specifikacije naroČila - file · web viewluka koper, kot izraziti izvor tovornega...

/tt/file_convert/5a7901f37f8b9adb5a8c84f8/document.docx

SPECIFIKACIJE NAROČILA

IZHODIŠČA

Luka Koper, kot izraziti izvor tovornega transporta v Sloveniji je z železniškim omrežjem povezana preko enotirne železniške proge Prešnica – Koper, zgrajene leta 1967. Omenjena proga poteka po izrazito neugodnem terenu in zaradi velikih vzponov predstavlja ozko grlo na slovenskim železniški infrastrukturi. Predhodne študije so pokazale, da enotirna elektrificirana proga Divača – Prešnica – Koper v bližnji prihodnosti ne bo več zadoščala naraščajočemu tovornemu prometu luke Koper.Ministrstvu za infrastrukturo, Ministrstvu za finance in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je bilo s sklepom Vlade RS naloženo, da v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu v najkrajšem času predlagajo Vladi možne oblike javno-zasebnega partnerstva za izvedbo investicije drugega tira. Predstavniki OECD/ITF so v okviru študije v grobem obdelali osnovne možne modele in pogoje ter omejitve za posamezen model JZP. Za uspešen zaključek iskanja možnih oblik javno-zasebnega partnerstva je s strani OECD/ITF predlagano, da se objavi javno naročilo za preveritev investicijske vrednosti ter optimizacije in racionalizacije projekta.

Postopek umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenja za gradnjoAktivnosti za povečanje zmogljivosti železniške proge Divača - Koper segajo že v leto 1996, ko je takratno Ministrstvo za promet in zveze naročilo izdelavo Študije upravičenosti "Povečanje kapacitet enotirne proge Divača - Koper". Osnovna ugotovitev študije upravičenosti je bila, da le s tehnološko reorganizacijo obstoječe proge in s posegi na obstoječi infrastrukturi ni mogoče obvladati predvidenega prometa ter ustvariti rezervnih kapacitet na železnici, ki so potrebne za dolgoročni razvoj luke Koper. Le izgradnja drugega tira železniške proge pomeni trajno rešitev problema kapacitet.

V sklopu obdelave gradnje drugega tira proge so bile v študiji obravnavane in predstavljene tri skupine variant poteka trase novega tira, in sicer: paralelni potek drugega tira ob obstoječi progi, delno paralelni potek proge in deloma nova proga ter popolnoma novi potek proge, s čemer bi prostorsko dobili dve enotirni progi. Na podlagi izvedenega vrednotenja obravnavanih variant je bila izbrana varianta 4, dolžine 47,8 km, ki je bila v nadaljnjem postopku še optimizirana (varianta 4.1), dolžina trase se je podaljšala, vendar je bila investicijsko ugodnejša.

V septembru 1999 je Minister za promet in zveze podal pobudo Ministru za okolje in prostor za izdelavo lokacijskega načrta za drugi tir Divača - Koper po tej varianti, in sicer ločeno za odsek Divača - Kozina/Hrpelje in odsek Kozina/Hrpelje – Koper.

Istočasno je Ministru za okolje in prostor - Urad za prostorsko planiranje pridobil predhodne usmeritve in pogoje, podane s strani nosilcev urejanja prostora. Uprava RS za varstvo narave pri Ministru za okolje in prostor je izbrano varianto zaradi velike koncentracije naravnih vrednot ter zavarovanih ekološko pomembnih območij, preko katerih bi potekala železnica, označil kot nesprejemljivo z naravovarstvenega vidika. Kraški rob je namreč v celoti predviden za zavarovanje kot krajinski park v sklopu Kraškega regijskega parka, obravnavana varianta pa ga dvakrat preseka po celotni dolžini, kar bi pomenilo degradacijo prostora in naravnih vrednot.

Načrtovanje se je nadaljevalo s proučevanjem drugih možnih variant poteka trase drugega tira, ki v večjem delu potekajo v predorih in/ali na viaduktih. Kot najugodnejša je bil ocenjena trasa po varianti I/2, katera se popolnoma odmakne od poteka obstoječega tira. Na osnovi pridobljenih smernic, in ob upoštevanju stališč z javnih predstavitev in obravnav, se je na osnovi variante I/2 izoblikovala modificirana varianta I/3, ki so jo podprle tudi vse lokalne skupnosti in pristojna ministrstva. Glede na v tistem času potekajoče meddržavne pogovore z Republiko Italijo je upoštevana tudi možnost priključevanja na hitro progo na odseku Trst - Divača.

Stran 1 / 11


V februarju 2000 je takratno Ministrstvo za promet pripravilo dopolnitev pobude za izdelavo lokacijskega načrta za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper po varianti I/3, ki je bila usklajena in sprejeta 17.3.2000. Dne 14.4.2005 je bila na Vladi Republike Slovenije sprejeta uredba o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača – Koper (Ur. list RS št. 43/05).

