SPECIFI^NI PROFESIONALNI RIZICI KAJ ZDRAVSTVENI RABOTNICI

Prof d-r Jovanka Karaxinska-Bislimovska

Institut za medicina na trud, SZO Kolaborativen centar Skopje, Republika Makedonija

ZDRAVSTVENI RABOTNICI (WHO Report, 2006)

SITE LICA ANGA@IRANI VO SPECIFI^NI AKTIVNOSTI SO PRIMARNA CEL DA SE SO^UVA ZDRAVJETO NA LU\ETO:

ONIE KOI GO PROMOVIRAAT I ^UVAAT ZDRAVJETO, KOI GI DIJAGNOSTICIRAAT I LEKUVAAT BOLESTITE, ONIE VO ZDRAVSTVENIOT MENAXMENT, RABOTNICI ZA PODR[KA I POMO[

SITE KOI OBEZBEDUVAAT FUNKCINIRAWE NA ZDRAVSTVENIOT SISTEM

World Health Day 2006 - a message from the Director-General

“World Health Day 2006 gives us all an opportunity to celebrate the remarkable contribution to human health and

development made by health workers. Without a strong health workforce, advances in healthcare

cannot reach and benefit the people who need them. Effective ways of preventing and treating disease require

assessment, delivery and monitoring by health workers.”

Dr LEE Jong-wook

59.8 milioni zdravstveni rabotnici- globalno nivo (WHO Report, 2006)

GLOBALIZACIJA I RABOTNA SILA VO ZDRAVSTVOTO

RABOTNI USLOVI, ZDRAVSTVENI USLUGI-BRZI PROMENI

BIOMEDICINSKI INFORMACII, NOVI ZNAEWA, NOVI METODI

NOVI TEHNOLOGII, REMODELIRAWE NA RABOTNI MESTA, MNOGU VISOKI BARAWA ZA REALIZACIJA

GUBITOK NA RABOTA, KONKURENCIJA, NAMALUVAWE NA FONDOVITE, RESTRUKTURIRAWE I PRIVATIZACIJA NA ZS

NISKA OP[TESTVENA PODR[KA, POMALA KONTROLA, NESIGURNOST, MIGRACIJA

SIXTIETH WORLD HEALTH ASSEMBLY, WHA60.26, 2007

GLOBAL PLAN OF ACTION ON WORKERS’ HEALTH 2008–2017

CEL 1: Razvoj i implementacija na nacionalni instrumenti za zdravjeto na rabotnicite

Visoko rizi~en sektor-ZDRAVSTVO

ZDRAVSTVENI RABOTNICI VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

2008 GODINA- VKUPNO OKOLU 25 000 VRABOTENI VO ZDRAVSTVENIOT SEKTOR, PREKU 17

000 ZDRAVSTVENI RABOTNICI, 5000 DOKTORI PO MEDICINA

1945 GODINA - 123 DOKTORI PO MEDICINA

Zdravstveni profesionalci-tim

Doktori, d-r specijalist po medicina ili stomatologija

Specijalizirani medicinski profili Med.sestra, stom.sestra,

laboratoriski ili sanitaren tehni~ar, aku{erka

Pomo{en personal (higieni~ar, voza~ i sl)

Raboten proces, rabotna sredina, rabotni zada~i

Karakter, priroda i na~in na rabota Organizacija na rabota Eko-tehnolo{ki proces, uslovi na

rabota Oprema i instrumenti za rabota

FAZI NA RABOTA

ZEMAWE PODATOCI PODGOTOVKA I OBRABOTKA ANALIZA EVALUACIJA DELUVAWE

SPECIFI^NI BARAWA NA RABOTATA

SPECIJALIZIRANI ZNAEWA I VE[TINI ADEKVATNI PSIHOLO[KI I SETILNI

FUNKCII MANUELNA SPRETNOST,

IZVE@BANOST, PRECIZNOST, KOORDINACIJA NA DVI@EWA

ORGANIZACIJA NA RABOTA

RABOTNO VREME SMENI NO]NA RABOTA ITNI SLU^AJI ROTACIJA NA RAB. MESTA TIMSKA RABOTA

OBEM FREKVENCA NA RABOTA STRUKTURA NA MORBIDITETOT

NA PACIENTITE

PROFESIONALEN RIZIK - MO@NOST ZA O[TETUVAWE NA

ZDRAVJETO SO SPECIFI^EN PROFESIONALEN FAKTOR

Specifi~ni rabotni rizici i efekti

Rabotno mesto Rabotna okolina Raboten proces Rabotnici

PROFESIONALNI RIZICI KAJ ZDRAVSTVENI RABOTNICI FIZI^KI NOKSI: mikroklima, svetlina, bu~ava,

jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe MEHANI^KI NOKSI: ostri predmeti, instrumenti,

igli, zapalivi i eksplozivni susptanci, elektri~ni aparati

HEMISKI NOKSI: anestetici, citostatici i drugi lekovi, sterilizira~ki agensi i dezinficiensi

