statiﬆični zavarovalniški bilten 2008 · v letošnji številki biltena želimo s slikovnim...

Statističnizavarovalniški

bilten 2008

… V letošnji številki biltena želimo s slikovnim gradivom in komentarji simbolično poudariti zgodovinski prispevek in vpliv nekaterih najvidnejših predstavnikov slovenskega naroda na razvoj evropskega in svetovnega znanja, umetnosti in kulture. S svojimi izrednimi intelektualnimi sposobnostmi, znanjem in delovanjem so izbrani velikani slovenskega naroda obogatili svet in se z zlatimi črkami zapisali v svetovno zgodovino. Ob tem se dobro zavedamo, da je predstavljeni izbor portretirancev subjektiven …

Izbrani znameniti Slovenci

Statistični zavarovalniški

bilten 2008

Ljubljana, avgust

Izdajatelj

SLOVENSKO ZAVAROVALNO ZDRUŽENJE, GIZ

Gospodarsko interesno združenje slovenskih zavarovalnic

Železna cesta , p. p.

SI – LJUBLJANA

SLOVENIJA

Telefon:

Telefaks:

Spletna stran:

Elektronska pošta:

Odgovarja:

Mirko KALUŽA, direktor

(+ )

(+ )

http://www.zav-zdruzenje.si

[email protected]

STATISTIČNI ZAVAROVALNIŠKI BILTEN, SZZ, Ljubljana

Besedilo, tabele in grafi kone pripravili:

Tomaž Mancini, Statistično analitska služba in informatika,

Jedrski pool (poglavje V., točka ),

Odbor za izobraževanje (poglavje IV.)

Produkcija:

Pegaz International d. o. o. Ljubljana

Oblikovanje in ilustracije:

Katarina Mrvar in Luka Mancini, lukatarina.net

Tisk:

Littera picta

Naklada:

izvodov

Vse pravice pridržane.

Uporaba podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira.

Publikacija je na voljo tudi v angleškem jeziku.

Th is publication is also available in English.

ISSN -

Vsebina

5

7

9

13

17

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

38

39

41

44

46

49

52

53

55

57

58

61

62

63

64

65

66

67

68

69

71

75

razvoj slovenskega zavarovalnega trga

predgovor

i. slovensko gospodarstvo leta

ii. slovensko zavarovalno združenje leta

iii. predstavitev lanic slovenskega zavarovalnega združenja (stanje . . )

Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba d. d.

ARAG zavarovanje pravne zaščite, d. d.

Generali, Zavarovalnica, d. d.

GRAWE, Zavarovalnica, d. d.

Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d. (KAD)

KD Življenje, zavarovalnica, d. d.

Merkur zavarovalnica, d. d.

NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d.

Pozavarovalnica Sava, d. d.

Pozavarovalnica Triglav RE, d. d.

SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana (SID – PKZ)

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP)

TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d.

Victoria-Volksbanken, zavarovalniška delniška družba, podružnica

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z.

Zavarovalnica Maribor, d. d.

Zavarovalnica Tilia, d. d.

Zavarovalnica Triglav, d. d.

iv. zaposleni v zavarovalnicah

v. zavarovalna in pozavarovalna dejavnost leta

1. Zavarovalna dejavnost

1.1 Življenjska zavarovanja

1.1.1 Dodatna pokojninska zavarovanja (DPZ)

1.2 Vsa druga zavarovanja (neživljenjska oz. premoženjska)

2. Pozavarovalna dejavnost

3. Jedrski pool

4. Podatki po posameznih zavarovalnih vrstah in zavarovanjih

4.1 Nezgodno zavarovanje

4.2 Zdravstveno zavarovanje

4.3 Kasko zavarovanja

4.4 Zavarovanje prevoza blaga

4.5 Premoženjska zavarovanja

4.6 Zavarovanja odgovornosti

4.7 Kreditno zavarovanje

4.8 Kavcijsko zavarovanje in zavarovanje različnih finančnih izgub

4.9 Zavarovanje stroškov postopka in zavarovanje pomoči

vi. položaj slovenske zavarovalne dejavnosti v mednarodnem prostoru

vii. zgodovinski pregled zavarovalstva na slovenskem etninem ozemlju

4

Jurij Bartolomej , baron Ve ga { – }matematik,

balistik,

artilerijski častnik,

izumitelj,

avtor logaritmovnikanemško: Georg Freiherr von Vega

5 statistini zavarovalniški bilten

Leto Premije

Skupaj ostaloživljenje Skupaj ostaloživljenje Skupaj ostaloživljenje Skupaj ostaloživljenje

Odškodnine Škodni rezultat () Letna stopnja rasti*

90.485

114.106

189.003

136.348

149.088

161.828

2002

2003

2004

2005

2006

2007

1.178.845

1.275.102

1.456.887

1.549.167

1.725.304

1.893.980

267.436

305.003

429.013

464.834

540.655

609.266

911.409

970.099

1.027.874

1.084.334

1.184.649

1.284.714

714.668

790.866

931.938

874.895

949.076

1.023.300

624.183

676.760

742.935

738.547

799.988

861.472

60,6

62,0

64,0

56,5

55,0

54,0

33,8

37,4

44,1

29,3

27,6

26,6

68,5

69,8

72,3

68,1

67,5

67,1

116,1

111,7

116,8

106,6

111,4

109,8

123,2

117,8

143,8

108,6

116,3

112,7

114,1

109,9

108,3

105,7

109,3

108,4

Leto Premije

Skupaj ostaloživljenje Skupaj ostaloživljenje Skupaj ostaloživljenje Skupaj ostaloživljenje

Odškodnine Škodni rezultat () Letna stopnja rasti*

728

567

241

222

252

302

2002

2003

2004

2005

2006

2007

126.451

140.894

148.905

161.361

180.619

206.165

1.047

1.007

953

1.007

642

704

125.404

139.887

147.952

160.354

179.977

205.461

64.657

73.459

81.805

78.671

101.767

115.181

63.929

72.892

81.564

78.449

101.515

114.879

51,1

52,1

54,9

48,8

56,3

55,9

69,6

56,6

25,4

22,0

39,3

42,9

51,0

52,1

55,1

48,9

56,4

55,9

132,0

115,1

108,1

108,6

111,9

114,1

113,9

99,2

97,0

105,7

63,8

109,7

132,2

115,2

108,1

108,6

112,2

114,2

Pozavarovanje

* Indeks rasti premij je brez upoštevanja inflacije. Vključujoč , – odstotno rast cen življenjskih potrebščin (dec. /dec. ) bi bil indeks rasti zavarovalnih premij , realna premija zavarovanja pa , milijarde €.

Viri: SZZ, SURS

Razvoj slovenskega zavarovalnega trga

Zavarovanje zneski v tisoč €

zneski v tisoč €


{ – } fizik, matematik, pesnik, avtor Stefanove konstanteJož ef Stefan


Predgovor

Na celotnem zavarovalniškem trgu je konkurenca

čedalje močnejša. Ob prizadevanjih, da bi

povečale tržni delež, so izkazale večjo stopnjo

rasti predvsem manjše zavarovalnice, čeprav še

vedno niso pomembno vplivale na zmanjšanje

tržne koncentracije. Pet največjih zavarovalnic

namreč obvladuje , odstotka trga.

Zaradi skupnih predpisov Evropske unije in

tudi zaradi uvedbe evra leta preteklo

poslovno leto zaznamuje povečan interes

zavarovalnic iz EU za poslovanje v Sloveniji.

Njihova prisotnost še ni izrazita in nima velikega

vpliva na poslovanje domačih zavarovalnic.

Harmonizacija zavarovalniške zakonodaje in

članstvo Slovenije v Evropski monetarni uniji sta

pomembni okoliščini, ki vplivata na povečan interes

številnih zavarovalnic iz EU, da bi poslovale na

našem tržišču. Kljub temu da prisotnost ponudbe

po sistemu prostega opravljanja storitev (FOS)

še ni tako izrazita, je pričakovati, da se bo kmalu

okrepilo in dodatno spodbudilo tržno tekmovanje.

Prepričani smo, da bo tudi letošnji Statistični

zavarovalniški bilten s tradicionalnim naborom

podatkov primeren tako za analitike kot vse tiste, ki

želijo vedeti več o slovenskem zavarovalnem trgu.

Mirko Kaluža, direktor

Na slovenskem zavarovalnem trgu je v letu

poslovalo zavarovalnic in dve pozavarovalnici.

Članica Slovenskega zavarovalnega združenja ni

bila le ena zavarovalnica. Bilten tako prinaša celovit

statistični prikaz zavarovalništva v Sloveniji. Ob

predstavitvi posameznih članic združenja so navedeni

tudi skupni podatki o njihovem poslovanju.

Leto je bilo še eno uspešnih let

slovenskega zavarovalništva.

Zavarovalnice so zbrale več kot , milijarde evrov

bruto obračunane premije, kar je za slabih odstotkov

več kot leto prej. Delež odškodnin v premijah se je

zmanjšal na odstotkov, njihov skupni znesek pa

je malce presegel milijardo evrov. Z življenjskimi

zavarovanji je bilo zbrane za milijonov evrov bruto

obračunane premije, s premoženjskimi zavarovanji pa

približno , milijarde evrov premije. Delež življenjskih

zavarovanj se je povečeval hitreje od premoženjskih,

tako da se povečuje tudi njihov delež v skupni

bruto obračunani premiji in predstavlja , %.

Število zaposlenih v zavarovalnicah in

pozavarovalnicah se je povečalo na .

ali za , odstotka. V primerjavi z letom

se je delež zavarovalne premije v BDP

rahlo znižal na , odstotka, saj je bila

gospodarska rast leta nominalno višja

od nominalne rasti zavarovalne premije.

Uspešno sta poslovali tudi obe pozavarovalnici.

Leta sta zbrali za milijonov evrov bruto

obračunane pozavarovalne premije, kar je za

odstotkov več kot leta . Stopnja rasti odškodnin

je bila za dobro odstotno točko nižja, njihov absolutni

znesek pa se je povzpel na dobrih milijonov evrov.


nemško: Barbara von Cilli, češko/slovaško: Barbora Cellská

Barbar a Celjsk aogrska in češka kraljica,

nemško-rimska cesarica,

astrologinja, alkimistka{ – }

9

I.

statistini zavarovalniški bilten

Slovensko gosp odarst vo leta 2007

Po uspešnem prevzemu evra se je v Sloveniji sprožila

rast cen, ki jo je pred tem vlada uspešno zadrževala.

Poslovno in politično zaznamujejo leto predvsem

živahna in rekordna nihanja vrednostnih papirjev na

Ljubljanski borzi ter vladna kriza, ki se je novembra

v parlamentu zaključila z izglasovanjem zaupnice

predsedniku vlade. V času priprav na predsedovanje

Slovenije Evropskemu svetu v prvi polovici leta

morebitnega odstopa vlade v javnomnenjskih anketah

niso podprli niti prebivalci. Slovenija je konec leta

v zanimivi predsedniški kampanji dobila tudi

novega predsednika države. Ob tem naj omenimo

še nekatere spodbudne spremembe v slovenskem

gospodarstvu v letu , kot so razmeroma velika

stopnja internacionalizacije, zaprosilo države za vstop

v mednarodno Organizacijo za ekonomsko sodelovanje

in razvoj (OECD), prve priprave nekaterih zavarovalnih

družb za vstop na Ljubljansko borzo ter začetek konca

privatizacije največjih zavarovalnih družb v državi.

Inflacija je leta precej nihala. V prvem četrtletju

je bila celo negativna, pozneje pa je začela naraščati in

maja dosegla najvišjo mesečno raven , %. Po poletnih

dopustih se je rast cen ponovno okrepila in je tako

decembra dosegla ,-odstotno stopnjo v primerjavi

z decembrom leta . Ljudje so najbolj občutili

podražitev hrane, ki pa ni edini vzrok prevelike inflacije.

Del dviga cen poznavalci pripisujejo tudi podražitvi

goriv ter povišanju stroškov proizvajalcev in trgovcev.

Bruto domači proizvod (BDP) se je lani v skladu

s pričakovanji poznavalcev rekordno povečal.

Stopnja njegove rasti je znašala realnih , %, kar je

največ v zadnjih letih. Rast je bila hitrejša v prvi

polovici leta, k čemer so prispevale velike naložbe

in intenziven izvoz ob ugodni evropski in svetovni

konjunkturi. Vrednost BDP po tekočih cenah je

znašala , milijarde €, na prebivalca pa . €

ali za , % več kot leta . BDP Slovenije po

kupni moči na prebivalca z % še vedno zaostaja

za povprečjem EU, a je že prehitel portugalskega.


Izvoz blaga in storitev se je preko leta gibal na mesečni

ravni približno , milijarde €, v vsem letu

pa je Slovenija v tujino izvozila za , milijarde €

ali nominalno za , % več kot leto prej. Povečalo

se je tudi število trgov, kamor država plasira svoj

izvoz. Največ ali % smo izvozili na trge držav

EU. V strukturi izvoženih izdelkov prevladujejo

avtomobili, bela tehnika in zdravila. Uvoz je tudi lani

presegel vrednost izvoza. Mesečno je država uvozila

za približno , milijarde € blaga in storitev, v vsem

letu pa je bilo uvoza za , milijarde € ali za , %

več kot leta . Pokritost uvoza z izvozom se je v

primerjavi z letom zmanjšala, in sicer na ,%.

Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance

je leta znašal , milijarde € in se je v enem

letu podvojil ter dosegel , % bruto domačega

proizvoda. Rast primanjkljaja gre pripisati predvsem

povečanemu uvozu, pripisu dividend tujim lastnikom

ter povečanju izdatkov za obresti na najeta posojila.

Industrijska podjetja so leta povečala

obseg proizvodnje za slabih %, kar je boljše kot

leto prej. Produktivnost dela v industriji pa se je

v povprečju povečala za slabih %. Rast obsega

proizvodnje je bila največja v predelovalnih

dejavnostih, tu pa predvsem v kemični industriji.

Dodana vrednost se je povečala za , %, še najbolj

pa v gradbeništvu in finančnih storitvah.

Naložb slovenskih podjetij v tujino je vse več. Med

naložbeniki prevladujejo trgovska in industrijska

podjetja, ki so do zdaj zunaj Slovenije investirala

že približno , milijarde €. Med državami, ki so

prejele največ slovenskih naložb, so Nizozemska,

Avstrija, Nemčija in predvsem države v regiji.

Domače naložbe so se leta okrepile za

, % predvsem na račun vlaganja v prometno

infrastrukturo, osnovna sredstva, v gradbene

objekte, prevozna sredstva in stanovanja. Skupno

so naložbeniki doma porabili , milijarde €.


Plače so se v primerjavi z letom povečale

nominalno in tudi realno. Povprečna mesečna bruto

plača v letu je znašala . € ali nominalno

, % več, neto plača pa je bila za dobrih % manjša

od kosmate, in sicer €. To pa je nominalno za , %

več kot leto prej. Zaposleni je leta realno zaslužil

za , % bruto več in za , % neto več kot leto prej. Ker

so plače zaostale za stopnjo inflacije in so prebivalci že

zelo občutili povišanje cen, je sindikatom v pogajanjih z

vlado uspelo doseči nujne korekcije socialne varnosti.

Število brezposelnih oseb se je preko leta še naprej

zmanjševalo. Ob koncu decembra je bilo brez dela

. oseb, kar je za , % manj kot v predhodnem

letu. Ta padec je deloma nastal tudi zaradi popravkov,

ki jih je v svojih evidencah opravil Zavod RS za

zaposlovanje, pri čemer je upošteval novo zakonodajo,

ki je zaostrila merila za dodelitev statusa brezposelne

osebe. Decembra je bila stopnja registrirane brez-

poselnosti , %, letni povpreček pa je znašal , %.

Osrednji borzni indeks SBI na Ljubljanski

borzi vrednostnih papirjev je sredi poletja leta

dosegel rekordno znamko . točk,

rekordne znamke pa so dosegli tudi vsi drugi borzni

indeksi. Tržna kapitalizacija vseh vrednostnih

papirjev je konec decembra znašala rekordnih

, milijarde €, kar je za % več kot ob istem

času leto prej. Največji mesečni borzni promet je bil

realiziran junija , in sicer v vrednosti slabih

milijonov €. Ugodne borzne razmere pa niso

trajale dolgo, saj so vse vrednosti spomladi

zelo padle. Leto bo v zgodovini

Ljubljanske borze vpisano kot najuspešnejše

od njene ustanovitve leta .

Viri:. Statistični urad RS (SURS). Banka Slovenije (BS). Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ). Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Ljubljanska borza (LB). EUROSTAT. AJPES


{ – }nemško: Hermann Noordung

strojni inženir,

pionir raketne in

vesoljske tehnike

Her m an Poto nik–No ordung

13

II.


Preteklo poslovno leto je bilo zelo razgibano. Odbori

in sekcije ter komisije premoženjskih in osebnih

zavarovanj so s pripombami aktivno sodelovali pri

spremembah nacionalne zakonodaje, povezane z

zavarovalništvom in predpisi EU. Razpravljali so

tudi o predlogu direktive Solventnost II . Aktuarji so

nadaljevali z delom na zavarovalnem statističnem

standardu, ki ga mora po zavarovalniškem

zakonu sprejeti Slovensko zavarovalno združenje.

Računovodje in finančniki so opozorili na neskladnost

nekaterih določb Zakona o zavarovalništvu z

mednarodnimi standardi računovodskega poročanja

(MSRP) in predlagali izdelavo skrajšanih bilančnih

shem, ki bi bile usklajene z MSRP in primerne

za javno objavo. Dinamično je bilo na področju

zdravstvenih zavarovanj, kjer so zavarovalnice kljub

različnim tržnim pozicijam našle skupni jezik za

urejanje zadev z drugimi sodelujočimi v zdravstvenem

sistemu. K večji dinamičnosti na zavarovalniškem

trgu je pomembno prispevala tudi močnejša

konkurenca med članicami, ki se kaže v povečanem

oglaševanju novih zavarovalnih produktov.

Združenje je zaradi novih predpisov EU za

avtomobilska zavarovanja (peta direktiva) in

njihovega prenosa v nacionalno zakonodajo ter zaradi

interesa članic zasnovalo nove baze podatkov, ki

bodo pripomogle k hitrejšemu in učinkovitejšemu

sledenju začrtanim poslovnim ciljem članic. Z uvedbo

registra avtomobilskih zavarovanj se je porodila

tudi možnost odkrivanja zavarovalniških goljufij.

V skladu s predpisi EU deluje na spletni strani

združenja Informacijski center, ki je v pomoč

zavarovancem, lastnikom vozil. Od vzpostavitve

maja leta je center doživel že približno .

vpogledov. Pri združenju delujeta na področju

avtomobilskih zavarovanj in na podlagi predpisov

Članstvo v Slovenskem zavarovalnem združenju

se leta ni povečalo. V združenje je bilo

včlanjenih zavarovalnic in dve pozavarovalnici.