Po sprejemu Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača – Koper je bila izvedba nove železniške proge večkrat spreminjana. Skladno s sprejeto Uredbo je bila načrtovana kot nova enotirna proga, kasneje pa je bila preverjena tudi možnost izvedbe dvotirne proge. V kombinaciji z možnostjo izvedbe odcepa hitre proge proti Trstu na Črnem Kalu je bila obravnavana izvedba dvotirne proge od Divače do cepišča pri Črnega Kala, na odseku od cepišča pri Črnem Kalu do Kopra pa izvedba enotiren proge. V končni varianti je načrtovana enotirna proga na celotni dolžini od Divače do Črnega Kala, ki je skladna s sprejeto Uredbo o državnem lokacijskem načrtu.

Dne 1.8.2014 je bila na Vladi Republike Slovenije sprejeta Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača – Koper (Ur. list RS št. 59/14), ki se v glavnem nanaša na dodatne poti, potrebne za dostop do portalov predorov ter na spremenjene rešitve prečkanja doline Glinščice.

Dne 13.2.2014 je bilo pridobljeno delno okoljevarstveno soglasje (zaradi nespremenjenega Občinskega odloka o krajinskem parku Beka, je iz okoljevarstvenega soglasja izvzeto območje prečkanja trase drugega tira preko doline Glinščice) in s tem tudi naravovarstveno soglasje. Dne 29.10.2014 je bila izdana dopolnila odločba k okoljevarstvenemu soglasju, ki se nanaša na območje prečkanja trase drugega tira preko doline Glinščice.

Na izdelano projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) je pridobljeno vodno soglasje, kot tudi vsa ostala potrebna soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja (vključno s soglasjem Agencije za železniški promet, ki je izdano na podlagi verifikacije skladnosti izdelanih PGD projektov s tehnični specifikacijami o interoperabilnosti železniškega sistema).

Za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja in gradnjo, je pridobljena večina potrebnih zemljišč in služnosti.

V teku je pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Potek trase nove proge Divača-KoperNova železniška proga Divača – Koper predstavlja del V. panevropskega prometnega koridorja, ki povezuje mesta Benetke – Trst/Koper – Ljubljana – Maribor – Budimpešta – Užgorod – Lvov – Kijev, kateri zajema cestni, železniški ter kombinirani transport, pristanišča ter drugo zahtevano infrastrukturo.

Slika 1.1: Prikaz poteka in osnovnih elementov trase Divača – Koper

Stran 2 / 11


Trasa nove proge se za postajo Divača navezuje na stanje po izvedeni modernizaciji obstoječe proge. Za postajo Divača je potek novega in obstoječega tira vzporeden, saj se obstoječi tir na dolžini 830 m prestavi vzhodno (deviira) in poteka ob novem (na njegovi levi strani) ter se nato v levi krivini preusmeri proti jugovzhodu do navezave na obstoječi tir železniške proge Divača - Koper.

Trasa drugega tira za postajo Divača najprej poteka v nasipu, nato pa se nadaljuje v vkopu, tako da poteka prvih 1.580 m na površju. Vkop se na dolžini 105 m pred portalom prvega predora razširi na 40 m, tako da je čelo useka dovolj široko za vstop v servisni (varnostni) predor. Do razširjenega useka pred vstopom v predor je speljana tudi servisna cesta (priključena na cesto Divača - Lokev), plato pa bo po izgradnji predora služil predvsem dostopu vzdrževalcev ter potrebam intervencij v slučaju reševanja iz predorov.

Iz vkopa trasa preide v prvi predor T1, v katerem trasa poteka v premi, z izjemo blagega loka približno na sredini dolžine. Južno od naselja Mihele, v zgornjem delu doline Glinščice, preide trasa drugega tira na površje. Dolino Glinščice drugi tir prečka z dvema daljšima mostovoma v obliki zaprtega škatlastega prereza ter zaprtimi galerijami med mostovi ter mostovi in predori. Tako so preprečeni vsi škodljivi vplivi na krajinski park Beka v času obratovanja tira in obenem zagotovljeno enotno prezračevanje predorov T1 in T2 ter s tem ustrezna požarna varnost. Pred obema portaloma sta predvidena platoja za potrebe vzdrževanja in intervencij v slučaju reševanja iz predorov. Za dostop do platojev se izvede servisna cesta, ki delno poteka tudi po trasi opuščene železniške proge Kozina - Trst.

V okviru portala drugega predora je predvidena izvedba ventilatorske postaje za prezračevanje obeh predorov T1 in T2, ki sta med sabo za galerijami povezana v enotno cev. V začetnem delu predora T2 trasa poteka v loku z radijem 1.500 m, nato pa v večini predora poteka v premi. V zadnjem delu preme je predvidena izvedba izogibališča v dolžini 750 m. Na tem mestu se profil predora ustrezno razširiti. Izogibovalni tir bo potekal desno od glavnega na medosni razdalji 4,75 m.

