S T O R I T V E S P L O Š N E G A P O M E N A V O B M O Č J U A L P

Priporočila za celostne strategije upravljanja s prostorom

EN | DE | IT | FR | SL

03

P R O J E K T I N T E S I 04

I Z Z I V I I N P O T R E B E P O S T O R I T V A H S P L O Š N E G A P O M E N A 07

P R I P O R O Č I L A Z A P R I P R A V O P O L I T I K 11

Kako pripraviti celostne strategije in akcijske načrte zagotavljanja SSP: INTESI pristop k integraciji SSP 12

Inovativno razmišljanje o zagotavljanju storitev v gorskih območjih: priporočila za strategije 18

S T O R I T V E S P L O Š N E G A P O M E N A V O B M O Č J U A L P

Priporočila za celostne strategije upravljanja s prostorom

Foto

: Ado

be S

tock

, ole

gbre

slav

tsev

S T O R I T V E S P L O Š N E G A P O M E N A V O B M O Č J U A L P Priporočila za celostne strategije upravljanja s prostorom

04 05

Projekt INTESI

Storitve splošnega pomena (SSP) so ključni dejavnik za zagotavljanje kakovosti življenja prebivalstva, pa tudi za privlačnost in lokalni razvoj območja. Njihova kakovost ter prostorska in finančna dostopnost so ključnega pomena za reševanje problema socialne izključenosti in preprečevanja zmanjšanja števila prebivalcev oddaljenih območjih.

Vzpostavitev in zagotavljanje SSP sta v rokah upravnih organov in ponudnikov storitev na različnih prostorskih in upravnih ravneh. Sedanji pristop k oskrbi s SSP je večinoma sektorski, kar vodi do izoliranih rešitev, ki ne prinašajo koristi morebitnih sinergij ali opti-mizacije porabe javnih sredstev in človeških virov.

Projekt INTESI (www.alpine-space. eu/projects/intesi) si je tako s spodbujanjem boljše koordinacije SSP in njihove vključitve v celostne prostorske strategije prizadeval k odpravi zgolj sektorskega pristopa pri zagotavljanju storitev.

Storitve splošnega pomena (SSP) so storitve, ki jih javni organi držav članic EU pre-poznavajo kot pomembne za prebivalce in so zato predmet posebnih obveznosti javne službe.

Izraz zajema tako gospo-darske kot negospodarske storitve, ki niso predmet zakonodaje EU ter niso zajete v notranjem trgu in v pravilih o konkurenci iz Pogodbe.

Nekateri vidiki načina organi-ziranja teh storitev so lahko predmet drugih splošnih pra-vil Pogodbe, kot je na primer načelo nediskriminacije."

Evropska komisija, COM(2011) 900 final

Obravnavani sektorji SSP:• upravne storitve • osnovne dobrine • transport • telekomunikacije

• zdravstvo • socialna oskrba • izobraževanje

R h ô n e - A l p e sR h ô n e - A l p e s

P i e m o n t eP i e m o n t e

V e n e t oV e n e t oL o m b a r d i aL o m b a r d i a

T i r o lT i r o l

O b e r b a y e r nO b e r b a y e r n

S t e i e r m a r kS t e i e r m a r k

A l s a c eA l s a c e

K ä r n t e nK ä r n t e n

N i e d e r ö s t e r r e i c hN i e d e r ö s t e r r e i c h

P r o v e n c e - A l p e s - C ô t e d ' A z u rP r o v e n c e - A l p e s - C ô t e d ' A z u r

F r e i b u r gF r e i b u r g

F r a n c h e - C o m t éF r a n c h e - C o m t é

O s t s c h w e i zO s t s c h w e i z

S c h w a b e nS c h w a b e n

T ü b i n g e nT ü b i n g e n

S a l z b u r gS a l z b u r g

O b e r ö s t e r r e i c hO b e r ö s t e r r e i c h

L i g u r i aL i g u r i a

E s p a c e M i t t e l l a n dE s p a c e M i t t e l l a n d

T i c i n oT i c i n o

Sources: Esri, USGS, NOAA®0 80 16040 Km

P r o v i n c i a A u t o n o m a d i B o l z a n o / B o z e nP r o v i n c i a A u t o n o m a d i B o l z a n o / B o z e n

Z e n t r a l s c h w e i zZ e n t r a l s c h w e i z

L é m a n i q u eL é m a n i q u e P r o v i n c i a A u t o n o m a d i T r e n t o

P r o v i n c i a A u t o n o m a d i T r e n t o

V a l l e d ' A o s t aV a l l é e d ' A o s t eV a l l e d ' A o s t aV a l l é e d ' A o s t e

