. Najboljši tekmovalci in eki-pe so dobili medalje in po-kale, vsi udeleženci pa tudipriznanja, ki sta jih podelilapredsednik Gasilske zvezeSlovenije Anton Koren inpoveljnik Gasilske zvezeSlovenije Matjaž Klarič.Tekmovanje je potekalo vnaslednjih tekmovalnih dis-ciplinah: plavanje z ovirami,100 m, posamično; trans-port animatorja, 50 m, posa-

mično; reševanje animator-ja s plavutmi, 100 m, posa-mično; metanje reševalnevrvi, trije - ekipno: reševanjeanimatorja s čolnom na ves-la, 100 m, trije - ekipno.Radovljiški gasilci so doseglinaslednje rezultate: v katego-riji plavanje z ovirami jeSamo Sodja dosegel 1. me-sto, v kategoriji transport ani-matorja 50 m je Anže Hab-jan dosegel 4. mesto in v ka-tegoriji reševanje animatorjas plavutmi 100 m Samo So-dja 3. mesto. Skupno posa-mično je Samo Sodja takodosegel 2. mesto in prineselv PGD Radovljica pokal.

Gasilci uspešni v AnkaranuČlani PGD Radovljica so se 28. septembra vAnkaranu udeležili 2. državnega tekmovanjagasilcev - reševalcev iz vode.

Radovljiški gasilci - reševalci iz vode I Foto: Mihael Tavčar



Krajevne novice

Marjana Ahačič

Lancovo - Pretekli petek jebila pri spomeniku talcemkratka slovesnost ob prazni-ku krajevne skupnosti Lan-covo, na kateri so na spo-minsko obeležje tako kotvsako leto položili venec.Krajevna skupnost je ta dandoločila za svoj praznik vspomin na tragični dogo-dek, ko so leta 1941 Nemcikot povračilo za partizanskipožig nekdanje Remčevežage ustrelili 17 talcev, prvihna Gorenjskem.Krajevna skupnost sodi medživahnejše v občini, ne lezato, ker je blizu centra inker je v zadnjih letih pred-vsem na Lancovem zrasloveč novih stanovanjskih so-sesk. "V roku dveh let nasbo skupaj gotovo tisoč, zatoše toliko bolj potrebujemourejeno infrastrukturo,"pravi predsednik sveta KSGregor Remec in malce hu-domušno doda. "Veseli smovsakega napredka: še preddvema dnevoma se je Ra-dovljica končala v KamniGorici, zdaj pa so končnotudi k nam postavili tablo, kioznačuje Lancovo." Kot pravi, bi si prav na držav-ni cesti skozi vas, mimo po-stajališča, kjer na prevoz všolo vsako jutro čaka za polavtobusa otrok, želeli ostrej-še omejitve, prehod za pešcein razsvetljavo. "Sicer pasmo zadovoljni, da se stvaripočasi premikajo na bolje,"pravi Remec. Projekt, s kate-

rim se krajevna skupnost vzadnjem času najintenzivne-je ukvarja, je večnamenskadvorana na Zgornjem Lan-covem. Letos so v njej obno-vili gostinski lokal in ga pre-dali v uporabo, v prihodnjepa želijo popolnoma preno-viti celotno stavbo. "Vseka-kor si želimo ta projekt, ki sevleče že nekaj let, čim prejzaključiti, da bo objekt lahkospet polno zaživel in bo šebolj uporaben za različne ak-tivnosti in dejavnosti. Trudi-li se bomo pridobiti lokacijoza športno-nogometno igriš-če in jo odkupiti ter pred za-družnim domom ureditiotroško igrišče," je še pove-dal Remec.Zadovoljen je, da so uspešnipri rednih vzdrževalnih de-lih. "Na državno cesto, ki jometer za metrom popravlja-jo že 15 let, seveda nimamo

nobenega vpliva, sami paredno vzdržujemo krajevneceste. Letos smo obnovilizgornji del ceste na Ravniciin uredili odvodnjavanje,prav tako so uredili odvod-njavanje po cesti iz Selc od

Cajhna na Zg. Lipnice. As-faltno igrišče za zadružnimdomom smo osvetlili s štiri-mi reflektorji. Poleg redne-ga vzdrževanja Vodne učnepoti Grabnarica in učne potiPusti grad smo delno sani-rali pot na izviru potoka Lip-

nica, ki ga je prizadela lan-ska vodna ujma. Z občinodobro sodelujemo, veselismo, da ima posluh za teža-ve in potrebe krajevne skup-nosti, seveda pa bi si želeliše hitrejše reševanje težav inzastavljenih nalog, kot je naprimer izgradnja kanalizaci-je in obnova delov vodovo-da." Praznik krajevne skup-nosti so na Lancovem za-ključili s tradicionalnim od-prtim turnirjem v balinanjupri Cajhnu in na baliniščuKokelj. Zmagala je ekipaGRABEN v postavi: ViliPodlogar, Cena Pintar, Ja-nez Šolar, Gregor Remec,druga je bila ekipa Lancovov postavi: Gaber Pesjak,Tone Intihar, Ivan Benedik,tretja pa ekipa Prod, v kateriso bili: Rado Pintar, Ivan Po-gačar, Filip Maurer, MilošKržišnik.

Praznično na LancovemZa praznik krajevne skupnosti Lancovo venec na spominsko obeležje in turnir v balinanju

Marjana Ahačič

Radovljica - Ne vemo več,kaj storiti. Ekološki otok na-sproti našega bloka je zane-marjen, na njem se kopičijovsi mogoči odpadki, predkratkim je iz enega od za-bojnikov teklo olje, čez ulicomed blokom in ekološkimotokom se sprehajajo pod-gane," so ogorčeni prebival-ci bloka na Gorenjski cesti33C v Radovljici. "Zabojnikiza ločeno zbiranje papirja,stekla, plastike in kovine sopostavljeni natančno na-sproti vhoda v poslovni instanovanjski del stavbe invhoda v trgovino z medicin-skimi in sanitarnimi pripo-močki. Taka postavitev niustrezna iz estetskih, sani-tarnih in prometnih razlo-gov. Poleg tega so zelo hitropolni, zato ljudje smeti odla-gajo kar na pločnik. Ob vsa-kem močnejšem vetru sopapir, stiropor in lažja pla-stična embalaža razmetanipo pločniku in cestišču, kar

ovira promet pešcev, kole-sarjev in vozil. Ko so pov-sem polni, smeti ovirajonormalen prehod pešcev, kojih praznijo, se mora voziloustaviti sredi ceste, kar pov-sem zapre pločnik in ovirapromet na sicer dokaj frek-ventni cesti," še dodajajo.Kot je pojasnil direktor Ko-munale Radovljica Drago

Finžgar, tako imenovanezbiralnike ločenih frakcij -ekološke otoke - postavljajona vsakih 500 prebivalcev."Seveda med 83 javnimi lo-kacijami zanje obstajajo tuditakšne, ki nekaterim ne od-govarjajo, a vsem zahtevamje težko ustreči. Pogoj za po-stavitev takšnega zbirališčaje razpolaganje z zemljiš-

čem, lokacija mora biti do-stopna tako občanom kot ti-stim, ki smeti odvažajo. Me-nim pa, da je v večini prime-rov bistveno bolj kot samalokacija problematično dej-stvo, da ljudje pogosto tjaodlagajo odpadke, ki sodijodrugam. Najpogostejši sokosovni odpadki, ali pa na-vadni odpadki, odvrženi vzabojnike za ločeno zbira-nje, zaradi česar moramoves zabojnik izprazniti medobičajne odpadke." Ker količina ločeno zbranihodpadkov, predvsem plasti-ke, stalno narašča, zabojni-ke v zadnjem času pogoste-je praznijo. "Ob ponedelj-kih plastiko, ob sredah ste-klo in papir, ob petkih pona-vadi še enkrat plastiko. Tru-dimo se, a vse ni odvisnosamo od nas," je še dodal inpoudaril, da se mu zdi spre-minjanje lokacije zbirališčsporno tudi zaradi dejstva,ker se ljudje nanjo navadijoin neradi spreminjajo svojenavade.

Ivanka Korošec

Radovljica - Navzoče je po-zdravila direktorica domaSonja Resman, ki je ta pro-jekt ves čas podpirala in siprizadevala za njegovo izpe-ljavo. Novo pridobitev jepredstavil akademski slikarMatej Metlikovič. Ustvaril joje skupaj z oblikovalcem ste-kla Stojanom Višnarjem.Umetnika sicer ustvarjata napovsem različnih likovnihpodročjih, vendar sta v dol-goletnem sodelovanjuuspešno izvedla že mnoge

projekte. Kapela je zasnova-na simetrično, na desni inlevi so po tri slike na barv-nem steklu. Na desni so sli-ke vstavljene pred okno, sko-zi katerega pada svetloba, nalevi so sicer izdelane v istitehniki, vendar brez vira sve-tlobe. Na desni so uprizorje-ni trije angeli kot simboličnabitja božjega sveta, vsak odnjih s svojimi barvnimikompozicijami in risbo po-nazarja eno od skrivnostisvete trojice, hkrati pa tudiskrivnost iz Kristusovegaživljenja. Na levi je barvnispekter simetrično podoben,upodobljeni so motivi iz

evangelija. Tabernakelj je vobliki hostije, na njem sosimboli svete trojice, izviraživljenja, sv. duha in božjeljubezni. Pri predstavitvi jesodeloval tudi arhitekt MatijaMarinko, ki je razložil poteknastajanja sedanje podobekapele z arhitekturne plati.To je bil prvi poskus izdela-ve večslojnega stekla, izde-lan v delavnici mojstra Sto-jana Višnarja. Ponavadi ste-klo narežejo in vstavijo vsvinčene profile, zato je sli-ka prepredena s črnimi lini-jami. Tu pa je šlo za tehniko

taljenja in spajanja več plastiosnovnega materiala pri do-ločenih visokih temperatu-rah, poslikavo s posebnimibarvili ali kovinskimi oksiditer za najrazličnejše posege,ki jih pozna in lahko izvedele mojster. Ne samo barve inlinije na površini, temvečtudi vsi efekti v globini ploš-če tvorijo celostno kompozi-cijo, ki do pravega izraza pri-de ob stiku s svetlobo.Predstavitev je popestril od-lični violončelist MilanHudnik, komorni glasbe-nik, ki večkrat nastopa kotsolist-koncertant z različni-mi slovenskimi orkestri.

Nova vitražna okna v kapeliV domu dr. Janka Benedika so v četrtek, 9. oktobra,javnosti predstavili kapelo, ki je bila sicer odprtain blagoslovljena že konec lanskega leta, z novimivitražnimi okni in tabernakljem pa je zdaj zasijalav novi lepoti.

Umetnik Matej Metlikovič in direktorica doma Sonja Resman pred enim od vitražev

Krajevna skupnost še vedno skrbi za spomenik padlim talcem na Lancovem. I Foto: Kaja Pogačar

Ločeno zbiranje - da, neurejena odlagališča - ne ...

Gregor Remec, predsedniksveta KS Lancovo

Kje je pravo mesto za ekološke otoke?Prebivalce Gorenjske ceste moti neurejen ekološki otok v njihovi bližini. Menijo, da bi bila zanj primernejša druga lokacija.

V šestih naseljih KSLancovo: Lancovo,Ravnica, Brda, Vošče,Sp. Lipnica in Zg. Lipnica živi 863 prebivalcev.

Foto

: Kaj

a Po

gač

ar

Podnart

Praznovali bodo novembraV počastitev rojstnega dne rojaka Josipa viteza PogačnikaKrajevna skupnost Podnart krajevni praznik obeležuje 19.oktobra. Letos so se odločili, da bodo praznovanje združiliz revijo pevskih zborov, ki bo v Podnartu 22. novembra in nakateri bodo v bogatem kulturnem programu v Domu kultu-re nastopili številni pevci, recitatorji in igralci. M. A.

Srednja Dobrava

Spominska slovesnost na pokopališčuKrajevna skupnost Srednja Dobrava bo v sodelovanju s kra-jevno organizacijo Združenja borcev za vrednote NOB inOŠ Staneta Žagarja Lipnica na krajevnem pokopališču pri-pravila spominsko slovesnost ob dnevu mrtvih. Slovesnostv spomin vsem padlim in umrlim talcem in borcem ter osta-lim, ki počivajo na dobravskem pokopališču, se bo začeladanes, v petek, 24. oktobra, ob 16. uri. M. A.