V zadnjem delu predora, v katerem le-ta preide iz območja Kraške planote na površje, poteka trasa nove proge v desnem loku. Za portalom predora je predvidena izvedba servisnega platoja s peronom za potrebe dostopa vzdrževalcev ter za potrebe intervencij v slučaju reševanja iz predorov. Ob platoju bo zgrajena tudi elektro napajalna postaja (ENP Črni Kal) za potrebe napajanja električne vozne mreže.

Stran 3 / 11

Karakteristike novega tira:• dolžina 27,1 km• max. vzdolžni naklon 17 ‰• max. hitrost 160 km/h• svetli profil GC• obremenitev 255 KN/os oz.

80KN/m (kategorija D4)• tirnice 60 E1, pretežno tir na

togi podlagi• elektrificirana - enosmerni tok

3 kV • telekomunikacije sistem

Potek drugega tira železniške proge Divača -

Koper

prestavitev

obstoječega tira

predor T1, 6.714m

most Glinščica I, 74mgalerija Glinščica, 41m

predor T2,

Predori:T3, 330mT4, 1.954mT5,

viadukt V1 - Gabrovica,

viadukt V2 – Vinjan, 647m

predor T8, 3.808m

Izvlečni tir, ca. 1,2 km


Trasa takoj za platojem preide v prvi viadukt V1 - Gabrovica in v dolgem loku zaobide naselje Gabrovica pod Črnim Kalom. Na viaduktu proga poteka pod črnokalskim avtocestnim viaduktom.

V nadaljevanju trasa poteka skoraj v celoti v predorih T3, T4, T5 in T6 po jugozahodnemu pobočju Osapske doline. Do platojev pred predori so speljane gradbene in servisne ceste, ki v času gradnje omogočajo dostop do gradbišč, v času obratovanja pa bodo služile kot servisne in intervencijske poti v slučaju reševanja iz predorov. Dostopne servisne ceste na tem območju se navezujejo na povezovalno servisno cesto T4-T7, ki poteka nad jugozahodnim pobočjem Osapske doline. Po poteku v pobočju Tinjana nad Osapsko dolino se trasa drugega tira v predzadnjem predoru T7 usmeri proti jugu. Po izstopu iz predora poteka proga v zaseku in useku do viadukta V2 - Vinjan, na katerem proga preči dolino Vinjanskega potoka in se približa državni meji z Republiko Italijo.

Za viaduktom proga preide v zadnji predor T8. Trasa poteka v dolgem levem loku pod Plavjami in v zaledju Zgornjih in Spodnjih Škofij. V zadnjem delu predora proga poteka v ostrejši desni krivini, ki bo omogočala maksimalno hitrost 120 km/h. V zaledju Dekanov, za glavno cesto proga, preide v razširjen predusek. Do obeh platojev na začetku in koncu predora T8 bosta speljani servisni cesti. Trasa nadaljuje potek po dolini Rižane, kjer se padec 17‰ ublaži. Proga preide v nasip, se približa obstoječi progi ter poteka ob njej do cepišča Bivje. Ob mestu združenja obeh tirov je predvidena nova ENP Dekani (izvedla se bo v sklopu modernizacije obstoječe proge).

Slika 1.2: Prikaz vzdolžnega profila poteka trase Divača – Koper

Hitrost na delu drugega tira med Dekani in cepiščem Bivje se postopno znižuje s 120 km/h na 100 km/h ter na končnih 80 km/h, ki predstavlja največjo dovoljeno hitrost v odklonu na obstoječi cepilni kretnici za potniško postajo Koper (R=760m).

Na zadnjem odseku proga križa lokalno cesto in kolesarsko pot. Proga premosti Rižano z novim mostom, ki bo zgrajen tik ob obstoječim. Na zadnjem delu skupnega poteka je predvidena vgradnja kretniške zveze z obstoječim tirom. Na cepišču Bivje je potek novega drugega tira končan.

Sodelujoči pri pripravi prostorske, projektne in investicijske dokumentacije za železniško povezavo med Divačo in Koprom

V fazi izvajanja takratnega postopka priprave državnega lokacijskega načrta je postopek vodilo Ministrstvo za okolje in prostor ter Slovenske železnice d.d. Ministrstvo za promet je leta 2000 ustanovilo Direkcijo RS za železniški promet, ki se je leta 2003 preoblikovala v Javno Agencijo za železniški promet. Na podlagi Zakona o železniškem prometu je bila leta 2007 ustanovljena Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, ki je prevzela vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo ter zagotavljanje izvajanja javnih služb v železniškem prometu. Le-ta je bila

Stran 4 / 11


leta 2011 ukinjena, naloge pa je prevzel Direktorat za železnice in žičnice pri Ministrstvu za promet. Danes je naročnik Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Sektor za železnice.

Po sklenjeni pogodbi je za naročnika (investitorja) konzultantske storitve vodil J.V. kjer je DIS Consulting, družba za svetovanje, pripravo in izvajanje investicij, d.o.o. nastopal kot vodilni partner, in Slovenska cestna podjetja, d.o.o. kot partner. Z omenjenim podjetjem je pogodba potekla 04.08.2012, naročnik pogodbe ni podaljšal.

