spalnice alples - modre-novice.si · na kratko najboljši strelci zopet v trzinu trzin• Že 21....

SPALNICE ALPLESSalon Žabnica

[email protected], tel. 04 502-19-00, Alples studio BTC

[email protected], tel. 01 541-18-20

do -40%

Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva

OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA | Januar 2017 – 206

ww

w.

.si

ww

w.

.si

tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...

sedalne vrece, tabureji, blazine...sedalne vrece, tabureji, blazine...

izdelava po meriizdelava po meri

KRILAd.o.o.

KRILA d.o.o.

ključi za avto in dom


Graviranje: tablice, napisi za vrata, izdelava štampiljk

Brušenje: dleta, noži, škarje...

Poslovalnica KamnikLjubljanska 4atel: 01 031 18 48gsm: 031 756 001








[email protected] / 040 70 40 56

ODGOVOR NA VAŠA VPRAŠANJA POVEZANA Z RAČUNOVODSTVOM IN DAVKI!

Oglasi

080 17 00

24/7

NOVOTaxi Laguna se po 20 letih svojega delovanja v Ljubljani na pobudo občanov sedaj širi tudi v Kamnik. Laguna Kamnik ponuja kvalitetne storitve z nizkimi cenami prevozov z osebnimi in kombi vozili.

Pokličete nas lahko na BREZPLAČNI telefon: 080 17 00

ali mobilno številko: +386 31 49 22 99,

lahko se naročite preko e-pošte: [email protected]

+386 31 49 22 99www.taxi-laguna.com

Najboljši TAXI v mestu

nizke cene

KAMNIK • KOMENDA • MENGEŠ • DOMŽALE • TRZIN • LJUBLJANA

Obvoznica Perovo 27

Dostava na dom

12€

Delovni cas: ponedeljek - cetrtek: 800 - 2200

petek - sobota: 800 - 300

nedelja: 1100 - 1900

Moja tiskarna.

ENZOGRAFIKA

Dimenzija:95 cm x 65 cmMaterial:penjen pvcTisk: UV

DELITE VESELJEŠTORKLJE

ZA FANTKE IN PUNČKE

DOBAVATAKOJ

2Modre novice Januar 2017

27.1. 24.2. 24.3. 21.4. 19.5. 16.6. 7.7. 21.9. 20.10. 17.11. 15.12.31.8.

MODRE NOVICE - tudi na www.modre-novice.si Naslednja številka izide 24. februarja 2017Ustanovitelj in izdajatelj: IR IMAGE d. o. o. – ISSN – 2386 – 0960 – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Dragica Sušnik, Nika Senica, Aco Kramar, Andrej Žalar, Mateja Kegel Kozlevčar – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR IMAGE d. o. o. – Oddaja oglasov: [email protected] – Trženje: oglaševalska agencija IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: [email protected] – Modre novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: [email protected] – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Modre novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.

e: [email protected], t: 01 839 64 00

Denar je sveta vladar. In zdi se, da vlada vedno bolj nepravično. Kjer je malo, še vzame. Kjer se kopiči, dodaja še več. A denar je zgolj sredstvo, ljudje smo tisti. Tisti, ki damo, vzamemo, kopiči-mo, nimamo, imamo ... Če imaš denar, si lahko privoščiš vse; če ga nimaš – raje nič. V mislih nimam zgolj materialno.

Da ne bom vedno negativna in moralizatorska, vam raje povem zgodbo o fantu, ki je veliko dal. Na koncu predvsem – sebi. Pred tremi, štirimi leti je fantič, recimo

mu Mihec, izbral nekaj svojih najljubših igrač in jih podaril otro-kom, ki takih igrač ali pa igrač na sploh nimajo. Ni izbral tistih, s katerimi se ne igra več. Niti tistih polomljenih in nedelujočih, ki so že na pol za v smeti. Ne, izbral je med svojimi najljubšimi. To pa ni kar tako, kajne! Ker se mu to ni zdelo dovolj, je dodal še nekaj kovancev iz hranilnika, po premisleku pa še bankovec. Mami mu je dejala, da bodo otroci veseli že igrač, da ni treba dajati še denarja, a Mihec je vztrajal, zato ga ni dolgo prepričevala. In taisti Mihec se še dandanašnji, ko je star že devet let, mnogokrat spomni, kako je pomagal otrokom, predstavlja si njihovo nepopi-sno veselje in toplo mu je pri srcu. Na koncu ne pozabi dodati, da je to pa res nepravično, da imajo nekateri veliko, drugi pa malo ali nič. Če bi bil on vladar, bi to popravil. Kako? Čisto preprosto, robinhoodovsko – vzel bi ves denar in vsak človek na tem svetu bi ga dobil točno enako.

Učenci gredo v zimsko šolo v naravi. Smejijo se sošolki Anici, ki ne zna smučati. Ker ne zna. Ne pomislijo pa, da Anica niti ne more znati smučati. Od kje le? Takega luksuza si njena družina pač ne more privoščiti. Učite otroke hvaležnosti za vse, kar imajo, povejte jim, da mnogi nimajo in zato ne znajo, naučite jih ne obsojati, ampak sprejemati in spraševati – zakaj? Vladarji prihodnjega sveta so naši otroci. Če bomo v njih zasadili seme dobrote, pravičnosti, enakosti ... ne, ni nam treba – oni ga imajo v sebi že od nekdaj, mi, odrasli, ga samo ne smemo pozabiti zalivati in negovati. In potem bo mogoče nekoč ta naš mali svet malenkost boljši.

Modre novice

Moji prvi spomini v otroštvu vključujejo ogromno pikapolo-nico, kamor sem s starši hodil z manjšo pikapolonico, napolnjeno s kovanci. Malo pikopoko je teta banka stresla na pladenj in potem v glasen avtomat, ki je preštel prineseno bogastvo.

Še danes se spomnim ne-navadnega občutka, ko nekaj otipljivega nekam izgine, ostane pa le še papir, ki naj bi bil enake vrednosti. Takratne bordo rdeče bančne knjižice so bile nekaj, kar sem v svojih rokah opazoval s spoštovanjem, a veliko večje strahospoštovanje je v meni zbujala že omenjena kolosalna pikapoka, ki je v Domžalah počivala ob progi. Danes ni nobene od obeh pikpok, ki sta krojili moj odnos do denarja. Izkušnja z naslednjo generacijo priča, da je kovance veliko težje zbirati, še težje pa varčevati – aparati jih požirajo le, če vzamejo tudi provizijo ... no, razen če pri nas odprete bančni račun, gospod. Nekako je zahtevno razložiti otroku že to, kam gredo vsi kovanci, ki jih je pridno zbiral vse leto, potem pa naj razložim še to, da v bistvu niso to vsi, ker jih je nekaj morala vzeti banka. Zakaj pa, če so moji?! Hm, oprostite, lahko odpreva otroški bančni račun? Seveda gospod, želite hranilnik modre ali zelene barve? Ne vem, je moder dražji od zelenega? Ah ne gospod, ob odprtju računa ga dobite brezplačno. Saj ne morem verjeti, je kje droben tisk?

Že v mojem otroštvu je veljalo, da je denar sveta vladar. Danes pregovor drži še bolj kot kdajkoli prej. Vsebina izgublja proti lupini, človeškost izgublja proti napuhu. Izgubili smo (se), zdaj tavamo od 15. v mesecu do 15. v mesecu, od trgovine do trgovine, od banke do banke, od urada do urada, od zdravnika do zdravnika ... Kdor ga ima, lahko dobi celo volitve. Na kateremokoli nivoju, v katerikoli državi. To ni več zaskrbljujoče, to je realnost, s katero se moramo soočiti in odpirati oči drug drugemu. V stvarnosti pa trepetamo, da bo po trganju mesečnega obroka stoletnega kredita ostalo še kaj za nove čevlje (pre)hitro rastočih otrok, kaj šele, da bi v tem hudem mrazu zamrazil akumulator avtomobila, sicer že zdavnaj zrelega za odpad. Ne grem se več! Ne bom suženj elit, ki diktirajo tempo moje-ga življenja, tempo mojega TRR! Prepričan sem, da sem lahko do-stojanstven, trdnohrbteničen in uporniški, ker mene ne bo noben j...! Kdaj že pride naslednja plača?

Denar

Na naslovnici: Neli Štrukelj, OŠ Dob pri Domžalah

Uvodnik

MODRA ISKRICAZakaj se predajaš mikom vnanjega sveta? Privošči si rajši miru, da si priučiš kaj dobrega, in nehaj se po vetru obračati! Toda varuj se še druge zablode: bedak, kdor se vse življenje trudi in peha, pa nima smotra pred očmi, v katerega bi mogel usmerjati svojo željo, vsako svojo misel! (Dnevnik cesarja Marka Avrelija: II,7)

3 Modre noviceJanuar 2017

Na kratko

Najboljši strelci zopet v TrzinuTrzin • Že 21. Skirco Borisa Paternosta, veliko mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem, in Pokal Trzina 2017 so januarja orga-nizirali člani Strelskega društva Trzin. S tekmovanjem so zadovoljni, letošnjega je zaznamovala rekordna udeležba in ekstremno nizke tem-perature.

V dveh tekmovalnih dneh je bilo 435 nastopov. Prvi dan, ko je potekalo tekmovanje za Pokal Trzina, je bilo v članskih, mladinskih in pionirskih kate-gorijah 268 nastopov. V nedeljo pa se je za pokale in medalje v enotni kon-kurenci – ločeno le po spolu, pomerilo 168 strelcev. »Tekmovalci so prišli iz šestih držav, Hrvaške, Avstrije, Italije, Bosne in Hercegovine, Srbije in seveda Slovenije, kar je nekoliko manj kot v prejšnjih letih, ko so nas presenetile pri-jave iz npr. Japonske, Španije, Turčije, Nemčije itd. Nekoliko slabša je bila tudi udeležba vrhunskih strelcev, kar gre pripisati dejstvu, da smo zdaj v sezoni po olimpijskih igrah, ko si je kar nekaj strelcev odločilo vzeti premor od tre-ningov in tekmovanj. Z udeležbo smo zelo zadovoljni in veseli nas, da imamo tako dobro podporo pri domačih strelcih in strelcih iz bližnje regije, ki se tek-movanja znova in znova udeležujejo,« je letošnjo udeležbo komentiral Marko Živković, predsednik organizacijskega odbora tekmovanja.

Eden izmed največjih izzivov 21. Skirce so bile ekstremno nizke temperatu-re. »Polarni mraz je močno otežil zagotavljanje "običajnih" temperatur v teni-škem šotoru Taubi centra, kjer so potekale kvalifikacije za finale. Ti so poteka-li ločeno v telovadnici OŠ Trzin, kjer so bile razmere veliko bolj ugodne. Nizke temperature bodo res ena od stvari, po kateri si bomo zapomnili letošnje tek-movanje. Bili smo v resnih skrbeh, kakšen bo odziv tekmovalcev in trenerjev, a pritožb oz. odstopov zaradi tega nismo zabeležili. Tisti, ki so prišli tekmovat, so to tudi storili. Pogoji so bili za vse enaki. S tem so pokazali veliko podporo našemu tekmovanju in dokazali svojo borbenost tudi v takšnih specifičnih razmerah, zato jim izrekam vse svoje spoštovanje,« pravi Živković. Strelci so se z nizkimi temperaturami spopadali z dodatnimi kosi oblačil, nekateri pa niti to ne. »Vsekakor je v tej specifični situaciji prišla do izraza dobra psiho-loška pripravljenost. Treba je bilo ohraniti koncentracijo in osredotočenost na streljanje, na samo tehnično izvebo strela, proženje, merjenje ter odmisliti ostale moteče dejavnike, v tokratnem primeru tudi eventuelen občutek hla-du,« razlaga Živković.