F r i u l i - V e n e z i a G i u l i a

F r i u l i - V e n e z i a G i u l i a

V z h o d n a S l o v e n i j aV z h o d n a S l o v e n i j aZ a h o d n a

S l o v e n i j aZ a h o d n aS l o v e n i j a

Z ü r i c hZ ü r i c h

N o r d w e s t s c h w e i zN o r d w e s t s c h w e i z

V o r a r l b e r gV o r a r l b e r g

Legenda

Avtor: GÖTSCH, H. | April 2017

Testna območja

Območja podrobnejše analize

Meja območja programa Območje Alp

Državne meje

Meje območij NUTS-2

Testna območja

1) Pays Asses-Var-Vaire-Verdon2) Alpes Sud Isere3) Pays de Maurienne4) Kanton Jura5) Valchiavenna6) Aussefern7) Val Passiria8) Lieser-/ Maltatal9) Idrijsko-Cerkljansko

INTESI testna območja: 1) Pays Asses-Var-Vaire-Verdon 2) Alpes Sud Isere 3) Pays de Maurienne4) Kanton Jura 5) Valchiavenna 6) Aussefern 7) Val Passiria 8) Lieser-/ Maltatal 9) Idrijsko-Cerkljansko

S T O R I T V E S P L O Š N E G A P O M E N A V O B M O Č J U A L P Priporočila za celostne strategije upravljanja s prostorom

0706

CILJI PROJEKTA:

• Analiza obstoječih strategij na nadnacionalni, nacionalni, regionalni in medobčinski ravni, pomembnih za oskrbo s SSP

• Izdelava profilov testnih območij na osnovi analize razpoložljivosti in dostopnosti storitev, demografskih kazalnikov ter potreb in dojemanja prebivalcev

• Izvajanje pilotnih aktivnosti

• Izboljšanje obstoječih strategij in politik zagotavljanja SSP

• Vzpostavitev možganskega trusta, namenjenega izmenjavi informacij o zagotavljanju SSP na oddaljenih območjih

NEKATERE ŠTEVILKE:

10 89

1 1

partnerjev iz 5 držav

pilotnih aktivnosti v 6 testnih območjih

testnih območij, analiziranih z vidika dostopnosti in razpoložljivosti SSP s pomočjo kvalitativnih in kvantitativnim metod

možganski trust, ki obravnava priporočila za pripravo in izvedbo politik ter odraža delo znotraj projekta INTESI in akcijske skupine 5 v

okviru EUSALP a

podatkovna baza z 257 nacionalnimi

in regionalnimi dokumenti

(zakonski predpisi, programi, smernice)

IZVAJANJE PROJEKTA DECEMBER 2015 - DECEMBER 2018

Skupni proračun

EUR 1.938.639,42Prispevek ERDF-ja: : EUR 1.501.473,51

Izzivi in potrebe po storitvah splošnega pomena Namen projekta INTESI je prepozna-ti in prekiniti krog upada gorskih podeželskih območjih, kot ga prepoz-nava Evropska Unija. Krog vključuje odseljevanje in z njim posledično staranje prebivalstva, nizko gostoto prebivalstva ter s tem pomanjkanje kritične mase za storitve in infra-strukturo; na področju zaposlovanja pa nižjo stopnjo dodane vrednosti podjetij in tako manj delovnih mest. V shemi lahko identificiramo dva glavna dejavnika, ki krepita zgornje pojave in

1 EU Rural Review, št. 26, maj 2018

Krog upada1

pomembneje vplivata na vitalnost gor-skih območij: pomanjkanje delovnih mest in trajnostnih poslovnih prilož-nosti ter upadanje oskrbe z osnovnimi storitvami. Izziv, s katerim se spopadajo vsa testna območja projekta INTESI, je staranje prebivalstva. Dosedanji razvoj in trend rasti prebivalstva na enem izmed izbranih območij prikazuje slika na strani osem.

Pomanjkanjekritične mase za

zagotavljanje storitevin infrastrukture

Nižja stopnjaustanavljanja podjetij

Manjdelovnih

mest

Odseljevanje(+ staranje)

Nizka gostotaprebivalcev

S T O R I T V E S P L O Š N E G A P O M E N A V O B M O Č J U A L P Priporočila za celostne strategije upravljanja s prostorom

0908

Demografska napoved za prebivalstvo, staro od 0 do 14 let ter 65 let in več, v obrobnih območjih italijanske Valchiavenni

Ustrezno zagotavljanje SSP pomembneje prispeva k visoki kakovosti življenja, socialni varnosti in vključenosti ter privlačnosti alpskih območij. V INTESI ju smo izpostavili naslednje:

• Zagotavljanje SSP v gorskih območjih predstavlja zaradi posebnih geografskih pogojev, razpršene poselitve, slabega javnega prevoza in staranja prebivalstva izziv v primeru dostave, distribucije in dostopnosti storitev.