Republika Slovenija je dne 24.06.2011 z družbo DRI upravljanje investicij d.o.o. sklenila temeljno pogodbo o izvajanju naročila na podlagi 13a. člena ZZeIP za opravljanje nalog in vodenje investicije v javno železniško infrastrukturo v Republiki Sloveniji, dne 29.07.2011 pa tudi izvedbeno pogodbo o izvajanju naročila na podlagi 13a. člena ZZeIP za opravljanje nalog in vodenje investicije v javno železniško infrastrukturo za gradnjo: "Nova železniška povezava na odseku Divača – Koper". Družba DRI upravljanje investicij d.o.o. je s podpisom izvedbene pogodbe vstopila v projekt kot pooblaščeni inženir naročnika za opravljanje nalog vodenja obravnavane investicije.

Idejni projekt za gradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper je izdelalo SŽ Projektivno podjetje Ljubljana d.d. iz Ljubljane, medtem ko je Državni lokacijski načrt za drugi tir železniške proge na odseku Divača–Koper izdelal Investbiro Koper, d.d. iz Kopra.

Dela za izdelavo PGD dokumentacije, ločeno za odsek Črni Kal – Koper in odsek Divača – Črni Kal, so bila na podlagi izvedenih javnih razpisov za oddajo del oddana najugodnejšemu ponudniku, ki je bil v obeh primerih J.V. v katerem nastopa SŽ – projektivno podjetje Ljubljana, d.o.o. kot vodilni partner, kot partnerji pa sodelujejo Geoportal, d.o.o. iz Ljubljane, ELEA iC, d.o.o. iz Ljubljane, IRGO Consulting, d.o.o. iz Ljubljane, LINEAL, d.o.o. iz Maribora, IBE, d.d. iz Ljubljane, PONTING Inženirski biro, d.o.o. iz Maribora ter Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o. iz Ljubljane.

Geološko-geotehniške preiskave in raziskave krasa ter geološko-geotehniške elaborate za fazo PGD za drugi tir železniške proge Divača – Koper, odsek Divača – Črni Kal, je izdelal Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o. iz Ljubljane s podizvajalci.

Preostalo PGD dokumentacijo so izdelali: J.V. LINEAL, d.o.o. iz Maribora kot vodilni partner skupaj s partnerjem BPI, d.o.o. iz Maribora -

dostopne poti in objekte za dostop do predorov T1 v Divači in T1-T2 pod Nasircem (Krvava peč) za novo progo Trst – Divača;

IBE, d.d. iz Ljubljane - preureditev križanj obstoječega VN omrežja z novo dvotirno progo Divača – Koper;

GVO gradnje in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij d.o.o. iz Ljubljane - ureditev križanj z obstoječimi telekomunikacijskimi vodi z novo dvotirno progo Divača – Koper.

Delo za revizijo izdelane PGD dokumentacije je bilo na podlagi izvedenega javnega razpisa za oddajo del oddano ponudniku J.V. kjer Slovenske železnice d.o.o. iz Ljubljane nastopajo kot vodilni partner ter DDC svetovanje inženiring d.o.o. (sedaj DRI upravljanje investicij d.o.o.) iz Ljubljane in DIS Consulting d.o.o. iz Ljubljane kot partnerja

PREDMET NALOGE

Predmet preveritve je preveritev ustreznosti predlagane rešitve in vrednosti investicije za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper, podane v predlogu Investicijskega programa, ki ga je v oktobru 2013 izdelala DRI upravljanje investicij d.o.o. iz Ljubljane.

Naloga obsega:

preveritev in utemeljitev primernosti in ustreznosti tehničnih rešitev in upoštevanih varnostnih standardov tako za mešani promet kot tudi za varianto izključno za tovorni promet z ugotovitvijo vseh možnih optimizacij in racionalizacij celotnega projekta in posameznih delov,

Stran 5 / 11


preveritev in elaboriranje vseh možnih optimizacij in racionalizacij obstoječe variante samo za tovorni promet (tlorisni in vertikalni potek trase ostaneta nespremenjena,

preveritev in elaboriranje vseh možnih optimizacij in racionalizacij obstoječe variante samo za tovorni promet (tlorisni in vertikalni potek trase se lahko spremenita),

preveritev in utemeljitev primernosti in ustreznosti pravilnosti vrednosti projektantskih popisov del in predračunov in ocenjenih vrednosti del,

izdelava kataloga tveganj za konkretni projekt in za možne racionalizacije in optimizacije, določitev verjetnosti nastopa tveganja, izdelava ocene tveganja fizične izvedbe projekta v fazi gradnje, ter upoštevanje zaključkov ocene tveganja pri izračunu stroškov gradnje in investicijskih stroškov.

Vse možne optimizacije in racionalizacije morajo potekati v območju, ki ga določa Uredba o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača-Koper (Uradni list RS, št. 43/05) in Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača-Koper (Uradni list RS, št. 59/14).

Za obstoječo varianto in za vse možne optimizacije in racionalizacije je potrebno ovrednotiti tudi stroške vzdrževanja za obdobje 30 let.