Peter Kolman

Mošnje - Turistično društvoMošnje je društvo, ki deluješele drugo leto, a se lahkopohvali s številnimi aktiv-nostmi in dogodki, ki pove-zujejo krajane in jih spodbu-jajo k druženju in promocijikraja. V dneh od 17. do 19.oktobra so v sodelovanju zostalimi društvi pripraviliprve Mošenjske dneve. Kotpravi predsednik turistične-ga društva Boštjan Luznar,le-ti niso zadnji. "Namen do-godkov in prireditev v sklopu

Mošenjskih dni ni le v tem,da pokažemo obiskovalcem,kaj vse imamo v Mošnjah,ampak da se srečamo in dru-žimo tudi Mošnjani, se boljespoznamo ter skupaj pripra-vimo kak večji dogodek. To-krat je v pripravah sodelova-lo več kot sto ljudi in vsa do-mača društva," je bil zadovo-ljen predsednik.V kulturnem domu so orga-nizatorji pripravili zanimivorazstavo z naslovom Mošenj-ski ustvarjalci, kjer je kar 24domačinov predstavilo, kajvse znajo narediti njihove

spretne roke in kaj vse skrivavasica v svojih ljudeh. Predkrajevnim muzejem, v kate-rem je bogata zbirka, ki pri-kazuje življenje nekoč, so po-tekale delavnice za otroke.Zadnji dan so obeležili 9-let-nico pevskega zbora Talia,predstavila se je mlada glasbe-na skupina Čokoladna bom-ba, za zaključek pa je o resni-cah in zmotah zdravega živ-ljenja predavala Meta Palčič.Mlado in zagnano turističnodruštvo, ki šteje 35 članov inje po svoji zagnanosti in de-lavnosti lahko zgled mno-

gim drugim društvom, imav načrtih še kar nekaj pro-jektov. V teh dneh se o krajuin ljudeh že lahko pozani-mate na novi spletni straniwww.mosnje.com, v teku jetudi hortikulturna ureditevkraja. Po besedah Luznarjaje eden od srednjeročnih ci-ljev sodelovanje pri promo-ciji Rimske vile in samegakraja ter sodelovanje z gra-dom Podvin, ki načrtuje po-večanje kapacitet. Izvirna paje tudi ideja, da bodo v Moš-njah označili domove s hiš-nimi imeni.

Pester konec tedna v MošnjahPrvi Mošenjski dnevi povezali Mošnjane in okoliške prebivalce.


Krajevne novice

7

Ivanka Korošec

Radovljica - Glavna sestraZdravstvenega doma Radov-ljica Darja Anderle je pove-dala, da je bil letošnji zadnjitest hoje v soboto, 11. okto-bra, pred osnovno šolo A. T.Linharta v Radovljici. Udele-žencem testa so brezplačnomerili krvni tlak, sladkor inholesterol. Najstarejši udele-ženec je imel 83, najmlajši13 let. V letošnjem letu jeZD Radovljica organiziraltri teste hoje. Nekateri seudeležijo vseh testov in takolahko vidijo svoj napredek,ki ga dosežejo z redno rekre-acijo ali treningom v vmes-nem času. Vseh treh testov se je udele-žilo 199 ljudi, malce več ježensk kot pa moških. Pov-prečna starost udeležencevje med 40. in 70. letom. Ve-čina dosega povprečne rezul-tate s fitness indeksom med90 in 110. Pri izračunu in-deksa je namreč pomembenčas hoje, utrip srca na cilju,upošteva se tudi starost,spol, telesna višina in teža.Darja Anderle nas je sezna-nila tudi z več zdravstveno-vzgojnimi delavnicami, kipotekajo kontinuirano vZdravstvenem domu Radov-ljica, in so namenjene vsem,ki želijo storiti nekaj več zasvoje zdravje. Vsebine pro-gramov temeljijo na prepre-čevanju kroničnih nenalez-

ljivih bolezni. Poleg testahoje so organizirane še kraj-še delavnice, na katerih seudeleženci v do treh sreča-njih seznanijo z dejavnikitveganja za nastanek kronič-nih nenalezljivih bolezni terzdravim življenjskim slo-gom. V srednje dolgih delav-nicah se udeleženci učijo ozdravi prehrani, telesni de-lavnici, zanimiva pa je tudidelavnica o opustitvi kaje-nja, ki jo vodi Helena Pogač-nik Tancar. "Opustitev kaje-nja ni lahka naloga. Če želi-te postati nekadilec, pa neveste, kako se tega lotiti, pri-dite na tedenska srečanja,kjer vam bodo pomagali in

vas spodbujali do vašega ci-lja. Organizacija CINDI Slo-venija iz ljubljanskegaZdravstvenega doma se jeodločila za zanimiv pristop kopustitvi kajenja: kadilci, kiso se pridružili akciji in sose za štiri tedne odpovedalicigareti, so kandidirali zabrezplačni dvodnevni do-pust na slovenski obali. En-krat na leto akcija velja zavse kadilce v Sloveniji," jepovedala Darja Anderle. Mo-nika Koblar in Tamara Zorepa vodita šolo hujšanja. "VZD Radovljica že sedmo letopoteka skupinsko hujšanje vobliki delavnic, imenovanihŠola zdravega hujšanja. Sku-

pina v povprečju šteje 15udeležencev, delavnica papoteka v obliki tedenskihsrečanj (4 mesece), na kate-rih se izvajajo učne ure opravilnem prehranjevanju,pomenu rednega gibanja inostale vsebine, ki pripomo-rejo k zdravem hujšanju. Nasrečanjih se udeleženci spo-znavajo, pogovarjajo, tehta-jo, spodbujajo, sproščajo.Uspehi delavnice niso le iz-gubljeni kilogrami, temvečosvojitev zdravega in urav-noteženega prehranjevanja,srečevanje zadovoljnih ude-ležencev, ki se veliko več gib-ljejo in so posledično boljzdravi."

Hoja za bolj zdravo življenjeSkoraj dvesto udeležencev testov hoje. Najstarejši 83, najmlajši pa 13 let.

Anketa

Julijana Jensterle, upokojenka, Zgoša: "Velikokrat pridem na test hoje. Z osebnimi rezultati sem zadovoljna, še bolj pa na splošno s to akcijo. Lepo je, da imamo možnost preveritisvojo fizično kondicijo."

Na delavnici so bili najštevilčnejši otroci. Na razstavi se je predstavilo 24 domačih ustvarjalcev.

Udeležencem testa hoje so brezplačno merili krvni sladkor, tlak in holesterol.

Vidovič Terezija, 44, natakarica, Novak Marina,42, kuharica: "Obe sva bili že večkrat na testu.Zelo nama je všeč. Ves čas sva hodili skupaj.Morda bi lahko katera od naju bolj pospešila,vendar sva iz solidarnosti dosegli cilj skupaj."

Klara Senica, 48, pedagoginja, Radovljica: "Že četrto leto se udeležujem testov hoje. V primerjavi s prejšnjimi leti mi je šlo boljše,saj redno vzdržujem kondicijo. Bilo pa je mnogo bolje hoditi na gozdni učni poti."

Boris Čebulj, 78, upokojenec, Radovljica: "Tusem drugič. Če primerjam rezultate, imam sedajveč sladkorja v krvi, vendar to ni nič hudega - dosmrti bom gotovo živel. Akcija je zelo pozitivnain dobrodošla; človeku da misliti in precej pomaga za naslednjih 20 let življenja!" I. K.



Mnenja

Župan je odločil -prav!Toplo mi je bilo pri srcu, kosem pred kratkim zvedela, daje župan Janko S. Stušekodobril koncesijo Majdi Do-bravec, dr. dent. med. Konce-sija je namreč pogoj, da bo všolski zobni ambulanti, ki jena šoli A. T. Linharta, ostalastrokovno dobra zobozdrav-nica, ki ima veselje do dela zotroki. Delo z otroki je na-mreč bistveno bolj zahtevno,naporno, odgovorno, vzgojnoin seveda slabše nagrajenokot delo z odraslimi pacienti,kar se kaže v mali zainteresi-ranosti zobozdravnikov za todelo. S to zobozdravnico pasem prepričana, da se bo na-daljevalo ne samo kurativno,ampak predvsem preventivnozobozdravstveno varstvootrok, ki je vpeljano in se se-daj izvaja. Župan pa bo lah-ko ponosen na svojo odločitev,

ki je pripomogla, da bo na-smeh njegovih malih občanovzdrav in lep!

dr. Alenka Mencinger,

spec. pedontologinja

J. S. Stušek predvolilno izrabil Občino Občina je 11. septembra 2008sporočila, da je župan podpi-sal predpogodbo o sodelova-nju s podjetjem Remand ogradnji varovanih stanovanjv Predtrgu. Zapisali so: "...da je gradnjo sprva načrtovalNepremičninski sklad RS, kipa je zaradi težav s pridobit-vijo zemljišča od te naložbeodstopil". Investitor naj bi setudi zavezal, da bo večinastanovanj najemnih.Informacija je nezadovoljiva,zavajajoča in po mojem mne-nju s strani občine izrabljenav Stuškovo predvolilno kam-panjo. Šele članek Dnevnik,24. septembra 2008, "Oskrbo-vana stanovanja bo gradil za-sebnik", podnapis: "Najemni-na bo tako precej višja, kot čebi gradil nepremičninskisklad na občinski zemlji",vsaj malo razjasnjuje dejan-

sko stanje. Članek med dru-gim navaja "... da se občina sskladom ni uspela dogovoritio primerni ceni za nakup ne-kdaj že občinske zemlje insklad je zemljišče prodal najavni dražbi, cena pa bi bilaza občino previsoka in posel jedobil zasebnik. Občina nimapredvidenih drugih zemljiščza gradnjo varovanih stano-vanj. Zasebna gradnja bo po-sledično dražja, s tem pa tudinajemnine".Kolikor sem sledila preteklostanovanjsko politiko, je bilavseskozi ozko podrejena pod-jetju Alpdom, s katerim imaobčina podpisano pogodbo oupravljanju občinskih stano-vanj. Iz gradiva prejšnjihmandatov sem prebrala, daza občino ni gospodarno(?!)graditi neprofitna in socialnastanovanja.Nekaj takšnih stanovanj jeobčina pridobila na način, daje Alpdomu prodala starejšastanovanja, ta jih je posodobilin prodajal na trgu. Nekaj odteh je občina ali odkupila na-zaj ali s kupnino pobotalastroške upravljanja s stanova-nji, kar je vprašljivo.Dosedanja praksa gradnjestanovanj v Radovljici je bilazgolj in le tržno naravnana,kar je privedlo da pomanjka-nja socialnih stanovanj. Zad-nji primer "predvolilne grad-

nje s predpogodbo" varovanihstanovanj v Predtrgu pa na-kazuje, da se praksa ne spre-minja navkljub nedavno spre-jeti občinski stanovanjskistrategiji, kar je bila pobudasvetnika Liste modrega sožitjae-KOLO.Ko sem podatke o Predtrgunedavno preverjala pri direk-torju občinske uprave, mi jedal vedeti, kot da " ...bi serada šla politiko, a da tegavsega ne razumem". O šekako dobro razumemo občan-ke in občani! Pred vsakimivolitvami Stušek podpisujerazna pisma o nameri (fakul-teta, kare H, ...), kar mu ser-vilna občinska uprava morapripraviti, sicer bi ona ne ra-zumela politike in bi jo od-pihnilo z dobro plačanihuradniških službic.

To je moje mnenje,

Marina T. Ravnik,

Radovljica

Pobuda za novo občino Lipniška dolinaPobuda za novo občino je po-stala realnost. Prebivalci Lip-niške doline se bodo lahko od-

ločili, če se strinjajo, da na po-dročju njihove doline nastanenova občina. Občina pa je vsrcih in glavah ljudi in naj-važnejši kriterij za nastanekobčine je občutek pripadnostineki lokalni skupnosti. Potemsledijo drugi kriteriji: številoprebivalcev, infrastruktura,druge institucije, finance ...Prebivalci Lipniške doline sebodo zato v prvi vrsti odločali,če spadajo skupaj. Da so obči-no sposobni organizirati invanjo prinesti nove ideje, novovrenje, nov razvoj, o tem nedvomim, zato bom vesel, čebodo zmagali tisti, ki so zanovo občino. Tudi če izvza-mem osebno navezanost nato dolino in si želim, da biuspela kot samostojna občina,sem zagovornik manjših ob-čin. Zakaj:

1. Manjša občina je bolj pre-gledna. V njej je igra "podmizo" veliko težja, kajti vsestvari so manjše in zato boljpregledne.