Tudi letos so organizatorji poskrbeli za nekaj novosti, in sicer so med sa-mim tekmovanjem predvajali glasbo, kar omogoča sprememba pravilnika ISSF; zmagovalcem pa so letos podelili tudi unikatne medalje. »Sedaj, ko je tekmovanje zaključeno, smo si seveda oddahnili in smo zadovoljni, da nam je zopet uspela izvedba tekmovanja v 3-dnevni izvedbi, ki smo jo prvič preizkusi-li na lanski jubilejni 20. Skirci. Kljub temu da smo po tolikih letih že precej ruti-nirani, vsako leto prinese nove težave in izzive, ki se na prvi pogled seveda ne opazijo. Vsekakor je izvedba takšnega dogodka zelo velik organizacijski zalo-gaj za naše društvo, a mislim, da smo se tudi letos na te izzive dobro pripravili in je tekmovanje potekalo gladko in brez večjih težav,« zaključuje Živković.

Mengeške znamenite osebnosti in dogodki Mengeš • V Mladinskem centru v Mengšu je sredi januarja potekalo za-nimivo predavanje Matica Bratovža, ki se je podal po poti raziskovanja zgodovine Mengša. Ta namreč priča, da imajo Mengšani pomembne prednike, prav tako pa so tesno povezani z nekaterimi ključnimi ljudmi v naši zgodovini, med drugim tudi "kamniškim" Rudolfom Maistrom.

Mengeš se je svoj čas delil na tri kraje, ki so se leta 1954 združili, pred tem so bili Veliki Mengeš, Mali Mengeš in Pristava. Danes združeni Mengeš je po številu prebivalcev na 71. mestu slovenskih občin. Območje Mengša so nekdaj naseljevali Iliri in Kelti, pravi Matic Bratovž, ki je dokazila za to našel v arheoloških virih, največ jih izhaja iz Gobavice. »Novo ljudstvo gre tja, kjer je že bilo ljudstvo, zato so se tukaj naselili tudi v rimski dobi,« pravi. Dokazila o tem so našli tudi na območju današnjega nogometnega igrišča, kjer je sta-la kovačnica, in na območju današnje telovadnice pri osnovni šoli. Mengeš je tisti čas predstavljal naselbino Ad Quartodecimo (pri 14. miljniku) na poti med Emono (Ljubljano) in Atransom (Trojanami). V Mengšu so med drugim našli tudi slovanski grob (leta 1899), iz časa, ko je bila poganska navada po-kojnika pokopati z njegovo lastnino. »Mengeš se v srednjeveških virih omenja na kar 65 različnih načinov. Nisem še našel kraja, ki bi se omenjal na več nači-nov,« pravi Bratovž. Ime izhaja iz germanskega imena Meingo, ki se omenja v listinah od 10. stoletja dalje – Meingosburg. Tudi mengeški grb ni naključje, najzgodnejši pečat je ohranjen iz leta 1361 in je na las podoben grbu, kot ga ima Mengeš danes.

Zanimivo je tudi, da je mengeška fara prafara in ena najstarejših na slo-venskem ozemlju. Nastajale so med 10. in 11. stoletjem in prvih šest, ki se jih omenja, so Rodine, Kranj, Šempeter, Stara Loka, Cerknica in Mengeš. »Mengeš ima tudi najstarejše krstne knjige v Sloveniji. Segajo v leto 1584. Tudi, ko se dela družinsko drevo, dlje ne morete priti, pa še to le, če so bili vaši predniki iz Mengša,« pravi mladi zgodovinar.

Če se sprehodimo še čez nekaj znamenitežev, ki so živeli ali ustvarjali v Mengšu; v današnji cerkvi, ki je nastala v 13. stoletju, je freske ustvarjal Janez Ljubljanski, na mengeškem pokopališču je grob očeta in brata Rudolfa Ma-istra, saj je tudi general živel in hodil v šolo v Mengšu. Najdemo lahko tudi grob narodnega heroja Matije Blejca - Matevža. V Mengšu se je rodil slovenski pripovednik Janez Trdina, mladost pa je v tem kraju preživel tudi Ivan Hribar, Trzinec in ljubljanski župan, ki je prinesel največje spremembe in revolucijo v naše glavno mesto, spominja Matic Bratovž.

Najpomembnejši za Mengeš je Mihael Stare. Po njem se imenuje Mihaelov sejem, ki ga je tudi ustanovil, s tem pa vzpostavil stoletja trajajočo tradicijo, ki jo obujajo še danes. Stare je kupil oba mengeška gradova, ju obnovil, usta-novil gasilsko društvo, uredil Gobavico, zgradil opekarno, pomagal Ljubljani postavljati železnico, postavil mengeško pivovarno, ki jo je kasneje odkupila Pivovarna Union … in bil župan Mengša. Si predstavljate, da so v Mengšu celo sadili hmelj? »Domžale so poznane po slamnikih, a Tirolci, ki so jih pripeljali k nam, so jih najprej začeli delati v Mengšu. V prostorih, kjer je danes mladinski center, je bil nekdaj društveni dom, še prej pa prva tovarna slamnikov v našem koncu.«

Za konec pa še dve zanimivosti. Najbrž niste vedeli, da je bilo v Mengšu svoj čas, ko je tam bivalo od 1000 do 1500 prebivalcev, kar 25 gostiln? Zago-tovo pa veste, da se je razvoj Mengša ustavil takrat, ko niso dovolili izgradnje železnice skozi mesto, ki se je nato popeljala skozi Domžale, kjer je še danes, in s tem omogočila razvoj sosednjega kraja.

Mateja Kegel Kozlevčar

Prometnim pravilom sledimo zaradi sebeKamnik • V kulturnem domu Podgorje je 17. januarja potekal posvet Prometne novosti v Kamniku in širši okolici, namenjen letošnjim za-konskim spremembam v prometni signalizaciji in osvežitvi spomina na stara prometna pravila tako za mlajše kot tudi bolj izkušene voz-nike. Posvet je organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-metu Občine Kamnik v sodelovanju z Avtošolo Šmarca in Zdravstvenim domom dr. Julija Polca Kamnik.

Med drugim se je govorilo o novem pravilu zavoja v desno, ki trenutno še ne velja, kako na pravilen način speljati v krožišče in iz njega ter na kakšen način pomagati, če ste bili priča prometni nesreči drugih. Posvet je vodil uči-telj vožnje Borut Žagar, ki je poudaril, da se je v prometu treba držati pravil in omejitev primarno zaradi sebe in lastne varnosti. »"Blendanje" z lučmi na avtocesti in kršenje minimalne varnostne razdalje sta znak agresivne in ne-strpne vožnje,« je dejal in dodal, da lahko vsako željo v prometu izrazimo s smernimi kazalci, če jih le redno uporabljamo. »V prometni nesreči je vedno kriv tisti, ki vozi zadaj, saj ni držal varnostne razdalje,« je še poudaril Žagar. Po pravilih mora biti varnostna razdalja pri 30 km/h in v prometni konici najmanj enosekundna, pri višji hitrosti pa dve- ali še bolje trisekundna. Kaj to pomeni v praksi, Žagar pravi, da presodi voznik sam, s tem da pozorno opazuje vozilo pred seboj. Zaradi spremembe signalizacije po Sloveniji prihaja

tudi do nejasnosti in neprimernosti signalizacije. Primer Podgorja kaže,


Na kratko

da nekateri znaki za prepoved priklopnikov in polpriklopnikov veljajo tudi za traktorje z večjimi prikolicami. »V tem primeru je treba na to opozoriti Komi-sijo za tehnično urejanje prometa, da se znaki uredijo z novim pravilnikom,« pravijo v avtošoli. Prehodna doba sprememb signalizacije sicer traja deset let, o vseh spremembah prometne signalizacije se lahko seznanite na spletni strani AMZS-ja. V prometni nesreči kot priča in soudeleženi v prometu lahko vedno pomagamo; s ponesrečencem se lahko pogovarjamo in ga pomirimo, ob oživljanju pa je do prihoda reševalcev zelo pomembna masaža srca.

Nika Senica

Slovenci imamo nekaj, o čemer mnogi le sanjajo – prelepo domovino in svobodoMengeš • Novoletni koncert pred nabito polno dvorano Kulturne-ga doma v Mengšu je poleg nastopa Mengeške godbe pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja popestrila tudi podelitev priznanj Turi-stičnega društva Mengeš občanom in občankam, ki so se za lepši videz občine trudili vse leto. Društvo je s podelitvijo srebrnega priznanja popolnoma presenetilo tudi svojo predsednico Zorko Požar, ki je ob prejemu ostala brez besed.

S svojim prvim nastopom so se predstavile Mengeške mažoretke, osnov-nošolke in mlajše, ki se učijo pod vodstvom Anite Omerzu. S slavnostnim nagovorom je dogodek odprl podžupan Mengša Bogo Ropotar, v katerem je spomnil na državni praznik dan samostojnosti in enotnosti. »Slovenci imamo nekaj o čemer mnogi le sanjajo – prelepo domovino in svobodo,« je povedal. Za leto 2016 je Turistično društvo podelilo priznanja za ureje-nost in ocvetličenje hiš, vrtov in okolice petim izbranim občanom in enemu društvu. Med prvimi sta bila nagrajena Angelca in Stane Šimenc iz Men-gša, in sicer za vzorno urejeno kmetijo z okolico in ocvetličenje. Veronika Vodlan in Anton Pak iz Loke pri Mengšu sta prejela priznanje za domiselno in barvno usklajeno ocvetličenje stanovanjske hiše in urejenost vrta; Tama-ra in Boštjan Svete iz Mengša pa za zgledno obnovljeno stanovanjsko hišo in okrasni vrt. Za ocvetličenje stanovanjske hiše in lepo urejen vrt sta bila nagrajena Marija in Dušan Jeraj iz Topol. Na koncu sta se jim na odru pridru-žila še Nežka in Štefan Borin iz Mengša za ocvetličenje stanovanjske hiše in urejenost okolice. Likovno društvo Mengeš je dobilo priznanje za 20 let uspešnega delovanja in promoviranje občine Mengeš v širšem slovenskem prostoru. »Veseli nas, da večini ni vseeno, kakšen je videz njihovega kraja. Vztrajni so in delajo kljub težavam, ki jih prinaša ta ponoreli svet,« je ob pri-ložnosti dejala predsednica Turističnega društva Mengeš Zorka Požar. Na njeno presenečenje je Turistično društvo nagradilo tudi njo, in sicer s srebr-nim priznanjem za dosežke pri dolgoletnem vodenju društva. »Je pobudnik ter gonilna sila pri pripravi in izvedbi tradicionalne, vsakoletne etnološke prireditve Mengeš iz preteklosti v sedanjost in za prihodnost,« je ob nomi-naciji predsednice dejal avtor nominacije Franc Zabret. Zorka Požar je že de-vetnajst let članica Upravnega odbora Turističnega društva Mengeš, deveto leto predsednica, prej pa je bila štiri leta podpredsednica.

Nika Senica

Vsi so nosili slamnikeDomžale • V sklopu Srečanj pod slamniki v domžalskem Slamnikar-skem muzeju je 18. januarja Cveta Zalokar vodila pogovor z Ludvikom Kovačem, enem izmed najstarejših še živečih Domžalčanov. V življenju je zbral ogromno starih fotografij, razglednic in zemljevidov, s pomočjo katerih je polni dvorani obiskovalcev pripovedoval o starih Domžalah.

