Splošna psihopatologijaSplošna psihopatologija

Robert Oravecz Robert Oravecz

DefinicijaDefinicija

Psihopatologija je veda o motnjah Psihopatologija je veda o motnjah duševnega delovanja človeških duševnega delovanja človeških možganov. možganov.

Duševno/Psihično: tisti del Duševno/Psihično: tisti del možganskega delovanja ki omogoča možganskega delovanja ki omogoča človeku stik s svetom in samim seboj. človeku stik s svetom in samim seboj. (Introspekcija in self-reprezentacija)(Introspekcija in self-reprezentacija)

Pravzaprav so to višje (afektivne in Pravzaprav so to višje (afektivne in kognitivne) možganske funkcije. kognitivne) možganske funkcije.

Teorija DružbenegaTeorija Družbenega odklona – deviantnosti odklona – deviantnosti

Tista čustva, razmišljanja in vedenja Tista čustva, razmišljanja in vedenja se štejejo med odklone, ki ne se štejejo med odklone, ki ne ustrezajo druženim pričakovanjem.ustrezajo druženim pričakovanjem.

Povsod obstajajo norme in zakoni ki Povsod obstajajo norme in zakoni ki regulirajo sprejemljive vzorce regulirajo sprejemljive vzorce obnašanja.obnašanja.

Abnormalnost se vedno opredeljuje v Abnormalnost se vedno opredeljuje v kontekstu aktualnih družbenih norm. kontekstu aktualnih družbenih norm.

Teorija distresaTeorija distresa

Le tista čustva, misli in vedenja se Le tista čustva, misli in vedenja se štejejo kot odstopajoča štejejo kot odstopajoča (nonormalna), ki povzročajo (nonormalna), ki povzročajo nelagodje, distres v subjektih. nelagodje, distres v subjektih.

S tem se fokus preusmeri na osebo, S tem se fokus preusmeri na osebo, ki je subjekt teh doživetij. ki je subjekt teh doživetij.

Včasih je neko vedenje neobičajno, Včasih je neko vedenje neobičajno, “abnormalno”, pa vendar ne “abnormalno”, pa vendar ne povzroča distres v subjektu. povzroča distres v subjektu.

Teorija disfunkcionalnostiTeorija disfunkcionalnosti

Čustva, misli in vedenja ki odstopajo, Čustva, misli in vedenja ki odstopajo, povzročijo disfunkcionalnost v delovanju povzročijo disfunkcionalnost v delovanju in življenju prizadete osebe. in življenju prizadete osebe.

Pri tem pa kultura igra pomembno Pri tem pa kultura igra pomembno vlogo, saj je kultura tista, ki opredeli, vlogo, saj je kultura tista, ki opredeli, kaj se šteje za funkcionalno.kaj se šteje za funkcionalno.

Seveda disfunkcionalnost še ne pomeni Seveda disfunkcionalnost še ne pomeni duševno motnjo samo po sebi. duševno motnjo samo po sebi.

Teorija ogrožanjaTeorija ogrožanja

Obnašanje, ki se prepozna kot Obnašanje, ki se prepozna kot ogrožujoče za subjekta samega ali za ogrožujoče za subjekta samega ali za okolje – kot kriterij za duševno okolje – kot kriterij za duševno motnjo. motnjo.

Plastičnost definicije duševne Plastičnost definicije duševne “abnormalnosti”“abnormalnosti”

Thomas Szasz: Odstopanja (deviantnosti) Thomas Szasz: Odstopanja (deviantnosti) so le težave, ki se pojavljajo v življenju so le težave, ki se pojavljajo v življenju posameznikov in vendar ne znaki, ki kažejo posameznikov in vendar ne znaki, ki kažejo na to, da je z njim kaj v osnovi narobe. na to, da je z njim kaj v osnovi narobe.

Duševne motnje so sredstvo kontrole na Duševne motnje so sredstvo kontrole na vedenjem, ki je nevarno za red v določeni vedenjem, ki je nevarno za red v določeni družbi.družbi.

Meje med normalnim, nenavadnim in Meje med normalnim, nenavadnim in patološkim so zabrisane. patološkim so zabrisane.

DUŠEVNOST IN KULTURADUŠEVNOST IN KULTURA

Predstave o normalnem in Predstave o normalnem in patološkem so kulturno – senzitivne. patološkem so kulturno – senzitivne.

Ogromna razlika med zahodno in Ogromna razlika med zahodno in vzhodno kulturo.vzhodno kulturo.