2. Manjša občina je bolj de-mokratična. Na volitve župa-na in občinskega sveta velikotežje vplivajo razni lobiji, me-diji in politične stranke, kajtiprebivalci se med seboj pozna-jo in vedo, kdo je sposoben zakakšno funkcijo.

3. Manjša lokalna skupnost vpovezavi z večjo je vedno v po-

drejenem položaju in zato,tudi v demokratičnem siste-mu, vedno izgublja. V občin-skih organih je po pravilumanj predstavnikov, ki bi za-govarjali njene interese.

4. Majhne občine v Slovenijiso se skoraj brez izjeme izka-zale za uspešne.

Lipniška dolina izpolnjuje vsekriterije za samostojno občinoin zato imajo prebivalci, če sebodo zanjo odločili, tudiustavno pravico, da jo dobijo.Upam, da bomo čez dobri dveleti nazdravili novi občiniLipniška dolina.

Avgust Mencinger,

občinski svetnik N.Si

V rubriki Mnenja bomo objavljali pisma, ki ne bododaljša od 2.500 znakov (spresledki).

Uredništvo

Mnenja

Planina pod Golico 714270 Jesenice

Urejanje in čiščenjeprostorov in okolice

Previdnosti ni nikoli preveč, saj že kapljicastrupenih, nevarnih snovi uniči tisoče litrovpitne vode. In zaradi potrebne previdnostizbiramo nevarne odpadke.

Nevarni odpadki sicer predstavljajo le majhendelež (4 - 5-odstoten) v celotni količini gospo-dinjskih odpadkov. Vendar pa so nevarni že posamem nastanku, posebno če so nepravilno od-loženi. Da bi zbrali čim več nevarnih odpadkov izgospodinjstev, smo zbirni center Radovljicaopremili tudi z zabojnikom za ločeno zbiranje ne-varnih in posebnih odpadkov iz gospodinjstev.

Nevarni odpadki iz gospodinjstev so vse sno-vi, ki imajo vsaj eno od lastnosti: so strupeni,škodljivi zdravju, jedki, dražljivi, vnetljivi, oksi-dativni, eksplozivni ali nevarni za okolje.Pojavljajo se v vsakem domu, saj skoraj vsiuporabljamo čistila, barve, lake, kite, razpršila,kozmetiko, belila, zdravila, baterijske vložke,kemikalije, škropiva, strupe, olja ...

V posameznem gospodinjstvu se jih sicer nenabere veliko, ko pa njihovo porabo, shranje-vanje in odlaganje iz vseh slovenskih domovseštejemo, postanejo velik problem. Z njiho-vim nepravilnim odlaganjem v zabojnike za ko-munalne odpadke, z zlivanjem v odtoke alipuščanjem na neurejenih odlagališčih ogroža-mo zdravje in varnost ljudi, živali ter svoj živ-ljenjski prostor.

Da bi zbrali čim več nevarnih odpadkov iz go-spodinjstev, smo zbirni center Radovljica opre-mili tudi z zabojnikom za ločeno zbiranje nevar-nih in posebnih odpadkov iz gospodinjstev.

KATERIH snovi NE SMEMO oddajati V PO-SODE ZA ODPADKE, temveč jih hranimodoma, na varnem mestu, do odvoza na zbir-ni center Radovljica?- akumulatorjev, antifriza,- bencina, baterij, barv, belil, barv in embalaže

iz tiskalnikov- čistil,- dezinfekcijskih sredstev,- gnojil,- herbicidov, hidravličnih olj,- jedilnih olj,- kislin, kozmetike,- lakov, lužil, lepil,- mineralnih olj, maziv,- oljnih filtrov, pomivalnih sredstev,- petroleja, pesticidov,- razredčil,

- strupenih pripravkov za zatiranje škodljivcev, spray doz, starih olj in goriv,

- škropiv,- topil,- zdravil, zračnih filtrov,- žarnic.

LOKACIJE ZBIRANJA:

Zbirni center Radovljica - vsak dan

NAČIN prevzema:

- shranjujemo jih zunaj dosega otrok in živali- nikoli jih ne sežigamo doma- odpadek naj bo po možnosti v originalni

embalaži - tekoči odpadki naj bodo zaprti- z nevarnimi odpadki naj rokuje polnoletna

oseba - različnih odpadkov ne združujte v večje

embalaže, ker lahko povzročite kemično reakcijo, poleg tega pa je uničevanje mešanic dražje

- embalaža, v kateri boste nosili in vozili nevarne odpadke, mora omogočati varen prenos

- prevzem gospodinjskih nevarnih odpadkov je BREZPLAČEN

Pred vsakim nakupom takih snovi dobro premis-limo, kaj in koliko jih sploh potrebujemo

KOMU je oddaja namenjena?- izključno gospodinjstvom- podjetja naj se obrnejo neposredno na KEMIS,

d. o. o., Radomlje

V letu 2008 ste do konca septembra tako naZbirnem centru Radovljica oddali:

- 138 kg izrabljenih baterij in akumulatorjev bi onesnažilo zemljo s kadmijem in drugimi težkimi kovinami, solna kislina bi prodrla v podtalnico

- 815 kg pesticidov in drugih kemikalij bi vplivalo na rastline, zemljo, žuželke in podtalnico

- 5206 kg odpadnih barv in čistil bi škodovalo zemlji in vodi

- 1572 kg odpadnih olj bi lahko onesnažilo naše vodne vire

- 121 kg zdravil bi se spremenilo v nevarne strupe

- 1866 kg embalaže, ki je vsebovala nevarne snovi.

Vse te nevarne snovi, skupaj z onesnaženo em-balažo, smo odstranili na varen način. Na Zbir-nem centru Radovljica jih shranjujemo in sprav-ljamo v posebne posode. Podjetje Kemis, d. o.o., jih odvaža in uničuje na okolju prijazen način.

ŠE NASVET!

Česar danes ne kupite, vam jutri ne bo treba prinesti na zbirni center.

Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev

Zbirni center Radovljica je odprt:- ponedeljek, torek, četrtek in

petek od 8. do 14. ure,- sreda od 8. do 18. ure,- sobota od 8. do 12. ure.

Dežurni vodovodni monter GSM: 031/210-023.

Pokopališko -pogrebna služba GSM: 041/655-987.

Zabojnik za ločeno zbiranje nevarnih in posebnih odpadkov iz gospodinjstev

KOMUNALA RADOVLJICA, d.o.o.Ljubljanska cesta 27, 4240 RADOVLJICA

tel.: 04/537 01 11, fax: 04/537 01 12www.komunala-radovljica.si



Mladi

9

Ana Hartman

Radovljica - Mednarodniprojekt, osredotočen na ča-robna vodna bitja, je OŠ A.T. Linharta in ljudsko šoloDöbriach povezal aprila.Lanski 4.b iz Radovljice seje na izlet v Döbriach, manj-ši kraj blizu Milštatskega je-zera na Koroškem, in ogledhiše pripovedk Sagamundoodpravil junija, v sredo, 15.oktobra, pa so 23 avstrijskihučencev v spremstvu učite-ljev gostili na OŠ A. T. Lin-harta. "Z našimi učenci iz4.c in 5.b so se pomerili vštafetnih igrah, nogometu,pripravili smo plesno delav-nico, odpravili so se okoliBlejskega jezera," je poveda-la koordinatorica projektaMaja Tolo. Druženje so za-ključili s kulturnim progra-mom, ki so ga učenci obehšol obogatili z glasbo, pet-jem, plesom, čarovniškimitriki in pripovedko o čarob-nih vodnih bitjih, na ogledpa je bila tudi mednarodnarazstava otroških likovnihdel na to temo.Po besedah Petra Unterkof-lerja, ravnatelja ljudske šoleDöbriach, so bili njihoviučenci pred izletom v Ra-dovljico zelo vznemirjeni:"V mednarodnih izmenja-vah uživajo, zato bi s pro-jektom radi nadaljevali."

Tega si, tako Maja Tolo, že-lijo tudi v Radovljici: "Pro-jekt se sicer zaključuje ko-nec oktobra. Sredstev ni večna voljo, a upam, da bomovseeno uspeli 4.c peljati naizlet v Döbriach in ogledSagamunda. Stroške bomoskušali pokriti z zbiranjemstarega papirja, zbrati gamoramo vsaj štiri tone."Četrtošolci seveda upajo, dajim bo to uspelo in da bodovrstnikom na Koroškemlahko vrnili obisk. "Dobro

smo se ujeli, bili so prijaz-ni. Ker sta dva od njih zna-la govorit po hrvaško in srb-sko, smo se lahko tudi malopogovarjali," sta povedalačetrtošolca Gašper Jalen inNejc Primc. Takšno sodelo-vanje je za otroke zelo ko-ristno, je poudarila MajaTolo: "Spoznavajo drugekulture in lažje sprejemajodrugačnost. Srečajo se s tu-jim jezikom, naši učenci sose, denimo, naučili dve pes-mi v nemščini."

Pobudo za projekt Čarobnavodna bitja so sicer dali naavstrijski šoli. "Koroška imanamreč ogromno jezer. Vsklopu projekta smo se po-svetili različnim vodnim bit-jem, kot so povodni možje,škrati, velikani, jezerne vile.Na naši šoli smo se pogo-varjali tudi o bohinjskempovodnem možu in spozna-li različne slovenske pripo-vedke, povezane s čarobni-mi vodnimi bitji," je še do-dala Maja Tolo.

Gostili koroške učenceNa OŠ A. T. Linharta so sredi oktobra gostili učence iz Avstrije, s katerimi sodelujejo v mednarodnemprojektu Čarobna vodna bitja.

Veliko pozornosti so pritegnili čarovniški triki, ki jih je izvajala četrtošolka Tina Meze.

Marjana Ahačič

Radovljica - "Vsak dojenčekzna počiti balon. Čarovnikpa ga zna preluknjati, ne dabi počil. Kako to? - Vsak ba-lon ima svetlejše in temnej-še lise. Tam, kjer so lisetemnejše, je balon najdebe-lejši. Če v sredino lise pazlji-vo pritisnemo z naostrenoin lahko tudi naoljeno koni-co, bo prebodla balon. Ba-lon v prvem poskusu pona-vadi poči. Če boš vztrajen inboš poskus večkrat ponovil,boš postal čarovnik tudi ti."Kako? Enostavno. In za fizi-ko gre! Poskus na svojispletni strani fizik.si poka-žejo trije profesorji fizike:Radovljičana Luka Bole, kiuči na osnovni šoli A. T.Linharta, in Jaka Banko, kipoučuje na OŠ Gorje, ter Da-libor Šolar iz Lipnice, učiteljna Srednji šoli na Jesenicah.Lani so prvič sodelovali na mednarodnem festivaluznanosti v Ljubljani. Takratso tri dni predstavljali fizi-

kalne poskuse, ki jih sicerne vidimo prav pogosto, kiso nekaj novega celo zamnoge učitelje. Odziv je bilodličen, in je zrasla ideja, dajih posnamejo in predstavi-jo na spletu.Zdaj je na portalu fizik.siobjavljenih že 60 posnetkovposkusov. "Nekateri med

njimi so preprosti in lahkoponovljivi, drugi zahtevajoveč priprav. Vse pa sprem-ljajo podrobni opisi, zato sokoristen vir idej in odličenučni pripomoček - tako zaučitelje kot tudi za učencein njihove starše. Da je fizika pravzaprav zelozanimiva veda, priča tudi iz-

jemen odziv tako na festiva-lu znanosti, kjer so se to je-sen že drugič predstavili,kot tudi na Sončkovem po-poldnevu zadnji počitniškikonec tedna v Radovljici,kjer so njihove poskusespremljale in sodelovale šte-vilne male glave. "V naših šolah žal še vednoprevladuje miselnost, da fi-zike v življenju ne potre-buješ. Da je to nekaj zelozapletenega, česar povpre-čen človek enostavno nemore razumeti. In potemse zgodi, da izpademostrašno nerazgledani, če nevemo, kdo sta bila Picassoin Shakespeare, če nevemo, o čem govori drugiNewtonov zakon, ..., je pato "pač fizika" ..." A je fizika ena od temeljnihved, s katero se vsi srečuje-mo v vsakdanjem življenju.V šolah jo začnejo učititako, da merijo dolžine inčas, a Luka Bole pravi, daštevilni učenci pogosto žepri tem čisto odpovedo, takoso jih starejši bratje in se-stre, pa tudi starši, prestraši-li pred fiziko. "A ko vidimo,kako se pri naših poskusihdrenjajo gruče radovednihotrok, ki kar nočejo stran,vemo, da bi se ta sloves dalospremeniti in za fiziko nav-dušiti marsikoga, ki se jezdaj še boji."