Ludvik Kovač je bil rojen v času krize leta 1930. V svojem življenju je zbral veliko materialnega gradiva, predvsem pa si je zapomnil stvari, kot jih je sam doživel, ko je odraščal v Domžalah. »Presenečen sem, da se toliko ljudi zanima za Domžale. Ni več veliko ljudi, ki bi jih o zgodovini Domžal lahko sam povprašal,« je dejal ob pogledu na nabito poln Slamnikarski muzej. V Domžalah, ki je bil takrat še mlad trg, se je v obdobju njegove mladosti dogajalo marsikaj. Ko je odraščal je bilo v obrtniškem kraju kar osemnajst gostiln in petnajst manjših trgovin. »Tu je namreč živelo veliko tovarniških delavcev, ki so ob sobotah dobivali plačo ter jo potem nekaj pustili tudi v gostilnah,« je dejal. Med drugim se spominja trgovin Pri Poldi, Feletove hiše, Pr' Dimnik, Pr' Poznič, Menart, Pr' Medved in Pr'Fik. Takrat je bil to kraj obrtnikov, ki so delali vse, kar so lahko, da so preživeli. »Moj ata je bil mizar, elektrike in vode ni bilo in še leta 1945 smo uporabljali petrolejke,« se spo-minja in pravi, da je bilo takrat veliko ljudi pohabljenih, saj k zdravniku ni šel skoraj nihče. »Pohabljeni so bili zaradi padcev s češenj. Spomnim se, ko je ata posadil kakšno češnjo, je mama takoj nanjo zlila krop,« se nasmehne.

Spregovoril je tudi o nemških manjšinah Tirolcev in Sudetov, ki so takrat živeli na območju. »Tirolski Nemci so imeli lastno šolo, sudetski otroci pa so hodili v šolo skupaj s slovenskimi,« je dejal. Sam je kot otrok čas preživel v zavetišču za otroke v današnjem kulturnem domu, kjer so nanj skupaj z dvainšestdesetimi drugimi otroki pazile nune, saj so starši delali od zore do noči. Domžale so bile že takrat znane kot slamnikarsko mesto, saj ni nihče od doma odšel, ne da bi si na glavo poveznil slamnik. »Ata je slamnik nosil vsak dan, razen v nedeljo je nosil klobuk iz filca,« se spomi-nja Ludvik Kovač. Celoten posnetek pogovora je na voljo na spletni strani KD Domžale.

Nika Senica

V Mengšu ni več kozMengeš • Nekaj let trajajoča kalvarija okoli Staretovega gradu v Men-gšu je na dobri poti do razpleta. Okolica gradu je namreč delno očišče-na, prav tako tam ni več koz.

»Lastnik Jure Berlot je odsoten zaradi – mislim da – zdravstvenih razlogov. Z njegovimi sorodniki, z ženo, sinom in hčerjo, smo se dogovorili za odvoz vseh odpadkov in nesnage, ki se je kopičila vsa ta leta. V dogovoru z direktor-jem JKP Prodnik smo jim omogočili odvoz odpadkov v zbirni center v Dob. Nekaj nesnage se je že odpeljalo, veliko pa je še ostalo. Najbrž tudi zaradi vre-menskih razmer, ki v tem trenutku ne dopuščajo čiščenja. Upam, da bo oči-ščeno do konca, tako da bo videz tega področja za nas občane bolj prijazen. V tem trenutku ni več koz. Že s tega stališča je bolje, ker ni več smradu in živali ne delajo škode v okolici. Imeli smo veliko pritožb in zaenkrat se stvar s tega vidika izboljšuje. Kakšna bo dokončna rešitev, pa težko napovedujem. Mi kot občina smo bili in smo še vedno pripravljeni na neko obliko sodelovanja,« je za Modre novice zadevo pojasnil mengeški župan Franc Jerič.


Na kratko

Mladost in zrelost z roko v rokiMengeš • Že pet let člani Likovnega društva Mengeš sodelujejo z učenci mengeške osnovne šole. V okviru tega potekajo dvodnevne delavnice. Dela, ki nastanejo, postavijo na ogled v osnovni šoli. Vodilo letošnjega ustvarjanja je bilo Naj bo glasba.

»Večletno mentorsko sodelovanje likovnega društva in osnovne šole je preraslo v tradicionalno druženje učencev s člani društva. Dvo-dnevne delavnice potekajo v okviru obogatitvenih dejavnosti za učen-ce, ki želijo izpopolniti znanje likovnega izražanja. Posebno pohvalo za sodelovanje je izrazil tudi ravnatelj Milan Burkeljca, saj se na delavnicah ustvarjajo poglobljene vezi, sinergija mladosti in zrelosti pa je vsako leto bolj izrazita in temu primerni so tudi umetniški izdelki. Učitelj Loj-ze Kalinšek, ki je tudi mentor v Likovnem društvu Mengeš, je navdušen nad takim načinom dela, ki učencem in somentorjem iz društva bogati izkušnje ter širi obzorja,« je o sodelovanju povedala Binca Lomšek, čla-nica društva.

Delavnic se je udeležilo šestnajst učencev, pri delu jih je usmerjalo in jim svetovalo pet članov društva in gostja iz Zagreba, Irena Gayatri Hor-vat. Barbara Rabič je vodila delo z lopatico v akrilu, Leonida Goropevšek delo s tušem in lavirano risbo, Ina Malus risanje v suhem pastelu, Binca Lomšek ustvarjanje v kolažu, Diana Korelc lopatico in akril, akademska slikarka Irena Gayatri Horvat pa je učence vodila v tehniki monotipije. Rosvita Pesek s knjigo o življenju očeta slovenske ustaveKamnik • »Bil je svojeglav, nepopustljiv, trmast, discipliniran in bojevit. Izvrsten mislec širokih obzorij. Taktik in analitik. Deloholik do zadnje-ga. Kristjan. Velik Slovenec in prepričan Evropejec,« je lastna opažanja o politiku povzela avtorica 658-stranske knjige Bučar Rosvita Pesek. To je njena tretja knjiga v zbirki Kako so gradili državo o pomembnih slovenskih politikih. Predstavila jo je izbranim 18. januarja v kamniški knjižnici.

Rosvita Pesek, ki je pred Bučarjevo smrtjo snemala dokumentarec o njegovem življenju z naslovom Ponovno sem sam, je po njegovi smrti oktobra 2015 nadaljevala s pisanjem knjige. Vidi ga kot zelo nerazu-mljenega politika in človeka. »Nikoli ni privolil, da se ga šteje nekam, kjer se miselno ni več čutil, in mislim, da ga njegov stavek "Ponovno sem sam" dobro karakterizira,« je povedala Peskova. Bučar je namreč zapustil veliko stvari, v katere je v preteklosti verjel, med drugim je za-pustil Zvezo borcev, Novo revijo in demokrate, saj se z njihovo sredin-skostjo ni strinjal. »Kot mladega so ga vzgojili "škofovski zavodi", kjer je po lastnih besedah dobil temeljno infrastrukturo za svojo življenjsko pot, bil je partizan, zatem leto dni zaposlen v Udbi, vladni in skupščin-ski birokrat, profesor na pravni fakulteti, disident, ki to nikakor ni želel biti, bil je eden od avtorjev 57. številke Nove revije, pa znameniti potnik v Strasbourg, zaradi česar si je prislužil naziv "narodni izdajalec",« tako je na kratko avtorica opisala njegovo življenje. Največji preobrat mu je že kot mlademu pravniku dala Eisenhowerjova štipendija za potencialne voditelje, ki jo je leta 1959 dobil kot prvi Jugo-slovan. Ko se je eno leto izobraževal in živel v Ameriki, je komunistično partijo javno kritiziral. S tem si je nabral kar nekaj sovražnikov. Ko je izdal knjigo Podjetje in družba, ki jo je predaval študentom na Pravni fakulteti, je prišel še pod strožji nadzor in zaradi tega dobil prepoved predavanja. »Najhuje mu je bilo, ker ni mogel več predavati. Imel je rad

študente in oni so imeli radi njega. To je bila njegova največja izguba,« je dejala avtorica. Čeprav se je leta 2011 s svojo podporo Zoranu Jan-koviču marsikomu zameril in kot razlog dejal, da tretjega kandidata na izbiro ni bilo, je obveljal za očeta slovenske ustave. Dr. France Bučar je vse življenje vstajal ob petih zjutraj, telovadil eno uro, pozajtrkoval, štiri ure delal, pojedel kosilo, odšel na sprehod, popoldne pa odpisoval na pisma, saj se je dopisoval z ljudmi po celem svetu. »Imel je zelo zanimiv pogled na prijateljstvo. Ko sem ga vprašala, kdo so njegovi prijatelji, je dejal, da so to tisti, ki se znajo z njim ure in ure prepirati, na koncu pa vseeno vedno pridejo nazaj,« je še dodala avtorica.

Nika Senica

Dela Mire Jarc modro obarvala Menačenkovo domačijo Domžale • Etnološki muzej je z 10. januarjem začel gostiti samo-stojno razstavo ljubiteljske slikarke in zmagovalke petega likovne-ga natečaja Mire Jarc. Njena dela, na katerih prevladujejo odtenki modre barve, so žirijo prepričala predvsem z izvrstno uporabljeno akvarelno tehniko.

»Akvarelna tehnika ni prepro-sta, čeprav se na prvi pogled taka zdi. Slikarka je osredotočena na krajino, osamela drevesa in zim-sko krajino. Dela kažejo posebno linijo akvarela, zaradi česar je bila pravzaprav tudi nagrajena,« je o zmagovalkinih delih povedala Ka-tarina Rus Krušelj. Mira Jarc se je s slikarstvom sicer začela ukvarjati že kot osnovnošolka in srednješol-

ka, bolj resno pa šele po upokojitvi. Kot dolgoletna članica Univerze za tretjo življenjsko obdobje Lipa Domžale se je včlanila v slikarsko sku-pino, ki poteka pod mentorstvom diplomirane slikarke Marije Mojce Vilar. »Lahkotnost, neobremenjenost, svojevrsten pogum, ki pa ni kar vsak. Improvizacija, empatija, korektnost in brezkompromisnost, vse to so znamenja dobrega akvarela,« je o njenih delih povedala mento-rica Vilarjeva. Kamničanka je odraščala pri Markovem v Tuhinjski dolini in odkar pomni, riše. »Poleg morja in sonca z neskončno paleto barvnih odtenkov, jo navdihujejo tudi planine. Rojena je pod kamniškimi, ki ji nudijo različne motive, pa tudi travniki in gozdovi,« je še dodala Rus Krušljeva. Mira Jarc se je zahvalila predvsem svojim vnukom, ki so ji v življenju dali veliko lepega. Nov, šesti slikarski natečaj je razpisan na temo portreta, likovna dela pa organizatorji pričakujejo do 16. febru-arja 2017. Razstava Mire Jarc bo v Menačenkovi domačiji na ogled do 31. januarja.

Nika Senica

Božična produkcija plesnega kluba ŠinšinKamnik • Tudi letos so v plesnem klubu Šinšin pripravili božično pro-dukcijo, s katero so decembra v Kamnik prinesli plesno čarobnost.

V Domu kulture je v dveh predstavah nastopilo malo morje ple-salcev. Predstavili so se v različnih stilih in starostnih kategorijah. Obiskovalci, ki so kar dvakrat v istem popoldnevu napolnili dvorano kulturnega doma, so uživali v dodelanih plesnih nastopih simpatičnih Šinšinovih plesalk in plesalcev.

Foto: Binca Lomšek


Aktualno

Bo morala vsaka občina zgraditi svoj zbirni center za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov?Poslanec Matej Tonin je konec decembra v parlamentarno proceduro vložil novelo zakona o varstvu okolja, s sprejetjem katere bi občine lahko sodelovale pri vzpostavitvi, torej gradnji in souporabi, zbirnih centrov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.

