TD Postojna Jamska cesta 11 6230 Postojna

SPREHOD

staro mestno jedro

Avtorica: Barbara Benčan Prijavitelj: TD Postojna, Marica Gombač

TD Postojna

SPREHOD PO MAJLONTU

staro mestno jedro mesta Postojne

Marica Gombač

Postojna, marec 2017

2

KAZALO UVOD ....................................................................................................................................................... 3

SPLOŠNO O POSTOJNI ............................................................................................................................. 4

PROGRAM ................................................................................................................................................ 5

Časovnica vodenja ............................................................................................................................... 5

Vodenje po odsekih ............................................................................................................................. 5

Zemljevid vodenja ............................................................................................................................... 5

OPIS POTI PO ODSEKIH ............................................................................................................................ 6

Prvi odsek ............................................................................................................................................ 6

Drugi odsek .......................................................................................................................................... 7

Tretji odsek .......................................................................................................................................... 7

Četrti odsek ......................................................................................................................................... 8

Peti odsek ............................................................................................................................................ 8

Šesti odsek ........................................................................................................................................... 8

Sedmi odsek ........................................................................................................................................ 9

ZAKLJUČEK ............................................................................................................................................... 9

INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED MESTA IN STAREGA MESTNEGA JEDRA .................................. 10

GOSTINSKA PONUDBA........................................................................................................................... 10

CENIK VODENJA ..................................................................................................................................... 10

VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................................... 11

PRILOGE ................................................................................................................................................. 12

3

UVOD Sem Barbara Benčan, rojena 1.9.1990, v Postojni, kjer še vedno živim. Sem človek, ki me je ljubezen

do domačega krajapritegnila k raziskovanju zgodovine in znamenitosti Postojne, še posebej Majlonta.

To vodenje sem sestavila za namen prijave na natečaj Mladi turistični vodnik 2017,ki poteka v okviru

Turistične zveze Slovenije.Seminarska naloga mi bo zagotovo prišla prav za nadaljnje vodenje po

mestu, verjetno pa še komu, ki si bo želel prebrati kakšno zgodbo iz Majlonta. Po poti se bomo

ustavili na nekaj zanimivih točkah, kot so osrednji (Titov) trg v Postojni, Postojnski belveder, na poti,

kjer se je nekoč sprehajal Svetozar Borojevič in ob stavbi, kjer se je nekoč slišal marsikateri prvi

otroški jok.

ZačetkiMajlonta segajo že v srednji vek,v času, ko je bil grad na vrhu Soviča naseljen (12-17. stoletje),

je Majlont skupaj z njim tvoril jedro Postojne (Adelsberg).Majlont je strnjeno naselje na pobočju

Soviča in velja za najstarejši del Postojne. Starejše od Majlonta so samo še ruševine gradu na Soviču.

Ime naj bi zaselek dobil nemško ime po Milanu, od koder naj bi prihajali delavci, ki so pomagali pri

gradnji železnice sredi 19. stoletja, in sicer »Mailand«, tako so delavci klicali predel, v katerem so

prenočevali.

Ta del Postojne je prepoznaven po ozkih ulicah in strnjeni pozidavi. Skozi zgodovino je bilo mestno

jedro zaradi načina pozidave in gradnje večkrat uničeno v požarih, vendar vsakič znova obnovljeno.

Nazadnje je bil prenovljen v letu 2012, zaradi prenove komunalneinfrastrukture. Kljub obnovi je staro

mestno jedro obdržalo pečat slikovitega in razgibanega dela Postojne.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila Marjanu Geržini, ki me je popeljal skozi staro mestno jedro in mi

povedal številne, zame nove podatke in zgodbe, Andreju Smerduju in Jerneji Sojer Smerdu za gradivo

o Majlontu, Turističnemu društvu Postojna in Marici Gombač, ki so me prijavili na natečaj

ternekaterim mojim prijateljem za pregled in popravke v besedilu.