Med navedeno šestnajsterico sta sicer dve družbi,

ki ju zaradi zakonodaje ne štejemo med prave

zavarovalnice – to sta Kapitalska družba (KAD)

in Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) – in ju

imenujemo »druge članice SZZ«. V letu

pa je pričakovati povečanje članstva, saj se za

poslovanje na slovenskem zavarovalnem trgu resno

zanimajo tudi nekatere zavarovalnice iz EU, ki

nameravajo poleg drugega tržiti tudi avtomobilska

zavarovanja. V tem primeru pa se morajo včlaniti

v Škodni sklad, ki deluje pri združenju.

Delo združenja usmerja in nadzoruje Svet

združenja. Direktor združenja vodi strokovne

službe in je odgovoren za izvrševanje sklepov

sveta SZZ ter za udejanjanje načrtov, ki jih

sprejema najvišji organ združenja – skupščina. Pri

svojem delu se združenje povezuje v mednarodna

strokovna združenja, kot so Evropsko združenje

zavarovalnih združenj (CEA), Svet birojev

zelene karte (COB) in Mednarodno združenje za

pomorska in transportna zavarovanja (IUMI).

Vsa dela in naloge združenja je leta opravilo

zaposlenih, ki so usklajevali delo sestankov vseh

delovnih skupin, sestavljenih iz delegatov članic

združenja. Število zaposlenih se od leta ni

povečalo, čeprav je obseg nalog in del vsako leto

večji. Del dejavnosti združenja je določen z zakoni

in predpisi, ki urejajo delovanje Biroja zelene

karte, Škodnega sklada, Odškodninskega urada,

Informacijskega centra, Škodnega registra in Registra

AO zavarovanj. Druge naloge se opravljajo v skladu

s potrebami, interesi in predlogi članic združenja.

Nekatere naloge izpostavljamo v nadaljevanju.

Slovensko zavarovalno združenje leta


Združenje je v skladu z zavarovalniškim zakonom

pooblaščeno za izobraževanje in izvajanje izpitov za

zavarovalniške zastopnike in posrednike. Leta se

je na izpit prijavilo . kandidatov, dve tretjini sta

jih preizkus znanja uspešno opravili. Od leta , ko

je združenje začelo izvajati izpite, do konca leta

je uspešno opravilo preizkus znanja za opravljanje

poslov zavarovalnega zastopanja . kandidatov,

za opravljanje poslov zavarovalnega posredovanja

pa kandidatov. Skupno je v Sloveniji že .

zavarovalnih zastopnikov in posrednikov z ustreznim

potrdilom o potrebnem znanju za opravljanje tega

dela. Služba za izobraževanje pri SZZ je leta

med drugim pripravila tudi program srednješolskega

izobraževanja za poklic ekonomski tehnik za področje

zavarovalništva in program višješolske študijske smeri

za poklic ekonomist za področje zavarovalništva.

Ob koncu leta je Slovensko zavarovalno

združenje v okviru priprav na predsedovanje

Republike Slovenije Evropskemu svetu v Ljubljani

sprejelo nekaj delegacij iz različnih nacionalnih

zavarovalnih združenj in CEA. Na pobudo SZZ je

predstavnica Stalnega predstavništva Republike

Slovenije v Bruslju, pristojna za zavarovalništvo,

udeležencem seje Odbora za enotni trg pri

CEA predstavila aktivnosti države na področju

zavarovalništva za čas predsedovanja EU.

EU tudi Odškodninski urad in Škodni sklad. Statistika

Škodnega sklada kaže, da so škod povzročili

vozniki nezavarovanih motornih vozil, škod pa

vozniki neznanih motornih vozil. Vsota obeh številk

komaj preseže dva odstotka vseh prometnih nezgod

in posledičnih škod, ki so se pripetile leta .

Skupina predstavnikov pozavarovalnic Sava in

Triglav RE je leta aktivno sodelovala z AZN in

Ministrstvom za finance pri pripravi sprememb in

dopolnitev Zakona o zavarovalništvu z namenom

implementiranja pozavarovalne direktive v nacionalno

zakonodajo. Novi zakon je bil sprejet oktobra.

Na podlagi Zakona o zavarovalništvu pri združenju

deluje mediacijski center, ki potrošnikom zavarovalnih

storitev in zavarovalnicam omogoča zunajsodno

reševanje sporov. Praktične primere obravnav,

leta jih je bilo , kar je manj kot leto prej,

združenje objavlja v svojem glasilu Informator.

Udeleženci mediacij so v izpolnjenih vprašalnikih

izrazili zadovoljstvo z vodenjem postopkov. Nekaj

predlogov () za obravnave je leta prejel

tudi varuh pravic s področja zavarovalništva,

mirovalo pa ni niti razsodišče, ki rešuje spore med

zavarovalnicami oziroma članicami združenja.

15


* SZZ zagotavlja le sredstva za delo

Služba za splošno

organizacijske zadeve

in računovodstvo

Razsodišče* Varuh pravic s področja zavarovalništva*

Mediacijski center*

SKUPŠČINA

Biro zelene karte Informacijski center Odškodninski urad Škodni sklad

Služba za AO zavarovanje

Služba za osebna zavarovanja

Služba za premoženj-ska zavarovanja

Statistično analitska služba in informatika

Služba za izobraževanje

Odbor za zavarovanje motornih vozil

Odbor za življenjska in nezgodna zavarovanja

Odbor za prostovoljna zdravstvena zavarovanja

Odbor za prostovoljna pokojninska zavarovanja

Pravna sekcija

Odbor za premoženjska zavarovanja

Sekcija za kmetijska zavarovanja

Odbor za transportnain kreditna zavarovanja

Finančna sekcija

Odbor za informatiko

Uredniški odbor

Aktuarska sekcija

Odbor za izobraževanje

Organizacijskiodbor Dnevov slov.zavarovalništva

Izpitni odbor

Komisija za preprečevanje pranja denarja

Komisija za računovodsko-davčne zadeve

Sekcija za notranjorevizijo

Organigram – grafična ponazoritev organiziranosti združenja (stanje: julij )

SVET

DIREKTOR

Komisija škodnega sklada

Svet Biroja zelene karte

Strokovni odbor Biroja zelene karte

Komisija za prepre čevanje zavarovalniških zlorab

16

Jož e Ple nik { – } arhitekt

17

III.


Ob tem naj pojasnimo, da se je zaradi krepitve

korporativne identitete Skupine KD Group, ki je

lastnica zavarovalnice Slovenica Življenje, d. d., le-

ta . avgusta preimenovala v Zavarovalnico

KD Življenje, d. d. Marca leta pa je ta

specializirana zavarovalnica še pod starim imenom

prejela priznanje za kakovost – certifikat ISO .

Občutki, ki jih zdaj naše zavarovalnice doživljajo

pri poslovanju zunaj države, so podobni občutkom

zavarovalnic s tujim kapitalom, ki so v Slovenijo

prišle še pred njeno osamosvojitvijo oziroma takoj,

ko so domači predpisi omogočali ustanovitev

delniških družb. Med njimi so zavarovalnice GRAWE,

Generali in Merkur. Pomemben delež neslovenskega

kapitala ima tudi življenjska zavarovalnica NLB Vita.

Pozneje so se jim pridružile še zavarovalnice ARAG

in Victoria-Volksbanken ter Wiener Städtische

in Allianz Hungaria. Slednji dve sta že zaprosili

za članstvo v združenju. Vstop na slovenski trg je

napovedala tudi švicarsko-irska zavarovalnica Zürich

Insurance Ireland Ltd. Global Corporate Ireland

s sedežem v Dublinu, ki se prav tako namerava

včlaniti v Slovensko zavarovalno združenje, saj bo

tržila tudi avtomobilska zavarovanja. Zavarovanja

namerava tržiti neposredno, tj. po sistemu FOS brez

ustanovitve podružnice. Takega primera v SZZ do

zdaj še ni bilo, zato je združenje prilagodilo svoj

statut, ki zdaj zavarovalnicam omogoča pridobiti

redno in izredno članstvo. Najmlajša zavarovalnica

z deležem tujega kapitala na slovenskem trgu

pa je Prva osebna zavarovalnica, katere petinski

solastnik je Evropska banka za obnovo in razvoj

(EBRD). Registrirana je za trženje vseh oblik osebnih

zavarovanj, za članstvo v SZZ pa še ni zaprosila.

Leto so zaznamovali veliki premiki v poslovanju,

njegovem nadaljnjem širjenju v tujino, reorganizaciji

in vodenju zavarovalnih družb v Sloveniji.

Internacionalizacija slovenskega gospodarstva je

dobro prežela tudi zavarovalništvo. Zunaj Slovenije

deluje že pet slovenskih zavarovalnih oziroma

pozavarovalnih družb. Tu mislimo na zavarovalne

družbe, ki so bile v Sloveniji ustanovljene s

slovenskim kapitalom in v zadnjem času vse bolj širijo

svoje poslovanje na trge zunaj Slovenije. Po ocenah

zavarovalniških strokovnjakov so te zavarovalnice

leta zbrale s prodajo zavarovanj zunaj Slovenije

približno milijonov evrov bruto obračunane

premije, kar je več, kot so uspele v Sloveniji

zbrati zavarovalnice z deležem tujega kapitala.

Med slovenskimi zavarovalnicami, ki poslujejo

zunaj Slovenije, je najbolj prodorna zavarovalnica

Triglav. Posluje predvsem v državah JV Evrope, tj.

na Hrvaškem, v Črni gori, Bosni in Hercegovini,

Srbiji, Makedoniji, na Češkem in Slovaškem ter na

Nizozemskem. V teh državah dosega njen tržni delež

nekaj odstotkov, v poslovni skupini zavarovalnice

Triglav pa njena premija iz »tujine« predstavlja že

% vse v skupini zbrane premije. Zavarovalnica

Maribor posluje na Hrvaškem, pozavarovalnica Sava

pa v Srbiji, na Kosovu in v Makedoniji. Zavarovalnica

Adriatic Slovenica posluje v Srbiji, načrtuje pa

tudi specializacijo portfelja, tj. prenos življenjskih

zavarovanj na sestrsko zavarovalnico KD Življenje.

Ta posluje pod imenom KD Life na Hrvaškem,

v Romuniji, Bolgariji, Ukrajini in na Slovaškem.

Predst avitev članic Slovenskega zavarovalnega združenja

(stanje . . )


Kompozitne zavarovalnice:

Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana

Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d. d., Koper

Zavarovalnica Maribor, d. d., Maribor

Zavarovalnica Tilia, d. d., Novo mesto

Generali, Zavarovalnica, d. d., Ljubljana

Merkur zavarovalnica, d. d., Ljubljana

GRAWE, Zavarovalnica, d. d., Maribor

Victoria-Volksbanken, d. d., podružnica, Maribor

Wiener Städtische zavarovalnica, d. d., podružnica, Ljubljana (ni članica SZZ)

Allianz Hungaria ZRT, podružnica Ljubljana (ni članica SZZ)

Zürich Insurance Ireland Ltd. Global Corporate Ireland (ni članica SZZ)

Specializirane zavarovalnice:

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z., Ljubljana

KD Življenje, zavarovalnica, d. d., Ljubljana

TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d., Koper

NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d., Ljubljana

SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana (SID – PKZ)

ARAG, zavarovanje pravne zaščite, d. d., Ljubljana

Prva osebna zavarovalnica, d. d. (ni članica SZZ)

Druge članice SZZ:

Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., Ljubljana (KAD)

Sklad obrtnikov in podjetnikov, Ljubljana (SOP)

Pozavarovalnice:

Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana

Pozavarovalnica Triglav RE, d. d., Ljubljana

so spremembe v sestavi njihovih uprav, v številu

poslovnih enot najvišje ravni, v lastniškem kapitalu,

številu zaposlenih, v premiji in sestavi portfelja.

Podružnica zavarovalne družbe Wiener Städtische,

zavarovalnica Allianz Hungaria, zavarovalnica Zürich

Insurance Ireland Ltd. Global Corporate Ireland in

Prva osebna zavarovalnica še niso članice SZZ, zato

jih navajamo v ležečem tisku, brez navedbe premije.

Podatkov o njih prav tako ni v tabelah in grafih.

Šestnajst družb, tj. zavarovalnic in drugih članic

SZZ, je leta zbralo za , milijarde € bruto

obračunanih premij, od tega , milijarde € s

premoženjskimi zavarovanji in milijonov €

življenjskimi zavarovanji. Skupni znesek bruto

obračunanih premij se je od leta povečal za

, %, kar je manj kot leto prej. Manjšo rast kot

leta so doživela tako življenjska zavarovanja

(, %) kot tudi premoženjska (, %). Skupaj

s premijo ljubljanske podružnice zavarovalnice

Na slovenskem zavarovalnem trgu se torej

napovedujejo zanimive spremembe: združenju

se obeta razširitev članstva, vse bolj pa se na trgu

povečuje mednarodna zavarovalniška konkurenca

(. junija je bilo na spletnih straneh AZN

za poslovanje v Sloveniji prijavljenih tujih

zavarovalnic). Potrošnikom zavarovalnih storitev

bo na voljo pestrejša paleta zavarovalnih produktov.

Upravičeno lahko pričakujemo nadaljnjo rast

bruto obračunane premije za približno %.

Na spodnjem seznamu objavljamo imena

zavarovalnih in pozavarovalnih družb, ki so ob

zaključku redakcije, tj. . junija , delovale v

Sloveniji. Doseženo bruto obračunano zavarovalno in

pozavarovalno premijo za leto v zneskih, grobo

zaokroženih navzgor, pa objavljamo le za članic

SZZ. Na predstavitvenih straneh, ki sledijo tabelam s

tržnimi deleži, se članice predstavljajo z najnovejšimi

splošnimi in identifikacijskimi podatki. Prikazane

v milijonih €

,

,


Število zavarovalnih družb v posameznih letih glede na različne kriterije

14

2

16

15

11

3

9

3

2

12

3

1

1

–

2002

15

2

17

16

12

3

9

4

2

13

4

1

1

–

2003

15

2

17

17

12

3

8

3

4

13

5

1

1

–

2004

15

2

17

17

13

2

7

4

4

13

4

1

1

2

2005

16

2

18

18

14

2

8

4

4

14

5

1

1

2

2006Leto

zavarovalne družbe

pozavarovalne družbe

skupaj družbe

od tega članice SZZ

glede na zakon**

delujejo po zakonu o zavar. (zavarovalnice)

ne delujejo po zakonu o zavar. (druge družbe)

glede na portfelj

kompozitne

samo življenjske

samo premoženjske

po organizacijski obliki

delniške družbe

vse

z več. deležem tujega kapitala

vzajemne družbe

drugo

Podružnice zavarovalnic iz držav EU***

Zavarovalne družbe glede na različne kriterije

Število dejavnih družb na zavarovalnem trgu*

16

2

18

18

14

2

8

4

4

14

5

1

1

2

2007

** Družbe glede na veljavni zakon o zavarovalništvu v posameznih letih.

milijonov € ali , % vse zbrane bruto obračunane

premije. Med klasične zavarovalnice se leta

uvrščajo vse premoženjske zavarovalnice, zato je

znesek premij premoženjskih zavarovanj, ki so ga

ustvarile klasične zavarovalnice (, milijarde €),

enak znesku premije premoženjskih zavarovanj

celotnega trga. Znesek premij življenjskih zavarovanj

klasičnih zavarovalnic ( milijonov €) pa je manjši

od zneska vseh premij teh zavarovanj na trgu.

Tržni deleži največjih zavarovalnic so se tik

pod vrhom spet spremenili. Na prvem mestu je

s , % zelo zanesljivo zavarovalnica Triglav,

drugo mesto je obdržala zavarovalnica Adriatic

Slovenica (, %), na tretje pa se je povzpela

zavarovalnica Maribor (, %). Na četrto mesto

s tržnim deležem , % se je morala umakniti

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica. V nadaljevanju

lestvice sledijo zavarovalnice, katerih tržni delež

še ni dosegel deset odstotkov, a je med njimi

Wiener Städtische, ki nam je posredovala

podatke o zbrani premiji v letu (skupaj

,. €, od tega ,. € iz premoženjskih

zavarovanj in .. € iz življenjskih

zavarovanj), je bilo v Sloveniji leta zbrane

... € bruto obračunane premije.

Skupna in tudi posamična stopnja rasti

kosmatih odškodnin po glavni delitvi portfelja

sta zaostajali za rastjo premij. Zavarovalnice

so leta zavarovancem izplačale za

, milijarde € odškodnin, od tega pri

življenjskih zavarovanjih milijonov €, pri

premoženjskih zavarovanjih pa milijonov.

Klasične zavarovalnice, tj. tiste, ki poslujejo po

Zakonu o zavarovalništvu, so zbrale veliko večino

ali , milijarde € bruto obračunanih premij. To

pa je , % vse zbrane premije ali več kot leta .

Druge članice SZZ, tj. KAD in SOP, so zbrale

*** V seštevke in drugo statistiko v biltenu so vključeni le podatki ene od podružnic.

Vir: SZZ

* Družbe, ki so delovale na trgu v posameznih letih in katerih premija za navedena leta je vključena v zavarovalno statistiko pri SZZ.


Zavarovalnice Vrsta zavarovanj

Skupaj

Triglav

Adriatic Slovenica

Maribor

Vzajemna

Tilia

KD Življenje

Generali

TRIGLAV, Zdravstvena

Merkur

NLB Vita

GRAWE

SID – PKZ

ARAG

Victoria-Volksbanken

vsa

100,00

39,95

14,16

13,23

12,81

3,28

3,24

3,10

2,91

2,33

2,06

2,04

0,79

0,07

0,03

življenjska

100,00

46,31

3,50

13,09

–

1,95

11,78

3,84

–

7,22

7,20

5,01

–

–

0,09

neživljenjska

100,00

37,55

18,20

13,29

17,66

3,78

–

2,81

4,01

0,48

0,11

0,91

1,09

0,09

0,01

Pozavarovalnice Vrsta zavarovanj

Skupaj

Sava

Triglav RE

vsa

100,00

57,50

42,50

življenjska

100,00

74,53

25,47

neživljenjska

100,00

57,44

42,56

Druge lanice Vrsta zavarovanj

Skupaj

Kapitalska družba (KAD)


vsa

100,00

96,38

3,62

življenjska

100,00

96,38

3,62

neživljenjska

100,00

–

–

Tržni deleži drugih članic SZZ * v %

Tržni deleži pozavarovalnic * v %

Tržni deleži zavarovalnic * v %

* Tržni deleži glede na skupni znesek bruto obračuna-nih premij drugih članic SZZ (.. €). V tej tabeli so prikazane družbe, ki ne poslujejo v celoti po Zakonu o zavaroval-ništvu (ZZavar).

Vir: SZZ

* Tržni deleži glede na skupni znesek bruto obračunanih premij zavarovalnic, ki poslu-jejo po ZZavar (... €).

Vir: SZZ

* Tržni deleži glede na skupni znesek bruto obračunanih premij pozavarovalnic (.. €).

Vir: SZZ

zaznati zavarovalniške gazele, saj so se odlikovale

po veliki rasti poslovne učinkovitosti, ki jo v

biltenu merimo s premijo na zaposlenega. To so

življenjska zavarovalnica KD Življenje, TRIGLAV,

Zdravstvena zavarovalnica ter avstrijski zavarovalnici

Victoria-Volksbanken in ARAG. Videti je, da je

prihodnost na strani specializiranih zavarovalnic.