»Sedanji predpisi so zelo birokratski in neživljenjski, saj onemogočajo skupno gradnjo centrov kljub želji in dogovoru dveh občin,« je v obrazložitvi novele zapisal Tonin. Dosedanji zakon namreč določa, da mora zbirni center za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov vzpostaviti vsaka občina, ki ima več kot 3.000 prebivalcev. Če je na območju občine tudi naselje, ki ima več kot 8.000 prebivalcev, mora za vsako tako naselje zgraditi še dodatni zbirni cen-ter. Za naselje z več kot 25.000 prebivalci je treba urediti najmanj dva zbirna centra, za naselje z več kot 100.000 prebivalci pa najmanj en zbirni center na vsakih 80.000 prebivalcev. Tako bi morali v Kamniku zgraditi dva centra, v Ko-mendi enega, prav tako tudi v Domžalah, Trzinu in Mengšu. Nekatere Občine so že dobile odločbo državne inšpekcije za okolje in prostor, ki zahteva uredi-tev lastnega zbirnega centra. Zato občine pozdravljajo Toninovo novelo. »Zelo podpiram predlog poslanca Tonina in upam, da bo tudi sprejet. Zahteve drža-ve oz. posledično tudi inšpekcije niso logične. V Mengšu imamo skupen zbirni center z Domžalami, Lukovico, Trzinom in Moravčami, tj. Center za ravnanje z odpadki Dob. Poleg tega smo solastniki infrastrukture na tem objektu, ne pa tudi zemljišča. Za občane je to popolnoma sprejemljivo, odvoz je omogočen, tudi razdalja do zbirnega centra je enaka, kot je iz enega dela občine Mengeš do tistega, ki ga imamo zarisanega v prostorskem planu. Zakaj bi morali to-liko investirati, če imamo občine to že urejeno skupaj in stvar funkcionira?« se sprašuje mengeški župan Franc Jerič. Da dosedanji sistem dobro deluje in je stroškovno optimiziran, trdi tudi Peter Ložar, župan občine Trzin, kjer zbir-nega centra niti nimajo v prostorskih načrtih. »Razmišljamo tudi o uporabi pravnih sredstev zoper podzakonski akt, saj sili občine v investiranje, ki je najmanj družbeno sprejemljivo (umeščanje v prostor je zelo problematično na območju strnjene gradnje) in povečuje stroške delovanja sistema, kar se

pozna na položnicah pri končnih uporabnikih in ne prinaša dodane vrednosti, saj imajo občani že sedaj na voljo uporabo storitev. Torej bi se celo upal trditi, da je to birokratska kaprica,« je oster Ložar. Na domžalski občini – tako so nam sporočili – aktivnosti v tej smeri ne potekajo, čeprav bi tudi v Domžalah morali zgraditi še en center za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.

V Kamniku aktivnosti že potekajo. »V predlogu proračuna Občine Kamnik za leto 2017 so predvidena sredstva za ureditev zbirnega centra. Po sprejemu proračuna bo najprej izveden nakup zemljišča; razgovori z nekaterimi lastniki so bili opravljeni že v lanskem letu. Sledila bo izdelava projektov, pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedba,« so sporočili v Kamniku. Po besedah Marja-na Potočnika z Občine Komenda so aktivni tudi tukaj: »Zaenkrat so bila opra-vljena začetna (pripravljalna in zemeljska) dela za zbirni center. Na načelni rav-ni smo se (če bo to omogočila zakonodaja) že pogovarjali o morebitni skupni gradnji tega centra, ki bi pokril Komendo in zahodni del Kamnika. Upamo, da bomo po sprejeti noveli Zakona o varstvu okolja, ki jo je vložil poslanec Tonin, pogovore nadaljevali in jih uspešno zaključili.«

Da je sedanji zakon nelogičen, trdi tudi Tonin, ki pravi, da njegova novela sledi zdravemu razumu in omogoča dogovor med občinami. »Z vidika gospo-darnosti je takšen pristop edino pravilen. Edini kriterij pri tem mora biti, da je zbirni center dovolj velik, da komunalne odpadke lahko odlagajo prebivalci obeh občin.«

Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o varstvu okolja bo najprej obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Če bodo sklenili, da je primeren za nadaljnjo proceduro, bo februarja obravnavan na seji državnega zbora. »Če bodo poslanci resnično razpravljali in odločali v duhu dobrega gospodarja in racionalnega pristopa, potem ne vidim razloga, da predloga novele ne bi podprli. Z njenim sprejetjem bi namreč občine veliko prihrani-le zgolj na račun sodelovanja in porazdelitve bremen, medtem ko bi ostali okoljevarstveni kriteriji v celoti ostali izpolnjeni, saj novela vanje ne posega,« zaključuje Tonin.

Ide@lno na smučanjeDecember je mesec velikih nakupov in februarja so denarnice še vedno precej osušene in tanke. Naša družina pa bi vseeno rada šla na smučanje. Kaj naj naredimo?

Takole na hitro imamo samo dve možnosti. Prva je, da spet pokličemo našo staro mamo, ki nam je finančno že večkrat priskočila na pomoč. Saj ne, da noče posoditi, ampak že po dveh tednih se začnejo klici, kdaj bomo vrnili denar. Nadaljuje se z nenapovedanimi obiski, ponavadi pa se mama ravno v tem času odloči še za nakup novega avta in nujno rabi posojeni denar. Ta nakup novega avta se sicer nikoli ne zgodi, ampak ... Resno? Ali bomo zopet naslednjih par mesecev poslušali, kako si ves čas sposojamo denar, kako ne znamo ravnati z njim, kako smo nehvaležni ... Neeeeee! Torej, če dobro pogledamo, imamo samo eno možnost. In še dobro, da je ta ide@lna! Banka Sberbank namreč ponuja posojilno kartico Ide@l MasterCard, s katero imamo kredit vedno v žepu, svoje nakupe lahko odplačujemo z do 60 obroki, ob nakupu s kartico pa imamo še dodatne garancije na kupljene izdelke. Da jo dobimo, nam ni treba menjati banke! Niti obiskati je ne bo treba. Kartico Ide@l MasterCard lahko dobimo v samo treh korakih, če kliknemo na www.sberbank.si/ideal ali pokličemo klicni center na 080 22 65. Zvesti bralci Modrih novic imamo z uporabo promocijske kode MN17 še posebno ugodnost – prvih šest mesecev nam ne bo treba plačati mesečnega vodenja kartičnega računa!

Smo kar na hitro preverili — na spletni strani smo vnesli zgolj tri podatke in izračunali svoj možen kredit. Mislim, da gremo letos na smučanje v Francijo!

Idealna za vsako priložnost

Vaša zgodba. Vaša banka.sberbank.si/ideal-modrenovice080 22 65

* Za kartico vam zaračunavamo mesečno vodenje kartičnega računa, ki bo za vas prvih 6 mesecev po izdaji kartice brezplačno. Akcija velja do 31. 3. 2017.

nakup do 60 obrokov

dodatne garancije ob nakupu s kartico

6 mesecev brezplačno* s kodo MN17.

Samo

za bralce

modrih

novic

2017 01 Sberbank Ideal Kartica Modre Novice Oglas 90x126 03.indd 1 20/01/17 09:29

M. Štrajhar


Na kratko

Petnajst let MePZ DU KomendaKomenda • Z jubilejnim koncertom po prazničnem božiču je Mešani pevski zbor društva upokojencev Komenda 26. decembra v dvorani kulturnega doma v Komendi proslavil 15-letnico delovanja in prek 200 nastopov.

Čestitkam župana Stanislava Poglajna, ki je ob dnevu samostojnosti in enotnosti tudi orisal dogajanja v občini v minulem letu, in po pozdravnem nagovoru predsednice Društva upokojencev Komenda Marije Pirnat, ki je še posebej poudarila, da je za uspešno in v Sloveniji prepoznavno ime zbora zaslužen zborovodja Ignac Gorjanc s predsednikom Miho Ferjucem, se je pridružil tudi predstavnik kamniške izpostave JSKD Tone Ftičar s Tino Dobovšek. Pevkam in pevcem sta podelila jubilejna, zlata, srebrna in bro-nasta Gallusova priznanja. Lepo in slovesno koncertno prireditev na štefa-novo s prazničnima dogodkoma zbora in praznika države pa so obogatili z nastopom v zborovskem programu tudi operna pevka Vladka Oršanič ob spremljavi pianistke Suzane Zorko, citrarka Eva Poglajen in učenke Osnovne šole Komenda Moste Klara, Patricija in Tina s Slomškovo pesmijo o otroških pripravah na sveti večer ob jaslicah. Praznični koncert Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Komenda in slovesno prireditev je povezovala Barbara Božič. Bil je lep, praznični večer, s slovesno in miselno čestitko če-trtstoletne samostojnosti in enotnosti Slovenije.

Ena najtežjih gasilskih vajKomenda • V soboto, 14. januarja, so v Gasilski zvezi Komenda pri-pravili skupno vajo moštev iz vseh treh gasilskih društev v občini na objektu v Nasovčah.

Namen vaje pod vodstvom Romana Koncilije (PGD Moste) je bil prikaz ak-cije in delovanja tako imenovanega flashover (popolno razvitega) požara v prostoru, kar pomeni, da je prostor ves v plamenih, temperatura v njem pa med 500 do 700 stopinjami Celzija. Pred vstopom v ta prostor so se gasilci opremili z dihalnimi aparati in po trije (napadalci) vstopili vanj. Zaradi velike temperature so le-to hladili s kratkimi razpršenimi vodnimi curki pod strop prostora. Hkrati pa so "napredovali" nekako 2 metra do žarišča – ognja, ga s polkrožnim curkom ohladili in nato pogasili. Kratek, preprost, opis samega postopka, ki še zdaleč ni bil tako enostaven. Gasilec je bil v tej vaji v prostoru, kot bi bil ob nenadnem požaru in v akciji s popolno gasilsko opremo, z dihal-nim aparatom, v nepoznanem zadimljenem prostoru, v visoki vročini … Svo-jevrsten šok je bila zunanja temperatura, bilo je - 4 stopinje Celzija, v prostoru pa več kot + 500 stopinj. Če vemo, da že zadimljenost pomeni negotovost,

tveganje, nevarnost, je tu še dodatno rosenje maske, toplotni učinek na telo zaradi temperaturne razlike … Skratka, vročina, nič se ne vidi, reševanje oziroma gašenje pa je v veliki meri odvisno od občutka in iznajdljivosti na podlagi praktičnega poznavanja in izkušenosti. In predvsem na tem je tudi temeljila tokratna vaja v Nasovčah s praktično izkušnjo v zahtevnih, resnič-no ekstremnih razmerah.Tako imenovana hot fire simulacija razmer je v gasilstvu tudi med najzah-tevnejšimi vajami. In zakaj takšne vaje? Gre za poznavanje in pripravljenost, ko mora operativni gasilec odigrati svojo celovito fizično pripravljenost, psihično stabilnost, pogum, spoštovanje razmer in samozaupanje. Zato je bila ta vaja v okviru GZ Komenda predvsem seznanitev operativcev z dejan-skimi razmerami, hkrati pa preizkus usposobljenosti delovanja in koliko "pravih" gasilcev je primernih za takšne intervencije. Sodelovalo je sedemintrideset operativcev iz PGD Komenda, Križ in Moste, sestavljenih v sedemnajst napadalnih skupin. Vse so dvakrat stopile v pro-stor, nekatere tudi večkrat. Za simulacijo sta bila večji in manjši prostor. Vaja oziroma vse skupaj je trajalo štiri ure, potem pa še kakšno uro čiščenje in priprava opreme za ponovno rabo.

Blagoslovitev na KrižuKriž • Že petindvajsetič zapored so letos na štefanovo na Križu Ivan Hlade in njegovi sodelavci pripravili blagoslovitev konj.