Globalizacija in transkulturna Globalizacija in transkulturna izkušnja radikalno vpliva na izkušnja radikalno vpliva na predstave o duševnih motnjah. predstave o duševnih motnjah.

Znanstveni razvoj Znanstveni razvoj psihopatologijepsihopatologije

Študije primerov:Študije primerov: ki prispevajo k ki prispevajo k prepoznavanju pojavov prepoznavanju pojavov

Korelacija:Korelacija: povezanost med pojavi povezanost med pojavi Eksperimentalna metodaEksperimentalna metoda Kontrolna skupina Kontrolna skupina Slepi eksperiment Slepi eksperiment Klinične raziskaveKlinične raziskave

Normalno in patološkoNormalno in patološko BIOLOŠKI MODEL BIOLOŠKI MODEL (Odgovornost bioloških (Odgovornost bioloških

procesov) procesov) ANALITIČNO-PSIHODINAMSKI MODEL ANALITIČNO-PSIHODINAMSKI MODEL

(izvenzavestna dinamika in konflikti)(izvenzavestna dinamika in konflikti) VEDENJSKI (BIHEJVIORALNI) MODEL VEDENJSKI (BIHEJVIORALNI) MODEL (proces (proces

učenja in globoke korenine obnašanja) učenja in globoke korenine obnašanja) KOGNITIVNI MODEL KOGNITIVNI MODEL (miselni procesi in (miselni procesi in

vsebine)vsebine) HUMANISTIČNO-EKSISTENCIALISTIČNI HUMANISTIČNO-EKSISTENCIALISTIČNI

MODEL MODEL (vloga individualnih vrednot in (vloga individualnih vrednot in odločitev na poti samouresničevanja)odločitev na poti samouresničevanja)

SOCIO-KULTURNI MODEL SOCIO-KULTURNI MODEL (Vpliv kulture in (Vpliv kulture in družbe na individualno obnašanje) družbe na individualno obnašanje)

VZROKI ZA NASTANEK VZROKI ZA NASTANEK DUŠEVNIH MOTENJ DUŠEVNIH MOTENJ (Kobal, 2000)(Kobal, 2000)

ORGANSKI IZVOR: možgansko tkivoORGANSKI IZVOR: možgansko tkivo FUNKCIJSKI IZVOR: molekularno FUNKCIJSKI IZVOR: molekularno

biološki vzroki, nevrotransmiterji biološki vzroki, nevrotransmiterji PSIHOGENI IZVOR: razvojni, dinamični, PSIHOGENI IZVOR: razvojni, dinamični,

delno ali v celoti povezani z delno ali v celoti povezani z osebnostjoosebnostjo

PROBLEMATIČNOST TE DELITVE IN PROBLEMATIČNOST TE DELITVE IN TAKEGA NAČINA RAZMIŠLJANJA TAKEGA NAČINA RAZMIŠLJANJA (dualizem tela in duševnosti)(dualizem tela in duševnosti)

SPLOŠNA PSIHOPATOLOGIJASPLOŠNA PSIHOPATOLOGIJA Motnje zaznavanjaMotnje zaznavanja Motnje predstavMotnje predstav Motnje pozornosti in osredotočenjaMotnje pozornosti in osredotočenja Motnje spominaMotnje spomina Motnje mišljenjaMotnje mišljenja Motnje inteligentnostiMotnje inteligentnosti Motnje zavestiMotnje zavesti Motnje čustvovanjaMotnje čustvovanja Motnje potrebMotnje potreb Motnje hotenjaMotnje hotenja Motnje motorikeMotnje motorike Motnje govora in izražanjaMotnje govora in izražanja

MOTNJE ZAZNAVANJAMOTNJE ZAZNAVANJA

Zmotne zaznave o sebi in okolju. Zmotne zaznave o sebi in okolju. Iluzije Iluzije (popačene predstave ali tolmačenja (popačene predstave ali tolmačenja

o okolju).o okolju). Pareidolije Pareidolije ( prepoznavanje oblik npr. v oblakih, ( prepoznavanje oblik npr. v oblakih,

v ognju) v ognju) Halucinacije: Halucinacije:

vidne,(vidne,(optične – vizuelne)optične – vizuelne) slušneslušne, (akustične), (akustične) telesnega občutka telesnega občutka (haptične),(haptične), notranje zgradbe telesanotranje zgradbe telesa(cenestetične), (cenestetične), Vonja Vonja (olfaktorične),(olfaktorične), Okusa Okusa (gustativne) ,(gustativne) , občutka za ravnotežje občutka za ravnotežje (levitacija)(levitacija)