• Ker je zagotavljanje SSP v gorskih območjih v primerjavi z urbanimi

ali turističnimi območji z visoko gostoto poselitve neekonomično, je ogrožena oskrba z osnovnimi dobrinami. Na stroške storitev na alpskih območjih namreč vplivajo dražji stroški dostave, varčevalni ukrepi ter manj dodeljenih sredstev in naložb.

• Zagotavljanje SSP v gorskih območjih se sooča s pomanjkanjem razvoja infrastrukture, kot je pokritost s širokopasovno povezavo. To se kaže v slabši kakovosti in količini obstoječih storitev. Razpoložljivost infrastrukture

je pogojena tudi z upravljavskim okvirom držav in razporeditvijo razpoložljivih finančnih sredstev med območji.

• Izzivi politik za zagotavljanje SSP v gorskih regijah zajemajo tudi neodzivnost sistema upravljanja glede na dejanske potrebe lokalnih skupnosti, slabo vertikalno sodelovanje in pomanjkanje pristopa od spodaj navzgor, pomanjkanje ukrepov, nejasno določena odgovornost in pomanjkanje ustreznih mehanizmov nadzora.

EU se v svojih politikah čedalje bolj osredotoča na izboljšanje razmer na podeželskih in s tem tudi gorskih območjih. Izjava Cork 2.0 "Boljše življenje na podeželskih območjih" (2016) omenja krepitev novih poslovnih priložnosti, nove pristope k povezovanju in samoiniciativno podajanje pobud za konkurenčno in raznoliko gospodarstvo. Naslednji dokument EU akcije za pametne vasi (2017) poudarja, da je potrebno omogočiti nove poslovne modele, pomagati obstoječim podjetjem, vključiti storitve in bolje sodelovati s podjetji s sedeži v urbanih območjih. Podobno Blejska deklaracija

(2018) izpostavlja nekaj tehnoloških dosežkov, ki spodbujajo inovacije pri zagotavljanju SSP na gorskih območjih, med katerimi digitalne platforme lahko ponujajo vse pomembne storitve, kot so e-učenje, e zdravje, e-uprava, transport in socialne storitve.

V projektu INTESI smo delovali v smeri, ki upošteva predlog EU, da je potrebno v vseh vključenih državah v oskrbo s storitvami vpeljevati inovacije in integracijo SSP.

Takšna potreba je najbolj opazna v povezavi storitev transporta in telekomunikacij z vsemi drugimi sektorji SSP, pa tudi znotraj samega prometnega sektorja (npr. multimodalne prometne politike in časovno usklajevanje različnih načinov prevoza). Oba sektorja sta ključnega pomena za izboljšanje dostopnosti SSP v alpskih regijah (npr. bližina javnega prevoza do storitev in koristi informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), kot so pametno delovanje in oddaljeni dostop do SSP). Analize v okviru projekta so pokazale potrebo po sodelovanju med različnimi sektorji, na primer med zdravstvom

Valchiavennaperipheralruralareaspopulationforecastofinhabitants

25%

0

200

400

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030

8.8% 7.3% 7.2%

-8.3% -9.0% -9.1%

Valchiavennaperipheralruralareaspopulationforecastofinhabitants

25%

0

200

400

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030

8.8% 7.3% 7.2%

-8.3% -9.0% -9.1%

Valchiavennaperipheralruralareaspopulationforecastofinhabitants

25%

0

200

400

2000 2005 2010 2015 2020 2025 2030

8.8% 7.3% 7.2%

-8.3% -9.0% -9.1%

Povp

rečn

o št

. pre

biva

lcev

Leto

Prebivalci, starih 65 ali več letPrebivalci, starih 0-14 let

Najnižja napovedNajvišja napoved

S T O R I T V E S P L O Š N E G A P O M E N A V O B M O Č J U A L P Priporočila za celostne strategije upravljanja s prostorom

10 11

in socialnim varstvom pri pripravi politik in tudi v primeru posameznikovega zdravljenja. Ugotovljene so bile pomanjkljivosti, kot so zmanjšanje števila lokacij poštnih storitev, majhnih trgovcev na drobno in bančnih storitev. Identificirana je bila nevarnost zapiranja osnovnih šol, medtem ko so storitve izobraževanja na splošno še vedno zagotovljene v zadostni meri. Zdravstveni sektor trpi zaradi pomanjkanja mladih zdravnikov, specialistov in negovalcev, dolgih razdalj za reševalne službe, tveganja za zaprtje porodniških oddelkov, pomanjkanje vmesnih storitev med institucionalno oskrbo starejših in oskrbo na domu ter pomoč v oskrbovanih stanovanjih. Mobilna oskrba tako predstavlja eno od

trenutno možnih rešitev. Znotraj sektorja transporta smo ugotovili precejšnjo odvisnost od osebnih avtomobilov, saj je javni prevoz ob večernih urah in vikendih omejen, povezave in frekvence slabe, le šolski avtobusi ponavadi vozijo ob ustreznih urah. Trenutno sicer obstajajo projekti širjenja širokopasovnega omrežja na podeželska območja, se pa zatika pri gradnji individualnih priključkov oziroma gradnje tako imenovanega zadnjega kilometra. Upravne storitve se soočajo s težavami glede delovnega časa, pomanjkanja osebja in finančnih virov, medtem ko so za boljše delovanje na nekaterih območjih vzpostavljene medobčinske upravne storitve.