Naročnik je projekt prijavil Evropski komisiji kot projekt poznejši fazi razvoja, zato so dovoljena odstopanja od TSI za primere in okoliščine, ki jih določa nacionalna oziroma evropska zakonodaja.

Cilj preveritve je presoditi ustreznost izračunane vrednosti investicije, podane v izdelanem predlogu Investicijskega programa in njegovih podlagah, na podlagi preveritve in ocene tveganj podati oceno vrednosti investicije ter ugotoviti morebitno odstopanje predvidenih tehničnih rešitev ob običajnih praks v Evropi in izdelava morebitnih predlogov in usmeritev za znižanje stroškov investicije.

VSEBINA IN OBSEG NALOGE

Preveritev primernosti tehničnih rešitev in upoštevanih varnostnih standardovIzvajalec je v okviru preveritve dolžan preveriti in utemeljiti skladnost in ustreznost tehničnih rešitev za izvedbo drugega tira železniške proge Divača – Koper, ki so predvidene v izdelani PGD projektni dokumentaciji, s trenutno evropsko prakso. Morebitno ugotovljeno odstopanje pri izvedbi drugega tira od običajnih tehničnih in tehnoloških praks je potrebno ustrezno obrazložiti in argumentirati. Pri ugotavljanju odstopanj se upošteva namembnost proge tako za mešani promet kot tudi samo tovorni promet. Izvajalec je prav tako dolžan podati predlog možnih optimizacij in racionalizacij projekta, v kolikor ocenjuje, da lahko prispevajo k znižanju vrednosti investicije ob izpolnjevanju pogojev in določil podanih v spodaj navedenih dokumentih, zakonodaji in regulativi. Vsako optimizacijo in racionalizacijo projekta naj se tudi finančno oceni in ponovno izračuna vrednost projekta.

Ocene primernosti tehničnih rešitev in predlogi možnih ugodnejših rešitev se morajo nanašati na veljavno Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača Koper (Ur. list RS št. 43/05) in Uredbi o spremembah in dopolnitvah te Uredbe (Ur. list RS št. 59/14).

Pri presoji primernosti oz. ustreznosti obstoječih tehničnih rešitev za izvedbo drugega tira je potrebno upoštevati pogoje in določila podana v naslednjih dokumentih:

Idejnem projektu za gradnjo drugega tira železniške proge Divača – Koper, št. proj. 3440, ki ga je v juniju 2001 izdelalo SŽ Projektivno podjetje Ljubljana d.d. iz Ljubljane,

Državnem lokacijskemu načrtu za drugi tir železniške proge na odseku Divača –Koper, št. proj. 0047-1, ki ga je v marcu 2005 izdelal Investbiro Koper, d.d. iz Kopra,

Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir železniške proge Divača Koper. (Ur. list RS št. 43/05) in Uredbi o spremembah in dopolnitvah državnega lokacijskega načrta za drugi tir železniške proge Divača Koper (Ur. list RS št. 59/14),

Stran 6 / 11


Analizi tveganja za onesnaževanje podzemne vode in vodnega zajetja Rižane zaradi gradnje drugega tira železniške proge Divača - Koper, št. K-II-30d/1-1/62, ki sta ga v decembru 2011 izdelala Geološki zavod Slovenije iz Ljubljane in IRGO Consulting, d.o.o. iz Ljubljane,

Poročilu o vplivih na okolje za drugi tri železniške proge na odseku Divača – Koper, št. proj. 24-04/12-2, ki ga je v februarju 2012 izdelal in v juliju 2012 zadnjič dopolnil proLOCO d.o.o. iz Ljubljane,

Geološko geotehniški elaborat za fazo PGD za drugi tir železniške proge Divača – Koper, odsek Črni Kal - Koper, ki ga je v septembru 2010 izdelal Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o. iz Ljubljane, kot sestavni del PGD projekta št. 3610/T za traso drugega tira železniške na odseku Črni Kal – Koper,

Geološko geotehniški elaborat za fazo PGD za drugi tir železniške proge Divača – Koper, odsek Divača – Črni Kal, št. proj. 3353, ki ga je v juliju 2012 izdelal Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o. iz Ljubljane,

Dodatek k geološko geotehniškemu elaboratu predora T2 št. proj. 3353, ki sta ga v juliju 2013 izdelala ELEA iC, d.o.o. in IRGO Consulting, d.o.o. oba iz Ljubljane.

Študijo požarne varnosti, št. Z2TCKKP5P/01, ki jo je v juniju 2012 izdelal IBE d.d. iz Ljubljane, Okoljevarstvenem soglasju in drugih projektnih pogojih za načrtovanje, ki so jih podali različni

nosilci urejanja prostora v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja in drugih dokumentih, s katerimi so bili določeni pogoji za izdelavo projektne dokumentacije za

pridobitev gradbenega dovoljenja.