Motnje predstavMotnje predstav

DDéja vu:éja vu: nekaj, kar so nekaj, kar so že doživeli že doživeli Jamais vu:Jamais vu: kot da še nikoli niso videli kot da še nikoli niso videli Deja vecu / Jamais vecuDeja vecu / Jamais vecu: bolj : bolj

kompleksno doživetje. kompleksno doživetje. PRI EPI, PSIHOZAHPRI EPI, PSIHOZAH

Derealizacije:Derealizacije: okolje je tuje (Ali se je okolje je tuje (Ali se je spremenil, ali pa mu je postal tuj in spremenil, ali pa mu je postal tuj in neprepoznaven.) neprepoznaven.) Halucinogene droge Halucinogene droge Organske okvare Organske okvare

Depersonalizacije:Depersonalizacije: sam sebi sem tuj sam sebi sem tuj ““To delam jaz” To delam jaz” ““Sem ena sama oseba”Sem ena sama oseba” ““Sem ena in ista oseba vseskozi”Sem ena in ista oseba vseskozi” ““Jaz sem jaz in ne ti in ne to, kar me obdaja” Jaz sem jaz in ne ti in ne to, kar me obdaja”

(Carl Jaspers) (Carl Jaspers)

MOTNJE POZORNOSTI IN MOTNJE POZORNOSTI IN OSREDOTOČENOSTIOSREDOTOČENOSTI

retikularna formacija, čelni reženjretikularna formacija, čelni reženj INTOKSIKACIJE S PSIHOAKTIVNIMI INTOKSIKACIJE S PSIHOAKTIVNIMI

SNOVMISNOVMI ODKRENLJIVA POZORNOST V ODKRENLJIVA POZORNOST V

MANIČNEM STANJUMANIČNEM STANJU FLUKTUIRAJOČA POZORNOST: FLUKTUIRAJOČA POZORNOST:

DEMENCEDEMENCE DEKONCENTRACIJA (DEPRESIJA) DEKONCENTRACIJA (DEPRESIJA)

MOTNJE SPOMINAMOTNJE SPOMINA

KVALITATIVNE: KVALITATIVNE: KONFABULACIJEKONFABULACIJE

KVANTITATIVNEKVANTITATIVNE HIPERMNEZIJE: avtizemHIPERMNEZIJE: avtizem HIPOMNEZIJE: STAROST, kratkoročni in HIPOMNEZIJE: STAROST, kratkoročni in

dolgoročni spomindolgoročni spomin AMNEZIJE: poškodbe glave, epi napad, AMNEZIJE: poškodbe glave, epi napad,

intoksikacijeintoksikacije

MOTNJE MIŠLJENJAMOTNJE MIŠLJENJA

FORMALNE: kako (hitro – počasi)FORMALNE: kako (hitro – počasi) VSEBINSKE: kajVSEBINSKE: kaj

FORMALNE MOTNJE MIŠLJENJAFORMALNE MOTNJE MIŠLJENJA

VrvežavostVrvežavost ZavrtostZavrtost Zadrga (zapora, miselni blok)Zadrga (zapora, miselni blok) UpočasnjenostUpočasnjenost Perseveracija (ponavljanje besed ali misel) Perseveracija (ponavljanje besed ali misel) Obširnost (dolgoveznost)Obširnost (dolgoveznost) LepljivostLepljivost InkoherentnostInkoherentnost Shizofrenska miselna disociiranostShizofrenska miselna disociiranost RazrvanostRazrvanost Besedna solataBesedna solata

VSEBINSKE MOTNJE MIŠLJENJAVSEBINSKE MOTNJE MIŠLJENJA

BLODNJE:BLODNJE: Ekspanzivne (veličinske, megalomanske)Ekspanzivne (veličinske, megalomanske) DepresivneDepresivne NanašalneNanašalne PreganjalnePreganjalne LjubosumnostneLjubosumnostne Religiozno mističneReligiozno mistične Primarne in sekundarne (halucinacije, depresija)Primarne in sekundarne (halucinacije, depresija)

PREVALENTNE MISLI: PREVALENTNE MISLI: kverulanstvo kverulanstvo (prepričanost)(prepričanost)

OBSESIVNE MISLI (vsiljive, neprijetne misli) OBSESIVNE MISLI (vsiljive, neprijetne misli)