Priporočila za pripravo politik

Kot je navedeno, v projektu INTESI kot rešitev za zagotavljanje SSP v gorskih območjih predlagamo integracijo.

Integracija ima lahko dve dimenziji:

1. vertikalna integracija – povezovanje med različnimi teritorialnimi ali upravnimi ravnmi;

2. horizontalna integracija – povezovanje med sektorji/deležniki/ različnimi upravnimi enotami na isti upravljavski ravni.

INTESI projektna ekipa priporoča, da območja razvijejo ter sprejmejo strategije in akcijske načrte za integracijo SSP v skladu s postopkom, ki je podrobneje opisan v nadaljevanju in prikazan na sliki "INTESI pristop k integraciji SSP".

Kako pripraviti celostne strategije in akcijske načrte zagotavljanja SSP: INTESI pristop k integraciji SSP

Pristop vključuje: a) elemente sodelovanja (modeli integracije) in b) korake na poti k povezovanju. Oba dela sta povezana z metodami, ki vključujejo tehnike sodelovanja in e-orodja.

"Celostna prostorska strategija za SSP je strategija za zagotavljanje storitev splošnega pomena, ki temelji na štirih glavnih načelih: kakovosti, razpoložljivosti, cenovni dosegljivosti in dostopnosti, pri čemer se upošteva dejanske in trenutne potrebe prebivalstva v danem prostoru, prostorske dimenzije in koristi ter sinergije med različnimi sektorji SSP.

Z akcijskim načrtom se sklicujemo na instrument, s katerim se strategija uresničuje s konkretnimi ukrepi v krajšem časovnem obdobju, ki jih odvisno od primera lahko razvijejo in sprejmejo različni državni, regionalni ali lokalni organi."

(INTESI)

S T O R I T V E S P L O Š N E G A P O M E N A V O B M O Č J U A L P Priporočila za celostne strategije upravljanja s prostorom

12 13

Nabor podatkov in analiza

Dvig ozaveščenosti

Srečanja deležnikov, namenjena Izmenjavi in pripravi skupnih rešitev

Ustvarjanje strategije in njena operacionalizacija v akcijskem načrtu

Koraki do integracije Elementipovezovanja(1 do 5 elementov)

Modeli integracije

Analiza dostopnosti SSP v testnem območju Val Passiria/Passeiertal – Južna Tirolska (Italija), izvedena s pomočjo geografskih informacijskih sistemov

01

02

03

04So

delo

vanj

e&

e-or

odja

DELEŽNIKI

UPRAVNE RAVNI

FINANČNA SREDSTVA

POLITIKE

STORITVE/SEKTORJI

INTESI PRISTOP K INTEGRACIJI SSP

B A

AINTESI primeri

Elementi sodelovanja

V idealnih pogojih se lahko stopnje integracije izvajajo vključujoč od enega do največ pet elementov sodelovanja, ki so:

• deležniki (npr. državne oblasti, regije, občine, zainteresirana jav-nost, ponudniki storitev itd.),

• upravne ravni (npr. državna, regionalna, občinska, lokalna),

• viri financiranja (zasebni in javni – EU, zvezni/državni, državni/deželni/kantonski/regionalni/provincialni/departmajski, občinski/lokalni),

• politike in

• storitve/sektorji.

Koraki do integracije

1. Nabor podatkov in analiza

Kvantitativna in kvalitativna analiza, ki zajema različne vidike ponudbe in povpraševanja po SSP:

• analiza obstoječih načinov zagotavljanja SSP,

• analiza dostopnosti SSP (glede na razdaljo, čas potovanja, stroške),

• demografske napovedi in

• vprašalniki, ankete, intervjuji s ponudniki storitev in drugimi ustreznimi deležniki.

• Regionalna poročila o stanju testnih območij INTESI

• My way to broadband – Koroška (Avstrija) – Orodje za regionalno uprav-ljavsko raven, s katerim lahko oceni svoje stališče glede naložb v regionalno mrežo optičnih vlaken. Če orodje poda pozitivno mnenje glede investicije, je smiselno nadaljevati s pripravljalnimi koraki, ki bodo vodili do izvedbe.