BIOLO[KI NOKSI: mikroorganizmi, lateks, laboratoriski `ivotni, PSIHOLO[KI NOKSI: stres, zamor, nova

tehnologija, no}na rabota, ERGONOMSKI FAKTORI: zamorno dr`ewe na

teloto, te`ok teret, povtoruvani dvi`ewa,

ZDRAVSTVENI EFEKTI:PROFESIONALNI BOLESTI, BOLESTI VO VRSKA SO RABOTA, POVREDI NA RABOTA

o iritira~ki (ko`a, o~i, respiratoren efekt)o toksi~en (akutni i hroni~ni intoksikacii)o senzibilizira~ki (alergiski zaboluvawa)o infektiven (hepatit, TBC, HIV i dr.) o psihosocijalen (psihi~ki tegobi, psihosomatski

naru{uvawa)o kancerogen (maligni zaboluvawa)o teratogen (o{teuvawa na plodot)o mutagen (hromozomski aberacii)

STARO-NOVI PROBLEMISpecifi~ni profesionalni rizici i zdravstveni

rabotnici

Institut za medicina na trud-

pove}edecenisko sledewe Nau~en proekt "Specifi~ni Nau~en proekt "Specifi~ni

profesionalni rizici kaj zdravstvenite rabotnici-profesionalni rizici kaj zdravstvenite rabotnici-infektivni i psihosocijalni agensi" (2002-2004infektivni i psihosocijalni agensi" (2002-2004))

• WHO SEE Network on Workers Health• WHO Working Plan 2006-2020-healthcare workers

Javno zdravstven prioritet Preventivni strategii za za{tita

Zdravstveni rabotnici i infekcija

Zdravstveni rabotnici so rizik -rabotnici kaj koi vo tekot na rabotata postoi mo`nost za infekcija poradi kontakt so pacientite, krvta ili drugite telesni te~nosti(Rapiti et al., 2005)

Transmisija na infekcija preku ubod so igla ili povreda so ostar predmet

Incidenca na anti-HCV serokonverzija po akcidentalna perkutana ekspozicija na HCV pozitiven izvor - 1,8% (Mitsui et al., 1992; Lanphear et al., 1994; Puro et al., 1995; Alter, 1997)

Procent na serokonverzija po akcidentalna perkutana ekspozicija na HBV se dvi`i od 6% do 30% , prose~no 18% (Seeff et al., 1978)

Rizik povrzan so profesionalna ekspozicija na HIV preku perkutana povreda e 0,3%(Tokars et al., 1993; Gerberding, 1994)

p<0,05

Povredi od igli i ostri predmeti kaj isleduvanite zdravstveni rabotnici

69.2

13

48.8

13

0

20

40

60

80

%

needle-stick injuries instrument injuries

Examined group Control group

Karaxinska Bislimovska i sor., 2004

Podatoci za ispituvawe na HBV, HCV i HIV status kaj isleduvanite zdravstveni rabotnici vo tekot na poslednata godina

19.91

15.4

9.5 10.311.9 12.8

0

24

68

1012

1416

18

20

%

HBV HCV HIV

i spi tuvana kont rol na

Distribucija, spored dejnost, na eksponiranite zdravstveni rabotnici

so pozitiven anti-HBc At status

46%

20%

14%

9%9%2%

stomatol ogi ja

l ab. dejnost

i tna med. pomo{

hi rur{kadejnostdi jal i za

i nterni sti ~kasl u ba

Sprovedena HBV aktivna profilaksa kaj ispituvanite zdravstveni rabotnici

16.6

2.5

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

sprovedena akti vna profi l aksa

%

i spi tuvana

kontrol na

Zdravstveni rabotnici i hroni~en profesionalen stres

Stres asociran so rabota Model na emocionalni, kognitivni,

bihejvioralni i fiziolo{ki reakcii na nepovolni i {tetni aspekti od obemot na rabota, rabotnata organizacija i rabotnata okolina.

Burnout syndrome (Sindrom na istro{enost)

Fizi~ko i emocionalno isto{tuvawe kaj profesionalci koi rabotat so lu|e.