MOTNJE INTELIGENTNOSTIMOTNJE INTELIGENTNOSTI

PRIMARNI INTEL. PRIMANJKLJAJ:PRIMARNI INTEL. PRIMANJKLJAJ: Biološki razlogi (genetski, nosečnost) – Biološki razlogi (genetski, nosečnost) –

umska manjrazvitostumska manjrazvitost Miljejski razlogi (nestimulativno okolje) – Miljejski razlogi (nestimulativno okolje) –

umska zaostalostumska zaostalost SEKUDNARNI INTEL. PRIMANJKLJAJ:SEKUDNARNI INTEL. PRIMANJKLJAJ:

Demenca: globalna, lakunarnaDemenca: globalna, lakunarna Psevdodemenca: simulacija, depresija Psevdodemenca: simulacija, depresija

MOTNJE ZAVESTIMOTNJE ZAVESTI

KVANTITATIVNEKVANTITATIVNE OmotičnostOmotičnost Dremavost (somnolenca)Dremavost (somnolenca) SoporSopor komakoma

KVALITATIVNEKVALITATIVNE

ZameglenostZameglenost ZamračenostZamračenost Delirantno skaljena zavestDelirantno skaljena zavest Oneiroidna zavest: hipnagoga (ko se Oneiroidna zavest: hipnagoga (ko se

zbuja) in hipnopompna stanja (ko zaspi) zbuja) in hipnopompna stanja (ko zaspi) SPREMENJENA (ZOŽENA) ZAVEST SPREMENJENA (ZOŽENA) ZAVEST

MOTNJE ČUSTVOVANJA (1)MOTNJE ČUSTVOVANJA (1) AnksioznostAnksioznost ZbeganostZbeganost FobijaFobija DepresivnostDepresivnost EvforijaEvforija EkstazaEkstaza Bolestna razdražljivostBolestna razdražljivost Čustvena tenaciteta: vztrajanje Čustvena tenaciteta: vztrajanje

(ljubosumnost)(ljubosumnost) Čustvena labilnostČustvena labilnost

MOTNJE ČUSTVOVANJA (2)MOTNJE ČUSTVOVANJA (2)

Čustvena inkontinencaČustvena inkontinenca Apatija (otopelost)Apatija (otopelost) Čustvena splitvitevČustvena splitvitev Čustvena togostČustvena togost Čustvena ambivalencaČustvena ambivalenca Paratimija: smeh na pogrebuParatimija: smeh na pogrebu ParamimijaParamimija Afekti, kratkostične reakcijeAfekti, kratkostične reakcije

MOTNJE POTREBMOTNJE POTREB

Motnje spanja: insomnija, hipersomnijaMotnje spanja: insomnija, hipersomnija Motnje hranjenja: bulimija, anoreksijaMotnje hranjenja: bulimija, anoreksija Motnje odvajanja: enureza, enkoprezaMotnje odvajanja: enureza, enkopreza Motnje medosebnih odnosov: nasilnostMotnje medosebnih odnosov: nasilnost Spolne motnje (npr. motnje potence, Spolne motnje (npr. motnje potence,

orgazma) in parafilije (spolno deviantno orgazma) in parafilije (spolno deviantno vedenje – npr. pedofilija, eksibicionizem)vedenje – npr. pedofilija, eksibicionizem)

MOTNJE HOTENJA, MOTORIKE, MOTNJE HOTENJA, MOTORIKE, GOVORA in IZRAŽANJAGOVORA in IZRAŽANJA

Zvečana volja, hiperaktivnost, razširitev Zvečana volja, hiperaktivnost, razširitev interesovinteresov

Zmanjšana volja, brezvoljnost, zoženje Zmanjšana volja, brezvoljnost, zoženje interesov(ABULIA) interesov(ABULIA)

Stupor: popolna telesna negibnostStupor: popolna telesna negibnost Katatonski krog motenj hotenja: voščena Katatonski krog motenj hotenja: voščena

upogljivost, avtomatija na ukaz, upogljivost, avtomatija na ukaz, negativizemnegativizem

Zaposlitvena sla, zaposlitveni nemir, Zaposlitvena sla, zaposlitveni nemir, agitiranost, stereotipijeagitiranost, stereotipije

PRESENT STATE EXAMINATION PRESENT STATE EXAMINATION (PSE)(PSE)

Standardiziran intervju za zajemanje Standardiziran intervju za zajemanje in ocenjevanje psihiatrične in ocenjevanje psihiatrične simptomatike (od leta 1960), 3 delisimptomatike (od leta 1960), 3 deli