Število povezanih elementov oprede-ljuje vrsto modela integracije: integra-cija lahko zadeva povezovanje znotraj ene dimenzije (če je integriranih več istih elementov – 1E) ali med večimi različnimi elementi (2E, 3E, 4E in 5E modeli).

Da bi omogočili izvedljivo in učinkovito povezovanje, je pomembno, da izde-lava strategije poteka po vnaprej prip-ravljenih korakih in strukturi, kakršna je prikazana na sliki na strani 9.

Štirje koraki do integracije, upodoblje-ni v spodnjem delu slike ter opisani in ponazorjeni v nadaljevanju, se lahko ponavljajo in so povratni. Če želite več informacij o primerih, predstavljenih na naslednjih straneh, si oglejte sple-tno stran projekta.

B

ValPassiria

< 5 min. 54% 29% 55% 31% 34%

< 10 min. 82% 61% 78% 85% 76%

< 15 min. 84% 64% 84% 89% 79%

< 20 min. 87% 66% 84% 89% 81%

< 30 min. 90% 84% 90% 90% 87%

0%

20%

40%

60%

80%

100%

< 5 min. < 10 min. < 15 min. < 20 min. < 30 min.

Dostopnost SSP z uporabo javnega transporta (v minutah)

Del

ež p

rebi

vals

tva

Supermarket Lekarna Vrtec Osnovna šola Zdravnik

14 15

S T O R I T V E S P L O Š N E G A P O M E N A V O B M O Č J U A L P Priporočila za celostne strategije upravljanja s prostorom

INTESI primeriINTESI primeri

2. Dvig ozaveščenosti

Povečanje ozaveščenosti o zadevah, povezanih z oskrbo SSP, pri ustreznih deležnikih in širši javnosti:

• prepoznavanje ključnih vprašanj oskrbe s SSP s strani odgovornih organov, ponudnikov in ustreznih deležnikov,

• pomembnost obveščene in ozaveščene lokalne skupnosti kot podpornice inovacij,

• javno razširjanje aktualnih informacij o oskrbi SSP in izzivih, povezanih s predvidenimi spremembami oskrbe in njihovimi posledicami, če želimo zagotoviti uspešnost izvajanja strukturnih sprememb v zvezi s SSP,

• uporaba primerne kombinacije metod sporazumevanja (medijske vsebine - članki v regionalnih in lokalnih revijah, publikacije na ustreznih regionalnih in lokalnih spletnih straneh, socialna omrežja, radijski intervjuji, okrogle mize, javne prireditve ...)

3. Srečanja deležnikov

Vzpostavitev strukturiranega dialoga med lokalnimi deležniki:

• deležniki različnih sektorjev se srečajo, da razpravljajo o možnih sinergijah in/ali kombinacijah oskrbe s storitvami za zagotovitev boljše oskrbe,

• sestanke je potrebno obogatiti s podrobnimi analizami in vsemi razpoložljivimi informacijami,

• omogočanje ustvarjalnega razmišljanja ter

• ocena trendov in scenarijev, opredelitev prednostnih ukrepov.

• Dokument "Vizija ‘Valchiavenna 2030’: skupni pogled na prihodnjo rabo širokopasovnega omrežja v eni od gorskih skupnosti Lombardije (Italija)", ki vsebuje zamisli in priložnosti za oskrbo s SSP s pomočjo integracije upravnih storitev, osnovnih dobrin in storitev, zdravstva in socialnega varstva, izobraževanja in kulture, gospodarstva, upravljanja rabe zemljišč in tveganja naravnih nesreč ter transporta.

• Intervjuji z lokalnimi in regionalnimi deležniki s pomočjo poizvedbe o socialni vključenosti in oskrbi starejših v okrožju Reutte/Ausserfern na Tirolskem (Avstrija) ter o prepoznavanju potencialov integracije pri zagotavljanju storitev.

• Delovna skupina za Celostno prostorsko strategijo za oskrbo starejših v območju Porrentruy (Švica). Delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki različnih upravnih ravni, zdravstvenega in socialnega sektorja, identificira in razvija sinergije z drugimi sektorji z namenom izboljšanja oskrbe in vključenosti starejših prebivalcev. Pristop vključuje pripravo vizije, načel in konkretnih ukrepov.

• Delavnice za diseminacijo rezultatov analiz z regionalnimi deležniki in ponudniki SSP za vrednotenje stanja zagotavlja-nja SSP na testnem območju Idrijsko-Cerkljansko (Slovenija) in vrednotenje dobrih praks oskr-be s SSP za pripravo inovativnega modela zagotavljanja zdravstve-no-socialnega varstva in osnovnih dobrin.