4

SPLOŠNO OPOSTOJNI Postojna (nemško Adelsberg, italijansko Postumia) je mesto, ki leži na položnem pobočju vzhodnega dela reke Pivke ter pod južnim robom Postojnskih vrat, ki velja za najnižji prehod iz notranjosti Slovenije proti morju. Postojna je srednje veliko mesto, je gospodarsko in upravno središče Notranjske, čeprav se tu prebivalci pogovorno delijo na Notranjce in Primorce. Postojna je tudi izobraževalno središče s srednješolskim centrom, višjo šolo in gozdarsko šolo ter trgovsko, zdravstveno in kulturno središče. V mestu je tudižupnijska cerkev sv. Štefana. V mestu živi16.700prebivalcec, ki imajo tu bodisi stalno ali začasno prebivališče. Iz rimskega časa sta znana utrdba na Soviču in rimske najdbe ob trasi avtoceste. Staro jedro naselja Majlont, je nastal tik pod hribom Sovičem. Kraj je dobil ime po belorepcu ali postojni, ki je tam gnezdil na bližnjem Soviču, zato je ta motiv tudi v postojnskem grbu, poleg človeške ribice, ki domuje v znameniti Postojnski jami. Postojna se prvič omenja leta 1226, kot trg pa leta 1432. V 16. stoletju so do sem večkrat prišli Turki, grad na Soviču po podatkih naj bi bil napaden kar štirikrat. V času furmanstva se je naselje razširilo ob sedanjih Tržaški in Ljubljanski cesti, pa tudi v Majlontu je bilo kar nekaj furmanskih gostiln. Po zgraditvi železnice leta 1857, je furmanstvo v Postojni začelo počasi zamirati, dokler ni povsem zamrlo. Ko je leta 1689 pogorel grad na Soviču, je tam, kjer je danes Titov trg, zrasla Spodnja graščina. Postojna je leta 1909 postala mesto. Zaradi ugodne prometne lege, lege ob nekdanji jugoslovansko-italijanski meji in turizma je postala pomembno pokrajinsko središče. Hitro rast je doživela med svetovnima vojnama, ko je spadala k Italiji. Italijani so na zgornjem koncu mesta zgradili vojašnice. Po 2. svetovni vojni se je mesto z velikimi stanovanjskimi bloki razširilo predvsem proti vzhodu, na tako imenovano Kremenco. Največja znamenitost Postojne je seveda Postojnska jama. Poznali in obiskovali so jo že v srednjem veku, o čemer pričajo podpisi iz 13. stoletja v Rovu starih podpisov. V Valvasorjevem času so obiskovalce vodili tudi v Črno jamo. Del jame, ki je danes turistično urejen, je leta 1818 odkril jamski vodnik Luka Čeč. Vendar ne gre pozabiti tudi na druge znamenitosti mesta, mesto je bogato z kulturno in arhitekturno zgodovino, kar nekaj sprehajalnih poti, Notranjski muzej, pustolovski park itd. Da mesto živi, je dokaz to, da imamo tukaj veliko pevskih in glasbenih skupin, veliko kulturno, umetniških, športnih društev, različne festivale in druge tradicionalne dogodke kot so Furmanski praznik, Zmaj 'ma mlade, pustno povorko, Mednarodni glasbeni festival mladih, Mednarodni festival kitare, Blues festival itd.

5

PROGRAM

Časovnica vodenja 10:00 Zbor na osrednjem (Titovem) trgu v Postojni;

10:15 – 11:45 Sprehod in vodenje poMajlontu;

11:45 – 12:30 Zaključek vodenja v kavarni Kras, delu hotela Kras, kjer bi si privoščili nekaj za žejo in po

želji tudi kaj sladkega.

Po vodenju možen ogled Muzeja krasa (Notranjski muzej), kjer imajo nekatere ohranjene ostanke iz

različnih obdobij v Majlontu. Pot je dolga približno 1,5 kilometra ter je predvideno eno in pol urno

vodenje. Pot je primerna in dostopna tudi za invalide.

Vodenje po odsekih 1. Odsek: Titov trg

2. Odsek: Tomšičeva ulica

3. Odsek: Za Sovičem, Pot na Poljane , furmanske gostilne

4. Odsek: Postojnski belveder in Rikovera

5. Odsek: Borojevičeva pot (Vegova ulica) in Mitrihova hiša

6. Odsek: Kot in Jurčičeva ulica

7. Odsek: Stara Porodnišnica

Zemljevid vodenja

6

OPIS POTI PO ODSEKIH

Prvi odsek Na mestu današnjega osrednjega oziroma Titovega trga je bila nekdaj najživahnejša prometna točka

Postojne, tu se jena cesti Ljubljana-Trst odcepila pot proti Postojnski jami. Osrednji mestni trg,

namenjen pešcem je nastal leta 2009, ko je bil cestni promet speljan okrog hotela Kras. Hotel Kras,

nadaljuje tradicijo prejšnjega, predvsem pa hotela Pri ogrski kroni, ki je leta 1940 povsem pogorel. Z

nastankom mestnega trga, na katerem se pogosto odvijajo različne prireditve, še bolj pa so prišle do

izraza stavbe, ki tu v bližini stojijo.