SlovarSlovar Standardiziran intervjuStandardiziran intervju Kriteriji združevanja simptomov v Kriteriji združevanja simptomov v

sindrome (CATEGO)sindrome (CATEGO)

Mednarodna klasifikacija Mednarodna klasifikacija bolezni (MKB 10.): PETO bolezni (MKB 10.): PETO

POGLAVJEPOGLAVJE F00-F09 Organske, vključno F00-F09 Organske, vključno

simptomatske, duševne motnjesimptomatske, duševne motnje F10-F19 Duševne in vedenjske F10-F19 Duševne in vedenjske

motnje zaradi uživanja psihoaktivnih motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovisnovi

F20-F29 Shizofrenija, shizotipske in F20-F29 Shizofrenija, shizotipske in blodnjave blodnjave

F30-F39 Razpoloženjske (afektivne) F30-F39 Razpoloženjske (afektivne) motnjemotnje

F40-F48 Nevrotske, stresne in F40-F48 Nevrotske, stresne in somatoformne motnje somatoformne motnje

F50-F59 Vedenjski sindromi, F50-F59 Vedenjski sindromi, povezani s fiziološkimi motnjami in povezani s fiziološkimi motnjami in telesnimi dejavnikitelesnimi dejavniki

F60-F69 M. osebnosti in vedenja v F60-F69 M. osebnosti in vedenja v odrasli dobi odrasli dobi

F70-F79 Duševna manjrazvitostF70-F79 Duševna manjrazvitost F80-F89 M. duševnega F80-F89 M. duševnega

(psihološkega) razvoja(psihološkega) razvoja F90-F98 Vedenjske in čustvene F90-F98 Vedenjske in čustvene

motnje, ki se začnejo navadno v motnje, ki se začnejo navadno v otroštvu in adolescenciotroštvu in adolescenci

F99 Neopredeljena duševna motnja F99 Neopredeljena duševna motnja

SZO šele začetek 70-tih: SZO šele začetek 70-tih: MKB-8 (razen Francije), MKB-8 (razen Francije), MKB-9 (80-ta) Angleški vplivMKB-9 (80-ta) Angleški vpliv 1980 – razhod Evropa - ZDA: DSM-3 v 1980 – razhod Evropa - ZDA: DSM-3 v

ZDA ZDA (1987: DSM-3-R; 90-ta: DSM-IV)(1987: DSM-3-R; 90-ta: DSM-IV) Devetdeseta Evropa: MKB-10 Devetdeseta Evropa: MKB-10

(uskladitev z DSM)(uskladitev z DSM)

PSIHIATRIČNA DIAGNOSTIKA V PSIHIATRIČNA DIAGNOSTIKA V ZDAZDA

Divja 60-ta: obrat 1968Divja 60-ta: obrat 1968 70-ta: družbene kritike psihiatrije70-ta: družbene kritike psihiatrije D. Rosenhan (1973): Zdravi v bolnem D. Rosenhan (1973): Zdravi v bolnem

okoljuokolju DSM: povečati reliabilnost dgn presoj; DSM: povečati reliabilnost dgn presoj;

operacionalizacija opisov, ne operacionalizacija opisov, ne nepreverjenih teoretičnih konstruktovnepreverjenih teoretičnih konstruktov

Rosenhanov poskus: Zdravi v Rosenhanov poskus: Zdravi v bolnem okolju (1973)bolnem okolju (1973)

LEPLJIVOST PSIHIATRIČNIH DIAGNOZLEPLJIVOST PSIHIATRIČNIH DIAGNOZ STIGMATIZACIJASTIGMATIZACIJA

ROSENHAN (1973)ROSENHAN (1973) »Napaka bi bila, - in to zelo neprijetna – če bi menili, da gre to, »Napaka bi bila, - in to zelo neprijetna – če bi menili, da gre to,

kar smo doživeli, na rovaš zlobe in neumnosti osebja. Ravno kar smo doživeli, na rovaš zlobe in neumnosti osebja. Ravno narobe – naš prevladujoči vtis o njih je bil, da gre za resnično narobe – naš prevladujoči vtis o njih je bil, da gre za resnično skrbne ljudi, predane delu in neobičajno inteligentne. Ko gre za skrbne ljudi, predane delu in neobičajno inteligentne. Ko gre za njihove napake – in včasih so bile prav boleče – bi jih bilo njihove napake – in včasih so bile prav boleče – bi jih bilo ustrezneje pripisati okolju, v katerem so se tudi sami nahajali, kot ustrezneje pripisati okolju, v katerem so se tudi sami nahajali, kot pa njihovi osebni brezčutnosti in nemarnosti. Njihove percepcije pa njihovi osebni brezčutnosti in nemarnosti. Njihove percepcije in obnašanje je bolj pogojeval kontekst situacije kot pa motivi in obnašanje je bolj pogojeval kontekst situacije kot pa motivi zlobnih namenov. V bolj benignem okolju bi bilo lahko osebje, ki zlobnih namenov. V bolj benignem okolju bi bilo lahko osebje, ki bi se manj oklepalo univerzalnih diagnoz vedenj, v svojih bi se manj oklepalo univerzalnih diagnoz vedenj, v svojih presojah bolj benigno in učinkovitejše.« (Rosenhan, 1991)presojah bolj benigno in učinkovitejše.« (Rosenhan, 1991)