Takrat, pred petindvajsetimi leti, je Ivan Hlade na dan sv. Štefana, zavetnika konj, prvič predlagal in potem tudi pripravil praznično prireditev. Ob župni-ku Zdravku Žagarju je letos blagoslovil sprevod osemindvajsetih konj dr. Roman Globokar, direktor Zavoda sv. Stanislava, gospodinje so tudi tokrat napekle dobrote, možje pa pripravili toplo okrepčilo. Konjeniki so dobili tudi tradicionalno darilo iz Lončarstva Franca Kremžarja. Za red in sprevod od Megi skozi vas do cerkve pa so skrbeli kriški gasilci.

Dobrodelni novoletni koncertKomenda • ustanova Petra Pavla Glavarja Komenda že vrsto let na za-četku koledarskega leta pripravi dobrodelni novoletni koncert. Leto-šnji je bil v soboto, 21. januarja, v kulturnem domu v Komendi. Od minulega leta novi predsednik ustanove je uvodoma najprej spomnil na namen ustanovitve in pomen delovanja ustanove. Posebej je poudaril, da je bila ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Marta Ciraj z nadvse lepo in posebno vizijo: »V eni ustanovi združiti štipendiranje in socialno pomoč, podpirati izobraževanje in izvajati karitativno dejavnost. Za zdaj še nisem srečal ustanove, ki bi na tak način v skupnosti krepila zavest, da človek ni odgovoren samo do svojega znanja in talentov, ampak tudi do drugega,« je ob zahvali poudaril novi predsednik UPPG Komenda Štefan Petkovšek. Ob tem je spomnil, da v letošnjem šolskem letu Ustanova štipendira dijaka in šest študentov, tako imenovano popotno listino pa je podelila Barbari Prezelj in Simoni Ožura. Šopke v zahvalo za delo in za lepo zapuščino, za vidno sled novemu vodstvu in za nadaljnje delovanje in poslanstvo UPPG je podelil predhodnikom: Marti Ciraj, ustanoviteljici in dolgoletni predsednici, dr. Angelci Žerovnik, predsednici Odbora za dodeljevanje štipendij, Mariji Dobnikar in Jožefu Pavliču iz Odbora za dodeljevanje socialne pomoči in Damjani Tepina Petek, predsednici Nadzornega sveta. Šopke so dobili tudi nastopajoči na koncertu – Vokala skupina Jazzva, ki je v odlični predstavitvi in nadvse lepem nastopu navdušila polno dvorano.

Andrej Žalar


Oglasi

Prisluhniti sebi in se odločitiNa GSŠRM Kamnik poskušamo praktična znanja in razmišljanja svo-jih zaposlenih podeliti tudi z bralci Modrih novic. Ker bo kmalu čas za vpis v srednje šole, tokrat dajemo besedo dijakinji Moniki Vidovič Baraga, ki o pasteh, tegobah in sladkostih odločitve razmišlja takole:

Strmim v steno in razmišljam. Bi bilo bolj pametno oditi v sobo in sesti za šolske zvezke ali pa imam morda dovolj časa, da preberem še tistih ne-kaj preostalih strani v knjigi; noč je še dolga, si rečem, čeprav vem, da bom odločitev kmalu obžalovala.

V prvih letih življenja so odločitve namesto nas sprejemali naši starši. Nato so, počasi, tiste ne tako zelo pomembne, prepuščali nam. Kaj bom zjutraj oblekla, je bila ena izmed prvih priložnosti odločanja, ponujena meni. Nepomembna za druge, a za majhno deklico, ki je komaj dosegla zvonec, še kako pomembna. Tem odločitvam so sledile še druge ...

A nato je sledil – šok. Bil je začetek devetega razreda, zadnjega razreda osnovne šole. Leto, ki smo ga vsi komaj čakali, saj smo pridobili sloves naj-starejših, najpametnejših, najlepših na šoli. A na naše presenečenje deveti razred ni prenesel samo lepih stvari. Pred nas je bila postavljena velika odlo-čitev. Življenjsko pomembna Odločitev. Kam po osnovni šoli? Znašli smo se v primežu nasvetov, priporočil, opozoril na eni strani ter nujnosti lastne izbi-re na drugi. Begalo pa nas je še nekaj. Starši in učitelji, navajeni sprejemanja odločitev namesto nas, so nam, tudi oni v strahu, da bomo izbrali narobe, ves čas usmerjali na spletne strani, ki so nam ponujale nešteto možnosti; opraviti smo morali teste, da bi z njihovo pomočjo ugotovili, katero delo bo za nas nekoč sanjsko. Šole so se predstavljale s svojimi programi in obšol-skimi dejavnostmi, vse samo zato, da bi nas pritegnile. V nas se je kopičil nabor možnih šol, ki je odpiral neštete možnosti, a obenem poglabljal tudi našo negotovost. Nato pa je, na našo veliko grozo, prišel dan, ko smo morali oddati prijavnice. Čas za odločitev je potekel!

Zase lahko rečem, da sem po mnogih pogovorih, predvsem pa po po-govoru s samo seboj, dokončno odločitev o izbiri šole sprejela – sama. Kljub rahli negotovosti in občasnim dvomom mi je oddana prijavnica

prinesla olajšanje. Kar je, je, sem si rekla, še vedno si lahko premislim, in pogled usmerila v prihodnost. Za mano je bila prva velika Odločitev v ži-vljenju. In še danes sem vesela, da je bila prava. Predvsem pa – moja!

Naše življenje je eno samo krmarjenje med različnimi odločitvami. Od tega, kaj bomo danes jedli, do tega, katero poklicno pot bomo izbrali. Resda nimajo vse enake teže, a ob na videz nepomembnih odločitvah se učimo tudi odločanja o življenj-sko pomembnih rečeh. Prav je, da vsako odločitev skrbno pre-tehtamo, da prisluhnemo sebi in se pogovorimo z zaupanja vrednimi osebami, a na koncu je največ vredno to, da na raz-potju poti izbiro sprejmemo – sami.

Ogla

sno

spor

očilo

Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.

Diabetiki, negujete vaša stopala?

ZDRAVSTVENA NEGA STOPALPančur d.o.o.

01/72 45 106031/353 347

(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)

BLEKI TEMNENJE STEKEL, 031 77 88 51, [email protected], www.zatemni.si

TEMNJENJE STEKEL IN POLEPITEV VOZIL

Digitalni tisk, Transparenti, Lasersko graviranje, Svetlobne table


Uspešne zgodbe

Nelipot leti s polnimi krili Mateja Štrajhar

Tina Štrubelj je "prava" Mengšanka, medtem ko se je – seveda zaradi lju-bezni – Simon sem pred nekaj leti preselil iz Ljubljane. Pravita, da je Mengeš super malo mestece. In ravno tu sta razvila tudi Nelipot. Z razvojem naravne dezodorantske kreme sta začela zaradi bolezni v družini in zavedanja, da je pomembno, kaj damo vase in nase. »Bolezen v družini je spremenila pogled na mnogo stvari. Sicer pa je samo raziskovanje do končnega izdelka trajalo dobrih osem mesecev. V tem času sva spoznavala sestavine in preizkušala, kaj se najbolje obnese. Pred tem sva imela z naravno kozmetiko izkušnje predvsem kot njena uporabnika, oba pa sva bila tudi že od nekdaj zagovor-nika manj je več, sploh pri kozmetiki. Osnovne informacije sva tako začela dobivati iz knjig, preko interneta, nato pa kar s prakso oz. preizkušanjem, kako se določene sestavine obnašajo na koži: katera na primer najbolj na-vlaži kožo v primerjavi z drugimi, katera najbolj zaščiti kožo itd. Glede vo-njev prav tako – spoznala sva se z več kot tristotimi različnimi eteričnimi olji, ki sva jih mešala. Vonj za IROF pa je navdihnilo potovanje po Tajski,« razlagata Tina in Simon, ki pravita, da je dezodorantska krema nastala pred-vem zaradi iskanja zdrave in učinkovite alternative tistemu, kar je tržišče po-nujalo pred štirimi leti, ko sta začela. »Namreč, nisva poznala dezodoranta, ki bi učinkovito odstranil neprijeten telesni vonj, nudil celodnevno zaščito in bil še zdravju popolnoma nenevaren. To sva našla v Nelipotu,« pravita.

»Vsak ima svoj kreativni potencial in tisti trenutek, ko ga začne izražati, lahko začne spreminjati svet,« je misel slavnega Paula Coelha. Z njo bi lahko opisali tudi poslovno pot Tine Štrubelj in Simona Oblaka, ki sta razvila Nelipot, popolnoma naravno dezodorantsko kremo. Po zmagi v oddaji Štartaj, Slovenija! ju je spoznala vsa Slovenija, mogoče pa še ne veste, da Nelipot prihaja prav iz Mengša.

Na splošno so vsi Nelipotovi materiali, od embalaže do objav na insta-gramu, zelo lični. Tina in Simon vse delata sama, od izbora materialov do oblikovanja. Zanimivo je, da sta za logotip izbrala krilca, ki jih na prvo žogo ne bi povezali z dezodorantsko kremo. »Krilca so zato, ker sedaj lahko vsi brez skrbi krilimo z rokami. (smeh) Ko sva iskala navdih za logo, so krilca zares prišla spontano. Nekega popoldneva na kavču sva skicirala in iskala različne možnosti in krila so se obema takoj zdela prava,« razložita nastanek logotipa. Dodata še, da je nelipot angleška beseda za nekoga, ki po svetu hodi bosih nog. Tako pravita, sta se počutila na začetku, ko sta iskala pra-vo ime – nekako bosonoga na področju izdelave lastnih kozmetičnih proi-zvodov. Da po zmagi v oddaji Šartaj, Slovenija! le nista več tako bosonoga, smejoč priznata tudi sama. »Res je, za seboj imava že kar nekaj dragocenih izkušenj. Nogavice in čevlji so sedaj večji in težji, saj sta odgovornost in raz-sežnost najinega posla večji.«

Nelipot vidita kot svojo prihodnost in že delujeta v tej smeri, zaposlila sta tudi novo sodelavko. Tina in Simon namreč vse delo v zvezi z Nelipotom, od mešanja do pakiranja, opravljata poleg svojih rednih služb. Kar ni maj-hen zalogaj, glede na to da Nelipot sedaj najdemo tudi na policah trgovin Spar. »S pravilnim in natančnim planiranjem dela, s trdim delom in odreka-njem se marsikaj stori, s tem ohranjava police Spara polne. Za letošnje leto imava izdelan načrt. Ta temelji na horizontalni in vertikalni širitvi podjetja in blagovne znamke Nelipot. Načrtujeva razširitev najinega asortimana iz-delkov, upava, da že v začetku poletja. Več pa bova razkrila kmalu. Vsekakor bova ostala pri primarnem, se pravi pri popolnoma naravnih produktih.«

Uporabniki so navdušenini nad njunimi dezodorantskimi kremami. Edi-na pomanjkljivost, na katero opozarjajo, je nanos kreme z rokami. A Tina in Simon ne razmišljata o spremembi embalaže. »Tudi ko sva začenjala, je marsikdo mislil, da s takšno obliko morda ne bo uspeha, pa poglejte sedaj. Seveda se zavedava, da s tem posegava v navade ljudi in te je zelo težko spremeniti. A takšna oblika ima tudi svoje prednosti: na primer, vsakodnev-ni piling dlani bo vaši koži dolgoročno zelo koristil. (smeh) Poleg tega se ne želiva oddaljiti od tega, da je tako naravna, da bi jo lahko pojedel.«

Nelipotova krila nimajo meja. Za prihodnost Tina in Simon pravita: »Ne-lipot bo čez deset let s polnimi krili poletela tudi čez slovenske meje in s seboj nosila še več kakovostnih izdelkov za osebno nego. Nelipot bo pod-jetje, ki bo zaposlovalo in zavzelo svoje mesto na vrhu v segmentu naravne kozmetike.«

Njuno osnovno vodilo je, da se vse da, če se hoče in je volja, le morda traja kdaj kaj malo dlje. Ob takšni miselnosti uspeh ni naključje!

www.zlatapticka.siŠutna 2, 1240 Kamnik / E: [email protected] / T: 01/8392 793

• IZVIRNA DARILCA SLOVENSKIH USTVARJALCEV• IZDELKI ZA HUJŠANJE IN RAZSTRUPLJANJE• DNEVNO SVEŽE IZ OKOLIŠKIH

KMETIJ• ŽITNI IZDELKI OKOLIŠKIH MLINOV• EKO ZELIŠČA, TINKTURE, MAZILA,

OLJA

NELIPOTHIT PRODUKT 2016

IZVIRNO NARAVNO DOMAČE

Foto: Osebni arhiv

Foto: Miro Majcen


Na kratko

Filmski večer popestren z arhivskimi posnetki DomžalDomžale • Knjižnica Domžale je 9. januarja gostila Foto kino in video klub Mavrica iz Radomelj. Člani so pripravili razstavo fotografskih utrinkov s praznovanja občinskega praznika 14. aprila lani in zavrteli sedem kratkih dokumentarnih filmov o dogodkih, ki smo jim bili priča v Domžalah.