• Generalna skupščina regional-ne razvojne agencije območja Reutte/Ausserfern na Tirolskem (Avstrija) z namenom revizije regionalnega družbenega koncep-ta, ki se osredotoča na potrebe starejših.

16 17

S T O R I T V E S P L O Š N E G A P O M E N A V O B M O Č J U A L P Priporočila za celostne strategije upravljanja s prostorom

4. Ustvarjanje strategije in njena operacionalizacija v akcijskem načrtu

Strategija mora zajemati časovno obdobje, ki je daljše od trajanja večine sektorskih načrtov, torej vsaj 15 do 20 let. Akcijski načrt natančneje določi korake za dosego ciljev, zapisanih v strategiji. To ni sta-tični dokument, ampak skupek procesov, ki se razvijajo in tudi spreminjajo s časom glede na rezultate spremljanja aktiv-nosti (po potrebi se akcijski načrt prilagodi spremenjenim razmeram).

Priprava strategije in akcijskega načrta mora vključevati:

• obravnavo novih oblik dostave SGI in inovacij v organizacijah,

• iterativni razvoj možnih alternativ,

• določitev dosegljive ravni zagotavljanja storitev, standardov kakovosti in stroškov,

• ovrednotenje rešitev in stroškov njihove izvedbe glede na analizirane potrebe,

• izbiro prednostne alternative in utemeljitev izbire.

• Akcijski načrt za izboljšanje oskrbe z osnovnimi dobrinami na območju Idrijsko-Cerkljanskega (Slovenija), ki vključuje ukrepe, kot so spletni katalog ponudnikov in spletna prodaja, revitalizacija ene od zapuščenih stavb nekdanje oskrbe s storitvami v vaško trgovino in mreženje ponudnikov na podeželju.

• Primer pogodbe javnega prevoza na Koroškem (Avstrija) z izvedbo javnega naročila in vrednotenjem ponudb. Sledi spremljanje izvajanja izbrane rešitve v regiji in morebitne prilagoditve.

INTESI primeri

INTESI primeri

• Uporaba odprtih podatkov (Open Data) za podporo reorganizacije zagotavlja-nja SSP v Pays A3V (Francija) in izvedbo prestrukturiranja pristojnosti za SSP ter izmenjavo znanj v na novo združenih občinah.

• Digitalna podpora za doseganje ukre-pov izboljšanja zagotavljanja SSP po načrtu za javne storitve v dolini Mauri-enne (Francija), ki je prispevala k pripravi podatkovne baze o vseh relevantnih SSP na območju in nudi podporo za izmenjavo podatkov SSP ter s tem povečuje njihovo uporabnost za prebivalce.

• Oddaljeno spremljanje bolnikov v okrožju Reutte/Ausserfern na Tirolskem (Avstrija), v katerem so starejši prebivalci, ki večinoma živijo sami, testirali storitev e-zdravja. V okviru storitev so uporabljali medicinske pripomočke, s pomočjo katerih so vzdrževali svoj "digitalni dnevnik zdravja" in zmanjšali število obiskov zdravnika, namenjenih zgolj spremljanju stanja.

Sodelovanje in e-orodja so koristni za izboljšanje izmenjave in dostopa do informacij o oskrbi s storitvami ter za vključitev lokalnih skupnosti, obenem pa igrajo pomembno vlogo pri izvedbi procesa vključevanja. Ustvarjajo most, ki povezujejo elemente sodelovanja in korake k integraciji.

Čeprav so po rezultatih analize INTESI modeli integracije v strateških dokumentih ali predpisih že prisotni v vseh sodelujočih državah, pa smo ugotovili, da se "razglašena" stopnja integracija, prepoznana v dokumentih, pogosto ne prenese v celostni pristop k zagotavljanju SSP v praksi.

Težave pri izvajanju pa se ne pojavljajo zaradi sprejemanja nove zakonodaje in politik, temveč bolj pri stalnem prilagajanju že obstoječih predpisov potrebam alpskih območij in pri vključevanju različnih deležnikov v konstruktivni dialog in skupno ukrepanje.

18 19

S T O R I T V E S P L O Š N E G A P O M E N A V O B M O Č J U A L P Priporočila za celostne strategije upravljanja s prostorom

Inovativno razmišljanje o zagotavljanju storitev v gorskih območjih: priporočila za strategije

Kot smo ugotovili, integracija predsta-vlja enega od drugačnih, svežih pog-ledov na prenovo politik zagotavljanja SSP na gorskih območjih.

INTESI kot osnovno utemeljitev pripo-ročil za oblikovanje politik za zagotavlja-nje SSP na gorskih območjih predlaga usmerjeno razmišljanje ki upošteva kriterije zaželenost, izvedljivosti in ob-stojnost oskrbe s SSP pri pripravi inova-tivnih strategij, prilagojenih posebnim okoliščinam gorskih območij.