Čudoviti svet fizikeNe veste, kdo sta bila Picasso in Shakespeare? - Sramota. Ne veste, o čem govori drugi Newtonov zakon? - Oh, fizika ...

Letos je profesorje fizike na Festivalu znanosti pozdravil tudidr. Dušan Petrač.

Anita Pristov

Dijaki 3. a TT (KatarinaBrence, Saša Frelih, SašoAvsenik) so se že od druge-ga tedna v septembru pri-pravljali na tekmovanje izturizma. Imeli so predpisa-ne teme, na katere so se pri-pravljali doma, v šoli pa soutrjevali znanje z mentoricoMarjano Kralj. Naloge sobile zahtevne, na podlagi fo-tografij iz Slovenije in ostaleEvrope so morali prepoznatikraje, značilnosti in zname-nitosti. Prepoznati so mora-li tipične slovenske jedi inpoznati turistično ponudbogostiteljev iz Moravskih To-plic. Bili so uspešni, saj soosvojili bronasto priznanje.Prav tako je tekmovala ekipaiz strežbe. V njej so bili dija-ki 4. a GT Ana Kuhar, ŽigaPovšnar in Anel Mešinović.Vodil jih je mentor BorisLindič. Njihova naloga je bilasestaviti svečani meni s štiri-mi hodi, oblikovati meni kar-tico in priporočiti menijuustrezna vina, seveda pa somorali glavno jed postreči nanavadni način strežbe. Dijakiso dosegli priznanje in srebr-no plaketo. Dijaki 4. a GT (Bojan Čer-nelč, Matic Kleindienst inNina Lušina) pa so se preiz-kusili v kuharstvu. Njihovamentorica je bila Marija Arh

Ivanšek. Pred tekmovanjemso izžrebali naslednje sesta-vine: piščančji file, rdečo pa-priko, parmezan, široke re-zance in smetano za stepa-nje. Odločili so se, da iz tehživil pripravijo glavno jed:piščančji file, nadevan s su-himi slivami v ananasoviomaki, gratinirane rezance spapriko in parmezanom ter

butarice iz korenja. Nina jenapisala recepturo z natanč-nimi količinami potrebnihživil in kratek postopek pri-prave za štiri penzionskeporcije glavne jedi, Bojan inMatic pa sta naštete jedi pri-pravila v eni uri in desetihminutah. Dijaki so bili zelouspešni, saj so dosegli pri-znanje in bronasto plaketo.Doživeli so izkušnjo večjegajavnega nastopanja na tek-movanju in dobili spodbudoza nove izzive.

Uspešni na gostinsko-turističnem zboru

Od 6. do 8. oktobra je v Moravskih Toplicahpotekal Gostinsko-turistični zbor, kjer so razstavljali svoje izdelke gostinski in turističnidelavci iz vse Slovenije. Med tekmovalci so bile tudi tri ekipe Srednje gostinske in turističnešole Radovljica.

Dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica so se v začetku meseca zelo uspešno predstavili na Gostinsko-turističnem zboru v Moravskih toplicah.

Odločili so se, da izteh živil pripravijoglavno jed: piščančjifile, nadevan s suhimislivami v ananasoviomaki, gratinirane rezance s papriko inparmezanom ter butarice iz korenja.



Kultura

Igor Kavčič

V Galeriji Šivčeva hiša vsakoleto enega od mesečnih raz-stavnih terminov namenijoStripu. Oktobra letos so takov goste povabili avtorja stri-pov Andreja Štularja, ki paje vse več kot to. Širokostnjegovega umetniškega iz-ražanja nas vodi na različnapodročja vizualne umetno-sti, od risbe, slike, instalaci-je do filma, videa ..., ena iz-med Štularjevih pomemb-nejših dejavnosti pa je tudidelo v Lutkovnem gledališčuNebo, kjer se pojavlja tako vvlogi soavtorja besedil, sce-nografa in animatorja. Štu-lar je multimedijski ustvar-jalec, ki spaja različne likov-ne in vizualne medije, na tanačin premešča njihove po-mene in vzpostavlja novevsebine. Kot je zapisala dr.Tanja Mastnak, Štular v slo-venski, vedno pogosteje patudi v mednarodni prostor

vnaša tako potrebno in takoredko prisotno uporniškodržo. Ob njegovih delih za-čutimo strast in predanost,ki mu omogoča, da objektein ideje, ki mu pridejo napot, spontano reinterpretirav samosvoj izrazni jezik.Včasih igriv, včasih mračen,spet drugič družbenokriti-čen ali pa povsem v svojemintimnem svetu ... Tak nastudi vodi skozi tokratno raz-stavo v Šivčevi hiši.Kljub naslovu razstave Ome-jeno, po Andrejevih besedahga enkrat omejuje slog, dru-gič format, ga tokrat spetspoznavamo kot neomeje-nega kreativca. V prvemprostoru je razstavil fotogra-fije, nekakšne abstraktnepokrajine, ki jim je računal-niško "dolepil" grafične ele-mente iz starih knjig. "Foto-grafije so povezane z grafič-nimi dodatki, lahko le v li-kovnem smislu, lahko patudi pomensko," razmišlja

Štular in razlaga: "Preperelovodno cev na fotografiji do-polnjuje grafika iz stareknjige, kako rešujemo utop-ljenca iz vode, poteza obrazav kovinski strukturi na foto-grafiji me je spodbudila, datudi sam narišem obraz." Vnadaljevanju galerije sepredstavlja z imaginarnimstripom z naslovom Kom-post. Posamezni listi stripaso razstavljeni obešeni navrvi, kot sušeče se perilo, sozbrani tudi v knjižici, ki jehkrati tudi neke vrste kata-log k temu delu razstave.Sredi prostora nas zasteklje-ni presenetijo leseni ostruž-ki. Preberemo, da so toostanki pri izdelavi lutkeOstržka. Ostržkovi ostružkitorej. Na desni se razprosti-ra petnajst slik, podobno kotprej omenjeni kolaži foto-grafije, risbe in grafike. Greza dela, ki jih je Štular letosspomladi pripravil za kata-log v okviru dela ljubljanske-

ga Grafičnega bienala, ki jebil posvečen stripu. Navezo-val se je na pesem SrečkaKosovela Evropa umira in odprve do zadnje slike pesnikusledil tudi v simbolnemsmislu. Od radikalnega pre-haja v lirično. V zadnjem delu Šivčeve hišenaletimo na Štularjeve in-stalacije. Ob v preteklosti žepredstavljenih ptičjih klet-kah, ki so polne že uporab-ljenih predmetov, tako dobi-vajo novo pomensko vsebi-no, osrednje mesto v prosto-ru pripada instalaciji z na-slovom Polemike o Saturnu.Pod ozvezdje, spet ga sestav-ljajo najdeni predmeti, ki serazprostira po steni, je po-stavil tri figure, zvezdogle-da, katerega glava-žleb gledav večerno nebo, figuro sate-lita, katerega glava je v bis-tvu enostavna svetilka, inmalega možiclja za našimhrbtom, ki ga zvezde ne za-nimajo preveč. Kozmično.

Omejena neomejenostV Šivčevi hiši je še na ogled razstava del Andreja Štularja. Omejeno? Ah, to pa ne. Včasih igriv, včasih mračen, spet drugič družbenokritičen ali pa povsem v svojem intimnem svetu ... Tak nas tudivodi skozi tokratno razstavo v Šivčevi hiši.

Kratke novice

Radovljica

Stripburgerjeva strip delavnicaV Galeriji Šivčeva hiša je v petek, 3., in v soboto, 4. oktobra,potekala brezplačna Stripburgerjeva strip delavnica. Vodilodelavnice je bilo: Od zgodovine stripa in jam sessiona do lastnega stripa v dveh dneh. Delavnico sta vodila stripovska avtorja Matej Kocjan - Koco in Andrej Štular. Podobno delavnico sta v Šivčevi hiši izvedla že pred dvema letoma in zanimivo, da je bilo na tokratni delavnici kar nekaj takratnih udeležencev, ki so v tem času v pripravi stripov zelo napredovali. Glede na zanimanje bomo delavnico v okviru Galerije Šivčeva hiša v prihodnjih letihzagotovo še ponovili. K. P.

Kropa

Predavanje o meteoritih V nedeljo, 19. oktobra, je bil še zadnji dan, ko si je bilo mogoče v Kovaškem muzeju v Kropi ogledati gostujočorazstavo Meteorit iz Avč v dolini Soče 1908-2008, katereodprtje je bilo 5. septembra. Že ob njeni otvoritvi je bilonajavljeno tudi predavanje geologa, dr. Mihe Jerška, kusto-sa na področju mineralogije v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Predavanje z naslovom "Meteoriti - obiskovalciiz vesolja", je vzbudilo zanimanje leške in lipniške osnovnešole, zato je dr. Jeršek v soboto, 4. oktobra, predaval kardvakrat. Prvega predavanja so se udeležili učenci izbirnegapredmeta Sonce, Luna, Zemlja iz osnovnih šol F. S. Finž-garja Lesce in Staneta Žagarja Lipnica. Uro kasneje je bilopredavanje za ostale zainteresirane. Po predavanju, v katerem so poslušalci izvedeli marsikaj zanimivega o meteoritih oziroma izpodnebnikih, so si vsi skupaj ogledališe razstavo, na kateri so se seznanili z meteoritom, ki jepred sto leti padel v Avče in je do danes edini najdeni meteorit na območju Slovenije, hrani pa ga Prirodoslovnimuzej na Dunaju. Kaja Beton

POGREBNE STORITVE NOVAKAnton Novak, s. p., Hraše 19, Lesce

✽ prevozi in ureditev pokojnikov ter pokop z žalnim sprevodom ✽ ureditev vseh potrebnih

dokumentov ✽ velika izbira krst in žar ✽ organizacija in izvedba pogrebnih

ceremonialov na pokopališčih v občinah Bohinj, Bled, Gorje in Radovljica

DDEEŽŽUURRNNAASSLLUUŽŽBBAA::

0044//5533 3333 441122004411//665555 998877004400//888877 111122

Andrej Štular sredi Polemik o saturnu

Radovljica

Novembra bo v Linhartovi dvorani predpremieraberlinske uspešnice V Linhartovi dvorani Radovljica bo 10. novembra slovenskapredpremiera nove monokomedije s pomenljivim naslovomLaži, ampak pošteno, v kateri bo Borut Veselko občinstvopopeljal v magični svet mimike laganja in izdajateljsketelesne govorice ter predstavil najnovejša znanstvena od-kritja na področju izmišljenih realnosti. Izobraževalna pred-stava za krepitev smejalnih mišic v režiji avtorja Karstna Kai-eta, vrhunskega nemškega igralca in stand-up komika, jenastala v produkciji KUD Kreker. M. A.

Radovljica

Glasbeni abonma Potem ko je v nedeljo Lin-hartovo dvorano napolnilaciganska glasba skupineLanga, se bo glasbeni abon-ma v Linhartovi dvorani na-daljeval še z dvema koncer-toma: 3. novembra bo tako vRadovljici nastopila skupinaAritmija, dva tedna za tem,17. novembra, pa popularnaKatalena. M.A.



Kultura

11

Knjižnica Antona Tomaža LinhartaKNJIŽNICA RADOVLJICA

3. NOVEMBRA OB 19.00: KLEPETALNICA ZA STARŠE

Predstavniki LAS Radovljica v sodelovanju s Knjižnico A. T. LinhartaRadovljica vabijo starše na srečanje z naslovom "Zloraba prepovedanihdrog". Z vami bodo kriminalisti Sektorja kriminalistične policije iz Poli-cijske uprave Kranj in strokovna sodelavka LAS Radovljica.

OD 3. DO 16. NOVEMBRA ŠKRATOVE ČAROVNIJE

Razstava izdelkov varovancev Varstveno delovnega centra Škrat z Jesenic.

4. NOVEMBRA OB 19.30: KITAJSKA JE RES CARSKA!

Na potovanje po deželi nasprotij, kjer popotnika navdušujejo bogatepalače in templji, hkrati pa mora sočustvovati z ljudmi, ki živijo v raz-padajočih domovih, nas bo popeljal Štefan Rehar.

11. NOVEMBRA OB 19.30: RACE

Izmed rac najbolj poznamo mlakarico, v Evropi pa živi še mnogo ra-zličnih vrst. Marsikatera izmed njih na selitvi zaide tudi v naše kraje.O pestrosti te skupine, kje in kdaj jih lahko opazujemo ter kako jih na-jlažje prepoznamo, bo predaval Blaž Blažič, ki se bo dotaknil tudi tu-jerodnih vrst rac, ki jih je v naše kraje zanesel človek.