Prav tako je pri presoji primernosti oz. ustreznosti tehničnih rešitve za izvedbo drugega tira potrebno upoštevati določila vse zakonodaje in tehnične regulative, ki se nanaša na umeščanje v prostor in gradnjo infrastrukturnih in drugih objektov, še zlasti:

Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15)

Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15);

Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15)

Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14)

Zakon o varstvu podzemnih jam (Uradni list RS, št. 2/04, 61/06 – ZDru-1 in 46/14 – ZON-C)

Zakon o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 – ZGO-1, 126/03 – ZVPOPKD in 16/08 – ZVKD-1)

Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76, 21/78 – ZSlaR-A, 15/84, Uradni list RS, št. 71/93 – ZGas, 71/93 – ZVPoz in 83/12 – ZVPoz-D)

Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, Uradni list RS, št. 121/2004;

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10)

Pravilnik o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje, Uradni list RS, št. 105/2008;

Pravilnik o zaščiti pred hrupom v stavbah, Uradni list RS, št. 10/2012;

Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane (Uradni list RS, št. 49/08, 72/12 in 69/13)

Stran 7 / 11


Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, Uradne objave Primorskih novic Koper, št. 13/92 in Uradni list RS, št. 68/95,

Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov na območju občine Sežana, Primorske novice – uradne objave, št. 13/1992 in Uradni list RS, št. 68/1995,

Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU, Popravek Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št.661/2010/EU, Delegirana uredba Komisije (EU) št. 473/2014 z dne 17. januarja 2014 o sprembi Uredbe (EU) 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede dopilnitve Priloge III z novimi informativnimi zemljevidi,

Tehnične specifikacije za interoperabilnost, z upoštevanjem in utemeljitvijo dovoljenih odstopanj,

drugo veljavno zakonodajo in tehnično regulativo, vključno z regulativo občin na območju poteka obravnavanega drugega tira železniške proge Divača – Koper.

Preveritev ustreznosti vrednosti projektantskih predračunovIzvajalec je v okviru preveritve dolžan preveriti in utemeljiti pravilnost vseh izdelanih popisov del in projektantskih predračunov, ki so sestavni del izdelane PGD projektne dokumentacije. Pri tem je potrebno preveriti in oceniti pravilnost vsebine izdelanih popisov del s količinami in predračunov. Pri tem naj izvajalec presodi tudi morebitno uporabo paritete kupne moči (purchase power parity). Posebno pozornost je potrebno posvetiti cenam postavk projektantskega predračuna, ki imajo pomemben vpliv na končno vrednost (ABC metoda).

Ocena tveganjaIzdelati je potrebno katalog tveganj, vezanih na izvedbeno fazo projekta nove železniške proge Divača – Koper. Za vsako tveganje je potrebno določiti verjetnost nastopa tveganja. Izdela naj se ocena tveganja fizične izvedbe projekta v fazi gradnje, ki mora temeljiti na verjetnosti nastopa dogodkov, ki vplivajo na investicijske stroške. Zaključke ocene tveganja naj se upošteva tudi pri izračunu stroškov gradnje in investicijskih stroškov. Metodo izračuna verjetnosti nastopa tveganj izbere in utemelji izdelovalec.

PODLAGE ZA IZDELAVO NALOGE

Ocena vrednosti investicije podane v okviru izdelanega predloga Investicijskega programa za novo železniško progo Divača – Koper, ki ga je v oktobru 2013 izdelala DRI upravljanje investicije d.o.o., je bila podana na osnovi projektantskih predračunov, ki so sestavni del naslednje PGD in druge projektne dokumentacije:

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za ureditev križanj z obstoječimi telekomunikacijskimi vodi z novo dvotirno progo Divača – Koper, št. proj. M3765054/08, ki ga je v juniju 2009 izdelal GVO gradnje in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij d.o.o. iz Ljubljane,

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za preureditev križanj obstoječega VN omrežja z novo dvotirno progo Divača – Koper; odsek Divača – Črni Kal, št. proj. D503-D927/003-1, ki ga je v decembru 2009 izdelal IBE, d.d. iz Ljubljane,

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za preureditev križanj obstoječega VN omrežja z novo dvotirno progo Divača – Koper; odsek Črni Kal - Koper, št. proj. D503-D927/003-2, ki ga je v decembru 2009 izdelal IBE, d.d. iz Ljubljane,

Stran 8 / 11


Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za dostopne poti in objekte za dostop do predorov T1 v Divači in T1-T2 pod Nasircem (Krvava peč) za novo progo Trst – Divača, št. proj. 916, ki ga je v februarju 2010 izdelal J.V. LINEAL, d.o.o. iz Maribora kot vodilni partner skupaj s partnerjem BPI, d.o.o. iz Maribora,