PSIHIATRIČNA DIAGNOSTIKA: PSIHIATRIČNA DIAGNOSTIKA: DA ALI NE?DA ALI NE?

»psihološka kategorizacija duševnih »psihološka kategorizacija duševnih bolezni je v najboljšem primeru nekoristna bolezni je v najboljšem primeru nekoristna in da je v najslabšem primeru škodljiva, in da je v najslabšem primeru škodljiva, zapeljujoča in razvrednotujoča« (Rosenhan zapeljujoča in razvrednotujoča« (Rosenhan 1991: 116)1991: 116)

Ne moremo ne presojati (oz. ne moremo Ne moremo ne presojati (oz. ne moremo ne razlikovati) in lahko si prizadevamo, da ne razlikovati) in lahko si prizadevamo, da bi bili v svojih presojah »bolj benigni in bi bili v svojih presojah »bolj benigni in učinkovitejši«učinkovitejši«

SPLOŠNO O PSIHIATRIČNI SPLOŠNO O PSIHIATRIČNI KLASIFIKACIJIKLASIFIKACIJI

TIPOLOŠKA KLASIFIKACIJATIPOLOŠKA KLASIFIKACIJA ZAKAJ DIAGNOSTIČNE KLASIFIKACIJE?ZAKAJ DIAGNOSTIČNE KLASIFIKACIJE? ZAKAJ SO AMERIČANI ZAPUSTILI ZAKAJ SO AMERIČANI ZAPUSTILI

MKB?MKB? RAZLIČNOST IN POMANJKLJIVOST RAZLIČNOST IN POMANJKLJIVOST

DIAGNOSTIČNIH KRITERIJEVDIAGNOSTIČNIH KRITERIJEV KRITIKE PSIHIATRIJE, NORMALIZACIJE, KRITIKE PSIHIATRIJE, NORMALIZACIJE,

STIGMATIZACIJE,ANTIPSIHIATRIJASTIGMATIZACIJE,ANTIPSIHIATRIJA

TIPOLOŠKA KLASIFIKACIJATIPOLOŠKA KLASIFIKACIJA

Posamezni primer ima samo del lastnosti Posamezni primer ima samo del lastnosti IDEALNEGA tipa (razreda)IDEALNEGA tipa (razreda)

Idealni tip je abstrakcija, ki je v realnosti Idealni tip je abstrakcija, ki je v realnosti (skoraj) nikoli ni(skoraj) nikoli ni

Različni temelji tipološke klasifikacije:Različni temelji tipološke klasifikacije: etiologija (npr. organske motnje)etiologija (npr. organske motnje) simptomatska slika in potek (npr. endogene simptomatska slika in potek (npr. endogene

motnje)motnje) simptomatska slika in lokalizacija (npr. simptomatska slika in lokalizacija (npr.

psihosomatske motnje)psihosomatske motnje) etiologija in simptom. slika (npr. duš. etiologija in simptom. slika (npr. duš.

Manjrazvitost)Manjrazvitost)

PSIHIATRIČNA DIAGNOSTIKA PSIHIATRIČNA DIAGNOSTIKA DANES JE KOMPROMISDANES JE KOMPROMIS

Stalno menjavanje temeljev Stalno menjavanje temeljev razlikovanja in klasificiranjarazlikovanja in klasificiranja

Ni splošno sprejete etiopatogenetske Ni splošno sprejete etiopatogenetske razdelitve duševnih motenjrazdelitve duševnih motenj

Diagnostika na temelju dogovorovDiagnostika na temelju dogovorov Diagnostika, ki OPISUJE ne pa Diagnostika, ki OPISUJE ne pa