18. NOVEMBRA OB 10.30: ZRCALA KOMUNIZMA

V sodelovanju z Založbo Modrijan smo pripravili predstavitev knjige"Zrcala komunizma" novinarja in sociologa dr. Bernarda Nežmaha. Zavtorjem se bo pogovarjal Jože Dežman.

20. NOVEMBRA OB 10.30: POGOVOR O KNJIGAH

Vsak tretji četrtek se srečujemo in pogovarjamo o zanimivih novih inmalo manj novih knjigah, tokrat o knjigi "Pomlad in drugi letni časi",ki jo je napisal letošnji Nobelov nagrajenec Jean-Marie Gustav LeClezio. Vabljeni!

OD 20. DO 30. NOVEMBRADAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC (20. NOVEMBER)

Ob letošnjem Dnevu slovenskih splošnih knjižnic smo pripravili razs-tavo knjig, v katerih je kraj dogajanja tudi knjižnica. Na ogled so tudi

risbe na temo knjižnice, ki so jih ustvarili otroci v okviru projektaCHIMER.

25. NOVEMBRA OB 19.30:Z UMETNIŠKO BESEDO PROTI VOJNI

Literarno-glasbeni večer s pesmimi, tudi uglasbenimi, in odlomki izproznih del slovenskih književnikov, posvečen 90. obletnici koncaprve svetovne vojne, bo pripravila Marjeta Žebovec.

OTROŠKE PRIREDITVE

6. NOVEMBRA OB 17. URI:MUCA COPATARICA (Ela Peroci)

Lutkovna predstava za otroke, stare vsaj 3 leta. Gostuje Lutkovnogledališče Labirint.

13. NOVEMBRA OB 17. URI:MUZEJ NA OBISKU

Ustvarjalno delavnico za otroke, stare vsaj 4 leta, z naslovom "Vrnitevv kameno dobo" bodo pripravili strokovni delavci Gorenjskega muzeja Kranj.

19. NOVEMBRA OB 18. URI:TOPLI POTOK

Prireditev za otroke, stare vsaj 3 leta. Pravljico, pripovedovano z wal-dorfskimi lutkami in glasbo, bo pripravila Iniciativa za ustanovitevwaldorfske šole na Gorenjskem.

20. NOVEMBRA OB 17. URI:GOZDNE ŽIVALI

Ustvarjalno delavnico za otroke, stare vsaj 4 leta, bosta pripravili Breda Bogataj in Mateja Dežman iz OŠ Orehek.

27. NOVEMBRA OB 17. URI: "O KOZICI, KI JE ZNALA ŠTETI DO DESET (Alf Proysen)

Pravljično uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Metka Repinc.

14. IN 21. NOVEMBRA OB 18. URI:INSIDE OUT

Srečanje za vse mlade, stare od 12 do 15 let, ki bi radi preživeli čas na drugačen način. Ob "norih" igrah, zanimivih pogovorih naživljenjske teme in videoigricah se bomo 14. in 21. novembra dobiliv knjižnici.

VES MESEC SUPERKNJIGA

Predlagajte svojo superknjigo, zgoščenko, DVD ... in poglejte, kajpredlagajo drugi.

NAGRADNO VPRAŠANJE ZA OTROKEMladi bralci lahko odgovarjate na nagradno vprašanje. V letošnjemletu bomo spoznavali rečenice. Svoje odgovore lahko oddate vknjižnici ali preko naše domače spletne strani www.rad.sik.si.

ŽIVALI V SLIKI IN BESEDI V mesecu novembru pripravljamo razstavo knjig in ilustracij o čebelah.

KNJIŽNICA LESCEVES MESECNOČ ČAROVNIC

Razstava likovnih izdelkov učencev 5. A razreda OŠ Frana S. Finžgar-ja Lesce pod mentorstvom učiteljice Mojce Slivnik.

KINOpetek, 24. 10. 2008SEKS V MESTU / Sex and the City: The Movie/ | 18.00(romantična komedija)

SMO IMELI REVOLUCIJO ALI NE? | 20.30/A fost sau n-a fost? / (satirična komedija)

sobota, 25. 10. 2008SMO IMELI REVOLUCIJO ALI NE? | 18.00/A fost sau n-a fost? / (satirična komedija)

SEKS V MESTU / Sex and the City: The Movie/ | 20.00(romantična komedija)

nedelja, 26. 10. 2008V KINU NI PREDSTAV

Linhartova dvorana Radovljicaponedeljek, 20. 10. 2008 KONCERT LANGA, | 20.00

za abonma in izvenPredprodaja vstopnic na blagajni Linhartove dvorane Radovljica.

nedelja, 26. 10. 2008 KONCERT "NEW HOPE", | 20.0h

za izven; Brezplačne vstopnice prejmete na blagajni Linhartove dvorane Radovljica.

Peter Kolman

Begunje - "To je že v genihmame, ki je slikala akvarele,bila je fotografinja," je o po-dedovanem umetniškemdaru, ki ga nenehno na novoodkriva in razvija, dejal IztokVezovišek iz Poljč pri Begu-njah. "Že kot mulc sem seukvarjal s fotografijo, tehni-ko, mehaniko. Vse me je za-nimalo in vsaka nova stvarmi je bila izziv. Razstavilsem vsako igračo, vedno semhotel priti zadevi do konca."Tako je pri Iztoku še danes,le da se je njegovo razisko-vanje usmerilo v iskanje inodkrivanje novega v starem,v vdihovanju novega življe-nja preminulemu. Že pred17 leti je picerijo, ki jo vodi vPoljčah, opremil z bogatozbirko kulturne dediščine,predvsem orožja iz prve sve-tovne vojne ter drugih pred-metov, ki so jih ljudje upo-rabljali v vsakdanjem življe-nju. "Vedno se vračam na-zaj v preteklost, kjer so po-znali preprosto življenje,brez hitrega tempa. In tudiza svoje ustvarjanje potre-bujem čas," je dejal ljudskiumetnik. "Ko dobim nav-dih, delam cele noči, da pri-dem do končnega izdelka. Začel je s fotografiranjemin še vedno vse, kar ustvari,

tudi fotografira. Material, skaterim je začel ustvarjati,je bilo jeklo. Iz številnih voj-nih ostalin je izdelal noveumetnine. Potem se je lotilizdelave srednjeveških okle-pov, sledila pa je, kot sampravi, bronasta doba. "Po-stopke vlivanja brona semse naučil s pomočjo interne-ta," in še vedno s ponosompokaže prvega bronastegabika, ki ga je izdelal. Za ba-krom pa je njegovo umetni-ško sredstvo, ki mu danessluži za preoblikovanje inizpoved, les, in sicer izpranin obdelan z vodo. "Prehodil sem več kot 90 ki-lometrov potokov, nabral le-sene kose, jih posušil, iznjih sestavil nove oblike injih nazadnje zaščitil s čebe-ljim voskom. Moje stvaritveso zelo realistične, da bi jihljudje razumeli na preprostnačin," je dejal Iztok Vezo-višek. Mnogi so si lahko raz-stavo njegovega zadnjegaopusa skulptur živali iz lesaogledali na nedavni razstaviv radovljiškem parku. Iztoku je pomemben odnosdo človeka, kulture in nara-ve, ohraniti, kar smo prejeli,tudi zanamcem. Pomemb-no pa je tudi njegovo sporo-čilo: "Sem skromen in sre-čen," saj sploh tisto zadnjedanes ne uspe mnogim.

Umetnik z dušo in srcemIztok Vezovišek je ustvarjalec, ki išče in odkriva novo v starem in odmrlemu vdihuje novo življenje.

Mag. Tita Porenta

V soboto, 11. oktobra, so Mu-zeji radovljiške občine organi-zirali zanimivo strokovnoekskurzijo na Koroško. Vskladu s poslanstvom in pro-gramom Mestnega muzeja inKovaškega muzeja v Kropismo obiskali Pliberk in Rav-ne na Koroškem, kraja, ki stapovezana z nekdanjimi last-niki radovljiške graščine, gro-fi Thurn-Valsassina. Radov-ljiška veja grofov Thurn-Val-sassina je izumrla leta 1888.Tedaj so radovljiški fidejkomispodedovali Thurni iz Pliber-ka, ki nadaljujejo svoj rod šedanes. Na Ravnah pa je nagradu do druge svetovne voj-ne živela ravenska veja Thur-nov.Pliberška veja Thurnov pomnenju doc. dr. Miha Prein-falka, znanstvenega sodelav-ca Zgodovinskega inštituta dr.Milka Kosa na ZRC SAZU,velja za plemiško rodbino zizrazito podjetniško žilico,kar je bila v plemiških vrstahposebnost. Imeli so velikvpliv na razvoj Koroške, zlastinjenega jugovzhodnega dela:posedovali so obsežne gozdo-ve, bili so eden izmed odločil-nih dejavnikov pri razvoju in-dustrije v Mežiški dolini. Po-leg rudarskih, fužinarskih inželezarskih obratov so imelitudi papirnico v Prevaljah, kideloma deluje še danes kotpodjetje Paloma, tovarno zalesno volno Suhi dol, pivovar-no in opekarno v Pliberku.

Na prekrasen sončen dan,dan po obletnici Koroškegaplebiscita, smo se najprejustavili na Pliberškem gradu,kjer nas je sprejel najmlajšibrat sedanjega lastnika graduVincenca, grof DouglasThurn-Valsassina in nas obpodrobni razlagi popeljalskozi grajske salone, kjersmo lahko občudovali njiho-vo opremo (nekaj pohištva, kiga uporabljajo še danes, jimje podarila celo Marija Tere-zija) in številne potrete ne-kdanjih članov rodbine inhabsburške dinastije, s kate-ro so bili tesno povezani karnekaj stoletij. Ogled gradusmo zaključili v grajski knjiž-nici, v prostorih, kjer veljajooptimalni naravni klimatskipogoji že od 17. stoletja na-prej, ko so v njih uredili pros-tor za knjige in kjer je več kot5000 knjig z različno vsebi-no in častitljive starosti. Ra-dovljičani smo se družinigrofa Vincenca Thurna naj-lepše zahvalili z Linhartovimzbornikom in prijaznim po-vabilom na obisk v Radovlji-co.Po ogledu Pliberka smo potnadaljevali preko Šentanelana Ravne na Koroškem. Tamsmo si s pomočjo kustosinjeKoroškega pokrajinskega mu-zeja - enote Ravne najprejogledali nastajajoči tehniškipark (Štauharijo) ob ravenskiželezarni, nato pa še muzej-ski zbirki o železarski in et-nološki dediščini Mežiškedoline.

Po poteh starih Thurnov

Prireditve

Iztok Vezovišek I Foto: Primož Černe



Šport

Opt

ika

Ber

ce d

.o.o

., Ti

tova

50

, Jes

enic

e

BREZPLAČNI PREGLED VIDALesce, torek: 15 - 17 / telefon: 04 531 89 34Jesenice, četrtek: 15 -18 / telefon: 04 586 2416

■■ potrdila za vozniški izpit ■■ zdravniška spričevala ■■ zdravljenje očesnih bolezni ■■ predpisovanje očal

Vsak petek specialistični okulistični pregledi!www.optika-berce.si

Matjaž Klemenc

V Locarnu v Švici je bil za-ključek svetovnega pokala vpadalstvu v skokih na cilj.Leški padalci so še enkratveč dokazali, da sodijo vsam vrh. Tokrat je zmago vženski konkurenci slavilaMaja Sajovic s sedmimi ka-zenskimi centimetri. Drugo

mesto, s tremi centimetriveč, sta si razdelili Irena Av-belj in Grätznerjeva iz Švi-ce. Pri moških je slavil ČehZitka z dvema kazenskimacentimetroma. Od leškihpadalcev je bil najuspešnej-ši Senad Salkič na tretjemmestu, s petimi kazenskimicentimetri. V ekipni konku-renci je slavila Dukla s Če-

škega s šestintridesetimi ka-zenskimi centimetri. Nadrugem mestu, s štirinajsti-mi centimetri več je bila eki-pa Elana. Skakali so v posta-vi Roman Karun, Uroš Ban,Senad Salkič, Borut Erjavec,Domen Vodišek. Slednji soprepričljivo zmagali v skup-nem seštevku. Ekipa Fly-com, v postavi Gorazd Lah,

Matej Bečan, Irena Avbelj,Jurij Kozjek, Maja Sajovic,je osvojila skupno osmomesto. Pri ženskah je skup-no zmagala Irena Avbelj, nadrugem mestu pa najdemoMajo Sajovic. Pri moških jebil skupno najbolj natančenČeh Gečnuk. Najboljši odLeščanov je bil Senad Salkična četrtem mestu.