Razstavo fotografij, ki so obešene ob prihodu v domžalski knjižnici, prika-zujejo 64. rojstni dan občine Domžale. Ker pa klub Mavrica že vrsto let priso-stvuje večjim dogodkom v Domžalah, so za obiskovalce zavrteli tudi posne-tek proslave iz leta 2005, ko je občina praznovala obletnico, odkar so Domžale postale trg. Snemanje in predvajanje filmov ter prirejanje filmskih večerov pa ni edina naloga kluba Mavrice, temveč je njihov arhiv izjemnega pomena za domžalsko in posledično za celotno slovensko zgodovino. »Državni filmski arhiv je presodil, da je delo Mavrice izjemno pomembno za narodovo kul-turo. Petdeset filmov iz našega arhiva je bilo presnetih na digitalni medij in so sedaj shranjeni v državnih filmskih arhivih,« je o priznanju pomembnosti kluba povedal predsednik Janez Kosmač in dodal, da arhivski posnetki in filmi kluba Mavrice niso le dragocena kulturna dediščina, ampak tudi dedi-ščina dokumentarne in umetniške vrednosti. Poleg filma o proslavi je drugi posnetek prikazoval leto 1986, ko so podirali Turkovo hišo, in potek selitve domžalske knjižnice leta 2005. Eden izmed filmov je prikazoval gasilsko vajo iz leta 1997 in 2005 oziroma akcijo preverjanja pripravljenosti ob poplavah in potresih. Starejši filmi so spomnili na čase, ko je še obratovala stara tovarna Alko, ter na tri velike znane Domžalčane, Toneta Ravnikarja, Matijo Tomca in Milana Merharja. Nazadnje pa so si obiskovalci ogledali še krajši dokumentar-ni film o turških vpadih v Domžalah in vlogi taborov, ki so ob napadih varovali večinoma kmečko prebivalstvo. Foto kino in video klub Mavrica v okoliških krajih prireja vsaj dve kulturni prireditvi na mesec.

Nika Senica

Adventna tržnica v TrzinuTrzin • »Na podlagi odličnega obiska na gradu Jable ob noči čarovnic smo se organizatorji odločili, da decembra pripravimo Adventno tržni-co,« je povedala Manca Baznik, organizatorka dogodka, ki za naslednjič obljublja še več zabave, stojnic in še bolj pester program.

Slednji je bil pester že na prvi adventni tržnici, ponudil je od lutkovne pred-stave do adventne ustvarjalnice za odrasle in otroke, pa praznično Kuhnco, dobrodelno okrasitev Smrečice želja itd.

Na Božičkovem teku zbrali 921 evrovDomžale • Decembra je v Domžalah potekal 2. Dobrodelni Božičkov tek v organizaciji Otoka športa.

»Tekli smo za otroke s posebnimi potrebami iz zavoda CIRIUS Kamnik, in sicer za nakup novega konja za izvajanje hipoterapije. Zbrali smo 921 evrov. Naš tek pa ni bil samo tek, vendar tudi pravo prednovoletno druženje. Tekači so pretekli sedem ali enajst kilometrov. Biti dobrodelen je zelo lepo, hkrati pa tudi naša obveza. Prav je, da naredimo še nekaj za druge, jim pomagamo in damo občutek, da smo vsi del enakovredne družbe. Prihodnje leto bomo organizirali 3. Dobrodelni Božičkov tek, ki bo namenjen starostnikom iz naše okolice,« je povedal Marko Erhart, vodja ekipe Otok športa.

ZIMSKE POCITNICENA POHORJU

SOLA SMUCANJAdo 6 let 330 € *

nad 6 let 340 € *031-306-992 • www.otok-sporta.si. možno plačilo na obroke *

Lepo je nekomu polepšati danKer je Cvetličarna Omers iz Domžal del mednarodne mreže Teleflor International, s pomočjo katere lahko sveže cvetje za vse priložnosti — od rojstva do smrti — pošljemo kamorkoli doma ali po svetu, smo vas v novembrskih Modrih novicah povabili, da nam napišete, koga in kje bi radi obdarili, decembra pa tudi izbrali gospo Majdo iz Domžal, ki je s prečudovitim šopkom obdarila svojo teto v Nemčiji.

To je bilo pravo presenečenje! Teta je gospe Majdi v zahvalo tudi poslala fotografijo, ki jo danes delimo z vami. Lepo je nekoga osrečiti, a še bolj srečen je tisti, ki obdaruje.Ja, tako preprosto je to! Če bi tudi vi radi svojim prijateljem, poslovnim partnerjem, sorodnikom in znancem polepšali dan, jim voščili ob rojstnem dnevu ali drugi posebni priložnosti, pokličite v Cvetličarno Omers na Ljubljanski 72 v Domžalah (01-7226520 ali [email protected]).

VPISI V JEZIKOVNE TE»AJEZA OTROKE IN ODRASLE

Pohitite, teËaji se æe zaËenjajo!tel.: 01 / 721 69 13, 041 / 317 444

[email protected] www.dude.si

proevent_oglas_90x60_modre_novice_bon_v1_20161017.indd 1 17.10.2016 13:11:20


Pogovor z ministricoAvto modrosti

Poskrbite za brezhibno delovanje avtomobila pozimi Dragica Sušnik

Kot vedo poznavalci avtomobilske varnosti, je najpogostejša napaka, da se ne pripravimo na zimsko vožnjo. Torej nismo preverili, v kakšnem stanju so pnevmatike (tudi, če smo formalno "zadostili" zakonskim zahtevam po namestitvi zimskih gum), kako je z akumulatorjem, hladilno tekočino, teko-čino za pranje vetrobranskega stekla … Naslednja težava je, da se avto pozimi hitreje umaže; umazanija na cestah, ki jo posipanje s soljo in peskom samo še poslabšata, v kombinaciji s padavinami vseh vrst avto bolj zapacka, kar ugo-tovimo, ko se vozimo za drugimi, še posebej pri večjih hitrostih, ko vozniki pred nami na naš avto v zrak dvigujejo mokre umazane delce, ki pristanejo na vetrobranskem steklu ter karoseriji. Kajpak ista umazanija doseže podvozje avtomobila, kolesa in gume – ne gre le za estetski problem, kajti ta mešanica pospešeno uničuje naš štirikolesnik zaradi procesa korozije.

Videti in biti videnPozimi je treba za avto skrbeti še bolje kot v drugih letnih časih: predvsem

za čistost stekel in dobro vidljivost skozi njih, prav tako je treba očistiti spre-dnja svetila, obrisati zavorne luči in meglenke ter registrsko tablico. Umazano steklo na sprednjih svetilih povzroči slabšo vidljivost svetlobnega snopa na cesto, s tem pa manjšo osvetljenost in varnost. Registrska tablica naj bo do-bro vidna ne le zaradi zakona, ki določa, da morajo biti tablice čitljive, ampak lahko umazane tablice delajo težave pri digitalnih čitalcih na avtomatskih za-pornicah. Če vam je za avto kaj mar, boste enkrat na nekaj tednov poskrbeli za čiščenje podvozja. Z rednim spiranjem umazanije in soli preprečite korozijo in s tem rjavenje karoserije ter delov podvozja, ki so nepogrešljivi za varno upravljanje vozila. S tem se izognete kasnejšim, veliko dražjim popravilom.

Tiste, ki sami skrbijo za pranje avta na domačem dvorišču, boste slišali, da pranje pri nizkih temperaturah ni priporočljivo, ker lahko zamrznejo ključav-nice, brisalci, tesnila vrat in ogledala. Večina teh težav v avtomatski avtopral-nici, kjer avto po pranju dobro osušijo, odpade. A našli boste tudi zagovornike mnenja, da je treba pozimi avto še bolj redno prati. Vsekakor po koncu sne-ženja sperite sol pod koloteki, avto pa najprej izmijte z visokotlačnim čistilni-kom, s katerim se odstrani večja umazanija. K ustrezni zaščiti pred ponovnim nabiranjem umazanije bo pomagalo redno voskanje.

Za čista stekla naj poskrbi ustrezno sredstvo za čiščenje stekel, namenje-no nizkim temperaturam. Natočite ga v posodo za pranje stekel, pri tem upo-števajte navodila za mešanje na embalaži. Če je tekočina preveč razredčena, lahko zamrznejo napeljava in šobe za brizganje tekočine; če nalijete nerazred-čeno tekočino, zmanjšate življenjsko dobo črpalke za pranje stekel. Pozimi imejte s seboj še dodatno plastenko tekočine za pranje stekel in plastenko vode. Če brisalci puščajo sled med premikanjem, to pomeni, da je čas za me-njavo. Gre za strošek, ki ni velik, vendar odločno pripomore k večji varnosti, saj izrabljeni brisalci ne opravijo svojega dela, pozimi pa je očiščeno vidno polje za voznika na prvem mestu v že tako nezanesljivih vremenskih razmerah in ob manjši vidljivosti na cestišču (megla, oblačnost, padavine, krajši čas dnevne svetlobe, pretežno v temna zimska oblačila odeti pešci in drugi udeleženci v prometu). Preverite tudi stanje šob za pranje stekel in steklenih površin – če na steklu opazite razpoko ali poškodbo, poskrbite za popravilo ali menjavo. Voda, sol in nizke temperature steklo le še dodatno poškodujejo. Najbrž ne bo odveč dopisati, da v stanje delovanja ne zaganjamo primrznjenih brisalcev ali s pomočjo elektrike spuščamo primrznjena stekla – sicer bo motorček, ki te mehanizme poganja, takoj "pregorel".

Preverite akumulator in tekočineČe v avtu ni dovolj hladilne tekočine, ta ob zelo nizkih temperaturah za-

mrzne, kar pomeni, da ne opravlja svoje naloge, to je hlajenja motorja. Rela-tivno mila zima v novembru in decembru ni povzročala preglavic, toda že ob januarskem "polarnem mrazu" je kateri od voznikov predvsem starejših avtov začutil, da motor ne dela optimalno in se pregreva. Odpeljite avto na servis, pristojen za vašo znamko, serviser naj preveri še nivo vseh vitalnih tekočin,

Zimski meseci so za voznike in njihove jeklene konjiče najzahtevnejši čas v letu, saj so razmere neprijazne do štirikolesnikov. Težave povzročajo zlasti nizke temperature, ki se spustijo pod ledišče, sneg, soljenje in posipanje s peskom po voznih površinah. Priprava na zimske razmere bi se seveda mo-rala začeti v jeseni, ko so temperature še prizanesljive, a tudi sedaj je še čas, da preverite stanje svojega avtomobila. Hitro se zgodi, da nas že manjše napake preveč udarijo po žepu ali kje, kjer še bolj boli.

obrabljenost zavor in zavorne napeljave, stanje jermenov in cevi za zrak ter učinkovitost grelne in klimatske naprave.