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za odsek od Črnega Kala do Kopra, sestavljen iz naslednjih projektov: PGD trase drugega tira železniške proge, št. proj. 3610/T, izdelanim v juliju 2010, PGD predorov, št. proj 3610/P, izdelanim v juliju 2010, PGD viadukta Gabrovica, št. proj. 3610/V1, izdelanim v decembru 2010, PGD viadukta Vinjan, št. proj. 3610/V2, izdelanim v decembru 2010, PGD premostitvenih objektov, št. proj. 3610/PO, izdelanim v decembru 2010, PGD dostopnih cest in deviacij, št. proj. 3610/C, izdelanim v marcu 2010, PGD nadgradnje obstoječe proge med Dekani in cepiščem Bivje, št. proj. 3610/R,

izdelanim v juliju 2010,ki jih je izdelal J.V. kjer SŽ – projektivno podjetje Ljubljana, d.o.o. nastopa kot vodilni partner skupaj s partnerji Geoportal, d.o.o. iz Ljubljane, ELEA iC, d.o.o. iz Ljubljane, IRGO Consulting, d.o.o. iz Ljubljane, LINEAL, d.o.o. iz Maribora, IBE, d.d. iz Ljubljane, PONTING Inženirski biro, d.o.o. iz Maribora ter Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o. iz Ljubljane.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) za odsek od Divače do Črnega Kala, sestavljen iz naslednjih projektov: PGD trase drugega tira železniške proge, št. proj. 3623/T, izdelanim v juliju 2011, PGD predorov, št. proj. 3623/P, izdelanim v juliju 2011, PGD premostitvenih objektov, št. proj. 3623/PO, izdelanim v juliju 2011, PGD dostopnih cest in deviacij, št. proj. 3623/C, izdelanim v juliju 2011, PGD dostopne ceste T-1a2, št. proj. 3623/B1 izdelanim v decembru 2012, PGD dostopne ceste T-2a, št. proj. 3623/B2, izdelanim v decembru 2012, PGD dostopne ceste T4-T7, št. proj. 3623/B3, izdelanim v decembru 2012, PGD dostopne ceste do Škofijskega potoka in njegove ureditve, št. proj. 3623/B4,

izdelanim v novembru 2012, PGD ureditve območja Bekovec za trajni vnos materiala in zemeljskih izkopov v tla, ki bodo

nastali ob gradnji drugega tira železniške proge Divača – Koper, št. proj. 3623/Bk, izdelanim v maju 2013,

ki jih je izdelal J.V. kjer SŽ – projektivno podjetje Ljubljana d.o.o. nastopa kot vodilni partner skupaj s partnerji Geoportal, d.o.o. iz Ljubljane, ELEA iC, d.o.o. iz Ljubljane, IRGO Consulting, d.o.o. iz Ljubljane, LINEAL, d.o.o. iz Maribora, IBE, d.d. iz Ljubljane, PONTING Inženirski biro, d.o.o. iz Maribora ter Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o. iz Ljubljane.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) – elaborat pasivne protihrupne zaščite, št. proj. 2013-006/PHZ, ki ga je v marcu 2013 izdelal in v juliju 2013 po recenziji dopolnil, EPI Spectrum, varstvo okolja, informacijski sistemi in storitve d.o.o. iz Maribora.

Elaborat za odvoz trajnih viškov flišnega materiala s trase gradnje drugega tira železniške proge Divača - Koper kot vhodne surovine za Salonit Anhovo, št. proj. 3623/FA, ki ga je v decembru 2011 izdelalo SŽ Projektivno podjetje Ljubljana d.d., iz Ljubljane.

Navedeno dokumentacijo bo naročnik predal izvajalcu ob uvedbi v delo.

OBVEZNOSTI IZVAJALCA

Izvajalec je v okviru preveritve izdelane ocenjene vrednosti investicije dolžan seznaniti se in proučiti vso v predhodni točki navedeno projektno dokumentacijo ter projektantske popise del oziroma projektantske ocene vrednosti del, ki so predmet te projektne dokumentacije. Prav tako se je izvajalec

Stran 9 / 11


dolžan seznaniti z vso ostalo dokumentacijo, ki določa ali vpliva na projektne rešitve v izdelani projektni dokumentaciji in/ali vpliva na vrednost načrtovanih del.

Naročnik bo izvajalcu predal vso dokumentacijo v slovenskem jeziku. Morebitne potrebne prevode prejete projektne in druge dokumentacije v druge jezike je dolžan zagotoviti izvajalec sam v okviru ponujene cene.

V kolikor oceni, da je za pridobitev celovite informacije o projektu potrebno, lahko izvajalec preveritve opravi tudi ustrezne razgovore s predstavniki pooblaščenega inženirja, ki po pooblastilu naročnika vodi projekt izgradnje druga tira železniške proge Divača – Koper in razgovore s predstavniki projektantov, ki so izdelali večino projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na takšnih razgovorih, ki se morajo izvesti v soglasju in ob prisotnosti ustreznega predstavnika naročnika, lahko izvajalec pridobi dodatna pojasnila in obrazložitve izdelanih projektnih rešitev in dodatna pojasnila glede izračuna ocenjene vrednosti posameznih del.

Izvajalec preveritve je dolžan izdelati naslednja poročila:

Začetno poročilo (inception report), v katerem mora biti podan opis metodologije izdelave preveritve in morebitna vprašanja, povezana z vhodnimi podatki in izdelavo preveritve

Mesečna poročila (interim reports), v katerih so opisane izvedene aktivnosti v preteklem obdobju poročanja in prikazane aktivnosti v prihodnjem obdobju poročanja. Obdobje poročanja je od 1. do zadnjega dne v mesecu. Mesečna poročila je potrebno predati najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.