Leški padalci v vrhu

Spodbuden začetekOdbojkarsko kolo se je že dodobra zavrtelo. Za aktualnimidržavnimi prvaki, odbojkarji ACH Volley, so že tri odigranasrečanja v srednjeevropski ligi. Dosedanji izkupiček je slede-či: dosegli so tri zmage, od tega zadnjo v petem nizu. Na pr-vem gostovanju v Zagrebu so s 3:1 premagali mlado, per-spektivno ekipo Mladost. Še lažje delo so imeli v Radovljici,ko so z maksimalnim rezultatom 3:0 premagali avstrijskiDob. V tretjem krogu pa je bil na sporedu že prvi derbi. Vgoste so odšli k ekipi Tirol iz Innsbrucka. Slednji, podobnokot blejska vrsta, nastopajo v ligi prvaka. Varovanci trenerjaGlenna Hoaga tekme niso najbolje začeli, saj so gostiteljipovedli z 2:0. Naši prvaki so znali še pravi čas odgovoriti.Uspel jim je preobrat in s Tirolskega jim je uspelo odnestiminimalno zmago. Veseli podatek, da so še pravi čas poka-zali karakter. Le-tega bodo v nadaljevanju sezone, ki bo dol-ga in naporna, še kako potrebovali. Kanadski strokovnjakGlenn Hoag ima na voljo petnajst igralcev. Tako je pred tek-mo neznanka, katera trojica se bo preselila na tribuno. Tre-nutno je največji problem uigranost med novim podajalcemPerezom in napadalci, saj je ekipa šele kratek čas skupaj.Veseli, da se je po poškodbi dobro vrnil podajalec Satler, kije na zadnji tekmi dodal pomemben delež k zmagi. Najvaž-nejše za blejske odbojkarje šele pride, saj jih 4. novembračaka prvo gostovanje v ligi prvakov pri italijanskem pred-stavniku Trentinu. M. K.

Podnart Open 2008Zadnjo septembrsko nedeljoso v Podnartu pripravili tek-movanje v prstometu. Medposameznicami je bila naj-boljša Darja Novak (Lesce),druga je bila Zdenka Rozman(Kamna Gorica), tretja VanjaJenk (Škofja Loka), četrta paVida Dornik (Češnjica - Pod-nart). Med moškimi je bil naj-boljši Boris Brezar (Srednjavas - Šenčur), drugi Jože Varl(Radovljica), tretji Franci Fa-ganel in četrti Franci Miklav-čič, oba iz Podnarta. V disci-plini tarča je bil med moški-mi najboljši Tomaž Rozman(Posavec), drugi je bil FranciŠolar (Kamna Gorica) in tret-ji Jaka Gogala (Lesce). Medženskami je v disciplini tarčazmagala Darja Novak iz Lesc,sledili sta Vida Dornik (Češ-njica - Podnart) in ZdenkaRozman (Kamna Gorica).

Knjiga ”Gorenjska Vodnik” predstavlja Gorenjsko na 312 straneh. Vsebuje 2000 fotografij, 50 kvalitetnih zemljevidov in podrobnih opisov lepot gorenjske pokrajine v slovenščini in šestih svetovnih jezikih.

Cena enega vodnika je 29 EUR + poštnina.Naročniki Gorenjskega glasa imajo 10-odstotni popust.

Naročanje: po telefonu št. 04/201 42 41 ali po e-pošti: [email protected]

Nogometaši Šobec Lesce na vrhuLeški nogometaši so v 7. krogu gorenjske lige Ločana odpra-vili kar z 11:1. Gole so dosegli: Humerca 3, Tadič 3, G. Gorišek2, Avdič 1, Dolar 1, Kovačič 1. Več težav so imeli z ekipo Kranj-ska Gora, kjer so goste odpravili s 3:2. Odločilni zadetek je z11-metrovke dosegel Zupančič. Ostala dva sta prispevala Jakain Grega Gorišek. Po 8. krogu so leški nogometaši sami navrhu z 18 točkami. Na drugem mestu je ekipa Niko Železnikis 16, na tretjem pa ekipa Naklega s 15 točkami. M. K.

Razlogov za proslavljanje s šampanjcem so imeli padalciletos res obilo. I Foto: Vilma Stanovnik

Letošnja sezona je bila za leške padalce najbolj uspešna,odrezali pa so se tudi na svetovnem prvenstvu.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si


Nadaljevanje šahovskih turnirjevŠahovsko društvo SIMP Radovljica je 10. oktobra po letoš-njem razporedu priredilo naslednji šahovski turnir v okviruletošnjega ciklusa štirinajstdnevnih petkovih šahovskih tur-nirjev po švicarskem sistemu 2 x 15 minut - 7 kol. Tokratne-ga turnirja se je udeležilo 23 šahistov, od tega celo deset moj-strskih kandidatov, po velikem boju pa je zmagal Dušan Zor-ko, ki zbral 5,5 točke, pred Jožetom Harinskim in FrancemRodmanom, ki sta zbrala prav tako po 5,5 točke. Sledili soMatej Keršič, Risto Cvetkov in Franc Ravnik s 4,5 točke, natopa spet trije igralci: Marko Pazlar, Metod Krivec in MK Dra-go Buha, ki so dosegli po 4 točke, ki so si mesta razdelili posistemu Buchholz. Naslednji turnir bo 24. oktobra 2008 ob17. uri v prostorih Doma upokojencev v Radovljici. J. S.

Velik dosežek radovljiških balinarjevRadovljiški balinarji so kot drugi po rangu končali s tekmo-vanjem v prvi državni balinarski ligi. Dosegli so imeniten us-peh in se na koncu veselili drugega mesta. Če vemo, da soše v lanski sezoni nastopili ligo nižje, je uspeh toliko večji.Pred sezono v klubu niso imeli velikih apetitov. Želeli so, dase predstavijo v čim boljši luči in obstanejo v prvoligaškikonkurenci. Kot smo že omenili, je bil cilj dobro presežen.Še več. Tri kroge pred koncem so bili že v dobrem položaju,da dosežejo prvo mesto, a jih je zaustavil poraz in edini kon-kurent, ekipa Postojna, je dokončno pobegnil. V zadnjemkrogu so balinarji Radovljice Alpetourja gostovali pri ekipiEIS Budničar in zmagali z 12:10. Prvo mesto je na koncu pri-padlo ekipi Postojne, ki je zbrala 44 točk, Radovljica Alpe-tour je druga z 38 točkami. Tretjeuvrščena ekipa Planina Petrič za Radovljico že zaostaja za osem točk. M. K.

Začeli tudi članiS svojimi tekmami so začeli tudi člani košarkarskega klubaRadovljica, ki nastopajo v 2. slovenski košarkarski ligi zahod.V prvih dveh krogih imajo polovični izkupiček. V 1. krogu soz 82:80 na gostovanju premagali Tolmin. Koše za Radovljicoso dosegli: Goropevšek 25, Ucman 16, Budkovič 15, Jamnik11, Debevec 10, Rozman 2, Završnik 1. Veliko slabše se jim jegodilo na domači tekmi. Splošna plovba Portorož jih je pre-magala z rezultatom 76:53. Strelci za Radovljico so bili: Do-mevščik 14, Budkovič 9, Debevec 8, Jamnik 8, Pehadžič 6,Ucman 3, Završnik 2. Mladinci, ki nastopajo v prvi ligi, so pouvodnem porazu s Slovanom še dvakrat izgubili. Najprej soizgubili v Novi Gorici z rezultatom 75:67. Koše za Radovljicoso dosegli: Jamnik 26, Završnik 12, Jelušič 11, Majetič 7, Iskra5, Zupan 4, Mar. Hudobivnik 2. V 3. krogu je v Radovljici go-stil Triglav Kranj in slavil z rezultatom 78:66. Točke za pora-ženo ekipo so dosegli: Jelušič 17, Mar. Hudobivnik 17, Mat.Hudobivnik 14, Iskra 6, Jamnik 5, Završnik 4, Zupan 3. M. K.

Dober začetek radovljiških rokometaševRadovljiški rokometaši nastopajo v 2. Državni rokometniligi, v skupini center. Poleg naših rokometašev nastopajo vskupini še A. Praznik, Cerklje, Škofljica, Kranj, Mokrec-Ig. Sslednjimi so se pomerili v prvem krogu. Priča smo biliizenačeni in negotovi tekmi vse do zadnje sekunde. Napolčasu so imeli zadetek prednosti gostje (16:15). Po nji-hovem vodstvu 22:20 so pobudo prevzeli gostitelji in držaliprednost enega ali dveh zadetkov. Ob koncu so Radovljičanizapravili sedemmetrovko, a to na srečo ni bilo usodno.Prednost 29:28 so znali z borbeno igro obdržati in sezonoso odprli z zmago. Gole za Radovljico so dosegli: Rebolj 5,Bombač 4, Leskovec 4, Krt 4, Janež 4, Zabret 3, Primožič 2,Ratkovič 2, Pirman 1. Tudi v drugi tekmi so se pomerili preddomačimi navijači. Tokrat je bil nasprotnik ekipa A. Praznik.Naši rokometaši so tudi tokrat predstavili v lepi luči. Že vuvodnih minutah so povedli s tremi goli prednosti (5:2). Napolčasu so imeli sedem golov prednosti (19:12), ob koncupa le to še povečali (36:27). Gole za Radovljico so dosegliZabret 8, Leskovec 8, Krt 7, Pirman 4, Bombač 3, Primožič2, Pucelj 1, Batos 1, Janežič 1, Celar 1. Zmaga niti v enemtrenutku ni bila vprašljiva. M. K.

Kapetan Bojan Zabret je v dveh tekmah dosegel 11 golov,čestita mu župan Janko S. Stušek.


Šport

13

Matjaž Klemenc

Letošnja sezona verjetno šedogo ne bo šla v pozabo ..."Res je, to je sezona, ki se jebom izredno rada spomi-njala. Začelo se je z evrop-skim prvenstvom na Nizo-

zemskem, svetovnim prven-stvom v daljinskem plava-nju v Španiji, sledilo je mla-dinsko evropsko daljinskoprvenstvo v Franciji, olim-pijske igre v Pekingu in zakonec evropsko prvenstvo vdaljinskem plavanju v Du-brovniku. Sezona je biladolga in predvsem sem ve-sela, da sem jo zdržala. Letoin pol nazaj sem se pre-usmerila na daljinsko plava-nje, saj sem videla, da imamtu več možnosti kot v baze-nu. 1500 m prosto še niolimpijska disciplina, na800 m prosto pa mi manjkaza normo okrog 15 sekund.Šla sem na svetovno prven-stvo v Španijo, kjer sem zaeno mesto zgrešila normona olimpijske igre. V Pekin-gu, dva meseca pred igrami,mi je le uspelo doseči nor-mo za največje tekmovanje.Zanimiva je bila razlikamed kvalifikacijsko tekmoin tekmo na olimpijskih ig-rah. Na kvalifikacijski tekmije voda imela 21 stopinj, naolimpijski tekmi pa 27. Ne-kaj treme je bilo, saj to jevseeno največje tekmova-

nje. Z dvanajstim mestomsem bila izredno zadovolj-na. Moj cilj je bil že praktič-no to, da sem nastopila natako velikem tekmovanju.Po zadnji tekmi v Dubrovni-ku sem šele začutila, kakosem utrujena."

Kdaj in kako ste se znašli vplavanju? "S plavanjem sem začela vdrugem razredu osnovnešole. Razlog je bil zelo pre-prost. Takrat so že plavalemoje prijateljice Nina inMaja Cesar ter MonikaMočnik in rekla sem si, za-kaj ne bi še sama poskusila.Med plavanjem sem se vletu dni preizkusila v plesuin tri leta v karateju. Zani-mivo, da se je, ko sem pre-nehala s treningi karateja,moje plavanje zelo popravi-lo. Tako sedaj vztrajam tu.Zaenkrat še nisem imelakakšne krize, ki bi me odvr-nila od plavanja. Na trenin-gih sem prisotna praktičnostoodstotno."

Plavate predvsem daljše raz-dalje. Kako je bilo s tem vzačetku?"Začelo se je s 50-metrski-mi razdaljami, ki so se sča-soma daljšale. Sama ne so-dim med eksplozivne, boljse štejem med vzdržljivost-ne. Med disciplinami pa mije bil že na samem začetkunajbolj pri srcu prosti slog."