POJASNJUJEPOJASNJUJE

VEČOSNA PSIHIATRIČNA VEČOSNA PSIHIATRIČNA DIAGNOSTIKA – DSM-4-TRDIAGNOSTIKA – DSM-4-TR

podoben učbenikupodoben učbeniku ne vsebuje nobenih navodil za terapijone vsebuje nobenih navodil za terapijo nobenih povezav z etiologijo (z izjemo nobenih povezav z etiologijo (z izjemo

duševnih motenj, ki so povezane s duševnih motenj, ki so povezane s telesnimi dejavniki), ampak samo s telesnimi dejavniki), ampak samo s klinično sliko, s potekom bolezni in z klinično sliko, s potekom bolezni in z drugimi - v glavnem epidemiološkimi – drugimi - v glavnem epidemiološkimi – podatkipodatki

diferencialna diagnostikadiferencialna diagnostika

VEČOSNA PSIHIATRIČNA VEČOSNA PSIHIATRIČNA DIAGNOSTIKA – DSM-4-TRDIAGNOSTIKA – DSM-4-TR

prva os:prva os: psihiatrična diagnoza; to so psihiatrična diagnoza; to so klinične motnje in druga stanja, ki so fokus klinične motnje in druga stanja, ki so fokus klinične pozornosti,klinične pozornosti,

druga os:druga os: ocena motnje osebnosti in ocena motnje osebnosti in duševne zaostalosti,duševne zaostalosti,

tretja os:tretja os: druge zdravniške diagnoze oz. druge zdravniške diagnoze oz. telesne bolezni,telesne bolezni,

četrta os:četrta os: psihosocialni problemi oz. psihosocialni problemi oz. problemi v okolju (stresorji) inproblemi v okolju (stresorji) in

peta ospeta os:: splošno oceno funkcioniranjasplošno oceno funkcioniranja..

GLAVNA DIAGNOZAGLAVNA DIAGNOZA

Ko ima pacient več kot eno diagnozo, je glavna Ko ima pacient več kot eno diagnozo, je glavna diagnoza tista, ki je bila glavni povod za preglede diagnoza tista, ki je bila glavni povod za preglede ali sprejem v bolnico. V večini primerov bo ta ali sprejem v bolnico. V večini primerov bo ta bolezen glavni fokus pozornosti ali zdravljenja. bolezen glavni fokus pozornosti ali zdravljenja. Glavna diagnoza je lahko diagnoza na prvi ali Glavna diagnoza je lahko diagnoza na prvi ali drugi osi. Če je glavna diagnoza na drugi osi, se drugi osi. Če je glavna diagnoza na drugi osi, se to napiše v oklepaj. Če tega ni, se avtomatsko to napiše v oklepaj. Če tega ni, se avtomatsko smatra, da je glavna diagnoza na prvi osi. Npr.:smatra, da je glavna diagnoza na prvi osi. Npr.:

prva os: Sindrom odvisnosti od alkohola (v MKB - prva os: Sindrom odvisnosti od alkohola (v MKB - F10.2)F10.2)

druga os: Disocialna osebnostna motnja (glavna druga os: Disocialna osebnostna motnja (glavna diagnoza) (v MKB - F60.2)diagnoza) (v MKB - F60.2)

ČETRTA OSČETRTA OS

prevladujoče akutni dogodki (manj prevladujoče akutni dogodki (manj kot šest mesecev): vstop v novo šolo, kot šest mesecev): vstop v novo šolo, začetek nove službe, prometna začetek nove službe, prometna nesreča, smrt zakonca;nesreča, smrt zakonca;

prevladujoče trajne okoliščine (več prevladujoče trajne okoliščine (več kot šest mesecev): kronični kot šest mesecev): kronični partnerski konflikti ali konflikti s partnerski konflikti ali konflikti s starši, dolgo trajajoča spolna zlorabastarši, dolgo trajajoča spolna zloraba

PETA OSPETA OS

GAF (Global Assessment of GAF (Global Assessment of Functioning - Splošna ocena Functioning - Splošna ocena funkcioniranja) lestvica:funkcioniranja) lestvica:

trenutno - raven funkcioniranja v trenutno - raven funkcioniranja v času ocene;času ocene;

v zadnjem letu - najvišja raven v zadnjem letu - najvišja raven funkcioniranja za vsaj nekaj mesecev funkcioniranja za vsaj nekaj mesecev v zadnjem letu. v zadnjem letu.