Pozimi ob nizkih temperaturah težave povzročajo tudi akumulatorji, ki se sčasoma izpraznijo, oziroma baterija dela z manjšo zmogljivostjo. Ob niz-kih temperaturah je akumulator dodatno obremenjen (gretje kabine, gretje zadnjega stekla, uporaba meglenk itd.), še posebej, če avto uporabljamo na kratke relacije in se zato baterija med vožnjo ne napolni nazaj. Z akumulator-jem so povezane tudi težave pri zagonu motorja. To se pokaže tako, da aku-

3 letavzdrževanja**

5 letjamstva*

NISSAN

MICRA 8.900 €

+ Kovinska barva+ Klimatska naprava+ Radio s CD predvajalnikom+ Bluetooth® povezljivost

NISSAN

NOTE 10.650 €

+ Klimatska naprava+ Radio s CD predvajalnikom+ Bluetooth® povezljivost+ Tempomat

Avtohiša Malgaj | Tržaška 108, 1000 Ljubljana | tel.: 01 2000 627 | www.nissan.avtohisamalgaj.si


Avto modrosti

mulator ne zmore več obrniti zaganjača, njegova učinkovitost namreč pade premosorazmerno s temperaturo (akumulator ima pri 0 stopinjah Celzija le 80 odstotkov svoje nazivne zmogljivosti, pri minus 20 stopinjah Celzija pa le še 50 odstotkov). Akumulator je tako kot brisalci potrošni material, zato ga je treba vsakih nekaj let zamenjati.

Pred vožnjo je čas za čiščenjeČe avto ni v garaži ali pod nadstreškom, ampak parkiran na prostem, se

morate v slabih vremenskih razmerah odpraviti do avta toliko prej, da ga pri-pravite za varno vožnjo. Sneg je treba z avta povsem odstraniti, tudi s strehe, prav tako odstraniti zmrzal s steklenih površin pred začetkom vožnje. Tudi policija namreč ugotavlja, da so na cestah še vedno kršitelji, ki ne poskrbijo za ustrezno očiščen avto, preden se odpravijo na pot.

Za čiščenje snega uporabite metlico ali odstranjevalec snega iz materia-la, ki ne poškoduje stekla in barve. Če je na vetrobranu, na zadnjem steklu in na stranskih ogledalih ter žarometih zmrzal, površine ne polivajte z vročo tekočino, ker tako narekuje "logika". Avto s tem poškodujete oziroma tvegate ponovno zamrznjenje, ki bo še hujše od prvotnega, če so temperature zelo nizke. Uporabite pršilo za odmrzovanje stekel, ki ga kupite v trgovinah z av-toopremo ali na bencinskih črpalkah. Kot pomoč uporabite strgalo za led.

Če se stekla od znotraj rosijo, je na voljo tudi premaz proti rosenju. Dobro pripravljen voznik bo poskrbel še za zaščito tesnil, predvsem na vratih ter za zaščito pnevmatik s sredstvom za nego gum. Da se ne bo treba zjutraj za-mujati z odstranjevanjem ledu na steklih, lahko avto prekrijete s ponjavo ali namestite karton čez vetrobransko steklo, ki ga potisnete pod brisalce, da ti ne primrznejo.

Ne pozabimo na čiščenje notranjosti vozila, saj se pozimi stekla zaradi pogoste uporabe gretja in ventilatorjev hitreje umažejo, prav tako se zaradi nošenja zunanje umazanije ter mokrote v notranjost avta zamažejo predpra-žniki na tleh. Morda se ne sliši logično, a tudi pozimi bi morali vsaj sem in tja zagnati klimatsko napravo v avtu – ta bo pomagala tudi pri zmanjševanju vlage v zraku, ki je pozimi višja.

Prilagodite se zimiMed obvezno opremo v avtu pozimi dodajte akumulatorske kable za za-

gon motorja (morda z njimi pomagate drugemu udeležencu v prometu, ki je obtičal ob cesti), baterijsko svetilko, saj je velika verjetnost, da bo treba kaj opraviti v trdi temi, v primeru daljših zastojev na cesti bo prav prišla topla odeja, dodatna zimska jakna in plastenka pitne vode. Tudi manjša zložljiva lopata utegne priti prav. Res ne pozabite na še en pomemben dodatek: polno rezervno kantico z gorivom. Vrednost tega nasveta smo žal že mnogi izkusili, ko nismo pravočasno pripeljali do najbližje bencinske črpalke, pred tem pa smo pozabili dotočiti gorivo. V zimskem času naj bo rezervoar za gorivo vsaj na pol poln, tako v njem ne bo prišlo do pretirane kondenzacije, ki otežuje za-gon motorja v hladnih jutrih. Preglejte, v kakšnem stanju je komplet rezervnih žarnic, in ga po potrebi dopolnite, enako velja za opremo s prvo pomočjo. V stranskem predalu na voznikovi strani imejte odsevni jopič, če vas preseneti nepredvidena situacija na cesti. Tudi žakelj peska ali soli v prtljažniku utegne priti prav; z dodatno težo obtežite zadnjo os avta in izboljšate oprijem zadnjih koles, pesek pa pride prav, če obtičimo na spolzki podlagi.

Se pozimi raje izogibate vožnji? Kljub temu morate vsaj občasno zagnati motor in se odpeljati na relacijsko vožnjo, saj prav tičanje na mestu avtu po-zimi najbolj škoduje. S tem se povzroča ne samo škoda na mehanskih delih avta (pri daljšem mirovanju se nabere korozija na zavornih kolutih), ampak se izprazni tudi akumulator, pnevmatike pa se "zaležijo".

Ob nakupu novega mobitela vam podarimo torbico Aston Martin Racing.

*

*

*

*

*

WW

W.O

KK

AM

NIK

-K

LU

B.S

I

Tekme ODBOJKEm 13.2.17 // 19:00CALCIT VOLLEYBALL : HYPO Tirol Innsbruckm / 14.2.17 // 19:00HYPO Tirol Innsbruck : Mladost Zagreb

m 15.2.17 // 19:00CALCIT VOLLEYBALL : Mladost Zagreb

Š D K A M N I K

vabljeni

URARSTVO V KAMNIKU

V ponedeljek, 2. 3. 2009 bomo za Vas odprli

URARSTVO in trgovino z urami v Kamniku, na Ljubljanski cesti 3d – SVETILNIK.

Potrudili se bomo, da boste pri nas dobili kar se da najboljši izbor vseh vrst ročnih moških, ženskih in otroških ur, stenskih ur za vse namene, budilke,

ki Vas bodo »nežno« prebujale, ter darilni program.

Nudili bomo tako manjše servise (kot so zamenjava baterij, tesnil, ročajev, stekla, popravila pasov,…), kot tudi generalna popravila baterijskih, mehanskih,

žepnih, stenskih ur (tudi antik), ter ostalih časomerilcev.

Poleg baterij za ure, imamo v programu tudi baterije za avto-daljince, kalkulatorje, športne namenske ure, slušne aparate in ostale manjše naprave.

Poslovalnica Kamnik:Ljubljanska 3d – SVETILNIK

NOVO!NOVO!NOVO!

Karantanska cesta 21230 Domžale (01) 7214396

Ljubljanska 3d – SVETILNIK1241 Kamnik

(01) 831-79-50

Urarstvo Štefanac Delovni časponedeljek - petek

9:00 - 19:00 sobota 9:00 - 13:00

• Velika izbira usnjenih (KUKI) , gumi, kovinskih in sintetičnih pasov • Hitra menjava baterij, stekel in vsa ostala potrebna popravila• Odkup ur višjega razreda, v dobrem ali slabem stanju

S tem letakom

15% popust na storitev ali nakup

PRODAJA IN POPRAVILO VSEH VRST ČASOMERILCEV


Recepti po ameriško, 1. del Noah Charney

Kolumna

Na nedavnem slovenološkem dogodku v domžalski knjižnici, ki poteka vsak drugi torek v mesecu (vstop je prost), sem z Valentino in Lukom Novakom, najbolj znanim slovenskim kuharskim parom, pekel pa-lačinke po ameriško. Ob tem je pogovor nanesel na razne recepte, na stvari iz otroštva, ki jih pogrešamo, na domačo, torej v mojem prime-ru ameriško hrano, ki jo pogrešam. Pred časom sem v tej kolumni že obujal spomine na ameriške zajtrke, kot eno izmed redkih stvari, ki jih pogrešam. To so puhaste palačinke, francoski opečenec, ki je podoben slovenskim “pohanim šnitam”, sendviči s slanino in sirom ter ameriške štručke (bagels). Ker vse te jedi rad pripravim za svoje prijatelje, sem se domislil, da bom recepte delil tudi z vami, bralci Modrih novic.

Redni bralci se najbrž še spominjajo mojih nezgod, ko sem pred dobrim letom iskal celega purana za dan zahvalnosti. Edini, ki sem ga našel, je bil mi-niaturen, nekaj večji od velikega piščanca in se ni niti približal 10-kilogramski zveri, ki sem je navajen iz Amerike in s katero se do sitega naje dvajset oseb. Pa še ostanke nesete domov! Letos sem govoril s kar nekaj mesarji in nobeden mi ni mogel zagotoviti celega purana. Moj mesar Oliver mi je dejal, da prinaša nesrečo, če na silvestrovo ješ žival, ki svoja stopala izteguje nazaj (in očitno purani in gosi to počnejo). Po njegovo moraš jesti nekaj, kar vedno rine naprej, kot je npr. pujs. No, prav – iskreno mislim, da mi je zgolj hotel prodati nekaj svinjine iz svoje ponudbe. Toda po mojem mnenju mora praznovanje vklju-čevati eno veliko perjad. Rad pečem perutnino, pa naj bo to puran ali goska, hkrati pa sem tudi pristaš filozofije, da je treba uporabiti vsak del živali in iz njenega mesa ustvariti več obrokov oziroma jedi. Zato vam predstavljam svoj sistem za pripravo gosi, s pomočjo katerega dobite več obrokov.

Prva jed je pečena (cela) gos z ameriškim nadevom, ki vključuje krušne drobtine, klobaso in gobe ali riž in suho sadje. To je popolnoma enostavno, kajne?! Ko pojeste ves nadev, ostane veliko okusnega mesa s trupa, ki ga je treba počasi in potrpežljivo rezati. Sam rad popolnoma postrgam meso s ko-sti in ga odložim v posodo. To je drugi obrok. Preostanek trupa dam v veliko posodo, zalijem z vodo in dodam zelenjavo (oranžno in rumeno korenje, če-bulo, pastinak). Nekaj ur vrem in tako ostanki postanejo tretji obed, tj. gosja obara. Pekač, ki je prepoln okusnih sokov in slastnih kosov okroglolične go-ske, segrejem, da se sokovi zopet utekočinijo. Vse skupaj potem precedim v lonec. S tem odstranim vse trdne delce. Ostane mi le čudovita gosja mast, ki je odlična za kuho. Uporabljate jo lahko povsod, kjer bi sicer vaši sestavini bili maslo ali olje, lahko jo shranite tudi za kasneje. Jedem doda ogromno okusa in arome. Če je imate dovolj, potem v njej spražite krompirček. Verjemite, tak je najboljši!

Ostali so nam še trakci mesa, ki smo jih namenili za drugo jed – iz teh bomo naredili gosjo lazanjo. Naložimo plast lazanje, nato plast kuhane špina-če, plast gosjega mesa in plast bešamel ali celo pesto omake. Na vrhu damo mocarelo in posujemo s parmezanom ter damo v pečico.