Kje mislite, da imate največrezerv?"Kot sem že omenila, v eks-plozivnosti, saj prav v začet-ku največ izgubljam in mo-ram v nadaljevanju to na-doknaditi."

Trening plavanja vzameverjetno kar veliko časa.Kako poteka vaš delovnidan?"Takrat, ko so treningi inšola, je dan dobro zapol-njen. Vstanem ob peti uri,ob pol šestih pa sem že natreningu. Ob pol osmihsem v šoli. Obiskujem Turi-

stično šolo v Radovljici, ki jezelo blizu bazena. Ko pri-dem domov, počivam ali sepripravljam za šolo, ob polšestih zvečer pa sem spet nabazenu."

Kakšne so vaše želje za pri-hodnost?"Želim se uvrstiti na nasled-nje olimpijske igre in bititam čim boljša. Nastopiti že-lim tako v daljinskem plava-nju, kot v bazenu. Če bodo vženskem plavanju na olim-pijske igre uvedli disciplino1500 m prosto, mislim, daimam možnosti tudi tam."

Teja Zupan z mislimi naprihodnje olimpijske igreZa Tejo Zupan iz Lancovega, plavalko Žita Gorenjka Radovljica, je dolga in zelo uspešna sezona.Pravega počitka je bilo malo, saj se je s tekmo v Kranju začela nova plavalna sezona.

Za Tejo Zupan je uspešna sezona.

Globoko - Kobilarna Lipicaje tudi letos priredila tri-dnevno tekmovanje v vož-nji eno- in dvovpreg z med-narodno udeležbo. Na tek-movalni progi v Lipici sopoleg domačih nastopiletudi vprege s Hrvaške, Slo-vaške, iz Romunije, Nemči-je, Madžarske in Avstrije.Prvi dan so tekmovalci na-stopili v dresurni vožnji,drugi dan v maratonski vož-nji in tretji v spretnostnivožnji. Odprto prvenstvo jebilo organizirano v vožnjitežje (CAN-A) in srednjetežke kategorije (CAN-B).

Nastopil je tudi Janez Peter-nel, ki na družinski kmetijiv Globokem vodi Vzrejnohišo lipicancev Barbana. Naprvenstvo je šel prvič s štiri-mi konji: 233 Lipico IV in211 Betalko XXVII, s kateri-ma je v srednje težki kate-goriji vozil sam, ter s kobilo286 Neapolitano SlavinaXIX in žrebcem 178 SlavinoXXI, s katerima je v težkikategoriji (CAN A) vozil iz-kušeni voznik Boštjan Bri-njovec iz Mozirja.Prvi dan, ko je nastopil vdresurni vožnji, za Janezani bil najboljši; osvojil je

četrto mesto. Drugi dan jebila na vrsti maratonskavožnja. Tokrat je s sovozni-

kom Igorjem Ujčičem in li-picanskima kobilama Be-talko in Lipico najhitrejeprevozil progo in osvojili

prvo mesto. Tretji dan pa jev spretnostni vožnji osvojildrugo mesto in tako vskupnem seštevku vsehtreh voženj pristal na dru-gem mestu. Zmagal je do-mači tekmovalec Božo Mr-šič.Boštjan Brinjovec pa jemed močnejšo konkurencoosvojil skupno enajsto me-sto. Ker je bilo to vzporednotudi državno prvenstvo, jetako postal državni prvakMitja Mohorčič, drugo uvr-ščeni Miha Tavčar in tretjeuvrščeni Boštjan Brinjovecz N. Slavino in Slavino.

Janez Peternel zmagovalec maratonskevožnje v Lipici

Mednarodno tekmovanje v vožnji vpreg je bilo v Lipici od 2. do 4. oktobra.

”Med plavanjem sem se v letu dni preizkusila vplesu in tri leta v karateju. Zanimivo, da se je, kosem prenehala s treningi karateja, moje plavanjezelo popravilo. Tako sedaj vztrajam tu.”

S sovoznikom IgorjemUjčičem in lipicanskimakobilama Betalko inLipico je najhitrejeprevozil progo in osvojili prvo mesto.



Zanimivosti

Monika Pogačar

V okviru preventivnega pro-grama Kdo bo napravil Vid-ku srajčico, ki ga izvaja Cen-ter za socialno delo Radov-ljica v sodelovanju s Knjiž-nico A. T. Linharta, je bilosredi oktobra organiziranosrečanje za rejniške druži-ne, ki delujejo na območjuobčin Radovljica, Bohinj,Bled in Gorje. Srečanje jepotekalo na prireditvenemin piknik prostoru pod Ri-bensko goro, udeležilo pa sega je enajst rejniških dru-žin. Poleg direktorice CSDRadovljica Miloše Kos Ovse-nik je zbrane pozdravil tudiblejski župan Janez Fajfar.V svojem nagovoru druži-nam je poudaril, kako dra-goceno in pomembno je nji-hovo delo za otroke, ki nemorejo živeti v lastni druži-ni. Dopoldne je potekalobolj v delovnem, vendar pa vprijetnem vzdušju. Izvedlismo dve delavnici, eno zaotroke in drugo za rejnike.V delavnici za otroke, ki stajo izvajali Božena KolmanFinžgar in Silva Kos, so seotroci bolje spoznali s prav-ljico Kdo je napravil Vidku

srajčico. Iz volne si je vsakotrok izdelal svojega pajka.Delavnico za rejnike sta iz-vedli Anica Klinar in MetaŠilc. Potekala je v sprošče-nem pogovoru o vsakdanjiskrbi za rejence, o pristnemodnosu, ki se razvije in seohranja tudi potem, ko reje-

nec odide iz družine. Skup-no jim je bilo mnenje, "...da rejenci niso naši otroci,pa vendar skrbimo zanje kotbi bili naši: jih sprejemamo,poslušamo, na nas se obr-nejo, ko jim je hudo. Poleglepih doživljamo burne tre-nutke, takrat marsikaj pre-slišimo in spregledamo, sajvemo, da prihajajo v našedružine v stiskah, razočara-ni, velikokrat jezni. Kot rej-niki ves čas hodimo po tan-ki meji: ob tem, ko jih spre-jemamo, jih ne smemo na-vezovati nase, kajti pri nasso določen čas, zatem pa

bodo odšli v svet; naša odgo-vornost pa je, da jih za ta ko-rak čim bolje opremimo." Po kosilu so se nekateriotroci in rejniki pod skup-nim naslovom Vsakposvojepredstavili z glasbenimi indrugimi točkami, programpa se je zaključil ob sprem-ljavi harmonike in kitare sskupnim prepevanjem slo-venskih narodnih pesmi.Popoldanski čas smo name-nili športnim in drugim ak-tivnostim. Na srečanju jebilo čutiti veliko pozitivneenergije, dobre volje inmedsebojne povezanosti.

Srečanje rejniških družin"Rejenci niso naši otroci, pa vendar skrbimo zanje, kot bi bili naši."

Sabina Jovan

Dvorska vas - Kjer se strmi-ne Dobrče spustijo v rodo-vitno vznožje, je na hribčkuna koncu Dvorske vasi svetStrojevih. Franci je znanpredvsem po svojih helikop-terskih prevozih, brat Rokpa je prevzel domačijo priMačkovih. Z ženo, ki jo jepripeljal z Bohinjske Bele,jima dela na kmetiji nezmanjka, njuna glavna de-javnost pa je pridelava ja-bolk.Pred trinajstimi leti sta na1,26 hektarja veliki površinizasadila jablane nizkodebel-nih predvsem znanih sort.Zgodnejši sta elstar in gala,obstojnejše pa zlati delišes,jonagold, idared. Poleg no-vejšega sadovnjaka pa kra-ljujejo še visokodebelna dre-vesa starejših sort, pred-vsem voščenke, krivopeceljin jonatan. Prav po tehozimnih jabolkih je zadnja

leta vse večje povpraševanje.Ljudje se pač zavedajo škod-ljivih vplivov škropiv, umet-nih gnojil in genskih preob-razb, s katerimi naravo vsepreveč zlorabljamo. Zato jetoliko bolj cenjen spoštljivpristop (tudi) do kmetijstva.Strojeva jabolka so plodskrbne integrirane pridela-ve, v kar se ob vsaki kontro-li prepriča tudi inšpekcija.Rast je pač treba vestnospremljati in na morebitnebolezenske znake oz. škod-ljivce pravočasno reagirati zblagimi, a učinkovitimisredstvi. Včasih pa ne po-maga drugega kot drevo po-sekati in nadomestiti z no-vim. Sodobne, intenzivnesorte jablan so seveda ob-čutljivejše, medtem ko sta-re, dobre jablane desetletjarodijo brez vsakih škropiv.Gorenjska klima je zelougodna za uspevanje jabolk,zato bolj zdrava in obstoj-nejša od npr. štajerskih.

Strojeva vse delo opravljatasama s pomočjo najbližjihoz. svojih treh otrok - 21-let-nega sina in dveh hčerk, sta-rih 18 in 13 let. Zaenkrat se šenoben od potomcev ni odlo-čil, da bi nekoč prevzel kme-tijsko dejavnost svojih star-šev. "Bomo videli, kako bo," ssenco skrbi v očeh razmišlja-ta zakonca Stroj o prihodno-

sti tudi zaradi vse agresivnej-šega vdiranja hrupnega svetav ta idilični podeželski mir.Dolge vrste jablan pa so kotvsako jesen obložene z rdeči-mi in rumenimi "rajskimi"plodovi, nad katerimi še v do-linskem mraku bedijo z za-hajajočim soncem pozlačenigrebeni Stola, Begunjščice inDobrče.

Dobra jabolka pod Dobrčo Pri Strojevih so jabolka letos obilno obrodila.

Otroci in rejniki so se na srečanju predstavili s programom z naslovom Vsakposvoje.

Univerza za starejše

Strojeva jabolka: novejše sorte (levo) ali stare (desno), oboje prave so in zdrave.

Ivanka Korošec

Radovljica - Ljudska uni-verza Radovljica je že pričelaz vpisi v tečaje Univerze zatretje življenjsko obdobje.Letos so na voljo začetni innadaljevalni tečaj nemščinein angleščine, računalniškitečaji, tečaji interneta, elek-tronske pošte in digitalne fo-tografije, pa umetnostnazgodovina, zgodovina Slo-vencev in svetovna zgodovi-na. Udeleženci univerze za

tretje življenjsko obdobje sebodo lahko ukvarjali tudi zglasbo, humanistiko in sli-karstvom, spomladi bodoorganizirali še umetnost-nozgodovinska potepanja,tečaj o zeliščih in brain gym- tečaj možganske telovadbe.Izobraževanje je tudi v tret-jem življenjskem obdobjupomembno in koristno, po-meni tudi zabavo in druže-nje, predvsem pa postajavedno bolj tudi življenjskapotreba.

Peter Kolman

Radovljica - Strokovni sode-lavci LAS-a so v sodelovanjuz radovljiško knjižnico zače-li z novo obliko druženja,pogovora in svetovanja."Starše želimo spodbuditi kneformalnemu sodelovanju,jih spodbujati in opogumlja-ti za čim bolj aktivno priso-tnost. Na ta način jim želi-mo pomagati, da bodo znalibolje prisluhniti in razumetisvojega otroka in se izognitimarsikateri težavi," je pove-dala Nataša Durjava, sveto-valna delavka z lipniškeosnovne šole in članica ra-dovljiškega LAS-a.Nataša Durjava je tudi vodi-la prvo klepetalnico, kjer jetekla beseda o postavljanjumej otroku: "Starše semspodbujala, da so predstavilisvoje dileme, vprašanja, svo-ja prepričanja, konkretne

primere in probleme, za ka-tere smo poskušali skupajnajti razlago in rešitve."Več kot 30 staršev, ki so seodzvali vabilu radovljiškegaLAS-a, je bilo s prvim sreča-njem zadovoljnih, da lahkoizmenjajo podobne izkušnjein da so za ravnanje z otrokidobili tudi kakšen dober na-svet. Nekateri izmed njih soše izrazili, da si želijo čimveč konkretnih predlogov,kako v danih situacijah rav-nati. Radovljiški LAS v mesecunovembru, ki je posvečenpreventivi, pripravlja preda-vanje o zlorabi prepoveda-nih drog. Pogovor bo 3. no-vembra ob 19. uri v knjižni-ci A. T. Linharta Radovljicavodil kriminalist Sašo Čotar.Decembra pa bo psihologi-nja Natalija Baumgartnerspregovorila na temo Nemi-ren otrok.

Strokovnjakiklepetajo s staršiLokalna akcijska skupina za preventivo odvisnostiRadovljica (LAS) je v mesecu oktobru začela zrednimi mesečnimi klepetalnicami za starše.