Končno poročilo (final report), z opisom preveritev in utemeljitev primernosti in ustreznosti tehničnih rešitev, vseh možnih optimizacij in racionalizacij, ovrednotenjem le-teh ter izdelanim katalogom tveganja in izračunanim vplivom tveganja na vrednost projekta

V kolikor izvajalec preveritve ugotovi, da ocenjena vrednost investicije odstopa od vrednosti, ki so običajne za takšne projektne rešitve, je dolžan svoje ugotovitve v končnem poročilu podrobno in argumentirano obrazložiti ter utemeljiti.

Prav tako je izvajalec dolžan v končnem poročilu ustrezno podrobno in argumentirano obrazložiti ter utemeljiti vse predlagane ugodnejše tehnične rešitve. Za vsako od predlaganih ugodnejših rešitev je izvajalec preveritve dolžan podati ustrezno utemeljitev, dokazati njeno izvedljivosti glede na pogoje in določila, podana v dokumentih navedenih v točki 3.1 te Projektne naloge, ter podati (izračunati) vrednost investicije ob upoštevanju predlagane rešitve.

Izvajalec je dolžan izdelati in naročniku predati osnutek končnega poročila, ki ga naročnik pregleda in poda morebitne pripombe, komentarje in predloge. Za pregled in oceno vsebine ter ugotovitev, podanih v začetnem poročilu, mesečnih poročilih in osnutku končnega poročila, bo naročnik angažiral posebno strokovno komisijo. V okviru pregleda bo strokovna komisija izdelan osnutek končnega poročila predstavila tudi projektantom in pooblaščenemu inženirju, ki so sodelovali pri izdelavi PGD projektne dokumentacije in Investicijskega programa, ter pridobila njihovo mnenje in komentarje. Naročnik bo ugotovitve strokovne komisije predstavil izvajalcu preveritve na sestanku, kjer jih bo dodatno pojasnil in obrazložil.

Izvajalec je dolžan naročnikove pripombe, komentarje in predloge na izdelan osnutek poročila proučiti in jih pri pripravi končnega poročila ustrezno upoštevati, oziroma jih argumentirano zavrniti.

Začetno poročilo, mesečna poročila, osnutek končnega poročila, končno poročilo in vsa pisna korespondenca morajo biti izdelani v slovenskem jeziku. Dodatno morajo biti vsa poročila prevedena v angleški jezik.

Skupaj s predajo končnega poročila je izvajalec preveritve dolžan naročniku vrniti tudi vso projektno in drugo dokumentacijo, ki jo je prejel s strani naročnika oziroma njegovega pooblaščenega inženirja.

Stran 10 / 11


ROKI IZVEDBE NALOGE

Uvedba v delo za izvedbo obravnavanih del je predvidena v roku 15 delovnih dni po podpisu pogodbe.

Začetno poročilo je potrebno izdelati in predati naročniku v roku 60 delovnih dni od uvedbe v delo.

Naročnik v roku 40 delovnih dni pregleda začetno poročilo in poda morebitne pripombe, komentarje in predloge ter po potrebi skliče sestanek, na katerem svoje ugotovitve predstavi in obrazloži.

V roku 90 delovnih dni po prejemu pripomb s strani naročnika je izvajalec dolžan izdelati osnutek končnega poročila, v katerem upošteva vse ugotovitve naročnika. V kolikor izvajalec smatra, da so posamezne dane pripombe, komentarji in predlogi neupravičeni, jih v končnem poročilu argumentirano zavrne.

Naročnik v roku 30 delovnih dni pregleda osnutek končnega poročila in poda morebitne pripombe, komentarje in predloge ter skliče sestanek, na katerem svoje ugotovitve predstavi in obrazloži.

V roku 30 delovnih dni po prejemu pripomb s strani naročnika je izvajalec dolžan izdelati končno poročilo.

Končni rok za izvedbo je 265 delovnih dni od podpisa pogodbe.

PONUDBENA CENA in PLAČILNI POGOJI

V ponujeni ceni morajo biti zajeti vsi stroški za kvalitetno in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, ki so opredeljene s to Projektno nalogo, vključno s pridobivanjem plačljivih podatkov, s katerimi ne razpolaga naročnik. Prav tako morajo biti v ponudbi zajeti tudi stroški vseh del, ki v Projektni nalogi niso posebej navedena, vendar jih je potrebno izvesti za izdelavo kakovostnega z argumenti podprtega končnega poročila.

Plačilo izdelanega osnutka končnega poročila se izvede do višine 75% vrednosti, po predaji izdelanega končnega poročila potrjenega s strani naročnika, pa se plača preostalih 25% vrednosti.

Stran 11 / 11

specifikacije naroČila - file · web viewluka koper, kot izraziti izvor tovornega...

Documents