DELNA REMISIJA, RESIDUALNO DELNA REMISIJA, RESIDUALNO STANJESTANJE

v delni remisiji v delni remisiji ali ali residualno stanjeresidualno stanje: pred : pred fazo delne remisije je motnja izpolnjevala vse fazo delne remisije je motnja izpolnjevala vse potrebne diagnostične kriterije, trenutno pa je potrebne diagnostične kriterije, trenutno pa je prisotnih samo nekaj simptomov ali znakov prisotnih samo nekaj simptomov ali znakov bolezni.bolezni.

"V delni remisiji" uporabimo, ko pričakujemo, da "V delni remisiji" uporabimo, ko pričakujemo, da si bo oseba v naslednjih nekaj letih popolnoma si bo oseba v naslednjih nekaj letih popolnoma opomogla oz. da bo dosegla polno remisijo (npr. opomogla oz. da bo dosegla polno remisijo (npr. huda depresivna epizoda).huda depresivna epizoda).

"Residualno stanje" pa uporabimo, ko je majhna "Residualno stanje" pa uporabimo, ko je majhna verjetnost, da bo v naslednjih nekaj letih prišlo do verjetnost, da bo v naslednjih nekaj letih prišlo do polne remisije ali ozdravitve (npr. avtizem v polne remisije ali ozdravitve (npr. avtizem v otroštvu). Te oznake ne uporabljamo pri otroštvu). Te oznake ne uporabljamo pri shizofreniji, ker že po tradiciji obstaja posebna shizofreniji, ker že po tradiciji obstaja posebna diagnoza "residualna shizofrenija". V nekaterih diagnoza "residualna shizofrenija". V nekaterih primerih je težko razlikovati med "v delni remisiji" primerih je težko razlikovati med "v delni remisiji" in "residualno stanje";in "residualno stanje";

POLNA REMISIJAPOLNA REMISIJA

v polni remisijiv polni remisiji: ni več nobenih : ni več nobenih znakov ali simptomov motnje. znakov ali simptomov motnje. Razlikovanje med "v polni remisiji" in Razlikovanje med "v polni remisiji" in "ozdravljen" oz. "zdrav" (trenutno "ozdravljen" oz. "zdrav" (trenutno brez duševne motnje) temelji na brez duševne motnje) temelji na upoštevanju dolžine obdobja od upoštevanju dolžine obdobja od zadnje epizode motnje, od celotnega zadnje epizode motnje, od celotnega trajanja motnje in od potrebe po stalni trajanja motnje in od potrebe po stalni kontroli ali profilaktičnem zdravljenju.kontroli ali profilaktičnem zdravljenju.

ZAKAJ VEČOSNA DIAGNOSTIKA ZAKAJ VEČOSNA DIAGNOSTIKA ZA PSIHOTERAPEVTE (1)ZA PSIHOTERAPEVTE (1)

integracija telesnih, psihičnih in socialnih integracija telesnih, psihičnih in socialnih vidikov duševnih motenj;vidikov duševnih motenj;

zaenkrat nimamo kaj boljšega - opisovanje zaenkrat nimamo kaj boljšega - opisovanje na pa na pojasnjevanje duševnih motenj;na pa na pojasnjevanje duševnih motenj;

psihoterapevtski pristopi oz. šole – psihoterapevtski pristopi oz. šole – znanstveno nepotrjeni sistemi diagnostike;znanstveno nepotrjeni sistemi diagnostike;

raziskovanje psihoterapevtskega procesa raziskovanje psihoterapevtskega procesa in učinkov;in učinkov;

ZAKAJ VEČOSNA DIAGNOSTIKA ZAKAJ VEČOSNA DIAGNOSTIKA ZA PSIHOTERAPEVTE (2)ZA PSIHOTERAPEVTE (2)

velika podobnost DSM in MKB, a DSM ima velika podobnost DSM in MKB, a DSM ima prednostiprednosti

MKB sistem je v Evropi in tudi v Sloveniji MKB sistem je v Evropi in tudi v Sloveniji podlaga za postavljanje medicinskih podlaga za postavljanje medicinskih psihiatričnih diagnoz, ki pomenijo psihiatričnih diagnoz, ki pomenijo pomembno obliko varovanja oseb s hudimi pomembno obliko varovanja oseb s hudimi in dolgotrajnimi duševnimi motnjamiin dolgotrajnimi duševnimi motnjami

razvijanje bolj učinkovitih oblik pomoči razvijanje bolj učinkovitih oblik pomoči ljudem z duševnimi motnjami;ljudem z duševnimi motnjami;

strokovni dialog med psihoterapevti in strokovni dialog med psihoterapevti in psihiatri oz. zdravniki.psihiatri oz. zdravniki.