Poleg lepih doživljamo burne trenutke, takratmarsikaj preslišimo in spregledamo, saj vemo,da prihajajo v naše družine v stiskah, razočarani,velikokrat jezni.



Zanimivosti

15

Marjana Ahačič

Radovljica - "Narava je zaotroke največja igralnica innajbolje opremljena telovad-nica," je letošnji moto mla-dih radovljiških planincev,ki so v okviru mladinskegaodseka Planinskega društvaRadovljica prvi konec tednav oktobru začeli novo sezonoplaninskih pohodov. Odpra-vili so se v Krnico. "Izlet jebil edinstven, saj nas je vKranjski Gori pričakala ču-dovita zasnežena pokrajina.Kljub temu da smo vedeli,da bomo mokri, smo se od-pravili v Krnico. Bilo je čudo-vito. V koči nas je gostoljub-no sprejel tamkajšnji oskrb-nik, ki se ni prav nič jezil, koje vsepovsod teklo od nas insmo po vsej hiši sušili pre-močene čevlje in nogavice.Ko smo se okrepčali, odpoči-

li in posušili, smo otrokomnoge v suhih nogavicah zavi-li še v polivinilaste vrečke, kiso nam ostale od malic, inšele nato spet obuli v čevlje.To je bilo veselja še na potinazaj!" z navdušenjem pri-poveduje ena od vodij izleta,Jana Dvoršak.Mladi planinci - letos jih je210 - se bodo tudi v tej sezo-ni vsak mesec odpravili napohod. Vsaka od dvanajstihskupin, ki prihajajo iz Ljub-nega, Lesc in Radovljice, sismer pohoda lahko izberepo svoje. Letos se jim je pri-družilo nekaj novih mento-ric in vodnikov, zamenjalopa se je tudi vodstvo odseka- Matej Pagon je postal na-mestnik načelnika, načelnikpa Domen Zupan, ki voditudi samostojno skupinomladih, ki že zmorejo tudibolj zahtevne ture.

Prvi izlet mladih planincev že na sneguMladi radovljiški planinci so se prvi konec tednav oktobru odpravili v Krnico, kjer jih je navdušilprvi sneg.

Prvi letošnji pohod mladih planincev, tokrat v Krnico

Zgodnja jesen, zimske razmere

Urša Peternel

"Druženje s pticami je nekajposebnega in mi ne pomenile pritiskanja na sprožilec. Jeiskanje in opazovanje, čaka-nje in čudenje, je moj nikolidokončani let, je ljubezen zavse življenje." V te besede jeBoris Kozinc, profesor telo-vadbe iz Hraš, strnil bistvosvojega najljubšega hobija -fotografiranja ptic. V osem-najstih letih se je nabralo nastotine vrhunskih fotografij,v katere so ujeti neponovljivitrenutki iz življenja ptic in kiso kar klicale po malce dru-gačni upodobitvi. In predkratkim se je zamisel, ki seje rodila pred nekaj leti,uresničila. Izšla je namreččudovita knjiga Ptice, v kate-ri je avtor združil svoje naj-boljše fotografije (tudi zeloredkih) ptic s kratkimi tek-sti, ki so v prvem delu zelopoetični, v drugem pa opisu-jejo, kako so fotografije na-stale. Knjiga ima tri dele -Ptice v Prešernovi poeziji,Spogledovanje z naravo inNa krilih ljubezni. Poseb-nost knjige je, da je natisnje-

na na črni podlagi in nimaoštevilčenih strani. "Vsakdojo lahko odpre na katerikolistrani in uživa samo v eni fo-tografiji in tekstu," je pojas-nil avtor. Med 48 fotografija-mi so vse zelo posebne, zavse so bile potrebne ure inure čakanja in opazovanja,lovljenja pravega trenutka innajboljše svetlobe. "Pri foto-grafiranju odkrivam tudidrobne skrivnosti narave, kijih sicer niti ne bi zaznal.Tak je na primer posnetekvrbnega kovačka, le enajstcentimetrov velike ptice, kisem jo ujel v objektiv v tre-nutku, ko je ujela le nekajmilimetrov veliko gosenico.Šele s posnetka sem razbral,da je ne prime s kljunom,ampak se gosenica enostav-no prilepi na jezik." A kotpoudarja avtor, knjiga nika-kor ni namenjena le ljubite-ljem ptic. "Namenjena jevsem ljubiteljem umetnostiin lepe fotografije, ne gledena to, ali se zanimajo za pti-ce ali ne." Knjiga je izšla prizaložbi Buča, natisnili pa sojo v tiskarni Medium v na-kladi tisoč izvodov.

Iskanje in opazovanje,čakanje in čudenjeLuč sveta je ugledala knjiga Ptice avtorja Borisa Kozinca iz Hraš, ki je slavospev naravi in ljubezni.

Boris Kozinc s knjigo Ptice

V vodniku je opisanih 76 vzponov: nezahtevnih, zahtevnih in zelo zahtevnih.

V vodniku je opisanih 76 vzponov: nezahtevnih, zahtevnih in zelo zahtevnih.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Jelena Justin

Pozdravljene goreCena 20 evrov, za naročnike 15 evrov + poštnina

Naročanje: po telefonu št.04/201-42-41 ali po el. pošti: [email protected]

Ivanka Korošec

Lesce - Z obiskom in prilož-nostnim darilom so prosto-voljke Krajevne organizacijeRK Lesce obeležile tedenotroka tudi v kriznem centruKresnička v Lescah. Direkto-rica centra za socialno delo

Miloša Kos Ovsenik jepovedala, da center nudi zato-čišče in strokovno pomočotrokom in mladostnikom vstiskah, predvsem zaradi fi-zičnega ali psihičnega nasiljain konfliktnih situacij v njiho-vih družinah. Center dobrosodeluje z matičnimi centri

za socialno delo, policijo,šolo, zdravstvom in drugimislužbami. Kresnička daje ce-lodnevno oskrbo, strokovnoosebno pomoč, pripravo zavrnitev v družino ali za življe-nje drugje, osvojitev delovnihnavad, prevzemanje odgovor-nosti zase, učno pomoč, sve-tovanje, pogovore in skupnoreševanje težav. V centru jezaposlenih pet strokovnih de-lavcev, eden od njih - Srečko

Javornik, je povedal, da nikolinikogar ne odklonijo, morajopa upoštevati in se držati hiš-nih pravil. Od mladostnikovse pričakuje tudi, da se bodoaktivno vključili v reševanjesvojih težav. Na tem obisku so se dogovo-rili za nadaljnje sodelovanje vobliki pomoči prehrambenihpaketov, prostovoljke RK palahko pomagajo tudi pri od-krivanju stisk na terenu.

Obisk v Kresnički


deželne noviceDeželne novice, petek, 24. oktobra 200816

Marjana Ahačič

Lesce, Hraše - "Že 45 letopazujem, kako s kmetij-skih površin počasi izginjajodrevesa. Ker kmetje vse boljintenzivno pridelujejo mo-nokulture, jim je drevje ingrmovje pri delu v napoto.Zadnji udarec drevesom paje zadala nova avtocesta, kise od vseh naselij v občininajbolj približa prav Hra-šam," je razloge za pobudoakciji pojasnil koordinatorBoris Kozinc iz Hraš.

Pomagali so učenci indijakiPo pomoč se je obrnil naDruštvo za varstvo okolja ink akciji pritegnil še dva raz-reda učencev bližnje Osnov-ne šole F. S. Finžgarja terrazred dijakov Srednje go-stinske in turistične šole Ra-dovljica. Ti so večinoma vgozdičku za leško osnovnošolo, nekaj pa pri bližnjemkmetu Anderletu, izkopali350 sadik, ki so jih na pri-bližno kilometer dolgi trasiza ograjo na severnem deluavtoceste nato člani društvaza varstvo okolja, krajaniHraš, člani Hortikulturnegadruštva Lesce in nekateri po-samezniki z navdušenjem -ter z dovoljenjem DARS inlastnikov zemljišč, seveda -sadili v soboto.

Jerebika, javor in jesenSadili so predvsem vrstedreves, ki tudi sicer rastejona tem območju. "Jerebiko,ki ne zraste preveč in je tudizato posebej primerna za sa-jenje ob avtocesti, v notra-njosti pa javor, jesen in lipo.Ob tem lipa in jerebika šelepo cvetita; pogled nanje bo

v veselje tako prebivalcemHraš kot tistim, ki se bodovozili po avtocesti," je izbordrevesnih vrst pojasnila An-dreja Repe, gozdarka, ki jepripravila načrt pogozditve."Posadili smo listopadnadrevesa, ki bodo tukajšnjeprebivalce zaščitila pred pra-hom in hrupom, predvsempa jim bodo zakrila pogledna ograjo avtoceste in naku-povalno središče čez njo."

Društvo za varstvo okoljanavdušeno nad pobudoKot je povedala Nives Čorak,predsednica Društva za var-stvo okolja Radovljica, so ozasaditvi dreves ob avtocestiv društvu razmišljali že dol-go, idejo o tem je dal njihovčlan, gozdar dr. Mirko Med-ved. Zato je bila pobuda Bo-risa Kozinca, da pri tem so-delujejo, še toliko bolj do-brodošla. "Za dovoljenjesmo se obrnili na državnodirekcijo za ceste in DARS,ki nam je dovolil, da po stro-kovno izdelanem načrtu za-sadimo drevesa. Rast dre-ves, ki smo jih posadili da-nes, bomo seveda spremljalinaprej in jih spomladi, kobomo videli, koliko se jih jeprijelo, po potrebi dosadili."

Sodeluje tudi Hortikulturno društvoLesceSvojo pomoč jim je v pri-hodnje obljubila tudi blejskaenota Zavoda za gozdoveSlovenije. V akciji pa se jerodilo tudi tesnejše sodelo-vanje s Hortikulturnim druš-tvom Lesce, s katerim bodo,prav tako spomladi, pripra-vili dodatne zasaditve ob-močja z grmovnicami indrugim rastlinjem.

Tristo petdeset dreves ob avtocestiPetintrideset prostovoljcev je minulo soboto obnovi avtocesti na delu med Hrašami in Lescami sadilo jerebike, javor, jesen in lipe.

Gozdarka Andreja Repe jepripravila načrt zasaditveob avtocesti.

Nives Čorak, predsednicaDruštva za varstvo okoljaRadovljica

Sončno sobotno dopoldne je bilo kot nalašč za sajenje.

Akciji so se pridružili tudi najmlajši.

Petintrideset prostovoljcev je v soboto sadilo drevesa ob avtocesti mimo Hraš. I Foto: Boris Kozinc

Skupina otrok na sobotnem srečanju v župnišču

Ivanka Korošec

Radovljica - Na željo otrokin njihovih staršev so v žup-nišču Radovljica organizira-li program, čigar rdeča nit jespodbujanje kulture igranjain druženje mladih ob igra-nju različnih družabnihiger. Kot je povedala katehi-stinja Mija Ločniškar, sebodo srečanja odvijala dvesoboti v vsakem mesecu. Ok-tobra bo naslednje srečanječetrto soboto. Namenjena sovsem, posebej pa vabijo dru-žine, ki želijo kvalitetno inustvarjalno preživeti čas ssvojimi otroki. V programuimajo različne vrste iger: mi-selne, miselno-strateške,skupinske, tematske, spre-tnostne, IQ, solo, blef, kla-sične in druge igre. Novem-bra in decembra bodo sreča-

nja prilagodili glede na praz-nike. V adventnem časubodo imeli delavnice, ki sebodo nanašale na Miklavževsejem, delali bodo adventnevenčke in okraske, skupinajasličarji bo postavila jaslicev župnijski cerkvi, kolednikibodo koledovali, dramskaskupina pa bo pripravljalaigrice. Pod pokroviteljstvomgospoda župnika AndrejaŽupana, katehistinje in sa-mostana šolskih sester bodov programu pomagali tudistarši in stari starši sodelujo-čih otrok. Dodatne informa-cije lahko dobite v župniščupri gospodu župniku, pri ka-tehetih in tudi pri šolskih ses-trah.Na prvem sobotnem sreča-nju so otroke razveselili skošaro dobrot iz dedkovegasadovnjaka.

Družabne igre za otroke vseh starostiV župnišču Radovljica so v soboto pripravili prvood srečanj v letošnji sezoni.

naročanje: telefon: 04 201 42 41 e-pošta: [email protected]

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

www.gorenjskiglas.si

stran 15 deželne novice - gorenjski glas...memo." statutarno pravna komisija, ki naj bi...

Documents