Kutinova hiša- nekdanji dvorec se je med domačini zapisal v spomin po zadnjih lastnikih, družini

trgovcev in posestnikov Kutin, iz katere izhajata dva postojnska župana. Prvi lastniki dvorca so bili

plemeniti Nicolettijevi, upravniki kobilarne Lipica, katere podružnica je bila tudi bližnje grajsko

posestvo Prestranek.

Restavracija Proteus– te stavbe se domačini še vedno spomnijo kot »Jadrana«, kot se je imenovala

kavarna, ki ji tako pravijo še danes. Nekateri pa se stavbe spominjajo kot Garzarollijeve hiše po

lastniku, ki je imel v njej gostišče do zadnjih dni 2. svetovne vojne, ko je bilo bombardirano in

požgano. Ljudsko izročilo pravi, da je polkrožni kamniti portal glavnega vhoda, ki nosi letnico 1793, je

prenešen iz cerkvice svete Uršule, ki je nekoč stala na Soviču.

Inštitut za raziskovanje krasa ali dvorec , imenovan Spodnja graščina, so zgradili Auerspergi, ko jim

je 1689 pogorel grad na Soviču. Dominantna zgradba z atrijem je nastala na temeljih več starejših

stavb in je do danes doživela nekaj prezidav in sprememb namembnosti (sedež okrajnega glavarstva,

sodnija, inštitut, muzej). Od leta 1951 domuje v dvorcu Inštitut za raziskovanje krasa, ki je edina

dislocirana enota Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v

Sloveniji.

Bronasta človeška ribica na pročelju zgradbe je delo postojnskega akademskega kiparja Frančiška

Smerduja, notranjo opremo Inštituta pa je prav tako zasnoval Postojnčan, arhitekt Janko Omahen. V

letu 2016 je dvorec postal uradni prostor Občine Postojna za slovesno sklepanje zakonskih zvez.

Ljudska univerza temeljni kamen za nekdanjo deško meščansko šolo, ki se je gradila po načrtih

arhitekta Josipa Costaperarie-ja, je bil položen julija 1908, šola je bila dokončana septembra 1909.

Mogočna secesijska stavba je imela prostran šolski vrt, dvorišče, poletno telovadišče in telovadnico.

Bila je prva meščanska šola na slovenskem ozemlju, v kateri so se poučevali v slovenskem jeziku. S

fašistično ukinitvijo slovenskega jezika v šolah je v šolskem letu 1927/28 meščansko šolo nadomestil

italijanski licej. Poslopje je tudi danes v znamenju izobraževalnih programov za mlade in starejše.

Spomenik Sardinijcem je obeležje v spomin na politične internirance in vpoklicane v italijansko

vojsko na Sardinijo, ki so po kapitulacije Italije prestopili na zavezniško stran. Spomenik je bil

postavljen leta 1972 na zbornem mestu povratnikov. Kamnit spomenik je delo arhitekta Staneta

Dolenca, rojenega v Postojni.

Občinska uprava je stavba z razgibano in slikovito fasado, zgrajena 1908. Sprva je bil tudi sedež

okrajnega glavarstva.

7

Drugi odsek Pr' LabojcevihEna od zgodb o starih Postojnčanih je tudi tista o Francu Bizjaku-Lo´bojcu, ki je bil v

začetku 20. stoletja gonilna sila Tamburaškega društva, kljub temu da je bil invalid na vozičku. Vse je

tako rečenoupravljal iz sobice v hiši na Majlontu, ljudje pa so se radi ustavljali pri njem, prišli na

pogovor. Bil je zelo priljubljen med tamburaši, sploh če so se kam odpravljali, na primer na piknik, so

ga vedno peljali s sabo.

Žabarjeva hišaSvoje prve prostore je knjižnica dobila prav v tej hiši v Majlontu. En prostor je bil

namenjen izposoji knjig, drugi prostor je služil čitalnici. Bralcem, ki so radi obiskovali knjižnico, je bilo

na voljo vse tedanje slovensko časopisje, prav tako pa tudi revije, ki so izhajale v slovenskem jeziku.