Podatoci od pra{alnikot za hroni~en profesionalen stres za stresogeni faktori koi bitno ja ote`nuvaat rabotata

Stresogen faktor

Zamorni kontakti so pacientite koi emocionalno Ve iscrpuvaat 33,3

Potreba od itni intervencii 19,6

Rabota so hroni~ni bolni 11,8

Rabota so neizle~ivi bolesti 33,3

Rabota so nekriti~ni bolni, so nepredvidlivo odnesuvawe 41,2

Rabota so zarazni bolesti 33,3

Odgovornost za pacientite 33,3

Odgovornost za donesenite odluki 27,5

Zapostavuvawe na pacientite vo polza na administrativnite potrebi 43,1

Nedostatok na terapiski uspeh 21,6

Nedostatok na vreme 19,6

Rabotno preopteretuvawe 35,3

Nisko vrednuvawe 56,9

Mali mo`nosti za profesionalno napreduvawe 58,8

Nedostatok na obuka 33,3

Nedostatoci vo organizacijata na rabotata 56,9

Lo{i interpersonalni odnosi i nedostatok na me|usebna poddr{ka 39,2

Rabota vo smeni 9,8

No}na rabota 11,8

Distribucija na Burn-out Sy spored profili na zdravstveni rabotnici

25

45

10 10

0

10

20

30

40

50

%

profiles

doctors

nurses

lab. technicians

hygienists

V.Basarovska, 2006

26,80%

39,40%

66,30%63,40%

21,70%

32,60%

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

l ekar i sestr i

EI

DE

LU

V.Basarovska, i sor. 2006

Procent na ispituvanite zdravstveni rabotnici so visoki i sredni vrednosti na EI, DE I RLU

BEZBEDNOST NA RABOTA-OBVRSKA NA SITE ZDRAVSTVENA SLU@BA -INICIJATOR I KOORDINATOR

DA SE MINIMIZIRA RIZIK- TREBA DA SE OBEZBEDI SIGURNOST SIGURNOST PRI RABOTA

ZA SIGURNOST PRI RABOTA TREBA ADEKVATNI RABOTNI USLOVI, OPREMA, PROSTOR, PRIMENA NA MERKI ZA ZA[TITA, INFORMACIJA, TRENING, KONTROLA

Sigurnost na rabota - Principi

Informacija Odgovornost Osnovni postapki Specifi~ni

postapki

PROGRAMA ZA ZA[TITA PRI RABOTA

VKLU^EN SEKOJ VRABOTENINDIVIDUA, KOLEKTIV, IMOTPROCENKA NA RIZIK IZBOR NA POSTAPKI I MERKI ZA ZA[TITAZGOLEMUVAWE SVESNOST ZA RIZIKINSTRUKCII, OBUKA I TRENING ZA VRABOTENI

MERKI ZA ZA[TITA

TEHNI^KO-TEHNOLO[KI (KOLEKTIVNI I LI^NI) MEDICINSKI ZAKONSKI

UNIVERZALNI MERKI UNIVERZALNI MERKI (SEKOJA RABOTA - POTENCIJALNO (SEKOJA RABOTA - POTENCIJALNO OPASNA)OPASNA)

SPECIFI^NI MERKI (ZA DEFINIRAN RIZIKSPECIFI^NI MERKI (ZA DEFINIRAN RIZIK))

TEHNI^KO-TEHNOLO[KI MERKI

KONTROLA NA RABOTNA SREDINA ODR@UVAWE NA RABOTNI

PROSTORII DISPOZICIJA NA MEDICINSKI

OTPAD..... LI^NI ZA[TITNI SREDSTVA

MEDICINSKI MERKI

Preventivni medicinski pregledi (pred vrabotuvawe - prethoden pregled, periodi~en medicinski pregled)Specifi~na profilaksa (markeri, vakcina, PEP)Dokumentacija i evidencija na povredi i zaboluvawa Registracija na boleduvawa i

otsustva od rabota

EDUKACIJA I OBUKA

ZAKONSKI AKTI

PROCENKA NA RIZIK

KONTROLA NA RIZIK

KONSULTACIIPREVENCIJA NABOLESTI I POVREDI NA RABOTA

PREVENTIVNA POLITIKA

IDENTIFIKACIJA NA RIZIK

KLU^NA PORAKA

“We need to create a culture of safety in the work environment to make sure that health care organizations promote and support occupational diseases and injuries at work prevention.”

Julie Gerberding, M.D., M.P.H.

CDC Director, USA, 2001