• ZAŽELENOST odgovarja na vprašanji: "Katere vrste SSP so potrebne v gorskih območjih? Kakšna kakovost in količina SSP (merila) sta potrebni?« Zaželenost odraža potrebe območja in je poveza-na z razpoložljivim znanjem, sredstvi in slabostmi območja, ter deležniki.

• IZVEDLJIVOST je odgovor na izzive, kot so "Ali obstajajo potrebna tehnič-na/tehnološka sredstva za inovativno zagotavljanje in izvajanje SSP? Ali obstajata upravna struktura in poli-tična volja za prestrukturiranje zago-tavljanja SSP na inovativen način na določenem območju?" Kriterij odraža dejanske možnosti izvedbe konkret-nih ukrepov zagotavljanja SSP in je povezan s tehničnimi in administra-tivnimi omejitvami.

• OBSTOJNOST odgovarja na vpraša-nja: "Ali obstajajo dolgoročno razpolo-žljiva sredstva za inovativne strategije na gorskih območjih? Ali so lokalni voditelji in pristojni organi sposobni up-ravljati izvajanje takšnih strategij? Ali se lahko oblikujejo donosni poslovni mo-deli oskrbe s SSP?” Odraža dejansko izvedljivost in trajnost posameznih strategij pri zagotavljanju SSP, upo-števajoč politični in finančni vidik.

Odgovori na vprašanja, povezana s kri-teriji zaželenosti, izvedljivosti in obstoj-nosti, omogočajo oblikovanje dolgo-ročnih in ciljno usmerjenih strategij za povezovanje in izboljšane oskrbe s SSP v gorskih območjih. Tako naslednjih sedem priporočil za pripravo politik obravnava enega ali več načel priprave politik in kot glavno ciljno skupino pre-poznava EUSALP akcijsko skupino 5, katere naloga je "digitalno povezati lju-di in spodbujati dostopnost do javnih storitev". Priporočila za izvajanje politik so pomembna tudi za Alpski možgan-ski trust, oblikovan znotraj projekta INTESI, ki je integriran v delo omenje-ne akcijske skupine. Izvajanje njunih aktivnosti je tako ključna priložnost za diseminacijo pripravljenih priporočil za oblikovalce politik v gorskih regijah.

PRVO PRIPOROČILO ZA PRIPRAVO POLITIK: Zagotavljanje politične zastopanosti gorskih območij Gorska območja bi morala imeti v po-litičnih telesih, kot so lokalne/regional-ne/nacionalne skupščine, njim posebej dodeljena mesta. Prizadevati bi si morala za sodelovanje z institucijami EU, ki predstavljajo gorska območja (v Alpah to zadeva predvsem izmenjavo z EUSALP AS5). To bi prineslo nagradnjo sedanjemu izrednemu vključevanju teh območij in njihovih posebnosti v posa-mezne direktive, predpise in smernice, ki se nanašajo na oskrbo s SSP.

> EUSALP

> Euromontana (Evropsko združenje gorskih območij)

> ARGE ALP (Združenje alpskih regij)

> Oddelek za lokalne urade, gorske in majhne občine @Regija Lombardija (Italija)

> SAB (Švicarski center za gorske regije)

> Mladinsko upravljanje Alp

DRUGO PRIPOROČILO: Spodbujanje in podpora javno zasebnim partnerstvom, osredotočenim na gorska območja Izboljšanje povezave med lokalnimi potrebami in zasebnimi interesi v primeru skupnih javno-zasebnih vla-ganj, ki jih pogojuje povpraševanje, in tako posledično izboljšanje storitev na klic, vpeljevanje inovativnih po-slovnih priložnosti za zapolnjevanje gospodarskih niš gorskih območij. Obenem je potrebno prilagajanje zakonodaje za lažjo vzpostavitev partnerstev in povečanje spodbud za zasebne ponudnike za zagotavljanje storitev splošnega pomena na redko poseljenih območjih.

> CIPRA (mednarodna komisija za zaščito Alp)

> Danet in Wallis: 70 občin, ki sodeluje z regionalnimi zasebnimi energetskimi operaterji za zagotavljanje optičnih vlaken (Švica)

> Breitbandoffensive Tirol: usklajeno delovanje med državno in lokalno oblastjo za spodbujanje regionalne širitve širokopasovnega omrežja (Avstrija)

> NVO Sopotniki s pomočjo subvencioniranja občin zagotavlja brezplačen prevoz po opravkih za starejše (Slovenija) (Slovenia)

20 21

S T O R I T V E S P L O Š N E G A P O M E N A V O B M O Č J U A L P Priporočila za celostne strategije upravljanja s prostorom

TRETJE PRIPOROČILO: Povezovanje upravljavskih ravni v procesu priprave politik SSP

Priporočilo predvideva poenostavitev celotnega političnega procesa zago-tavljanja SSP na gorskih območjih, pripravo predpisov za poenostavlje-no povezovanje sektorjev in območij, zmanjšanje administrativnih in fi-nančnih bremen za javne in zasebne deležnike; lažje sodelovanje na večih upravljavskih ravneh in združevanje pristopov od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor.