Za bralce so vselej zanimivi podatki o poslovanju

zavarovalnic s tujim kapitalom, in sicer ne glede

na to, v kakšnem deležu je ta zastopan v družbi. Na

slovenskem trgu so bile leta v celotni ali delno v

lasti tujega kapitala naslednje zavarovalnice – članice

SZZ, ki jih navajamo z odstotkom tujega kapitala in

po velikosti njihovega tržnega deleža na slovenskem

zavarovalnem trgu: Generali ( %, TD , %),

Merkur ( %, TD , %), NLB Vita ( %, TD ,

%), GRAWE ( %, , %), ARAG (%, TD ,

%) in Victoria-Volksbanken (%, TD , %). Skupaj

so zbrale za .. € bruto obračunane premije,

kar je % vse v Sloveniji zbrane zavarovalne premije.

Delež zavarovalnic s tujim kapitalom se vztrajno

povečuje. Od leta se je na primer povečal za pol

odstotne točke. Če bi prišteli k vsej bruto obračunani

premiji še realizacijo zavarovalnice Wiener Städtische

(WS) v znesku .. €, bi bila skupna premija

na slovenskem zavarovalnem trgu ... €,

premija zgoraj navedenih zavarovalnic z deležem

neslovenskega kapitala pa .. €. Delež

zavarovalnice WS bi tedaj znašal , %, kar bi

to zavarovalnico uvrstilo med sedemnajsterico,

in sicer na . mesto pred Sklad obrtnikov in

podjetnikov. Le neznaten delež, nekaj stotink odstotka

tujega, bolj kot ne historičnega kapitala, imata še

zavarovalnici Adriatic Slovenica in KD Življenje, ki

ju ne štejemo v družbo navedenih zavarovalnic.


Tržni deleži zavarovalnic in drugih članic SZZ *

Zavarovalnice indruge lanice SZZ

Vrsta zavarovanj

Skupaj

Triglav

Adriatic Slovenica

Maribor

Vzajemna

Kapitalska družba (KAD)**

Tilia

KD Življenje

Generali


Merkur

NLB Vita

GRAWE

SID – PKZ

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP)**

ARAG


vsa

100,00

37,36

13,24

12,37

11,98

6,25

3,06

3,03

2,90

2,72

2,18

1,92

1,90

0,74

0,23

0,06

0,03

življenjska

100,00

36,97

2,80

10,45

–

19,43

1,56

9,41

3,07

–

5,76

5,75

4,00

–

0,73

–

0,08

neživljenjska

100,00

37,55

18,20

13,29

17,66

–

3,78

–

2,81

4,01

0,48

0,11

0,91

1,09

–

0,09

0,01

v %

Zavarovalnice in druge lanice SZZ

Premija življenjskih zavarovanj

vsa

609.265.438

225.242.178

118.376.228

63.674.780

57.328.170

35.121.358

35.037.372

24.353.424

17.043.194

18.679.935

9.507.896

4.443.452

457.451

471.038.727

208.772.688

–

63.674.780

57.328.170

35.121.358

35.037.372

24.353.424

16.329.200

16.012.936

9.507.896

4.443.452

457.451

100,00

44,32

–

13,52

12,17

7,46

7,44

5,17

3,47

3,40

2,02

0,94

0,10

Skupaj

Triglav


Maribor

KD Življenje

Merkur

NLB Vita

GRAWE

Adriatic Slovenica

Generali

Tilia



Tržni delež*

()premija ŽZbrez DPZ

138.226.711

16.469.490

118.376.228

–

–

–

–

–

713.994

2.666.999

–

–

–

od tegaDPZ

Tržni deleži zavarovalnic z življenjskimi zavarovanji

(Po)zavarovalnice(vrstni red po premiji

na zaposlenega)na zaposlenega

(€)Indeks rasti(2006 = 100)

vsa(1000 €)

Bruto obraunana premijaŠteviloredno

zaposlenih*

Vse skupaj

Skupaj pozavarovalnice

Triglav RE

Sava

Skupaj zavarovalnice in druge članice SZZ

NLB Vita


Vzajemna


KD Življenje

Merkur

SID – Prva kreditna zavarovalnica

Triglav

Maribor

Adriatic Slovenica


Generali

GRAWE

Tilia


ARAG

6.148

84

29

55

6.064

24

111

273

68

78

58

40

2.496

894

1.090

20

322

217

356

5

12

–

114,1

114,2

114,1

109,8

119,1

106,2

103,7

129,7

148,6

109,3

125,0

107,3

111,4

107,6

96,4

123,7

111,5

112,6

179,1

133,7

–

206.165

87.625

118.540

1.893.980

36.441

118.376

226.933

51.573

57.328

41.324

14.059

707.634

234.348

250.846

4.443

54.840

36.072

58.023

530

1.210

–

2.454

3.022

2.155

312

1.518

1.066

831

758

735

712

351

284

262

230

222

170

166

163

106

101

Poslovna učinkovitost (po)zavarovalnic in nominalna rast njihove premije

zneski v €

* Tržni deleži glede na skupni znesek bruto obračunanih premij zavarovalnih družb z življenjskimi zavarovanji brez premije DPZ ali dodatnih pokojninskihzavarovanj po ZPIZ- (.. €).

Vir: SZZ

* Zaposleni po stanju . .

Vir: SZZ

* Tržni deleži glede na skupni znesek vse bruto obračunane premije zavarovalnic in drugih članic SZZ (... €).

** Zavarovalne družbe, ki glede na Zakon o zavaroval-ništvu ne sodijo med klasične zavarovalnice, zato jih imenu-jemo »druge članice SZZ«.

Vir: SZZ


Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d. d.

Ljubljanska a, SI – Koper/Capodistria

www.adriatic-slovenica.si

[email protected]

(+ )

(+ )

A

I

E

T

F

splošna

delniška družba

. november

.

149

poslovnih enot

%

%

KD Holding, d. d., Ljubljana %

.. €

Janez BOJC

Gabrijel ŠKOF T (+ )

Milena GEORGIEVSKI, Matej CERGOLJ,

Marko REMS

Predsednik nadzornega sveta:

Predsednik uprave:

Člani uprave:

Vrsta zavarovalnice:

Organizacijska oblika:

Datum registracije:

Število redno zaposlenih (31. 12. 2007):

Število vseh enot poslovne mreže:

Število poslovnih enot najvišje ravni:

Delež tujega kapitala:

Največji delničarji in njihov delež (od 16. 1. 2008):

Od tega:

Bruto obračunana premija 2007:

Sestava zavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo

Vir: SZZ

Premoženje 7,4 %

AO 23,8 %

Avto kasko 14,2 %

Z drav je 35,7 %

Nezgode 7,9 %Ž ivl jenje 6 ,8 %

Druga odgovornost 2 ,2 % Ostalo 2 ,1 %


ARAG zavarovanje pravne zaščite, d. d.

Železna cesta , SI – Ljubljana

www.arag.si

[email protected]

(+ )

(+ )

specializirana – zavarovanje stroškov postopka

delniška družba

. marec

sedež

%

%

ARAG Österreich Allgemeine

Rechtsschutzversicherung AG, Dunaj %

.. €

dr. Herbert KITTINGER

Robert KALCHER T (+ )

Marko VONČINA

A

I

E

T

F


Predsednik uprave:

Član uprave:



Datum registracije:





Največji delničarji in njihov delež:

Od tega:


Vir: SZZ

Stroški postopka 100,0 %



GENERALI Zavarovalnica, d. d. Ljubljana

Kržičeva , SI – Ljubljana

http://www.generali.si

[email protected]

(+ )

(+ )

A

I

E

T

F

splošna

delniška družba

. marec

9

sedež

%

%

Generali Holding Vienna, AG, Dunaj %

Interunfall Versicherung, AG, Dunaj %

.. €

Werner MOERTEL

Gregor PILGRAM T (+ )

mag. Sebastijan ŽLEBNIK


Predsednik uprave:

Član uprave:



Datum registracije:






Od tega:



Vir: SZZ

AO 25,1 %

Druga odgovornost 3 ,0 %

Premoženje 15,7 %

Avto kasko 12,3 %

Nezgode 7,8 %

Ž ivl jenje 34,1 %

Ostalo 2 ,0 %


GRAWE Zavarovalnica, d. d.

Gregorčičeva , SI – Maribor

http://www.grawe.si

[email protected]

(+ )

(+ )

splošna

delniška družba

. januar

poslovna enota

%

%

Grazer Wechselseitige Versicherung, AG, Graz %

.. €

Mag. Dr. Othmar EDERER

mag. Božo EMERŠIČ, MBA T (+ )

mag. Klaus SCHEITEGEL, Marko MIKIČ

A

I

E

T

F


Predsednik uprave:

Člana uprave:



Datum registracije:






Od tega:


Vir: SZZ


Ž ivl jenje 67,5 %

AO 8,4 %

Premoženje 10,2 % Avto kasko 3,3 %

Nezgode 9,8 %


Ostalo 0,1 %


Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d.

Dunajska cesta , SI – Ljubljana

www.kapitalska-druzba.si

[email protected]

(+ )

(+ )

A

I

E

T

F

gospodarska družba, ustanovljena po ZPIZ

delniška družba

. december

1

sedež

, %

%

Republika Slovenija %

.. €

Boris ZUPANČIČ

mag. Uroš ROŽIČ T (+ )

mag. Helena BEŠTER, mag. Mateja BOŽIČ


Predsednik uprave:

Članici uprave:



Datum registracije:






Od tega:



Vir: SZZ

Pokojnine 100,0 %


KD Življenje, zavarovalnica, d. d.

Celovška , SI – Ljubljana

www.kd-zivljenje.si

[email protected]

(+ )

(+ )

življenjska

delniška družba

. januar

sedež

, %

%

KD – Holding, d. d., Ljubljana %

.. €

dr. Draško VESELINOVIČ

Matija ŠENK T (+ )

Mateja KERŽIČ, dr. Darko MEDVED

A

I

E

T

F


Predsednik uprave:

Člana uprave:



Datum registracije:






Od tega:


Vir: SZZ


Ž ivl jenje 100,0 %


MERKUR zavarovalnica, d. d.

Dunajska , SI – Ljubljana

www.merkur-zav.si

[email protected]

(+ )

(+ )

A

I

E

T

F

splošna

delniška družba

. november

2

poslovalnica

%

%

Merkur Versicherung, AG, Graz %

.. €

Alois SUNDL

Denis STROLIGO T (+ )

Mojca ANDROJNA, Andrej OSTERC


Predsednik uprave:

Člana uprave:



Datum registracije:






Od tega:



Vir: SZZ

Nezgode 11,5 %

Premoženje 3,0 %

Ž ivl jenje 85,0 %

Ostalo 0 ,5 %


NLB Vita življenjska zavarovalnica, d. d.

Trg republike , SI – Ljubljana

[email protected]

(+ )

(+ )

življenjska + nezgode

delniška družba

. junij

sedež

%

%

KBC Insurance NV, Leuven, Belgija %

Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana %

.. €

Johan DAEMEN

Barbara SMOLNIKAR T (+ )

Pavel GOJKOVIČ

A

E

T

F


Predsednik uprave:

Član uprave:



Datum registracije:






Od tega:


Vir: SZZ


Ž ivl jenje 96,1 %

Nezgode 3,9 %


Pozavarovalnica SAVA, d. d.

Dunajska cesta , SI – Ljubljana

www.sava-re.si

[email protected]

(+ )

(+ )

pozavarovalnica

delniška družba

. december

sedež

, %

, %

Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana , %

Poteza naložbe, d. o. o., Ljubljana , %

Hypo banka, d. d., Ljubljana , %

Nova KB Maribor, d. d., Maribor , %

Kapitalska družba, d. d., – ZVPSJU Ljubljana , %

.. €

mag. Marko POGAČNIK

Dušan ČEČ T (+ )

mag. Zvonko IVANUŠIČ

A

I

E

T

F


Predsednik uprave:

Član uprave:



Datum registracije:





Največji delničarji in njihov delež (30. 6. 2008):

Od tega:


Vir: SZZ

Sestava pozavarovalnega portfelja glede na bruto obračunano premijo

Nezgode 7,9 %

Avto kasko 17,8 %

Premoženje 42,5 %

AO 23,2 %


Kredit i 1 ,3 %

Ostalo 4 ,4 %



Miklošičeva , SI – Ljubljana

[email protected]

(+ )

(+ )

A

E

T

F

pozavarovalnica

delniška družba

. december

1

sedež

, %

%

Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana , %

Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana , %

Maksima Holding, d. d., Ljubljana , %

Petrol, d. d., Ljubljana , %

Sava, d. d., Kranj , %

FMR, d. d., Idrija , %

Helios, d. d., Domžale , %

.. €

mag. Andrej KOCIČ

Gojko KAVČIČ T (+ )

Milena URŠIČ


Predsednik uprave:

Članica uprave:



Datum registracije:






Od tega:



Vir: SZZ

Nezgode 2,1 %

Avto kasko 16,4 %

Prevoz blaga 1,3 %

Premoženje 49,2 %

AO 20,2 %

Finančne izgube 2,1 %


Ostalo 6 ,3 %


SID prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana

Josipine Turnograjske , SI – Ljubljana

www.sid-pkz.si

[email protected]

(+ ) ,

(+ )

kreditna/izvozni in domači krediti

delniška družba

. december

sedež

, %

%

SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d.,

Ljubljana (SID banka) %

.. €

Jožef BRADEŠKO

Ladislav ARTNIK T (+ )

dr. Rasto HARTMAN

A

I

E

T

F


Predsednik uprave:

Član uprave:



Datum registracije:






Od tega:


Vir: SZZ


Izvozni in domači kredit i 100,0 %


Sklad obrtnikov in podjetnikov

Vošnjakova , SI – Ljubljana

[email protected]

(+ )

(+ )

A

E

T

F

pokojninska družba

sklad

. avgust

1

sedež

, %

ni delniška družba

.. €

dr. Jaka VADNJAL

mag. Bojan JEAN T (+ )

Andrej SAJOVIC


Predsednik uprave:

Član uprave:



Datum registracije:








Vir: SZZ

Pokojnine 100,0 %


TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d.

Pristaniška ulica , SI – Koper/Capodistria

www.zdravstvena.net

[email protected]

(+ )

(+ )

zdravstvena

delniška družba

. november

(centrala Koper, pisarna centrale Ljubljana)

, %

, %

Zavarovalnica Triglav, d. d., Ljubljana , %

Merkur, d. d., Naklo , %

SCT, d. d., Ljubljana , %

Energoplan, d. d., Ljubljana , %

Futura, FMLY, d. o. o., Ljubljana , %

.. €

mag. Vladimir Mišo ČEPLAK

dr. Danijel STARMAN T (+ )

mag. Ivan GRACAR, Gregor STRMČNIK,

mag. Simon VIDMAR

A

I

E

T

F


Predsednik uprave:

Člani uprave:



Datum registracije:






Od tega:


Vir: SZZ


Z drav je 100,0 %


Nezgode 8,8 %

Premoženje 4,9 %

Ž ivl jenje 86,3 %

VICTORIA-VOLKSBANKEN, zavarovalniška delniška družba

Podružnica za Slovenijo

Ulica heroja Bračiča , SI – Maribor

[email protected]

(+ )

(+ )

A

E

T

F

splošna

podružnica zavarovalnice iz EU

. maj

1

sedež

100 %

%

ERGO International AG, Düsseldorf, Nemčija , %

Österreichische Volksbanken AG, Dunaj, Avstrija , %

. €

Anton SIMMLINGER T (+ ) Poslovodja podružnice:



Datum registracije:






Od tega:



Vir: SZZ


VZAJEMNA, zdravstvena zavarovalnica, d. v. z.

Vošnjakova , SI – Ljubljana

www.vzajemna.si

[email protected]

(+ )

(+ )

A

I

E

T

F

zdravstvena

vzajemna družba

. november

sedež + poslovnih enot

sedež

, %

ni delniška družba

.. €

mag. Franci STRAJNAR (do . . )

dr. Boštjan AVER T (+ )

mag. Peter PUSTATIČNIK


Predsednik uprave:

Član uprave:



Datum registracije:








Vir: SZZ

Z drav je 99,97 %

Nezgode 0,03 %


Zavarovalnica MARIBOR, d. d.

Cankarjeva , SI – Maribor

www.zavarovalnicamaribor.si

[email protected]

(+ )

(+ )

splošna

delniška družba

. december

poslovnih enot

, %

, %

Nova KB Maribor, d. d., Maribor , %

Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana , %

Probanka, d. d., Maribor , %

Perutnina Ptuj, d. d., Ptuj , %

.. €

Matjaž KOVAČIČ

Drago COTAR T (+ )

Srečko ČEBRON, David KASTELIC, Marko

PLANINŠEC, Srečko ČARNI (delavski direktor)

A

I

E

T

F


Predsednik uprave:

Člani uprave:



Datum registracije:






Od tega:


Vir: SZZ


Nezgode 8,0 %

Avto kasko 18,4 %

Premoženje 13,7 %AO 27,6 %


Ž ivl jenje 27,2 % Ostalo 2 ,9 %


Zavarovalnica TILIA, d. d.

Seidlova , SI – Novo mesto

www.zav-tilia.si

[email protected]

(+ )

(+ )

A

I

E

T

F

splošna

delniška družba

. december

32

predstavništev

, %

%

Pozavarovalnica Sava, d. d., Ljubljana , %

Fizične in pravne osebe , %

.. €

mag. Zvonko IVANUŠIČ

Andrej KAVŠEK T (+ )

dr. Janez BALKOVEC, mag. Tadej AVSEC


Predsednik uprave:

Člana uprave:



Datum registracije:






Od tega:



Vir: SZZ

Nezgode 12,6 %

Avto kasko 18,7 % Premoženje 13,1 %

AO 31,6 %

Druga odgovornost 3 ,0 %Ž ivl jenje 16,4 %

Ostalo 4 ,6 %


Zavarovalnica TRIGLAV, d. d.

Miklošičeva , SI – Ljubljana

www.zav-triglav.si

(+ ) h.c.