Knjižnica je tu delovala od leta 1905 do 1911.

Benčanova hiša ali pri Hajnetovih- To hišo je podedovala Marija Benčan, ki je skrbela za gospoda v

tej hiši, ki je živel tu. Kasneje se je poročila s Francom Hajna, po rodu iz Zaloga, bil je poznan

Majlontar, predvsem po pisanju pesmi in kronike. Nekateri še živeči Postojnčani, predvsem starejša

generacija, se ga spomni še danes.

Pr' Krspotu- hiša z vhodnimi vrati, zidanimi v loku,še danes spominja na to, da je tu nekoč stala

Furmanska gostilna.»Krspot« izhaja iz besed križišče in pot.

Zelena hiša- Nekoč je bil lastnik te hiše Italijan. Hiša je posebna zato, saj jo je dal zgraditi v Beneškem

slogu. Danes so lastniki hiše potomci pokojnega skladatelja in dirigenta Postojnske godbe Vilka

Kledeta. Ta je Postojnsko godbo vodil od leta 1949 od 1955, nato je to delo opustil za 5 let, zaradi

zdravstvenih težav. Kasneje, od leta 1960 naprej, je zopet prevzel dirigiranje in naredil Postojnsko

godbo prepoznavno v slovenskem prostoru, kar se pozna na kvaliteti in tradiciji še danes. Leta 1981 je

dirigiranje zaradi napredovanja bolezni dokončno opustil.

Tretji odsek Cerkev sv. Uršule in slovenska zastava

Nekoliko nižje pod krajem, kjer danes stoji lepo vidna slovenska zastava, je nekoč stala cerkev svete

Uršule. Do danes se na žalost ni ohranilo skoraj ničesar, razen vhodnih vrat, ki so vzidana na vhodu v

restavracijo Proteus ter nekaj temeljnih kamnov. Uršula je bila svetnica, devica in mučenka. O njeni

smrti govori napis iz 4. stoletja v cerkvi v Kölnu. Uršula je bila angleška kraljevska hči, ki je s številnimi

spremljevalci odšla peš v Rim, na poti v Kölnu so bili vsi pobiti.Uršula praznuje god 21. oktobra.

Športno strelišče Manjša zgradba, je namenjena športnemu udejstvovanju postojnskih strelcev z malokalibrsko puško.

Je dislocirana enota Strelskega društva Postojna, ki deluje in ima svoje prostore v kleti dijaškega

doma Srednje gozdarske in lesarske šole, prej grand hotel Adelsbergerhof. Na tem mestu je prej stala

prva bolnišnica v Postojni, vendar tu ni nobenega vidnega ostanka, niti ni ohranjenega nobenega

gradiva o obstoju.

Na lokvi- Novo postojnsko naselje, je ulica, ki ne spada več pod Majlont, vendar se temu predelu

reče Na lokvi, ker je tu bilo prej močvirje.

Pr'Razdjalovih, Zgornji Burger, Brne, Pr' Mauerjevih

Tu so nekoč stale stare furmanske gostilne, edina hiša, ki se še ukvarja z gostinsko dejavnostjo je bar

Brne.

8

Spodnji Inčis Ne spada v Majlont, vendar je stavba zanimiva zato, saj je ta stavba bila prva zgrajena

večstanovanjska zgradba oziroma blok v Postojni. Druga, podobna zgradba, je Zgornji Inčis, ki se

nahaja blizu vojašnice Postojna.

Četrti odsek

Belveder Vsako mestoima svoj grad ali vsaj svoj belveder. Postojna ima oboje. Tu je lep razgled na Postojno,

vendar so v času po 2. svetovni vojni zgradili dve večji stavbi (zelena in tista, ki gleda na Titov trg),

zato, da bi zakrili pogled na Majlot, saj je ta bil v večini poseljen s katoliškim prebivalstvom.

Rikovera Pri Zajcevi hiši, ki je podrta, je eden od treh vhodov/izhodov v rikovero, kot ji rečejo domačini.