> EUSALP Akcijska Skupina 5

> Alpska konvencija

> Strategije za notranja območja (Italija)

> Planungsverbände – planerska združenja za medobčinsko sodelovanje (Avstrija)

ČETRTO PRIPOROČILO: Integracija sektorjev pri zagotavljanju SSP in vključitev te rešitve v politike

Potrebno je sobivanje večih storitev v eni stavbi ali poslovnem prostoru, sodelovanje sektorjev pri zagotavlja-nju storitev v namen financiranja in

razpoložljivosti podatkov: vzposta-vitev preprostega posredovanja podatkov in dostopa do njih, sode-lovanje med strokovnimi službami za zagotavljanje celostnih storitev lokalnemu prebivalstvu in turistom.

> Hiše storitev splošnega pomena (Francija)

> Zadruge, kot so EUM in Val Passiria (Italija)

> Sporazumi o diverzifikaciji turizma (Francija)

PETO PRIPOROČILO: Povečanje zmogljivosti in ozaveš-čenosti pri zadovoljevanju potreb po SSP na gorskih območjih

Temelji na vlaganju v krepitev zmogljivosti, lokalnega znanja in so-cialnih inovacij, vključujoč možnosti digitalizacije in inovativnih strategij zagotavljanja SSP (npr. agenda digitalizacije), s čimer se spodbuja dobro ozaveščeno in medsebojno povezano gorsko družbo.

> Iniciativa za digitalne vasi (Nemčija)

> Digitalne agende v Španiji, Latviji, na Švedskem

> Fundacija Cariplo initiative AttivAree (Italy)

ŠESTO PRIPOROČILO: Vključevanje zagotavljanja SSP v prostorske politike

Prostorsko načrtovanje prispeva k spodbujanju oskrbe s SSP s pomočjo medsektorskega pristopa. Vsakršno medobčinsko usklajevanje pomaga preprečevati podvajanje porabe sredstev in neučinkovitost pri zagotavljanju SSP.

> MORO strategija za integracijo storitev (Nemčija)

> Minimalne zahteve za oskrbo z nekaterimi storitvami (obvezno šolanje, javno parkiranje, …) v ita-lijanskih prostorskih načrtih, kot je npr. Načrt za prostorski razvoj in koordinacijo za Južno Tirolsko (Italija)

SEDMO PRIPOROČILO: Dovoljevanje preizkušanja novih rešitev znotraj politik SSP, namenjenih gorskim območjem

Inovacije v procesu oblikovanja politik, namenjenih SSP na gorskih obmo-čjih, je treba spodbuditi z vključitvijo določene stopnje eksperimentiranja v postopek priprave politik. Tako smo bolj prilagodljivi in pripravljeni v pri-meru potrebnih sprememb in lahko še pravočasno načrtujemo preusmeritve porabe virov. Načeli prožnost in prila-godljivost sta tako vključeni v obliko-vanje politik, kot je to primer strategij pametne specializacije, podprtih s strani EU.

> Strategije pametne specializacije

Sedem INTESI priporočil za pripravo politik za oskrbo gorskih območij s storitvami predstavlja koristne nasvete

za oblikovalce politik, sodelujoče v EUSALP akcijski skupini 5 in možganskem trustu, ter predstavnike

gorskih skupnosti. Ti naj med seboj sodelujejo s ciljem oblikovanja inovativnih, učinkovitih in celostnih strategij

za zagotavljanje SSP.

S T O R I T V E S P L O Š N E G A P O M E N A V O B M O Č J U A L P Priporočila za celostne strategije upravljanja s prostorom

22

Bern, Innsbruck, Ljubljana, oktober 2018

Za več informacij o rezultatih projekta in dobrih praksah si oglejte spletno stran projekta INTESI: www.alpine-space.eu/projects/intesi/en/project-results.

Za več informacij o primerih ciljno usmerjenega razmišljanja o zagotavljanju SSP v gorskih območjih si oglejte digitalno različico tega dokumenta.

Za več informacij o aktivnostih, ki jih izvaja možganski trust projekta INTESI, obiščite: https://servicepublic.ch/.

Skice: Peter Niederer (SAB)

Grafično oblikovanje: VKG

Tehnična pomoč: Poliedra

I T A L Y

S L O V E N I A

A U S T R I A

F R A N C E

S W I T Z E R L A N D