(+ )

splošna

delniška družba

. december

.

območnih enot

, %

, %

ZPIZ, Ljubljana , %

Slovenska odškodninska družba, d. d., Ljubljana , %

NLB, d. d., Ljubljana , %

Hypo AlpeAdria Bank AG, Klagenfurt/Celovec , %

Radenska, d. d., Radenci , %

HIT, d. d., Nova Gorica , %

.. €

Damjan MIHEVC

mag. Andrej KOCIČ T (+386 1) 47 47 500

dr. Borut ERŽEN, Tomaž ROTAR,

mag. Vladimir Mišo ČEPLAK (delavski direktor)

A

I

T

F


Predsednik uprave:

Člani uprave:



Datum registracije:





Največji delničarji in njihov delež (30. 6. 2008):

Od tega:


Vir: SZZ


Nezgode 6,8 %

Avto kasko 13,3 %

Premoženje 14,7 %

AO 24,1 %

Druga odgovornost 4 ,0 %Kredit i 2 ,8 %

Ž ivl jenje 31,8 %

Ostalo 2 ,4 %

40

{ – }nemško: Fritz Pregl

zdravnik, kemik, dobitnik Nobelove nagradeFriderik Pregl


Zaposleni v zavarovalnicah

Število zaposlenih v zavarovalni dejavnosti narašča

v skladu s potrebami in povečevanjem obsega

poslovanja. Izobrazbena sestava zaposlenih

pa se izboljšuje. Leta je imelo, denimo,

najmanj višješolsko izobrazbo , % zaposlenih

v zavarovalnicah, leta je bilo takih že ,

%. Skupaj je bilo v zavarovalnicah leta

zaposlenih . oseb ali za , % več kot leto

prej. Med zaposlenimi je bilo . žensk in .

moških. Po doseženi stopnji formalne izobrazbe

ima največ ali polovica zaposlenih srednješolsko

izobrazbo, četrtina visokošolsko. Delež visokošolsko

izobraženih zavarovalničarjev se je od leta

povečal za , odstotne točke. Za , % se je

povečalo število magistrov znanosti, ki jih je zdaj

že (od tega moških in žensk). Število

doktorjev znanosti se od leta do ni

spremenilo – bilo jih je , med njimi moških in

ena ženska. Po najnovejših podatkih pa sta letos v

zavarovalnicah zaposleni dve doktorici znanosti.

V prodaji zavarovanj je bilo ob koncu leta

zaposlenih . oseb ali , % vseh zaposlenih v

zavarovalnicah, kar je , odstotne točke manj kot

leta . Delež zaposlenih v prodaji je iz leta v

leto manjši, saj narašča uporaba drugih prodajnih

poti. Med zaposlenimi v prodaji prevladujejo

srednješolsko izobraženi. V glavnem so to zavarovalni

zastopniki, ki so v zavarovalnicah redno zaposleni

in delajo le za svojo zavarovalnico. Razumljivo

je, da delavci v prodaji ustvarijo največji delež

skupne premije, in sicer približno dve tretjini. En

zaposleni v prodaji je tako v povprečju ustvaril

blizu . € zbrane bruto obračunane premije.

Povprečna produktivnost, če jo merimo s premijo

na enega zaposlenega, pa je seveda manjša in znaša

. €, kar je za , % več kot leta .

Med vsemi zaposlenimi je ob koncu leta

delalo s polnim delovnim časom . oseb ali

, %. Velika večina ali % je bila zaposlena

za nedoločen čas. Število delavcev, ki so jih

zavarovalnice v zadnjih letih zaposlile za določen

čas, nima enakomerne dinamike, njihovo število pa

se giblje med in , kar je približno %.

Podatki za leto kažejo, da so zavarovalnice

namenile izobraževanju več časa. Prav tako se

je povečala povprečna naložba v izobraževanje.

Leta se je vsak zavarovalniški delavec

izobraževal v povprečju , ure, kar pomeni,

da se je vsak posameznik izobraževal za ,

odstotkov več časa kot leto poprej. Večinoma –

kar v odstotkih – je šlo za interne izobraževalne

programe, ki jih izvajajo zavarovalnice same,

z internimi predavatelji. Povprečna naložba

v zaposlenega je leta znašala €.

Skupaj so zavarovalnice namenile izobraževalnim

programom .. €, od česar so za

neposredne stroške izobraževanja porabile

, odstotka vseh sredstev, namenjenih

izobraževanju. Funkcionalnemu izobraževanju so

zavarovalnice namenile , odstotka skupnih

stroškov, formalnemu pa , odstotka.

Delež zaposlenih, vključenih v programe formalnega

izobraževanja, ki jim zavarovalnica plačuje študij ali

njihov študij podpira kako drugače, predstavlja ,

odstotka. To je za , odstotka več kot leto poprej.

IV.


Podatki o zaposlenih v zavarovalnicah

Splošni podatki

Število zaposlenih v zavarovalnicah (vsi)

moški

ženske

Povprečno število zaposlenih v koledarskem letu

Število zaposlenih po stopnji formalne izobrazbe

nižja ali manj (I–IV)

srednja (V)

višja (VI)

visoka (VII)

magisterij (VIII)

doktorat (IX)

Število zaposlenih po poslovni funkciji

zaposleni v prodaji

ostali zaposleni

Število zaposlenih po vrsti pogodbe o zaposlitvi

za nedoločen čas

za določen čas

Zunanji zaposleni, ki delajo za zavarovalnice

zastopniki in agenti v agencijah

brokerji v brokerskih družbah

delavci za prodajo zavarovanj v bankah (bankassurers)

Podatki o izobraževanju zaposlenih v zavarovalnicah

Število pedagoških ur funkcionalnega izobraževanja

zaposlenih v koledarskem letu

Število zaposlenih v koledarskem letu, vključenih v programe

formalnega izobraževanja, ki jim zavarovalnica plačuje študij

oz. njihov študij kako drugače podpira

Število zaposlenih, ki so bili vključeni v izobraževanje vsaj

enkrat v koledarskem letu

Število internih predavateljev

Stroški za izobraževanje zaposlenih (v €)

Pomembnejši kazalniki vlaganj v izobraževanje zaposlenih

Povprečno število pedagoških ur funkcionalnega izobraževanja

na zaposlenega*

Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v programe formalnega

izobraževanja (v %)*

Delež zaposlenih, ki so bili vključeni v izobraževanje vsaj

enkrat v koledarskem letu (v %)*

Število internih predavateljev na 100 zaposlenih*

Delež skupnih stroškov za izobraževanje v bruto obračunani premiji (v %)

Povprečni strošek za izobraževanje na zaposlenega v koledarskem letu (v €)*

2005

5.878

2.562

3.316

5.709

514

3.120

763

1.377

93

11

2.705

3.173

5.154

724

997

85

–

149.627

335

4.723

256

2.368.789

26,21

5,87

82,73

4,48

0,15

415

2006

5.992

2.582

3.410

5.843

565

3.029

790

1.493

103

12

2.754

3.238

5.168

824

3.948

81

–

178.374

340

5.268

274

2.413.314

30,53

5,82

90,16

4,69

0,14

413

2007

6.064

2.569

3.495

6.027

527

3.020

780

1.603

122

12

2.675

3.389

5.275

789

1.807

61

568

237.186

390

5.710

313

2.511.942

39,35

6,47

94,74

5,19

0,13

417

Rast

05/04

103,3

102,2

104,2

101,1

98,5

102,2

103,0

107,6

108,1

137,5

102,8

103,8

105,0

92,7

46,9

110,4

–

118,6

55,8

115,4

112,8

106,1

117,3

55,2

114,1

111,4

99,6

105,1

101,9

100,8

102,8

102,4

109,9

97,1

103,5

108,4

110,8

109,1

101,8

102,0

100,3

113,8

396,0

95,3

–

119,2

101,5

111,5

107,0

101,9

116,5

99,2

109,0

104,7

91,5

99,5

Rast

06/05

101,2

99,5

102,5

103,2

93,3

99,7

98,7

107,4

118,4

100,0

97,1

104,7

102,1

95,8

45,8

75,3

–

133,0

114,7

108,4

114,2

104,1

128,9

111,2

105,1

110,7

94,8

101,0

Rast

07/06

* kazalniki, izračunani na povprečno število zaposlenih v koledarskem letu

Vir: SZZ (obrazec ZAP-)

Pomembnejši podatki o zaposlenih v zavarovalnicah v letih –

Leta se je izobraževanja vsaj enkrat udeležilo

. delavcev, kar v povprečnem številu zaposlenih

predstavlja , odstotka. Ta delež se je leta

povečal za , odstotne točke. Za prenos znanja v

zavarovalnicah skrbi internih predavateljev, kar je

, odstotka glede na povprečno število zaposlenih.

Delež skupnih naložb v izobraževanje v bruto

obračunani premiji je leta znašal , odstotka.

Eden od kazalcev kakovosti upravljanja človeških

virov v zavarovalnicah je lahko tudi delež bolniških

odsotnosti. Leta so zavarovalnice zaradi bolniške

odsotnosti izgubile , odstotka razpoložljivih

delovnih ur, pri čemer je bilo v breme Zavoda za

zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ,

odstotka ur, zavarovalnice pa so krile , odstotka

delovnih ur, izgubljenih zaradi bolniških odsotnosti.

43

{ – } slikarkaIvana Kobil ca

44

V.


Z zbranimi, pregledanimi in urejenimi

statističnimi podatki, z grafikoni časovnih vrst

ter s komentarjem v tem poglavju podrobneje

predstavljamo poslovanje zavarovalnic in

drugih članic SZZ ter dveh pozavarovalnic, ki so

leta delovale v Sloveniji kot članice SZZ.

Med prikazanimi zbirnimi podatki niso zajeti tisti

o poslovanju pokojninskih družb, pokojninskih

skladov in podatki ljubljanske podružnice

avstrijske zavarovalnice Wiener Städtische,

zavarovalnice Allianz Hungaria, švicarsko-irske

zavarovalnice Zürich Insurance Ireland Ltd. in

Prve osebne zavarovalnice. Prav tako v agregat niso

vključeni statistični podatki prostega opravljanja

zavarovalniških storitev v Sloveniji (FOS), ker tega

posla statistična služba SZZ sistematično ne opazuje.

V agregatu pa so zajeti podatki Sklada obrtnikov

in podjetnikov ter Kapitalske družbe, d. d., ki sta

člana SZZ, a ne delujeta povsem po Zakonu o

zavarovalništvu. Ker nista pod nadzorom Agencije

za zavarovalni nadzor, so statistični podatki SZZ

o premijah in odškodninah nekoliko večji kot

podatki agencije, kar uporabniki zavarovalnih

statističnih podatkov upoštevajte pri interpretaciji.

Zavarovalna in pozavarovalna dejavnost leta


* Deleži premij v BDP so izračunani glede na izračun SURS o velikosti BDP po tekočih cenah za leto .Za leto je uporabljen po-pravljeni podatek za BDP.

** Indeks rasti premij (inflacija ni vračunana). Glej opombo pod tabelo na strani . , – podatek je manjši od / %

Viri: SZZ, SURS

2002

2003

2004

2005

2006

2007

0,54

0,58

0,57

0,59

0,59*

0,61

132,2

115,2

108,1

108,6

112,2

114,2

125.404

139.887

147.952

160.354

179.977

205.461

3,92

4,00

3,97

3,96

3,89*

3,83

114,1

109,9

108,3

105,7

109,3

108,4

911.409

970.099

1.027.874

1.084.334

1.184.649

1.284.714

Leto delež

v BDP (%)*

letna

rast**

pozavarovanjedelež

v BDP (%)*

letna

rast**

zavarovanje

zneski v 1000 €Premija neživljenjskih zavarovanj

2002

2003

2004

2005

2006

2007

0,00

0,00

0,00

0,00

0,00*

0,00

114,1

99,3

96,8

105,9

63,8

109,7

1.047

1.007

953

1.007

642

704

1,15

1,26

1,66

1,70

1,78*

1,82

123,2

117,8

143,8

108,6

116,3

112,7

267.436

305.003

429.013

464.834

540.655

609.266

Leto delež

v BDP (%)*

letna

rast**

pozavarovanjedelež

v BDP (%)*

letna

rast**

zavarovanje

zneski v 1000 €Premija življenjskih zavarovanj

2002

2003

2004

2005

2006

2007

0,54

0,58

0,58

0,59

0,59*

0,61

132,0

115,1

108,1

108,6

111,9

114,1

126.451

140.894

148.905

161.361

180.619

206.165

5,07

5,26

5,63

5,66

5,67*

5,65

116,1

111,7

116,8

106,6

111,4

109,8

1.178.845

1.275.102

1.456.887

1.549.167

1.725.304

1.893.980

Leto delež

v BDP (%)*

letna

rast**

pozavarovanjedelež

v BDP (%)*

letna

rast**

zavarovanje

zneski v 1000 €Premija vseh zavarovanj

* Kosmate odškodnine oz. zavarovalnine brez cenilnih stroškov.

** Indeks rasti odškodnin (inflacija ni vračunana).

Vir: SZZ

Obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zavarovanja in pozavarovanja in njihova letna rast*

Bruto obračunana premija zavarovanja in pozavarovanja, letna rast in delež v BDP

Leto letna rast**

63.929

72.892

81.564

78.449

101.515

114.879

624.183

676.760

742.935

738.547

799.988

861.472

90,1

117,8

114,4

96,4

129,4

113,2

109,1

112,0

112,2

99,8

108,3

107,7

2002

2003

2004

2005

2006

2007

pozavarovanjeletna rast**zavarovanje

zneski v 1000 €Odškodnine neživljenjskih zavarovanj

Leto letna rast**

728

567

241

222

252

302

90.485

114.106

186.907

136.348

149.088

161.828

246,3

80,5

43,5

92,0

113,5

119,8

142,3

130,2

167,5

73,2

109,3

111,9

2002

2003

2004

2005

2006

2007


zneski v 1000 €Zavarovalnine življenjskih zavarovanj

Leto letna rast**

64.657

73.459

81.805

78.671

101.767

115.181

714.668

790.866

929.842

874.895

949.076

1.023.300

90,7

117,3

113,9

96,4

129,4

113,2

112,4

114,3

120,2

94,4

108,5

108,3

2002

2003

2004

2005

2006

2007


zneski v 1000 €Odškodnine oz. zavarovalnine vseh zavarovanj

46

.


Slovenska zavarovalna dejavnost se razvija

uspešno in premočrtno. To potrjuje časovna

vrsta podatkov o zbranih bruto obračunanih

premijah in kosmatih odškodninah v spodnjem

grafikonu. Največ zavarovanj prodajo zavarovalni

zastopniki in posredniki, povečuje pa se

delež zavarovanj, sklenjenih v bankah.

Zavarovalnice in druge članice SZZ so leta

zbrale za , milijarde € bruto obračunane premije,

kar je za , % več kot leta . Prirastek ni

tolikšen, kakršen je bil preteklo leto, večji pa je od

prirastka odškodnin, katerih znesek se je leta

v primerjavi z letom povečal za , %, tj. na

dobro milijardo €. Škodni rezultat se je zato nekoliko

izboljšal. V zavarovalništvu je zaposlenih že več kot

. oseb, kar je , % vseh zaposlenih v Sloveniji.

Glede na dejstvo, da se je slovenski bruto

proizvod leta izjemno povečal (realni

skok za , %, nominalni pa za , %),

je delež zavarovalne dejavnosti v BDP

(zavarovalna penetracija) rahlo upadel na

, %. Zavarovalna gostota se je od leta

povečala na € na prebivalca, kar pa je še vedno

dva do trikrat manj kot v bolj razvitih članicah EU.

Slovenski zavarovalni trg obvladujejo kompozitne

ali splošne zavarovalnice. Skupni tržni delež treh

največjih zavarovalnic, tj. zavarovalnic Triglav,

Adriatic Slovenica in Maribor, znaša , %.

Skupaj premoženjska in življenjska zavarovanja

Življenjska zavarovanja

od tega pokojninska zavarovanja po ZPIZ-1

Skupaj premoženjska zavarovanja

Nezgodno zavarovanje

Zdravstveno zavarovanje

Zavarovanje kopenskih motornih vozil

Zavarovanje tirnih vozil

Letalsko zavarovanje

Zavarovanje plovil

Zavarovanje prevoza blaga

Zavarovanje požara in elementarnih nesreč

Drugo škodno zavarovanje

Zavarovanje odgovornosti pri uporabi motornih vozil

Zavarovanje odgovornosti pri uporabi zrakoplovov

Zavarovanje odgovornosti pri uporabi plovil

Splošno zavarovanje odgovornosti

Kreditno zavarovanje

Kavcijsko zavarovanje

Zavarovanje različnih finančnih izgub

Zavarovanje stroškov postopka

Zavarovanje pomoči

Odškodnine* Odškodnine*PremijePremije

delež (%)

100,00

32,17

7,30

67,83

5,70

19,43

10,12

0,11

0,07

0,08

0,42

4,17

5,11

17,42

0,06

0,05

2,27

2,09

0,05

0,30

0,14

0,23

100,00

15,81

1,98

84,19

4,16

28,75

14,36

0,10

0,04

0,11

0,29

4,65

7,16

17,80

0,00

0,01

3,28

2,77

0,10

0,36

0,01

0,22

1.893.980

609.266

138.227

1.284.714

108.027

368.026

191.688

2.022

1.355

1.582

7.916

78.895

96.748

329.924

1.180

979

43.066

39.654

987

5.610

2.656

4.399

1.023.300

161.828

20.256

861.472

42.613

294.221

146.940

1.049

398

1.167

2.993

47.599

73.243

182.187

36

117

33.604

28.307

974

3.672

102

2.250

1.717.601

600.103

138.227

1.117.499

95.425

367.181

165.230

1.372

202

1.272

6.346

44.944

72.242

288.815

186

850

36.297

28.655

547

3.029

1.911

2.995

919.525

159.846

20.256

759.680

37.566

294.066

126.551

1.050

191

839

2.279

23.347

56.257

158.281

20

114

29.665

24.927

849

1.893

100

1.685

znesekznesekdelež (%)znesek znesek

ČisteKosmateZavarovalna vrsta

* Odškodnine brez cenilnih stroškov

Pokojninska zavarovanja po ZPIZ- so vključena že med življenjska zavarovanja, a so v svoji vrstici še posebej prikazana.

Vir: SZZOpomba: Zneski kosmatih obračunanih premij in odškodnin ne vsebujejo prenosnih postavk.

zneski v €

Kosmate in čiste obračunane zavarovalne premije in odškodnine oz. zavarovalnine

Zavarovalna dejavnost

47


Ta delež pa počasi, a vztrajno pada na račun

večanja deleža nekaterih specializiranih

zavarovalnic, predvsem življenjskih.

Z življenjskimi zavarovanji je bilo leta zbranih

več kot milijonov € bruto obračunanih

premij, največ ali milijonov z zavarovanji,

vezanimi na enote investicijskih skladov. Klasično

življenjsko zavarovanje je bilo z deležem , %

na drugem mestu. Uspešno je bilo tudi trženje

pokojninskih zavarovanj, kjer se je znesek

zbrane premije povečal za , %. Delež premije

življenjskih zavarovanj v vsej premiji vztrajno

narašča in predstavlja že , % vsega portfelja.

Zavarovalnice še vedno zberejo največ premije z

neživljenjskimi oziroma premoženjskimi zavarovanji.

Leta je bilo z vsemi premoženjskimi zavarovanji

zbranih za , milijarde € bruto obračunanih premij,

kar je za , % več kot leto prej. Med zavarovalnimi

vrstami premoženjskih zavarovanj po velikosti

zbrane premije prednjačijo zdravstvena zavarovanja

ter zavarovanja odgovornosti in kaska za motorna

vozila. Opazna je hitra rast premije kasko zavarovanj

za motorna vozila (, %), kar priča o preudarnosti

slovenskih voznikov ob vse boljših in dražjih vozilih.