Riccovera izhaja iz italijanščine,pomeni pa zaklonišče. Ta je nekoč služila lokalnim prebivalcem, v 1. in

2. svetovni vojni za umik pred letalskimi napadi. Zadnja uporaba zaklonišča je bila med

osamosvojitveno vojno za Slovenijo, ki pa k sreči ni odigralo svoje prave vloge, saj Postojna ni

doživela nobenega letalskega napada.Tunel bi po čiščenju, obnovi in ustrezni predstavitvi lahko

predstavljal zanimiv delček postojnske zgodovine. Tunel meri 110 metrov, v višino 2,3 metra, širina

pa je različna, od 2,3 do 4 metra.Tunel naj bi po ustnem izročilu izkopali ruski vojni ujetniki v času

prve svetovne vojne. Pisna dokumentacija o izkopu tunela še ni bila najdena.

Peti odsek

Mitrihova hiša Ena od zanimivih zgodb je , da je v tej hiši živela grbava gospa, ki je zelo lepo pela. Ta je nastopala ob

prihodu Franca Jožefa v Postojno. Zaradi svojega izgledaje niso postavili na vidno mesto, vendar jo je

Franc Jožef na vsak način želel videti in spoznati. Povabil naj bi jo peti k sebi na Dunaj

Borojevičeva pot Je slikovita razgledna steza na pobočju Soviča, na katero se povzpnete z Vegove ulice v Majlontu. Ta

del poti, je vsakodnevno prehodilgeneral Borojevič, ki se je med bivanjem v Postojni, vse do Vile Jurca

preko Majlonta čez pobočje Soviča in do štaba v Grand hotelu Adelsbergerhof.Na tej poti je danesen

del Trim steze na Soviču in del Vegove ulice. Borojević je bil prvi in edini nenemški feldmaršal v

avstro-ogrskih oboroženih silah.

Malo nižje, med hišami Kot 4, 6 in 14, so našli železno amforo iz rimskih časov, ki jo hranijo v

Notranjskem muzejuter ognjišče iz tistih časov.Najdeno je bilo v času obnavljanja Majlonta leta 2011.

Zemeljska dela ob obnovi naselja in urejanju infrastrukture so vseskozi spremljali arheologi. Še danes

prebivalci Majlonta na vrtovih in pri manjših obnovah hiš občasno odkrivajo srednjeveške in

novoveške predmete.

Šesti odsek

Kot Je ulica, ki se nahaja »v kotu« in je najstarejši predel Majlonta. Tu so živeli nekoč ljudje, ki so delali pri

grofih, tu stojijo hiše nekaterih starih Postojncev (nekaj imen hiš: Dolenčkova, Hafnerjeva, Petelinova,

Mufetova, Menačeva, Lukova, Brnetova).

Jurčičeva Je zadnjaulica v Majlontu in leži med dvema starima cestama za jamo. Na Jurčičevi 4 stoji hiša, ki je

bila nekoč tipična meščanska hiša.

9

Sedmi odsek

Stara porodnišnica Zgradili so jo leta 1908,leta 1919 so bolnico tudi dogradili do te oblike, kot jo vidimo danes.

Dograditev je bila potrebna, saj so potrebe po zdravstvu v Postojni že tako narasle. V tej bolnici je kot

privatni zdravnik deloval tudi dr. Franc Gruden, brat pesnika Iga Grudna. V tej stavbi deluje trenutno

ena od enot Vrtca Postojni. V enonadstropnem poslopju poleg, je nekoč bila kuhinja in skladišče, od

leta 2001 deluje, Mladinski center Postojna. V hiši zraven, kjerje nekoč deloval materinski dom, se

bodo kmalu vselili skavti in taborniki.

ZAKLJUČEK Majlontarji in Postojnčani so lahko ponosni na marsikaj. Poleg številnih zanimivih zgodb iz Majlonta,

se je tu rodilo gasilstvo na Postojnskem, pobudo za ustanovitev Gasilskega društva je dal takratni

župan mesta Postojne, Majlontar Miroslav Vičič. Tu je zibelka postojnske godbe, ki je zaradi Majlonta

tudi preživela po koncu prve in druge svetovne vojne. Po obeh vojnah so v godbi vztrajali predvsem

Majlontarji, po 2. svetovni vojni je bil Vilko Klede ne le umetniški pač pa tudi duhovni vodja godbe. V

Majlontu je po prvi svetovni vojni deloval tudi postojnski oktet in postojnski pevski zbor.