Rast zavarovalne dejavnosti (bruto obračunane premije in

kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zavarovalnic in drugih članic SZZ) v mio €

Vir: SZZ

premije

odškodnine

Vir: SZZ

Velikost zavarovalnih vrst zavarovanja v mio € zbrane premije

Odgovornost – ladje

Kavcije

Odgovornost – letala

Kasko – letala

Kasko – ladje

Kasko – železnica

Stroški postopka

Pomoč turistom

Finančne izgube

Transport blaga

Krediti

Odgovornost – drugo

Požar

Drugo premoženje

Nezgode

Kasko – avtomobili

Odgovornost – avtomobili

Zdravje

Življenje


Leto

2002

2003

2004

2005

2006

2007

Premije( )

1.178.845

1.275.102

1.456.887

1.549.167

1.725.304

1.893.980

Prebivalci(30. junija)

1.995.718

1.996.773

1.997.004

2.001.114

2.008.516

2.019.406

izdatki za zavarovanjena osebo ()

591

639

730

774

859

938

Medletna rast(indeks)

115,8

111,6

116,8

106,3

111,0

109,2








Zavarovanje plovil












Zavarovanje pomoči


Življenjsko zavarovanje

(točka 19; razen zav. vrst pod tč. 20 do 23, 2. odst. 2. čl. ZZavar)

Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva (točka 20)

Življenjsko zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov (točka 21)

Tontine (točka 22)

Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil (točka 23)

Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni

(točka 24) po ZZavar

Pokojninska zavarovanja po ZPIZ-1**

Dopolnilna zdravstvena zavarovanja iz 7. odstavka 2. člena ZZavar ***

Dodatna zavarovanja****

55,0

67,5

44,4

86,3

75,8

79,7

10,3

95,9

26,3

45,5

64,0

54,2

1,2

28,3

83,4

72,2

21,3

210,0

2,5

26,8

27,6

54,5

34,2

5,8

–

9,6

–

13,8

87,4

58,6

54,0

67,1

39,4

79,9

76,7

51,9

29,4

73,8

37,8

60,3

75,7

55,2

3,1

12,0

78,0

71,4

98,7

65,5

3,8

51,1

26,6

55,5

29,7

8,3

–

8,5

–

14,7

81,4

48,4

20062007

107,8

107,7

94,0

101,2

116,0

71,4

312,6

84,3

162,9

142,2

131,2

106,4

290,0

48,9

103,3

104,7

494,3

34,2

210,9

221,8

108,5

99,8

82,2

179,9

–

94,7

–

113,2

101,0

87,9

1.023.300

861.472

42.613

294.221

146.940

1.050

398

1.167

2.994

47.599

73.243

182.187

36

117

33.604

28.307

974

3.672

102

2.250

161.828

130.590

209

29.574

–

1.454

–

20.256

292.242

21.511

949.076

799.988

45.314

290.852

126.621

1.470

127

1.385

1.838

33.466

55.827

171.270

12

239

32.517

27.036

197

10.752

48

1.014

149.088

130.862

254

16.436

–

1.536

–

17.894

289.288

24.462

Rast

(I 07/06)

20062007

109,8

108,4

105,8

109,2

114,8

109,6

109,9

109,4

113,2

107,2

110,8

104,4

110,4

115,6

110,5

105,9

106,5

109,5

135,7

116,1

112,7

98,1

94,8

125,4

–

107,4

–

106,5

108,5

106,5

1.893.980

1.284.714

108.027

368.026

191.688

2.022

1.355

1.581

7.916

78.895

96.748

329.925

1.180

979

43.066

39.654

987

5.610

2.656

4.399

609.266

235.484

704

355.895

–

17.183

–

138.227

359.096

44.472

1.725.304

1.184.649

102.145

336.936

166.977

1.845

1.233

1.445

6.990

73.564

87.289

316.086

1.069

847

38.966

37.461

927

5.121

1.957

3.790

540.655

240.153

743

283.754

–

16.005

–

129.760

330.975

41.745

Rast

(I 07/06)

20062007

Škodni rezultat ()

Kosmate odškodnine*Kosmate premijeZavarovalna vrsta

*** Zavarovanje je vključeno tudi v zavarovalno vrsto zdravstvenih zavarovanj.

Letni izdatki za zavarovanje na prebivalca

Letna rast zavarovalnih premij in odškodnin oz. zavarovalnin po zavarovalnih vrstah

* ne vsebujejo cenilnih stroškov

** Zavarovanje je vključeno tudi v ustrezno zavarovalno vrsto življenjskih zavarovanj.

**** Zavarovanje je vključeno tudi v zavarovalno vrsto življenjskih zavarovanj.

Vir: SZZ

Viri: SZZ, Statistični urad RS

zneski v €

49

.


Delež življenjskih zavarovanj v celotni zbrani bruto

obračunani premiji je že , % in se povečuje

predvsem zaradi uspešne prodaje življenjskih

zavarovanj, ki so vezana na investicijske sklade.

Premija tega zavarovalnega produkta predstavlja

več kot polovico vse premije življenjskih

zavarovanj. Na drugem mestu pa je klasično

življenjsko zavarovanje. Bruto obračunana premija

življenjskih zavarovanj zavzema že , % BDP.

Tu naj opozorimo na dve metodološki posebnosti.

Prvič, podatki o življenjskih zavarovanjih, ki jih

na različnih mestih objavljamo v biltenu, se med

seboj nekoliko razlikujejo. Neželena razlika nastaja

vsako leto, ker podatki izvirajo z dveh različnih

obrazcev, s katerima SZZ od zavarovalnic zbere

statistične podatke. Drugič, v bruto obračunani

Zavarovanje Zavarovanja Škode

Številoškod

Število Obračunanakosmata

zavarovalnina*

Obračunanazavarovalna

premijazavarovancevpolic

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

1.214.535

579.774

34.109

5.231

508.078

17.349

–

5.047

9.960

502.116

2.082

588.488

294.260

294.228

–

44.191

–

44.191

–

1.372.538

730.086

116.402

7.133

572.810

18.734

–

5.047

9.960

564.336

2.082

596.179

304.410

291.769

–

44.191

–

44.191

–

609.266.171

240.233.373

12.002.426

1.339.381

168.113.453

7.033.837

–

2.976.710

4.444.835

44.322.731

702.279

351.147.035

230.103.808

121.043.227

–

17.183.484

–

17.183.484

–

94.215

84.352

957

147

35.472

531

–

252

6.658

40.335

71

9.021

3.327

5.694

–

771

–

771

–

161.917.874

130.184.632

2.170.869

237.993

95.405.571

2.117.652

–

1.209.982

7.531.167

21.511.398

209.372

30.056.933

11.255.099

18.801.834

–

1.466.937

–

1.466.937

–

Skupaj (2 + 11 + 12 + 15 + 16 + 19)

Življenjsko zavarovanje (Skupaj 3 do 9)**

– zavarovanje za smrt

– zavarovanje za doživetje

– zavarovanje za smrt in doživetje – mešano zavarovanje

– rentno zavarovanje (razen pod št. 7)

– rentno zavarovanje – izplačila po pokojninskih načrtih po ZPIZ-1

– prostovoljna pokojninska in invalidska zavarovanja (razen pod 7 oz. 14 oz. 18)***

– vsa druga življenjska zavarovanja

– dodatna zavarovanja**

Zavarovanje za primer poroke oz. rojstva

Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov (Skupaj 13 + 14)

– življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov po ZZavar

– življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov po ZPIZ-1

Tontine

Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil (Skupaj 17 + 18)

– zavarovanje s kapitalizacijo izplačil po ZZavar

– zavarovanje s kapitalizacijo izplačil po ZPIZ-1

Zavarovanje izpada dohodkov zaradi nezgode ali bolezni po ZZavar

Vir: SZZ (obrazec ST-)*** Zajeta vsa pokojninska zavarovanja, ki niso sklenjena po določilih ZPIZ- in potrjenih pokojninskih načrtih.

Z življenjskimi zavarovanji so zavarovalnice leta

zbrale milijonov € bruto obračunane

premije, s čimer se ta zavarovalna vrsta uvršča na

prvo mesto v celotnem zavarovalnem portfelju. Tam

je že od leta , ko so življenjska zavarovanja

prvič prehitela zdravstvena. Bruto obračunana

premija življenjskih zavarovanj se je od leta

povečala za , %, to pa je le šesta največja

stopnja rasti posamičnih zavarovanj. Višjo rast so

namreč doživele nekatere druge zavarovalne vrste

s področja premoženjskih zavarovanj, a je njihov

znesek bruto obračunane premije precej manjši.

Zavarovalnice so zavarovalcem izplačale

milijonov € zavarovalnin, kar je za , % več kot

leta . Škodni rezultat življenjskih zavarovanj

pa je s , % med boljšimi v celotnem portfelju.

* ne vsebuje cenilnih stroškov ** Podatka o številu polic in zavarovancev (prvi in drugi stolpec) za dodatna zavarovanja (vrstica ) nista všteta v vrstici , drugi podatki iz vrstice pa so.

zneski v €Statistični podatki o življenjskih zavarovanjih leta


50


Rast bruto obračunanih premij in obračunanih kosmatih zavarovalnin življenjskih zavarovanj v mio €

premije ŽZ

odškodnine ŽZ

od tega premije

PZ po ZPIZ-

od tega odškodnine

PZ po ZPIZ-

Premijska sestava življenjskih zavarovanj

Dr ugo , %

Sm r t i n dož ive t je – meša no zav a rov a nje , %

Dodat na zav a rov a nja , %

Živ l jenjsko po ZPIZ - , %

Rent no (k l a s ično) , %

Živ l jenjsko po ZZ av a r , %

Vir: SZZ

Vir: SZZ

premiji življenjskih zavarovanj že vse od začetka

pojava vštevamo tudi premije skladov dodatnega

pokojninskega zavarovanja, ki jih vodijo članice

SZZ, to so Kapitalska družba in zavarovalnice

Triglav, Generali in Adriatic Slovenica. Letos, torej

leta , ko že veljajo mednarodni standardi

računovodskega poročanja (MSRP), bržkone zadnjič

vštevamo premije teh pokojninskih zavarovanj

med življenjska zavarovanja oziroma sploh med

zavarovanja. Ta oblika zavarovanja je namreč

še vedno bolj podobna varčevanju v bankah.

Vsekakor bomo spoštovali mnenje revizorjev in

v prihodnjem biltenu ravnali v skladu z njim.

Delež življenjskih zavarovanj v celotni zbrani bruto

obračunani premiji je že , % in se povečuje

predvsem zaradi uspešne prodaje življenjskih

zavarovanj, ki so vezana na investicijske sklade.

Premija tega zavarovalnega produkta predstavlja

več kot polovico vse premije življenjskih

zavarovanj. Na drugem mestu pa je klasično

življenjsko zavarovanje. Bruto obračunana premija

življenjskih zavarovanj zavzema že , % BDP.


2002

2003

2004

2005

2006

2007

77,31

76,08

70,55

69,99

68,66

67,83

22,69

23,92

29,45

30,01

31,34

32,17

neživljenjska

zavarovanja

življenjska

zavarovanja

100

100

100

100

100

100

vsa

zavarovanja

Leto Delež v skupni premiji ()

Razvoj deleža življenjskih in neživljenjskih zavarovanj v skupni bruto obračunani premiji zavarovanja

Osnovni podatki o osebnih zavarovanjih

Skupaj



– od tega dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1


Vrsta osebnih zavarovanj

45,95

79,95

26,56

16,78

39,45

Škodni rezultat ()

498.660.905

294.220.569

161.827.691

20.256.200

42.612.645

Odškodnine

1.085.317.995

368.025.794

609.265.438

138.226.711

108.026.763

Premije

57,30

19,43

32,17

7,94

5,70

Delež ()

v vsej premiji

Vir: SZZ (obrazec ST-)

Vir: SZZ

Než iv l jenje , %

Živ l jenje , %

Delež življenjskih in neživljenjskih zavarovanj

Vir: SZZ

zneski v €

52

..


Dodatna pokojninska zavarovanja se dobro

razvijajo. Razpršena so med tremi vrstami izvajalcev.

Vzajemne pokojninske sklade vodijo banke in

zavarovalnice ter pokojninske družbe. Med

dodatnimi pokojninskimi zavarovanji prevladujejo

kolektivna zavarovanja, ki jih praviloma sklenejo

podjetja za svoje zaposlene. Izvajalci DPZ so

imeli ob koncu leta zavarovanih že .

članov, ki so vplačali več kot milijonov €

premij. Donosnost v pokojninskih skladih je do

približno tri odstotke, izjemoma tudi več. Zaradi

pomanjkanja standardov za prikazovanje donosnosti

pa zavarovanci izvajalce težko primerjajo med seboj.

Pričakovati je zakonsko ureditev tega področja.

Dodatna pokojninska zavarovanja (DPZ) (po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1)

Skupaj

Skupaj zavarovalnice in druge članice SZZ

Kapitalska družba (KAD)*

Triglav

Generali

Adriatic Slovenica

Skupaj drugi izvajalci DPZ

Pokojninske družbe (3) + Prva osebna zavarovalnica

Pokojninski skladi (6)**

Tržni delež

(%)

Zavarovalnine

(€)

Zavarovanci, člani

(število)

Premije

(€)

100,0

20,8

17,8

2,5

0,4

0,1

79,2

65,4

13,8

736.591

342.921

294.131

42.106

4.599

2.085

393.670

200.885

192.785

665.158.030

138.226.711

118.376.228

16.469.490

2.666.999

713.994

526.931.319

434.857.430

92.073.889

26.642.282

20.256.200

18.774.029

1.450.431

27.805

3.935

6.386.082

6.386.082

–

Dodatna pokojninska zavarovanja (. . )Izvajalci zavarovanja

** Pokojninska sklada zavarovalnice Generali (LEON ) in Kapitalske druž-be (KVPS) nista vključena v tej vrstici ampak sta prikazana posebej v tabeli zgoraj.

Viri: SZZ, AZN, ATVP

* Podatki vključujejo tudi obvezno dodatno pokojnin-sko zavarovanje, ki se izvaja po zakonu ter Zakonu o prvem pokojninskem skladu in pre-oblikovanju pooblaščenih in-vesticijskih družb (ZPSPID).

Dodatna pokojninskazavarovanja (DPZ)

53

.


Delež neživljenjskih ali premoženjskih zavarovanj

se vztrajno znižuje na račun večanja deleža

življenjskih zavarovanj. Z neživljenjskimi zavarovanji

so zavarovalnice leta zbrale , milijarde €

ali , % vse bruto obračunane premije, kar je

za devet desetink odstotne točke manj kot leta

. Med posameznimi zavarovalnimi vrstami

neživljenjskih zavarovanj po velikosti zneska

zbranih premij prednjači zdravstveno zavarovanje,

a je delež vseh zavarovanj odgovornosti nekoliko

večji predvsem na račun premijsko močnega

zavarovanja odgovornosti pri uporabi motornih

vozil. Razmerje med odškodninami in premijami

je pri premoženjskih zavarovanjih precej slabše kot

pri življenjskih. Glede na to, da so zavarovalnice

leta iz naslova premoženjskih zavarovanj

izplačale za milijonov € odškodnin, je bil škodni

rezultat pri teh zavarovanjih %, kar je skoraj

trikrat slabše kot pri življenjskih zavarovanjih.

Vsa druga zavarovanja (neživljenjska oz. premoženjska)

Nezgode , % Premoženje , %

Odgovornos t , %

Z d rav je , %

Ka sko , %

K red it i , %

Ost a lo , %

Premije

Odškodnine

Premijska sestava neživljenjskih zavarovanj

Vir: SZZ

Vir: SZZ

Rast bruto obračunanih premij in obračunanih kosmatih odškodnin oz. zavarovalnin neživljenjskih zavarovanj v mio €


Osnovni podatki o obveznih zavarovanjih

20062007

Skupaj


Obvezno zavarovanje odgovornosti revizijskih družb

Obvezno zavarovanje projektantske odgovornosti

Obvezno zavarovanje odvetniške odgovornosti

Obvezno zavarovanje zdravniške odgovornosti

Obvezno zavarovanje notarske odgovornosti

Obvezno zavarovanje odgovornosti zavarovalnih posredniških družb

Obvezno zavarovanje odgovornosti gorskih vodnikov

Obvezno zavarovanje odgovornosti geodetskih podjetij

I (07/06)20062007

Kosmate odškodnine*

Bruto obraunane

premije

Zavarovalna vrsta/Zavarovanje Rast premije


Zavarovanje odgovornosti v pomorskem prometu


Zavarovanje lastnikov zrakoplovov proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam


Zavarovanje lastnikov cestnih m. vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (AO)


Obvezno zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče

363.813

1.048.348

431.450

590.416

64.968

169.317

126

20.075

328.913.650

323.893.803

1.179.906

911.204

240.224

391.717

936.684

311.409

532.240

22.029

81.952

–

20.414

315.162.227

310.772.396

1.068.336

786.004

239.046

(3.401)

233.311

352.033

342.936

–

–

–

10.732

178.533.939

177.464.308

36.055

95.040

2.925

5.880

75

354.770

205

–

–

–

–

168.653.055

168.045.055

12.414

232.945

1.711

92,9

111,9

138,5

110,9

294,9

206,6

–

98,3

104,4

104,2

110,4

115,9

100,5

Vir: SZZ (ST , , , , )

zneski v €

* ne vsebuje cenilnih stroškov.


Pozavarovalnici sta uspešno sklenili poslovno leto

, saj je obema uspelo zbrano bruto obračunano

pozavarovalno premijo povečati za dobrih %.

Delež pozavarovanja v zavarovalni dejavnosti pa se

je povečal na , %. Rast pozavarovalne premije je

bila za odstotnih točk hitrejša od rasti zavarovalne

premije. Pozavarovalnici sta zbrali za več kot

milijonov € bruto obračunane premije in izplačali

za milijonov € pozavarovalnih odškodnin. Rast

slednjih ni bila večja od rasti premij, tako da se je

razmerje med odškodninami in premijami izboljšalo.

Škodni rezultat je znašal , %. Pozavarovalnici

si pozavarovalni trg vse bolj enakomerno delita.

Pozavarovalnici Sava se je tržni delež spet nekoliko

zmanjšal (, %), pozavarovalnici Triglav RE pa

povečal (, %). Večina pozavarovalne premije

ali milijonov € je bila zbrana z neživljenjskimi

zavarovanji, le , % pozavarovalne premije so

pozavarovalnicam prinesla življenjska zavarovanja.








Zavarovanje plovil












Zavarovanje pomoči




Življenjsko zavarovanje vezano na enote investicijskih skladov

Tontine

Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil


Pokojninska zavarovanja po zpiz-1**

Dopolnilna zdravstvena zavarovanja iz 7. odstavka 2. člena ZZavar***

Dodatna zavarovanja****

115.181.528

114.879.175

4.625.940

40.251

23.354.710

–

339.854

739.907

772.224

31.526.135

24.206.075

22.838.508

98.565

27.823

3.005.838

951.366

129.855

2.016.424

1.350

204.350

302.353

300.870

–

1.483

–

–

–

–

–

58.359

206.165.229

205.460.697

11.279.910

49.662

35.438.020

651.459

1.269.892

1.391.598

3.080.435

51.820.762

41.713.042

45.121.945

1.192.839

241.080

5.575.414

3.213.678

426.507

2.605.537

54.006

334.911

704.532

661.106

–

43.426

–

–

–

–

–

180.693

100,00

99,66

5,47

0,02

17,19

0,32

0,62

0,67

1,49

25,14

20,23

21,89

0,58

0,12

2,70

1,56

0,21

1,26

0,03

0,16

0,34

0,32

–

0,02

–

–

–

–

–

0,09

100,00

99,74

4,02

0,03

20,28

–

0,30

0,64

0,67

27,37

21,02

19,83

0,09

0,02

2,61

0,83

0,11

1,75

0,00

0,18

0,26

0,26

–

0,00

–

–

–

–

–

0,05

Premije Odškodnine*

znesek (€) Delež (%)znesek (€) Delež (%)

Zavarovalna vrsta

Pozavarovalna dejavnost .

Bruto obračunana pozavarovalna premija in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine

*** Zavarovanje je vključeno tudi v zavarovalno vrsto zdravstvenih zavarovanj.

* ne vsebujejo cenilnih stroškov

** Zavarovanje je vključeno tudi v ustrezno zavarovalno vrsto življenjskih zavarovanj.

**** Zavarovanje je vključeno tudi v zavarovalno vrsto življenjskih zavarovanj.

Vir: SZZ

56


Zdravje

Stroški postopka

Odgovornost – ladje

Pomoč turistom

Kavcije

Kasko – železnica

Življenje

Odgovornost – letala

Kasko – letala

Kasko – ladje

Finančne izgube

Transport blaga

Krediti

Odgovornost – drugo

Nezgode

Kasko – avtomobili

Drugo premoženje

Odgovornost – avtomobili

Požar

Velikost zavarovalnih vrst pozavarovanja v mio € zbrane premije

Vir: SZZ

Opomba: Navedeni delež vsebuje tudi zbrano aktivno premijo, prejeto iz tujine.

Pozav a rov a nje , %

Delež pozavarovanja v zavarovalni dejavnosti

Vir: SZZ

Vir: SZZ

Rast pozavarovalne dejavnosti v mio €

Premije

Odškodnine

57

.


Leta je Jedrski pool, GIZ posloval v

podobnih gospodarskih razmerah kot leto prej.

Jedrski pool deluje kot gospodarsko interesno

združenje (GIZ) od leta . V vsem obdobju

svojega delovanja združuje kapacitete največjih

slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic z

namenom zavarovanja jedrskih tveganj v Republiki

Sloveniji in prek pozavarovalnega dela sodeluje

pri zavarovanju jedrskih nevarnosti, povezanih z

nevarnostnimi objekti, lociranimi v drugih državah.

Jedrski pool, GIZ je bil primarno ustanovljen z

namenom zavarovanja premoženja in odgovornosti,

ki izhaja iz poslovanja edine jedrske elektrarne s

sedežem na območju Republike Slovenije, to je

Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Premija iz tega

naslova v strukturi obračunane (po)zavarovalne

premije predstavlja približno polovični delež, druga

polovica pa odpade na tuje pozavarovalne posle.

Jedrski pool, GIZ je v poslovnem letu

obračunal za .. € (po)zavarovalne

premije. Zavarovalna premija izhaja iz požarnih,

strojelomnih in odgovornostnih zavarovanj.

Kljub predvideni časovnici leta ni bil sprejet

nov zakon o odgovornosti za jedrsko škodo, ki

bo pomembno vplival na poslovanje poolov, ki

prihajajo iz držav podpisnic Pariške konvencije o

odgovornosti za jedrsko škodo, katere podpisnica

je tudi Republika Slovenija. Tretji protokol k

Pariški konvenciji prinaša nove, velike izzive za

jedrske poole (med njimi tudi za slovenskega) in

s tem za članice poolov (to so največje svetovne

zavarovalnice in pozavarovalnice), saj prinaša:

– bistveno višje zavarovalne vsote za

zavarovanje jedrske škode,

– zahtevo po zavarovanju t. i. okoljskih nevarnosti,

– zahtevo po zavarovanju nevarnosti terorizma,

– zahtevo po zelo dolgih zastaralnih

rokih za osebne škode.

Tudi v poslovnem letu so v Republiki Sloveniji

potekale razprave o gradnji drugega bloka NEK

oziroma o drugi jedrski elektrarni v Sloveniji.

Gradnja drugega bloka NEK je v resoluciji o

nacionalnih razvojnih programih do leta

opredeljena kot možnost. Ob realizaciji navedenih

projektov, ki so dolgoročne narave, in povečanih

zavarovalnih vsotah pri zavarovanju odgovornosti

uporabnikov jedrskih naprav za jedrsko škodo,

je pričakovati utrditev vloge Jedrskega poola,

GIZ pri zavarovanju jedrskih nevarnosti.

V spodnji tabeli so prikazani deleži članic

Jedrskega poola, GIZ pri zavarovanju domačih

in pozavarovanju tujih rizikov v letu .

Jedrski pool

Kapacitete Jedrskega poola, GIZ za poslovno leto

Zavarovalni del Pozavarovalni delČlanica

€ (%)

Zavarovalnica Triglav, d. d.

Pozavarovalnica Sava, d. d.

Zavarovalnica Maribor, d. d.

Adriatic Slovenica, d. d.

Zavarovalnica Tilia, d. d.


Merkur zavarovalnica, d. d.

Skupaj

4.461.979

996.541

798.604

923.457

146.170

204.790

81.459

7.613.000

58,61

13,09

10,49

12,13

1,92

2,69

1,07

100,00

€ (%)

4.357.681

974.464

780.332

1.048.310

162.157

210.119

79.937

7.613.000

57,24

12,80

10,25

13,77

2,13

2,76

1,05

100,00 Vir: JP


V spodnji tabeli so zavarovanja razvrščena v

ustrezne zavarovalne vrste v skladu z Zakonom o

zavarovalništvu (ZZavar-UPB, uradno prečiščeno

besedilo, Uradni list RS, št. /) in z

ustreznim podzakonskim aktom s prilogo (Sklep

o pošiljanju zavarovalno-statističnih podatkov,

Uradni list RS, št. /). Po zavarovalnicah

so označena tista zavarovanja, pri katerih je

bila v letu bruto obračunana premija

prikazana v statističnih obrazcih ST do .

Podatki po posameznih zavarovalnih vrst ah in zavarovanjih

Zavarovanja po zavarovalnih vrstah, zavarovalnicah in drugih članicah SZZ

(nadaljevanje na naslednji strani)

.

Zavarovanja po zavarovalnih vrstah Zavarovalnice in druge članice SZZ

Nezgodno zavarovanje (vključno z zavarovanji nesreč pri delu in poklicnih obolenj)

Nezgodno zavarovanje oseb pri opravljanju rednega poklica in izven njega

Nezgodno zavarovanje oseb v motornih vozilih in pri opravljanju posebnih dejavnosti

Nezgodno zavarovanje otrok in šolske mladine in posebna nezgodna zavarovanja mladine

Skupinsko nezgodno zavarovanje gostov, obiskovalcev in turistov

Skupinsko nezgodno zavarovanje potrošnikov, naročnikov ipd.

Druga posebna nezgodna zavarovanja

Obvezno zavarovanje potnikov v javnem prometu proti posledicam nesreče

Zavarovanje lastnika vozila in voznika za telesne poškodbe (AO+)

Vsa druga nezgodna zavarovanja


Zdravstveno zav. oseb, ki so po zakonu izključene iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za *

Zdravstveno zav. oseb, ki so po zakonu izključene iz obveznega zdravstvenega zav. za **

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje iz 7. odstavka 2. člena ZZavar

Zdr. zav. za tveganja, ki jih ob uveljavljanju po drugačnih postopkih krije obvezno zdrav. zavarovanje

Zdr. zav. za večji obseg pravic in višji standard storitev, kot ga krije obvezno zdrav. zavarovanje

Vsa druga zdravstvena zavarovanja


Kasko zavarovanje cestnih motornih vozil z lastnim pogonom, razen tirnih

Kasko zavarovanje drugih cestnih vozil (brez pogona)

Vsa druga zavarovanja kopenskih motornih vozil


Kasko zavarovanje tirnih vozil

Vsa druga zavarovanja tirnih vozil


Kasko zavarovanje letal in drugih zračnih plovil

Vsa druga letalska zavarovanja Zavarovanje plovil

Kasko zavarovanje ladij in čolnov v pomorski plovbi

Kasko zavarovanje ladij in čolnov v rečno – jezerski plovbi

Vsa druga zavarovanja plovil


Zavarovanje blaga v mednarodnem transportu

Zavarovanje blaga v domačem transportu

Vsa druga transportna kargo zavarovanja Zavarovanje požara in elementarnih nesreč

Požarno zavarovanje in zav. nekaterih drugih nevarnosti izven industrije in obrti

Požarno zavarovanje in zav. nekaterih drugih nevarnosti v industriji in obrti

Požarno zavarovanje premoženja elektrogospodarskih podjetij

Vsa druga požarna zavarovanja

Zavarovanje jedrskih nevarnosti


Strojelomno zavarovanje

Strojelomno zavarovanje opreme elektrogospodarskih podjetij

Gradbeno zavarovanje

Montažno zavarovanje

Zavarovanje filmske proizvodnje

Zavarovanje računalnikov

Ad

riat

ic S

love

nic

a

AR

AG

Gen

eral

i

GR

AW

E

KA

D

Mar

ibo

r

Mer

kur

NL

B V

ita

SID

–P

KZ

Skl

ad O

P

KD

Živ

ljen

je

Til

ia

Tri

glav

TR

IGL

AV

Zd

ravs

tven

a

Vic

tori

a-V

olk

sban

ken

Vza

jem

na

••••••••

•••••••

•

••

•••••

••••

••

•••

•

•

•

••

••••

•••••

••

•

••

•

•

••••••••

•

•

••

••••••

•••••

••

•

•

•••

•

•

•

•••••••••

••

•

••••

•••

•••••

•••••••••

•

•

•

•

••

••••

••••••

••

•

•

•

••••••


(nadaljevanje na naslednji strani)


Zavarovanje blaga v hladilnicah

Stanovanjsko zavarovanje

Zavarovanje rudnikov

Zavarovanje nevarnosti v PTT prometu

Zavarovanje nevarnosti vloma in ropa

Zavarovanje stekla

Zavarovanje posevkov in plodov

Zavarovanje živali

Vsa ostala druga škodna zavarovanja


Zavarovanje lastnikov cestnih m. vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam (AO)

Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v cestnem prometu

Vsa druga zavarovanja odgovornosti pri uporabi motornih vozil


Zavarovanje lastnikov zrakoplovov proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam

Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v zračnem prometu

Vsa druga zavarovanja odgovornosti pri uporabi zrakoplovov


Zavarovanje odgovornosti v pomorskem prometu

Zavarovanje odgovornosti v rečnem in jezerskem prometu

Zavarovanje odgovornosti popravljavcev vodnih plovil

Zavarovanje odgovornosti marine

Zavarovanje prevozniške odgovornosti za blago v pomorskem in rečno – jezerskem prometu

Vsa druga zavarovanja odgovornosti pri uporabi plovil


Zavarovanje odgovornosti v železniškem prometu

Zavarovanje odgovornosti filmskega producenta

Zavarovanje splošne odgovornosti

Zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti za izdelke

Zavarovanje pogodbene odgovornosti izvajalca gradbenih del

Zavarovanje pogodbene odgovornosti izvajalca montažnih del

Zavarovanje garancije proizvajalca, prodajalca ali dobavitelja

Zavarovanje špediterske odgovornosti v mednarodnem prometu

Zavarovanje špediterske odgovornosti v domačem prometu

Obvezno zavarovanje odgovornosti revizijskih družb

Obvezno zavarovanje projektantske odgovornosti

Obvezno zavarovanje odvetniške odgovornosti

Obvezno zavarovanje zdravniške odgovornosti

Obvezno zavarovanje notarske odgovornosti

Obvezno zavarovanje odgovornosti proizvajalcev zdravil in medicinskih pripomočkov

Obvezno zavarovanje odgovornosti zavarovalnih posredniških družb

Obvezno zavarovanje odgovornosti sodnih izvršiteljev

Obvezno zavarovanje odgovornosti overiteljev kvalificiranih potrdil elektronskih podpisov

Obvezno zavarovanje odgovornosti gorskih vodnikov

Obvezno zavarovanje odgovornosti geodetskih podjetij

Obvezno zavar. odgov. certifikacijskih organov za potrjevanje skladnosti gradbenih proizvodov

Obvezno zavarovanje odgovornosti upravljavcev strelišč

Vsa druga splošna zavarovanja odgovornosti

Ad

riat

ic S

love

nic

a

AR

AG

Gen

eral

i

GR

AW

E

KA

D

Mar

ibo

r

Mer

kur

NL

B V

ita

SID

–P

KZ

Skl

ad O

P

KD

Živ

ljen

je

Til

ia

Tri

glav

TR

IGL

AV

Zd

ravs

tven

a

Vic

tori

a-V

olk

sban

ken

Vza

jem

na

••

•••••••

•

•

•

••••••••••

•

•

••

•••••

•

•

••••

•

•

•

••

••

••

•

••••••••••••

••

••

•••••

•

••

•

•

••

•

•

••

•••••••

•••

••

•••••

••••••

•

•

••••••••••

•

•

•

••••••••••••

•

* tveganja, ki jih za druge osebe krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

** tveganja, ki jih za druge osebe lahko krije dopolnilno zdravstveno zav. iz . odstavka . člena ZZavar.



Zavarovanje izvoznih kreditov (terjatev)

• komercialnih nevarnosti

• nekomercialnih nevarnosti

Zavarovanje drugih vrst kreditov

• potrošniški

• stanovanjski

• samostojnim podjetnikom

• ostalim pravnim osebam

• terjatev fizičnim osebam

• terjatev pravnim osebam

• terjatev (leasing)

• vsa druga kreditna zavarovanja



Vsa druga kavcijska zavarovanja


Šomažno požarno zavarovanje

Šomažno strojelomno zavarovanje

Zavarovanje prireditev

Zavarovanje proti škodam zaradi odkupa valutnih falsifikatov

Zavarovanje nevarnosti odpovedi turističnih potovanj

Vsa druga zavarovanja različnih finančnih izgub


Stroški odvetnikov in drugi stroški postopka

Vsa druga zavarovanja stroškov postopka

Zavarovanje pomoči

Avtomobilska pomoč – na potovanjih

Zdravstvena pomoč – na potovanjih

Vsa druga zavarovanja pomoči



• zavarovanje za smrt

• zavarovanje za doživetje

• zavarovanje za smrt in doživetje – mešano zavarovanje

• rentno zavarovanje

• rentno zavarovanje – izplačila po pokojninskih načrtih po ZPIZ-1

• dodatno nezgodno zavarovanje

• prostovoljna pokojninska in invalidska zavarovanja***

• vsa druga življenjska zavarovanja


Življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov

• življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov po ZZavar

• življenjsko zavarovanje, vezano na enote investicijskih skladov po ZPIZ-1

Tontine

Zavarovanje s kapitalizacijo izplačil

• zavarovanje s kapitalizacijo izplačil po ZZavar

• zavarovanje s kapitalizacijo izplačil po ZPIZ-1



Ad

riat

ic S

love

nic

a

AR

AG

Gen

eral

i

GR

AW

E

KA

D

Mar

ibo

r

Mer

kur

NL

B V

ita

SID

–P

KZ

Skl

ad O

P

KD

Živ

ljen

je

Til

ia

Tri

glav

TR

IGL

AV

Zd

ravs

tven

a

Vic

tori

a-V

olk

sban

ken

Vza

jem

na

••••

••

•••••••

••••••••••

••

•

•••

•

•••••••

••••

•••••

•••••

••••

••••••••••

•••

•

•••

•

••••

••••

••

••

•••

•

•

••••••••

•••••

••

••••••

••••••••••••

•••••••••••••••••••

•••••••••••

••

•••

*** zajeta vsa pokojninska in invalidska zavarovanja, ki niso sklenjena po določilih ZPIZ- in potrjenih pokojninskih načrtih.

Opomba: Zavarovanja so razvrščena v skladu s Sklepom o pošiljanju zavarovalno-statističnih podatkov (Ur. list RS št. /).

Prikazana so le tista zavarova-nja, pri katerih je bila obračuna-na premija v letu .

Vir: SZZ

61

.


Nezgodna zavarovanja uvrščamo med

premoženjska zavarovanja, sicer pa sodijo med

osebna zavarovanja, ki jih skupaj prikazujemo

v posebni tabeli. V zavarovalni vrsti nezgodnih

zavarovanj najdemo devet različnih zavarovanj,

med katerimi imata najvidnejše mesto nezgodno

zavarovanje oseb pri opravljanju poklica in zunaj

njega ter zavarovanje lastnika vozila in voznika za

telesne poškodbe. Strukturni delež slednjega se je

leta nekoliko povečal, povečal pa se je tudi

delež nezgodnih zavarovanj otrok in mladine.

V celotnem portfelju zavzemajo nezgodna

zavarovanja le , % (manj kot leto prej), njihova

bruto obračunana premija pa je leta znašala

dobrih milijonov €. Kosmate odškodnine so

bile s milijoni precej manjše, tako da je škodni

rezultat z % med boljšimi. To pa ne dokazuje,

da so bile slovenske ceste leta varnejše. Prav

nasprotno – prometna varnost se je leta precej

poslabšala, saj je na slovenskih cestah življenje

izgubilo kar oseb ali oseb več kot leto prej.


Osebe pr i de lu i n v pros tem č a su , % Vozn i k i n l a s t n i k voz i l a (AO+) , %

Osebe v motorn i h voz i l i h , %

O t roc i i n šo l ska m lad i na , %Ost a lo , %

Premijska sestava nezgodnega zavarovanja

Vir: SZZ

Vir: SZZ

v mio €

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine nezgodnega zavarovanja

62

.


Med posamičnimi zavarovalnimi vrstami v skupini

premoženjskih zavarovanj po znesku bruto

obračunane premije je na prvem mestu zdravstveno

zavarovanje. Sicer to zavarovanje uvrščamo tudi

med osebna zavarovanja. Zavarovalnice so z

zdravstvenimi zavarovanji zbrale milijonov €.

Največji delež pri tem zavzema dopolnilno

zdravstveno zavarovanje, ki v zavarovalni vrsti

zavzema , %, kar pa je manj kot leto prej.

Pojavljajo se namreč nove oblike zdravstvenih

zavarovanj, na primer nadomestno zdravstveno

zavarovanje, vzporedno in dodatno zdravstveno

zavarovanje za hitrejši dostop do diagnostičnih

centrov itd., zato se je delež zavarovanj v

segmentu »drugo« v strukturnem krogu nekoliko

povečal. V ponudbi zdravstvenih zavarovanj se v

zadnjem času kažejo težnje po širitvi vzporedne

zdravstvene mreže zasebnih izvajalcev. V obliki

odškodnin oziroma zavarovalnin je bilo leta

izplačanih milijonov €, kar je več kot leta

. Kljub temu se je škodni rezultat izboljšal

na nekaj manj kot %. V zadnjih treh letih se

razmerje med odškodninami in premijami pri

zdravstvenih zavarovanjih pomembno izboljšuje.