Starejši prebivalci se spominjajo predvsem tega, kako so bili ljudje nekoč tu bolj povezani med seboj,

pomagali so si pri raznih opravilih, na primer ličkanju koruze ali ribanju repe, ženske so se smejale in

pripovedovale zgodbe o kontrabantu in podobnem.

Skozi sprehode ter skozi pregled literature in virov sem zagotovo prišla do spoznanja, da so v

Majlontu doma, ne samo ljudje, ampak tudi zgodbe. To sem prepoznala kot turistični produkt, ki bi ga

lahko tržili v našem kraju. Eno od spoznanj pa je tudi, da so pri gradnji večjih zgradb sodelovali

predvsem domači, postojnski arhitekti. Veselim se vseh nadaljnjih sprehodov skozi Majlont, kjer bom

lahko pridobljeno znanje širila naprej.

10

INFORMACIJE ZA SAMOSTOJNI OGLED MESTA IN STAREGA MESTNEGA

JEDRA Turistično društvo Postojna TIC Postojna Jamska cesta 9 6230 Postojna, Slovenija Tel: + 386 (0)5 7201 610 Faks: +386 (0)5 7201 611 E-naslov: info@tdpostojna.si Internet: http://www.tdpostojna.si Facebook: www.facebook.com/TDPostojna TIC Postojna – Visit Postojna Tržaška cesta 59a, 6230 Postojna Tel.: +386(0)64 179 972 E-mail: ticgalerija@zavod-znanje.si Facebook: www.facebook.com/VisitPostojna/ TIC Galerija Trg padlih borcev 5, 6230 Postojna Tel.:+386 (0)40 122 318 E-mail: ticgalerija@zavod-znanje.si Facebook: www.facebook.com/VisitPostojna/

GOSTINSKA PONUDBA Štorja pod stopnicami Ulica 1. maja 1, 6230 Postojna Tel.: +386 (0)5 992 7898 E-mail: info@storja.si Intrnet: http://www.storja.si/ Pizzerija Minutka Ljubljanska cesta 14, 6230 Postojna Tel.: +386 (0)31 670 291 E-mail: ermin.kukavica@gmail.com Internet: http://www.pizzerija-minutka.si Restavracija Proteus Titov trg 1, 6230 Postojna E-mail: info@postojnska-jama.eu Internet: www.postojnska-jama.eu/sl/spoznajte-park/gostinska-ponudba/

CENIK VODENJA

Število oseb 10 ali manj 11 - 20 21 ali več

Cena (v evrih) na 2 1,9 1,8

11

osebo

VIRI IN LITERATURA

Knjige 1. Ljudje in kraji ob Pivki, druga knjiga. Več avtorjev, uredil dr. Rado Gospodarič. Izdala: Krajevna

skupnost Postojna. Leto izdaje: 1985.

Brošure 1. Pogled na Sovič.Avtorica: Alma Bavdek. Izdal in založil: Zavod Znanje Postojna, OE Notranjski

muzej. Leto izdaje: 2016.

2. Postoj na mestni poti. Avtor: Andrej Rijavec. Izdajatelj: Občina Postojna. Leto izdaje: 2016.

3. Visit Postojna, turistični vodnik po postojnski regiji. Avtorica: Mateja Čelhar Smrdelj. Izdal:

Zavod Znanje Postojna. Leto izdaje: 2016

4. Zaklonišče pod Sovičem. Avtorja: Franjo Drole in Andrej Smerdu. Izdalo: Kulturno in športno

društvo Bakla. Leto izdaje: 2015

Internetni viri 1. Članek o zgodbah iz Majlonta: http://notranjskoprimorske.si/2015/12/zgodbe-iz-majlonta-

na-sprehodu-skozi-cas-so-postojncani-obujali-spomine/

2. Glasba v Postojni: https://www.facebook.com/notes/do-re-mi-%C5%BEivljenja/postoj-na-

neko%C4%8D-in-danes-skozi-glasbo/603612943169955

3. Na splošno o Postojni: https://sl.wikipedia.org/wiki/Postojna

4. Zgodovina knjižnice v Postojni: http://www.po.sik.si/zgodovina/

12

PRILOGE Slika 1: Osrednji oziroma Titov trg v Postojni

Vir: www.slotic.si

Fotografija 2: Razgled nad Postojno z Borojevičeve poti na Soviču

Vir: www.kraji.eu

13

Fotografija 3: Tomšičeva ulica v Majlontu, »pri Krspotu«

Vir: Barbara Benčan