Zdravst veno zavarovanje

Premije

Odškodnine

Dopol n i l no ZZ , %

Ost a lo , %

Premijska sestava zdravstvenega zavarovanja

Vir: SZZ

Vir: SZZ

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz.zavarovalnine zdravstvenega zavarovanja v mio €

63

.


C est na voz i l a , %

Zračna p lov i l a , %

Ti rna voz i l a , %Vod na plov i l a , %

V skupino kasko zavarovanj uvrščamo kasko

zavarovanje kopenskih motornih vozil, vodnih

in zračnih plovil ter tirnih vozil. Z vsemi

vrstami kasko zavarovanj so zavarovalnice leta

zbrale milijonov € bruto obračunane

premije ali približno % več kot leto prej. V

skupni premiji kasko zavarovanj ima največji

delež kasko zavarovanje cestnih motornih vozil

(, %), ki se je od leta le malo povečal.

Leta je bilo v Sloveniji prodanih . novih

osebnih avtomobilov, kar je za , % več kot leta

. Ukradenih je bilo avtomobilov, kar je

manj kot leta . Natančnih podatkov o tem,

koliko avtomobilov je kasko zavarovanih, nimamo,

saj pridobljeni podatki tega ne izkazujejo. Dejstvo

pa je, da ima med vsemi vrstami premoženjskih

zavarovanj kasko zavarovanje cestnih motornih

vozil tretji najvišji posamični znesek zbrane bruto

obračunane premije ( milijonov €). V strukturi

kasko zavarovanj se je od leta nekoliko

bolj povečal delež kasko zavarovanj tirnih vozil,

zmanjšal pa delež kasko zavarovanj zračnih plovil.

Zavarovancem pri kasko zavarovanjih so bile leta

izplačane odškodnine v skupnem znesku

milijonov €, kar je za dobrih % več kot leta .

Škodni rezultat je bil s % slabši kot predhodno leto.

Kasko zavarovanja

Premijska sestava kasko zavarovanj

Vir: SZZ

Vir: SZZ

v mio €

Premije

Odškodnine

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine kasko zavarovanj

64

.


Zavarovanje prevoza blaga postaja vse bolj

pomembno. Leta so zavarovalnice s tem

zavarovanjem zbrale skoraj milijonov € bruto

obračunane premije, kar uvršča to zavarovalno

vrsto na deveto mesto med vsemi vrstami

premoženjskih zavarovanj (to je za eno mesto

bolje kot leto prej). Rast bruto obračunane premije

zavarovanja prevoza blaga je bila -odstotna, rast

odškodnin pa kar -odstotna. Znesek slednjih se

je povzpel na slabe tri milijone evrov, zato je škodni

rezultat ( %) slabši kot v predhodnem letu.

Medtem ko strukturni delež zavarovanj prevoza

blaga po domačih cestah stagnira, se je leta

povečal delež zavarovanj prevoza blaga v

mednarodnem prometu. Ta zdaj zavzema , %

v komentirani zavarovalni vrsti. Z neomejenim

čezmejnim poslovanjem, ki ga omogočajo predpisi

EU, je pričakovati, da se bo delež zavarovanj

blaga v mednarodnem prevozu še povečal.


Premije

Odškodnine

Med na rod n i promet , %

Domač i promet , %

Ost a lo , %

Premijska sestava zavarovanja prevoza blaga

Vir: SZZ

Vir: SZZ

v mio €

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz.zavarovalnine zavarovanja prevoza blaga

65

.


Premoženjska zavarovanja v ožjem pomenu

sestavljata zavarovalna vrsta zavarovanje požara in

elementarnih nesreč in drugo škodno zavarovanje,

ki je po premiji večje. V obeh zavarovalnih vrstah

so zavarovalnice leta zbrale za milijonov €

bruto obračunane premije ali za % več kot leto

prej. Kosmate odškodnine oziroma zavarovalnine

so znašale milijonov € in so se pri zavarovanju

požara in elementarnih nesreč povečale za kar %.

V strukturi premoženjskih zavarovanj, ki jih

prikazujemo v spodnjem grafikonu, zavzema

največji delež zavarovanje požara (, %), ki

pa se je od leta nekoliko zmanjšal.

Večji kot predhodno leto so deleži manjših

zavarovanj, kot so zavarovanje posevkov in plodov

ter zavarovanje živali. Kmetijska zavarovanja

se torej krepijo na račun drugih zavarovanj v

skupini. Škodni rezultat skupine premoženjskih

zavarovanj je razmeroma slab, saj znaša %.

Premoženjska zavarovanja

Premije

Odškodnine

Poža r , % St roje lom , %

St a nov a nje , %

Pose vk i i n p lodov i , %

Živ a l i , %

V lom i n rop , % Zg radbe , %

Rač u na l n i k i , %

Ostalo , %

Premijska sestava premoženjskih zavarovanj

Vir: SZZ

Vir: SZZ

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnineoz. zavarovalnine premoženjskih zavarovanj v mio €

66

.


Zavarovanje odgovornosti predstavlja pomembno

zavarovanje povsod po svetu, saj predvsem

udeležencem v prometu zagotavlja določeno denarno

varnost. Odgovornostno zavarovanje lastnikov

cestnih vozil je s premijo milijonov € na tretjem

mestu med posamičnimi zavarovanji v celotnem

portfelju na slovenskem zavarovalnem trgu. V

prikazani skupini pa to zavarovanje zavzema , %.

Z vsemi zavarovanji odgovornosti so zavarovalnice

leta zbrale milijonov € bruto obračunane

premije in izplačale za milijonov € odškodnin

oziroma zavarovalnin. Naj omenimo še zavarovalno

vrsto »splošno zavarovanje odgovornosti«, ki jo

sestavlja različnih zavarovanj, med njimi pa je

obveznih. Sem sodijo obvezna zavarovanja izvajalcev

nekaterih storitev ali poklicnih skupin, ki postajajo

vse pomembnejša in iskana, zato se je delež splošne

odgovornosti v prikazani skupini povečal za

desetinke odstotne točke. Bruto obračunana premija

vseh zavarovanj odgovornosti se je od leta

povečala za %, škodni rezultat pa je bil s , %

le neznatno slabši od tistega v predhodnem letu.

Tu naj omenimo še spremembo Zakona o obveznih

zavarovanjih v prometu, ki je posledica prenosa .

direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti

v domačo zakonodajo. S to spremembo so bile za

slovenske zavarovalnice in za Slovensko zavarovalno

združenje na področju obravnavanja škodnih

primerov iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti

zakonsko uveljavljene dodatne obveznosti.

Določen je bil trimesečni rok za ustrezni odgovor

zavarovancu oziroma oškodovancu, ki lahko po

novem toži tujo odgovornostno zavarovalnico

kar v državi svojega stalnega prebivališča.

Zavarovanja odgovornost i

Premije

Odškodnine

C es t na voz i l a , %

Splošna odgovornos t , %

I zde l k i proi z v a ja lca , %

Ostalo , %

Premijska sestava zavarovanj odgovornosti

Vir: SZZ

Vir: SZZ

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zavarovanj odgovornosti v mio €

67

.


Kreditno zavarovanje je kot samostojna zavarovalna

vrsta sestavljeno iz zavarovanj izvoznih kreditov

in zavarovanj drugih vrst kreditov. Sem spadajo

zlasti potrošniški krediti, ki jih sklepajo predvsem

komitenti bank. Rast bruto obračunane premije

kreditnih zavarovanj je s skoraj šestimi odstotki

zmerna, zavarovalnice pa so s temi zavarovanji

zbrale milijonov €. Največji del (, %) premije

je bil zbran z zavarovanji drugih vrst kreditov.

Strukturni delež premije izvoznih kreditov

predstavlja le , %, a ga je realizirala predvsem

kreditna zavarovalnica SID – Prva kreditna

zavarovalnica, ki je svoj delež leta še malce

povečala (, %). Kosmatih odškodnin je bilo

pri teh zavarovanjih za milijonov € ali za

, % več kot leta . Škodni rezultat ( %)

je bil leta nekoliko boljši kot leto prej.


Premije

Odškodnine

Izvozni kredit i , %

(od tega , % SID – PKZ)

Drugi kredit i , %

Premijska sestava kreditnega zavarovanja

Vir: SZZ

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine kreditnega zavarovanja v mio €

Vir: SZZ

68

.


Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine kavcijskega zavarovanja in zavarovanja različnih finančnih izgub

Obe omenjeni zavarovalni vrsti sta zavarovalnicam

prinesli skoraj milijonov € bruto obračunane

premije, odnesli pa skoraj milijonov € v obliki

kosmatih odškodnin oziroma zavarovalnin.

Škodni rezultat v tej skupini je znašal %, a je

še vedno precej boljši kot leta , ko je znesek

odškodnin skoraj za polovico presegel premije. Za

leto je pač v grafikonu zabeležen izjemen

priliv odškodnin zaradi izjemnega škodnega

dogodka, ki se v letu k sreči ni ponovil.

Med prikazanimi zavarovanji ima glede na velikost

zbrane bruto obračunane premije večinski delež

šomažno požarno zavarovanje (, %), kjer je bilo

zbrane za , milijona € premije. Petinski delež

pripada zavarovanju odpovedi potovanj, % vse

zbrane premije v tej skupini pa nosita šomažno

strojelomno zavarovanje in kavcijsko zavarovanje.

Kavcijsko zavarovanje in zavarovanje različnih finančnih izgub

Premije

Odškodnine

Odpoved potovanj , %

Šomažno strojelomno , %

Kavci je , %

Pr ireditve , %

Ostalo , %

Šomažno požarno , %

Premijska sestava kavcijskega zavarovanja in zavarovanja različnih finančnih izgub

Vir: SZZ

Vir: SZZ

v mio €

69

.


Zavarovanje stroškov postopka in zavarovanje

pomoči je zadnja zavarovalna skupina, ki jo

komentiramo. Sestavljata jo dve zavarovalni vrsti, ki

se v zadnjem času hitro razvijata. To potrjuje zlasti

-odstotna rast zavarovanja stroškov postopka,

pri čemer se je zbrana bruto obračunana premija

v enem letu povečala z , na , milijona €. Ta

znesek pa je še vedno manjši od zneska zbrane

premije pri zavarovanju pomoči (, milijona €),

kjer je bilo največ premije zbrane z zavarovanji

pomoči avtomobilistom. To zavarovanje je zato z

ustreznim deležem (, %) prikazano v grafikonu.

Čeprav je bila rast bruto obračunane premije

nadpovprečno velika, moramo ugotoviti, da se je

še bolj povečal znesek kosmatih odškodnin (,

milijona €), in sicer za %. Doseženi škodni

rezultat te zavarovalne skupine je temu primeren

in znaša %, kar je precej slabše kot leta

( %). Največji delež »krivde« za slabši škodni

rezultat v letu nosi zavarovanje pomoči.

Viri:. Slovensko zavarovalno združenje (SZZ). Statistični urad RS (SURS). Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Banka Slovenije (BS). Agencija za zavarovalni nadzor (AZN). Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Jedrski pool (JP)

Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zavarovanja stroškov postopka in zavarovanja pomoči

Premije

Odškodnine

St rošk i pos topka , %Av tomobi l ska pomoč , %

Z d ravs t vena pomoč , %

Ostalo , %

Premijska sestava zavarovanja stroškov postopka in zavarovanja pomoči

Vir: SZZ

v mio €

Vir: SZZ

Zavarovanje stroškov postopka in zavarovanje pomoči

70

{ – } olimpionik, telovadec, pravnikLe on Št ukelj


Ključni podatki o moči slovenske zavarovalne

dejavnosti uvrščajo Slovenijo na prvo mesto v regiji,

v primerjavi z gospodarsko bolj razvitimi članicami

EU pa naša država precej zaostaja. Po večini kazalcev,

ki jih prikazujemo tabelarno in grafično, se je sicer

Slovenija tudi leta uvrščala na isto mesto kot

leto prej. Le po povprečni premiji na zavarovalnico

jo je prehitela Madžarska. Zavarovalna gostota

ali bruto obračunana premija na prebivalca se je

povečala z € na ali za , %. Po zavarovalni

penetraciji ali deležu bruto obračunanih premij v

BDP se je Slovenija s , % že zelo približala Avstriji.

Glede na dejstvo, da se je v Sloveniji poprečno

število zaposlenih na zavarovalnico povečalo in je

skoraj še enkrat večje od povprečka v EU, je slaba

uvrstitev Slovenije v zadnjem grafikonu razumljiva.

Kljub temu se je znesek premije na zaposlenega od

leta povečal za , %, in sicer na . €.

To pa je, denimo, štirikrat manj kot v Belgiji.

Viri: . Slovensko zavarovalno združenje (SZZ). Comité Européen des Assurances (CEA). Statistični urad RS (SURS). Hrvatski ured za osiguranje (HUO)

VI. Položaj slovenske zavarovalne dejavnost i v mednarodnem prost oru

Število zavarovalnih družb

Število zaposlenih v zavarovalnicah

Povprečno število zaposlenih v zavarovalnici

Premije (v mio €)

Od tega iz življenjskih zavarovanj (v mio €)

Premije / prebivalca (€)

Premije življenjskih zavarovanj / prebivalca (€)

Premije neživljenjskih zavarovanj / prebivalca (€)

Delež premij v BDP (%)

4.885

907.105

186

1.026.645

637.739

2.204

1.369

835

8,8

16

6.064

379

1.894

609

938

302

636

5,65

0,33

0,67

204,10

0,18

0,10

42,56

22,04

76,21

64,20

Delež SLO ()EU () SLOKazalci

Podatki so le za zavarovalno dejavnost, tj. brez pozavarovanja.

Viri: SZZ, CEA, Statistični urad RS

Zavarovalna dejavnost v Evropski uniji in v Sloveniji – ključni podatki

72


Švica

Belgija

Danska

EU (25)

Avstrija

Italija

Portugalska

Slovenija

Grčija

Madžarska

Hrvaška

Turčija

zav.

delavca

(€)

zavaro-

valnico

(mio €)

zavaro-

valnih

družb

zavarov.

delavcev

vsa

zavarovanja

(mio €)

življenje

(mio €)

vsa

zavarovanja

(€)

56,9

66,8

68,8

62,1

46,1

65,1

64,9

32,2

52,5

50,7

26,5

14,3

4.270

3.441

2.835

2.204

1.886

1.813

1.242

938

390

332

224

79

2.431

2.300

1.949

1.369

869

1.181

806

302

204

168

58

11

10,6

8,5

9,5

10,3

6,1

7,2

8,5

5,7

2,2

3,8

3,3

1,8

218

91

185

210

214

436

185

118

48

124

49

109

146

206

161

4.885

73

244

71

16

90

27

23

53

31.850

18.676

29.796

1.026.645

15.588

106.502

13.123

1.894

4.334

3.348

1.117

5.760

18.131

12.484

20.488

637.739

7.183

69.377

8.521

609

2.274

1.696

296

826

26.300

14.000

23.581

907.105

26.300

39.924

11.829

6.064

9.000

31.046

7.590

13.550

1.211.027

1.334.000

1.263.560

1.131.782

592.700

2.667.618

1.109.392

312.335

481.556

107.840

147.167

425.092

delež

življenja

(%)

življenje

(€)

Premija naŠtevilo Premije Premija na prebivalca Deležpremij v BDP

(%)

Država*

Viri: SZZ, CEA, Statistični urad RS, Hrvatski ured za osiguranje

Zavarovalna dejavnost v Sloveniji in v izbranih državah

Turčija

Hrvaška

Madžarska

Grčija

Slovenija

Portugalska

Italija

Avstrija

EU ()

Belgija

Danska

Švica


Zavarovalna premija na prebivalca (za SLO , druge države ) €/prebivalca

* vrstni red po premiji vseh zavarovanj na prebivalca

73


Viri: SZZ, CEA, Hrvatski ured za osiguranje

Viri: SZZ, CEA, Hrvatski ured za osiguranje


Povprečna premija na zavarovalniškega delavca (za SLO , za druge države ) mio €

Madžarska

Hrvaška

Slovenija

Turčija

Grčija

Avstrija

Portugalska

EU ()

Švica

Belgija

Danska

Italija

Povprečna premija na zavarovalnico (za SLO , za druge države ) mio €

Grčija

Hrvaška

Danska

Turčija

Slovenija

Madžarska

Portugalska

Belgija

EU ()

Avstrija

Švica

Italija

Delež zavarovalnih premij v BDP (za SLO , za druge države ) %

Turčija

Grčija

Hrvaška

Madžarska

Slovenija

Avstrija

Italija

Danska

Portugalska

Belgija

EU ()

Švica

, , ,

74

{ – skladatelj in glasbenik, skupaj z bratom Vilkom

utemeljitelja glasbenega žanra narodnozabavne glasbe

Sl avko Avsenik

75

VII.


Zgodovinski pregled zavarovalst va na slovenskem etničnem ozemlju

Predhodniki zavarovalnic (pomorska posojila, bratovščine, cehi)

Pomorska posojila, zapisana v notarski knjigi v Piranu

Ustanovljena bratovščina sv. Nikolaja

Ustanovljen ceh krznarjev; eden prvih, ki je v statutu določil obveznost članov za medsebojno pomoč

Ustanovljena slovenska bratovščina sv. Hieronima (v statutu določena medsebojna vzajemnost med člani)

Ustanavljanje prvih zavarovalnic

Ustanovljena prva zavarovalnica na slovenskem etničnem ozemlju v okviru Avstro-ogrske monarhije –

Compagnia di assicurazione

Prva pobuda za ustanovitev zavarovalnice v Ljubljani

Ustanovljena zavarovalna družba za plovbo po Savi

Ustanovljena Cesarsko-kraljeva privilegirana zavarovalnica proti požarni škodi za Štajersko, Koroško in Kranjsko

Kranjska kmetijska družba predlaga ustanovitev zavarovalnice za obvezno zavarovanje proti ognju

in zoper druge nesreče

Pobuda za ustanovitev pozavarovalnice Danica v Celju

Ustanovljena prva občna zavarovalna banka Slovenija (prva sodobna slovenska zavarovalnica s sedežem v Ljubljani)

Ustanovljena Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primorsko in Kranjsko

Ustanovljena številna društva (»zavarovalnice«) za zavarovanje goveje živine na Primorskem in v nekaterih drugih krajih

Ustanovljena Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi zvonov v Ljubljani

Kraljevina SHS oz. Kraljevina Jugoslavija (1918–1945)

Ustanovljena Slavija, Jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani

Ustanovljena Ljudska samopomoč v Mariboru

Ustanovljena zavarovalna zadruga Društvo sv. Florijana proti požarnim škodam

Ustanovljena Gospodarska zavarovalna družba Drava

DFRJ, FLRJ, SFR Jugoslavija (1945–1990)

Državni zavod za zavarovanje in pozavarovanje, preimenovan v Državni zavarovalni zavod – DOZ

Ustanovljen Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije, leta 2000 preimenovan v


Ustanovljene številne občinske zavarovalnice ter Zavarovalna skupnost Slovenije

Združitev vseh slovenskih zavarovalnic v Zavarovalnico Sava, razen Zavarovalnice Maribor

Združitev Zavarovalnice Sava in Zavarovalnice Maribor v Zavarovalno skupnost Triglav

Ustanovljena Pozavarovalna skupnost Sava

Preoblikovanje Zavarovalne skupnosti Triglav in nekaterih njenih območnih enot v zavarovalne

delniške družbe – Zavarovalnico Triglav, d. d., Zavarovalnico Maribor, d. d., Adriatic, zavarovalno družbo, d. d.,

Zavarovalnico Tilia, d. d.

Preoblikovanje Pozavarovalne skupnosti Sava v delniško družbo Pozavarovalnico Sava, d. d.

Organizacijska enota Zavarovalne skupnosti Dunav v Ljubljani postane samostojna delniška družba

Ljubljanska zavarovalnica, d. d.

Piran

Trst

Ljubljana

Videm

Trst

Ljubljana

Ljubljana

Gradec

Ljubljana

Celje

Ljubljana

Trst

Trst okolica

Ljubljana

Ljubljana

Maribor

Ljubljana

Maribor

Beograd

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

. st.

–

I. Obdobje do leta

II. Obdobje Jugoslavije (Kraljevina SHS oz. Jugoslavija)


Ustanovljene nove zavarovalne in pozavarovalne delniške družbe: Prima, zavarovalna družba, d. d.

(leta 2001 preimenovana v GRAWE, zavarovalnica, d. d.), Zavarovalnica Mercator, d. d. (leta 1999

preimenovana v Krekovo zavarovalnico, d. d.) in Pozavarovalnica Inter, d. d. (leta 2001 ukinjena)

Ustanovljen Slovenski zavarovalni biro (leta 1997 preimenovan v Slovensko zavarovalno združenje, SZZ)

Ustanovljena zavarovalna delniška družba Merkur, zavarovalnica, d. d

Preoblikovanje organizacijske enote Zavarovalnice Croatia v Ljubljani v Zavarovalno delniško družbo

Slovenica, zavarovalniška hiša, d. d.

Ustanovljena Slovenska izvozna družba, d. d. (SID)

Ustanovljena zavarovalnica Concordia, pokojninska zavarovalnica, d. d.

Ustanovljen slovenski Jedrski pool

Ustanovljen Urad za zavarovalni nadzor (leta 2000 preimenovan v Agencijo za zavarovalni nadzor, AZN)

Ustanovljena zavarovalna delniška družba Zavarovalnica Generali, d. d.

Ustanovljen Sklad dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d.

(leta 2000 preimenovan v Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. d., KAD)

Ustanovljena pozavarovalnica Triglav RE, d. d.

Ustanovljena Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d. v. z.

Ustanovljena TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica, d. d.

Ustanovljena NLB Vita, življenjska zavarovalnica, d. d.

Ustanovljena zavarovalna delniška družba ARAG, zavarovanje pravne zaščite, d. d. Ljubljana

Ustanovljena podružnica avstrijske zavarovalnice Wiener Städtische

Ustanovljena kreditna zavarovalnica SID – Prva kreditna zavarovalnica, d. d.

Ustanovljena življenjska zavarovalnica Slovenica, Življenje, d. d.

Ustanovljena podružnica avstrijske zavarovalnice Victoria-Volksbanken

Združitev zavarovalnih družb Adriatic, d. d. in Slovenica, d. d. v Adriatic Slovenica, Zavarovalna družba, d. d.

Zavarovalnica Slovenica, Življenje, d. d. se preimenuje v KD Življenje, d. d.

Ustanovljena podružnica zavarovalnice Allianz Hungaria ZTR

Ustanovljena zavarovalnica Prva osebna zavarovalnica, d. d.

Zavarovalnica Zürich Insurance Ireland Ltd. zaprosila za članstvo v SZZ

Ljubljana, Maribor

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Koper

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Maribor

Koper

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

Ljubljana

III. Obdobje samostojne države Republike Slovenije (od leta )

Viri: . Škufca, F.: Zavarovalstvo na Slovenskem, SZZ, Ljubljana . Podatki AZN. Podatki SZZ


»So dnevi, ki so vredni spomina,

so dogodki, ki ostanejo v spominu za vedno,

in so ljudje, zaradi katerih je svet lepši.«

(neznani avtor)

Slovenci živimo na najboljšem prostoru, ugotavlja

naš priznani dramski igralec, komik in pesnik

Andrej Rozman – Roza v svoji odrski predstavi

z naslovom We Are The Nation On The Best

Location. Na tem majhnem prostoru med Alpami,

Jadranskim morjem in Panonsko nižino smo Slovenci

stoletja živeli pod nadoblastjo večjih sosednjih

narodov, pod Habsburžani kar blizu let. Kljub

temu smo ohranili svoj jezik in kulturo ter danes

ponosno živimo v lastni državi. Še več. Letos nam

je bila dana izredna zgodovinska priložnost, da

smo lahko pol leta predsedovali veliki evropski

gospodarski skupnosti narodov – Evropski uniji

– in tako nekako vplivali na svoje okolje. Mnogi

predstavniki slovenskega naroda so bili tudi v

preteklosti vplivni člen znanstvene, kulturne,

družbenopolitične in gospodarske interakcije med

narodi, ki jo danes imenujemo globalizacija.

V letošnji številki biltena želimo s slikovnim

gradivom in komentarji simbolično poudariti

zgodovinski prispevek in vpliv nekaterih najvid-

nejših predstavnikov slovenskega naroda na razvoj

evropskega in svetovnega znanja, umetnosti

in kulture. S svojimi izrednimi intelektualnimi

sposobnostmi, znanjem in delovanjem so

izbrani velikani slovenskega naroda obogatili

svet in se z zlatimi črkami zapisali v svetovno

zgodovino. Ob tem se dobro zavedamo, da je

predstavljeni izbor portretirancev subjektiven.

V času, ko je bila Slovenija še del Avstro-ogrske

monarhije, v Ljubljani ni bilo visoke šole ali

univerze, zato so najbolj sposobni Slovenci študirali

predvsem na Dunaju in v Münchnu. Mnogi med

njimi so tam živeli in tudi umrli. Uradni jezik na

ozemlju današnje Slovenije je bila tedaj nemščina

in mnoga izvirna dela znamenitih Slovencev

so zato napisana v nemškem jeziku. Njihova

imena in priimki so bili pogosto ponemčeni,

njihovo slovensko poreklo pa s tem zabrisano.

Tomaž Mancini

Viri: . Bergant, E.: Znameniti Slovenci, Forma sedem, Ljubljana .. Sitar, S.: Sto slovenskih znanstvenikov, PD, Ljubljana .. Kladnik, D.: Sto usod znanih Slovencev, PD, Ljubljana .. Informacije s spleta.

Izbrani znameniti Slovenci – komentar


Jurij Bartolomej, baron Vega, – nemško: Georg Freiherr von Vega;

matematik, balistik, artilerijski častnik, izumitelj, avtor logaritmovnika

Jurij Vega se je rodil v kmečki družini Veha v vasi Zagorica pri Moravčah (Slovenija) očetu Jerneju

in materi Heleni, rojeni Masel. Šolal se je v Ljubljani, predvsem so bili poudarjeni naravoslovni

predmeti in fi lozofi ja. Kot inženir za rečno plovbo se je najprej zaposlil v Ljubljani, pozneje pa

na Dunaju kot topničar pri cesarski armadi. S svojimi širokimi dispozicijami je v poklicni karieri

vojaškega topničarja in profesorja matematike na artilerijski in bombardirski šoli na Dunaju

napredoval v podpolkovnika in barona. Kot izvrsten teoretik in praktik je v pouk topničarstva

vpeljeval matematične novosti in jih uspešno preizkušal v bitkah na tedanjih evropskih bojiščih.

Velja za začetnika znanstveno utemeljene balistike. S preučevanjem gravitacije je posegal

v fi ziko in astronomijo, napisal matematični učbenik in vsaj osem odmevnih znanstvenih

razprav s področja fi zike, matematike in astronomije. Število pi (π) je izračunal na pravilnih

decimalk. Svetovno slavo je doživel z izdelavo logaritmovnika z naslovom Logarithmische,

trigonometrische, und andere zum gebrauche der Mathematik eingerichtete Tafeln und

Formeln. Njegov izpopolnjeni desetdecimalni priročnik z naslovom Th esaurus Logarithmorum

Completus, katerega skupna naklada obsega več milijonov izvodov, so v šolah po svetu

uporabljali vse do sredine . stoletja oziroma do uvedbe elektronskih kalkulatorjev. Po Juriju

Vegi se imenuje krater na Luni in leta odkriti planetoid. Jurij Vega je umrl na Dunaju.

Jožef Stefan, – fi zik, matematik, pesnik, avtor Stefanove konstante

Jožef Stefan se je rodil slovenskim staršem v Sv. Petru pri Žrelcu, danes del Klagenfurta/Celovca

(Avstrija). Študiral je fi ziko in matematiko in po diplomi tudi poučeval na Dunaju. Tam je z leti

postal najmlajši univerzitetni profesor v tedanji Avstriji, s leti načelnik fi zikalnega inštituta in

kasneje še podpredsednik dunajske znanstvene akademije. Sprva je pisal pesmi, a se nato povsem

posvetil znanstveno-raziskovalnemu in pedagoškemu delu ter posegel na skoraj vsa področja

tedanje fi zike. V ospredju njegovega preučevanja je bil nauk o toploti. Leta je objavil članek

z naslovom O teoriji nastanka ledu (Über die Th eorie der Eisbildung). Prvi je pravilno izračunal

temperaturo Sončevega površja – približno . stopinj Celzija. V mednarodni strokovni litera-

turi je zaslovel z enačbo toplotnega sevanja in izpeljal zakon, ki dokazuje, da je količina toplote

pri sevanju premosorazmerna s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. Zakon je

pozneje teorijsko izpeljal L. E. Boltzmann, zato se ta zakon imenuje Stefan-Boltzmannov zakon, ki

vsebuje konstanto, imenovano po obeh avtorjih. Jožef Stefan je umrl na Dunaju.

Barbara Celjska, – nemško: Barbara von Cilli, češko/slovaško: Barbora Cellská;

ogrska in češka kraljica, nemško-rimska cesarica, astrologinja, alkimistka

Barbara Celjska se je rodila v Celju (Slovenija) kot najmlajša hči celjskega grofa in državnega kneza

svetega rimskega cesarstva Hermana II Celjskega in grofi ce Ane von Schaunberg. Dinastija grofov

Celjskih (od leta ), katerim je Barbara pripadala, je bila v svojem času v Evropi zelo vplivna.

Še mladoletna se je Barbara poročila s cesarjem Sigmundom Luksemburškim. Bila je izobražena

ženska. Govorila je vsaj pet tujih jezikov. Kot osebnostno ozaveščena, odločna in javno samos-

tojno delujoča visoka plemkinja naprednih življenjskih nazorov je imela močan vpliv na moževo

politično delovanje in ob njegovi pogosti odsotnosti tudi vladala s čvrsto roko. Umrla je v češkem

mestu Mĕlník.


Herman Potočnik-Noordung, – nemško: Hermann Noordung;

strojni inženir, pionir raketne in vesoljske tehnike

Herman Potočnik-Noordung se je rodil v Pulju (Pula, Hrvaška), kjer je njegov oče Jožef, doma iz

Vitanja, služboval kot zdravnik in visoki častnik avstro-ogrske mornarice. Mama Minka, rojena

Kokošinek je bila iz Maribora. Herman je študiral na vojaški tehnični akademiji na Dunaju in kot

strokovnjak za mostove in železniške gradnje sodeloval na različnih frontah . svetovne vojne. Po

vojni se je posvetil še študiju strojništva na Dunaju in postal inženir specialist za raketno tehniko.

Leta je v Berlinu izdal v nemščini napisano knjigo z naslovom Das Problem der Befahrung

des Weltraums (Problem vožnje po vesolju) in z njo človeštvu utrl pot v vesolje. V knjigi je objavil

zamisel za geostacionarni satelit in obljudeno vesoljsko postajo, predvidel uporabo raketoplanov

ter rešil vrsto problemov, ki jih poraja bivanje človeka v breztežnostnem in brezzračnem prostoru.

Herman Potočnik-Noordung je umrl na Dunaju v letu, ko je izšla njegova knjiga.

Jože Plečnik, – arhitekt

Jože Plečnik se je rodil v Ljubljani (Slovenija) očetu Andreju in materi Heleni, ki sta bila po poreklu

iz Notranjsko-kraške regije. Sprva je delal v očetovi mizarski delavnici. V avstrijskem Gradcu se je

izšolal za načrtovalca pohištva, študij arhitekture in oblikovanja pa je uspešno končal na Dunaju

pri arhitektu Ottu Wagnerju kot njegov najboljši študent. Kot samostojni arhitekt in profesor je

služboval v Pragi in na Ljubljanski univerzi ter postal častni doktor univerz na Dunaju in v Ljublja-

ni. Kot arhitekt ustvarjalec se je odlikoval po izjemni izvedbeni kakovosti svojih projektov. Pri delu

je upošteval zgodovinske in lokalne značilnosti, ki jih je smiselno vključeval v osebni slog moderne

redukcije in njihove sinteze. Njegova inventivnost in oblikovalska izvirnost se kažeta na mnogih

področjih arhitekture tako v detajlih malih religioznih predmetov in cerkva kot tudi pri večjih

zgradbah in delih mest, ki jih je s svojim delom trajno zaznamoval. Tu ne moremo našteti niti vseh

njegovih največjih del, kaj šele manjših. S svojimi številnimi arhitekturnimi mojstrovinami je ned-

vomno polepšal vsaj tri evropska mesta – rodno Ljubljano, Prago in Dunaj –, zato ga lahko brez

zadržkov štejemo med največje evropske arhitekte . stoletja. Jože Plečnik je umrl v Ljubljani.

Friderik Pregl, – nemško: Fritz Pregl;

zdravnik, kemik, dobitnik Nobelove nagrade

Friderik Pregl se je rodil v Ljubljani (Slovenija) očetu Raimundu in materi Fridericke, rojeni

Schlaker. Krstili so ga za Mihaela Raimunda, po imenih starega očeta in očeta. Njegov stari oče

je bil Miha Pregelj, častivreden in domoljuben mož, doma iz Ustij pri Litiji. Friderik Pregl je

doktorat iz zdravilstva (medicum universum) prejel v avstrijskem Gradcu, kjer je postal celo rektor

graške univerze. Izpopolnjeval se je v Nemčiji in na Češkem, na njegov znanstveni razvoj pa sta

najbolj vplivala fi zikalni kemik Wilhelm Ostwald in fi zik Emil Fischer. Pregl je preučeval kemizem

človeškega telesa in se vseskozi zavzemal za zmanjšanje potrebnega materiala za analizo. Njegove

inovativne metode kvantitativne organske mikroanalize, ki jih je predstavil v knjigi Die quantita-

tive organische Mikroanalyse, Berlin , so sprejeli vsi laboratoriji po svetu, Pregl pa je prejel

številna akademska priznanja in leta tudi Nobelovo nagrado za kemijo. Umrl je v avstrijskem

Gradcu.


Ivana Kobilca, – slikarka

Ivana Kobilca je bila rojena v Ljubljani (Slovenija) v obrtniški družini očetu Jakobu in materi

Mariji. V času osnovnošolskega izobraževanja se je naučila dveh tujih jezikov, italijanščine in

francoščine, ter se izpopolnjevala v risanju. Pri šestnajstih letih je sklenila postati slikarka. Izpopol-

njevala se je na Dunaju in v Münchnu. Prvo samostojno razstavo s platni je imela v Ljubljani in

požela zavidljiv uspeh. V Parizu se je udeležila razstave z dvema slikama – Poletje in Likarice – ter

zanju prejela odlikovanje. Leta je bila imenovana za članico Francoskega združenja lepih

umetnosti. Ostala je v Parizu, obe sliki pa sta postali svetovno znani. Zelo znana je tudi njena

slika Kofetarica. Posvečala se je fi guralnemu slikarstvu, portretu in žanrskim ali razpoloženjskim

upodobitvam kmečkega ter meščanskega življenja. V zadnjem obdobju je največ slikala cvetlična

tihožitja. Ustvarjala in učiteljevala je v Sarajevu (freske), Ljubljani, Zagrebu in Berlinu. Ivana Ko-

bilca je umrla v Ljubljani.

Leon Štukelj, – pravnik, telovadec, olimpionik

Leon Štukelj se je rodil v Novem mestu (Slovenija) očetu tajniku občine Šmihel-Stopiče in materi,

doma iz Zafare pri Žužemberku. Kmalu so športni strokovnjaki odkrili njegov športni talent, ki

ga je razvil do najvišje možne stopnje. Postal je svetovna legenda športa in olimpizma, ki so ga v

rodnem mestu sprejeli z znanim vzklikom Ave triumphator! V svoji športno aktivni dobi je kot

vsestranski amaterski telovadec od leta do nastopil na sedmih velikih tekmovanjih. Na

svetovnih gimnastičnih prvenstvih v Ljubljani, Lyonu, Luksemburgu in Parizu ter na olimpijadah v

Parizu, Amsterdamu in Berlinu je skupno osvojil kolajn, med njimi zlatih, srebrnih in bro-

nastih. Samo na olimpijskih igrah je osvojil kolajn – tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Prejel

je visoko priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja. Kot gledalec se je leta udeležil

olimpijade v Atlanti in dobil izjemno čast podeljevati medalje. S svojo življenjsko svežino je tedaj

pri letih navdušil gledalce in ves svet ter pustil svetu močan pečat vsestranske odličnosti. Umrl

je v Mariboru.

Slavko Avsenik, – skladatelj in glasbenik, skupaj z bratom Vilkom

utemeljitelja glasbenega žanra narodnozabavne glasbe

Slavko Avsenik se je rodil v Begunjah na Gorenjskem (Slovenija) v šestčlanski družini. Starša Janez

in Marija sta bila gostilničarja in ljubitelja glasbe. Slavko je na pobudo očeta z bratom Vilkom leta

ustanovil ansambel, ki je v Sloveniji in po svetu zaslovel pod imenom Oberkrainer Quintett.

Postavil je temelje tedaj povsem novi, tj. izvirni obliki narodnozabavne glasbe in postal najbolj

učinkovit ambasador Slovenije. To glasbeno zvrst so kmalu »posvojili« številni podobni ansambli

na vseh celinah. Med -letno kariero so Avseniki izvedli več kot . koncertov, sodelovali

v številnih televizijskih oddajah in zmagovali na glasbenih lestvicah. Pri nemškem podjetju Tel-

efunken so posneli več kot plošč v skupni nakladi milijonov izvodov, prejeli eno diamantno

ploščo, dve platinasti in zlatih plošč. Ansambel je poleg številnih nagrad, medalj in priznanj

prejel tudi evropskega oskarja za izvirno glasbo. Slavko in Vilko sta napisala približno tisoč skladb,

ki večinoma opevajo lepote Slovenije. Posnetih je približno njunih skladb, po svetu pa je

največkrat izvajana polka Na Golici (Trompeten-Echo). Avtorja sta prejela zlato vrtnico za najpog-

osteje izvajana komponista v Evropi.

statiﬆični zavarovalniški bilten 2008 · v letošnji številki biltena želimo s slikovnim...

Documents