Torej, če seštejemo vse skupaj, lahko s 15-evrsko gosko naredimo vsaj tri obroke za štiri osebe. Precej dobra kupčija, kajne?!

Vendar to ni posebej ameriško, boste dejali. Prav imate. Torej, katera je ti-sta zelo ameriška jed, ki jo rad pripravim, in s svojo nenavadnostjo navdušuje moje slovenske prijatelje?

Burgerji že dolgo niso več nič posebnega – trend gurmanskih burgerjev

je v Sloveniji trenutno zelo razširjen in tudi dobro sprejet (za pot iz Amerike je potreboval samo dobrih deset let). Naj se pohvalim, da tudi sam delam vr-hunske burgerje. Skrivnost je, da svojega mesarja prosite za dober kos mesa, ki naj ga zmelje. Ne kupujte pripravljenega mletega mesa. To je sicer čisto v redu, a niti približno tako okusno, saj v mletje ponavadi ne gredo najboljši konci mesa. Ameriški burger vsebuje samo goveje meso. Preden oblikujete pleskavico, lahko mletemu mesu dodate začimbe in dodatke po svojih željah. Sam dodam fino sesekljano čebulo in česen, včasih prekajeno slanino, ki je že popečena, tako da fino hrusta (lahko pa kupite tudi odlično že narezano slanino po ameriško v Hoferju), worcestersko omako (imajo jo v Lidlu, je bri-tanskega izvora, a uporaba v burgerjih je ameriška) ali narezan sir čedar. Meso oblikujte v pleskavico, ki naj bo enkrat debelejša od običajne, ki ste je vajeni. Burger ni pravi, če ni v sredini vsaj malo roza, zato naj ne bo pretenek. Do za-četka pečenja dajte pleskavice v hladilnik. Uporabite žar, ki naj bo res vroč (vse, kar boste pekli na žaru, bo še okusnejše, če boste uporabili takega na oglje), ali pa litoželezno ponev iz vaše pečice. Oboje naj bo mega vroče, tako da bo zunanjost pleskavice hrustljavo, notranjost pa srednje zapečena. Če je meso prepečeno, torej je dobro pečeno ... potem ni dobro pečeno: tako meso izgubi svoj okus in chefi bi vam rekli, da je pleskavica zažgana. Zato pri taki pleskavici okusite samo sokove. Okusiti pa morate tudi meso. Okus mesa – čeprav tega res ne želimo vedeti! – pa je v krvi. Če ni krvi, ni rožnatosti in ni okusa! Po drugi strani vam svetujem, da med pečenjem pleskavico pritisnete ob pekač in maksimirajte kontakt s površino, kajti tako boste dobili hrustlja-vost. Površina, na kateri pečete, mora biti dovolj vroča, da se burger speče v petih minutah ali manj. Tik preden je pečen, dodajte debel kos čedar sira in, če želite, veliko slanine. Ups, popravek ... ne, če želite, kar morate dati čim več slanine. Uporabite lahko lepinje, žemlje ali kajzerice. Pred uporabo jih nama-žite z maslom in rahlo zapecite, tako da jih za kratek čas postavite v pekač. Opečen kruh vse naredi bolj veselo! Postrezite s kakršnimikoli prelivi, ki so vam všeč: kečap je najbolj običajen, v Ameriki je pogosta tudi "relish" omaka, ki pa je v Sloveniji ni – v bistvu gre za narezane kumarice. Sam imam rad tudi majonezo, balzamični preliv in Sriracha pekočo omako – kombinacija zadnjih treh je moja skrivna omaka. No, sedaj niti ni več tako skrivna!

Burger bi lahko jedel vsaj enkrat na dan. Poskusil sem vsak vsaj približno zanimiv burger, na katerega sem naletel v Sloveniji (to bo tema naslednje ko-lumne). Toda – kaj je s tistimi ameriškimi palačinkami, ki jih vedno omenjam? In kaj za vraga je francoski opečenec? In ali sem že omenil, da imam hudo do-ber recept za kolačke (brownie)? Ampak morali boste počakati na naslednje kolumne. Nikar jih ne zamudite, zato nas redno berite!

Noah Charney je Američan, ki živi v Kamniku. Je umetnostni zgodovinar in avtor svetovne uspešnice Tat umetnin.

Idealna za vsako priložnost

Vaša zgodba. Vaša banka.

sberbank.si/ideal-modrenovice080 22 65

Samo

za bralce

modrih

novic

* Za kartico zaračunavamo članarino v obliki mesečnega vodenja kartičnega računa, ki bo za vas prvih 6 mesecev po izdaji kartice brezplačno.

6 MESECEV

BREZPLAČNO

*

DO 31. MARCA

2017

PROMO

KODA

MN17

2017 01 Sberbank Ideal Kartica Modre Novice Oglas 186x60 03.indd 1 20/01/17 09:29


Na kratko

Danes je priložnost, da se v družinah o domovini pogovorimo spoštljivoTrzin • Decembra so dan, ko je pred šestindvajsetimi leti potekal slovenski plebiscit o samostojnosti, z dogodkom praznovali tudi člani društva upokojencev Žerjavčki Trzin. Člani in nastopajoči go-sti, med katerimi je bila tudi novopečena Trzinka Alenka Gotar, so pripravili večer namenjen slovenski domovini in kulturi.

Predsednik društva Žerjavčki Zoran Rink se je spominjal vzhičenosti in pričakovanja polnih Slovencev ob novi domovini, ter o razočaranosti mnogih državljanov ob politični in socialni realnosti sedanjosti. Pouda-ril je, da prav zato ne smemo pozabiti na uspešnost nekaterih. »Danes je priložnost, da se v družinah o domovini pogovorimo spoštljivo in s pozi-tivnostjo,« je nadaljeval in spomnil, da smo ljudje tisti, ki naredimo do-movino. Plesni del večera so popestrili plesalci v narodnih nošah, ki so prikazali tradicionalni ples dvorjenja. Pevski del večera pa je med drugim s slovensko narodno popestrila tudi operna pevka Alenka Gotar, ki se je pred časom z družino preselila v Trzin. Mešani pevski zbor društva Žerjavč-ki je izvedel slovensko in evropsko himno, otroški pevki zbor OŠ Trzin je zapel pesem Za Slovenijo živim, otroci glasbene šole Lartko pa so izvedli skladbo Antonina Dvořáka. Član društva Silvo Božič je recitiral dve pesmi, in sicer Lojzeta Krakarja Razžariš se in Antona Vodnika Srebrni kakor zrno, članice društva Ada, Olga in Helena pa pesmi Cirila Zlobca in Toneta Pavč-ka ter odlomke knjig Ivana Cankarja in Cirila Kosmača. Dela odsevajo ob-čutke domotožja do slovenske domovine in kulture. Nazadnje pa ni bilo preslišano niti mnenje mladih o slovenski domovini. Osnovnošolka Ines Ručigaj je prebrala razmišljanje svojega sošolca z naslovom Moja domo-vina, moj Trzin.

Športna dvorana Domžale praznično pokala po šivihDomžale • Praznični koncert Godbe Domžale 26. decembra je hkrati tudi osrednja občinska prireditev ob dnevu samostojnosti in eno-tnosti. A ta koncert je bil za domžalske godbenike že tretji v de-cembru. Vseeno je bil najbolj odmeven, saj se je zapisal kot najbolj obiskan praznični koncert v godbeni zgodovini. Domžalska športna dvorana je pokala po šivih, saj je bilo poslušalcev krepko čez 1.000!

Glasbeni večer je po slavnostnem govoru podžupanje mag. Renate Ko-sec začela godba, ki je prvo polovico izvedla samostojno, nato pa se jim je pridružil slavnostni gost Alfi Nipič. S svojim stasnim glasom je prinesel nostalgijo v misli, ko se je v ozračje vila pesem Silvestrski poljub. V pe-strem glasbenem programu so se pridružile še njegove skladbe Štajerc, Bog te živi in Poljane, dom prelepih dni. V dvorani je kar vršalo od navdu-šenja vsakokrat, ko je na oder stopil glasbeni mogotec. Lahko domneva-mo, da mu je navdušenje in sproščenost dvorane tako segla v srce, da je za konec celotna dvorana "na suho" brez godbene spremljave zapela re-fren Silvestrskega poljuba. Lep glasbeni večer je tudi tokrat dokazal, da je

kombinacija državnega praznika, božično-novoletnih praznikov in Godbe Domžale prava formula za vsesplošno zadovoljstvo vseh obiskovalcev.

Kaj nastane v pol sekunde?Domžale • V Galeriji Domžale je bila na dan fotografije 15. decembra lani odprta razstava nagrajenega fotografa Blaža Zupančiča. Naslo-vljena kot Pol sekunde po času ekspozicije fotoaparata je razstava zaobjela tri načine fotografiranja, med katerimi so človeški (ženski) akt, "mimobežnice" in fotografije, narejene s posebno fotografsko tehniko, ki daje vtis tridimenzionalnosti.

Pri slednji gre po besedah avtorja za idejo o združitvi diapozitiva in črno-belega negativa. »V teoriji naj bi iz tega dobil črno, a se zariše po-polnoma nova stvar. Ena ubija drugo. Gre za igranje kot pri kiparstvu,« je o tehniki povedal Zupančič. Bivši pravnik se je s fotografijo začel ukvarjati ljubiteljsko, in sicer med drugim tudi pod okriljem foto kluba Planinske zveze Slovenije. Na fotografijo in fotografski aparat je od vedno gledal z eksperimentalnim pridihom. Mag. Jurij Smole je njegove fotografije opi-sal kot eterične, nenavadne in nadzemeljske. Fotografije ženskega akta so bile posnete v studiu, z daljšim časom ekspozicije, od ene do dveh sekund. Model se je vrtel in gibal na stolu, z daljšo ekspozicijo pa je Zupančič omo-gočil, da je svetloba zarisala sence in obrise. »Medtem pa so studijski fleši zarisali fiksno telo,« je povedal. "Mimobežnice" prikazujejo okno vlaka in zabrisano premikanje zunanjosti, kar ustvari dela, ki bolj spominjajo na slike kot pa fotografije. Inspiracija zanje so bila dela abstraktnega ekspre-sionista Marka Rothka, ki jih je videl na razstavi v Münchnu; delovalo pa je tako, da je zatemnil celoten kupe vlaka, fotoaparat pa postavil na stativ. Fotografije "mimobežnice" je ustvarjal eno leto, ko je z vlakom potoval po celotni Sloveniji. »Na eni progi sem ustvaril od 500 do 1000 posnetkov,« je dejal. Izbira le peščice primerov za razstavo je bilo tako zanj še najtežje delo.

Nika Senica

TRIO VERONIKA TRIO MALI GRAD TRIO KAMNIK TRIO MAMUT DUO ZAPRICE

osnovni tv paket

do 10/1 Mb/s do 25/2 Mb/s do 60/5 Mb/s do 120/10 Mb/s

geslo OTT geslo OTT

34,00 € 39,00 € 42,00 € 72,00 € 15,00 €

01/839 14 22

041/707 388

www.kks-kamnik.si

LOKALNO POVEZANI SMO BOLJŠI!

TV INT TEL TV TEL


Intervju

Mateja Štrajhar

Katarina Kesič Dimic: Vzgoja je uravnovešen sistem ljubezni in disciplinePravi, da je kot mavrica, vsak dan se odene v drugo barvo. Katarina Ke-sič Dimic je specialna pedagoginja iz Kamnika, avtorica trinajstih knjig, mnogo ljudi pa spremlja včasih hudomušne, a zelo poučne zapise na njenem blogu katarinakesicdimic.com. Po dveurnem, pravem ženskem klepetu ni lilo kot iz škafa, sem pa – vsaj sama – tisti dan odnesla s seboj košček mavrice.

V predstavitvi na blogu imate napisano, da ste kot mavrica – vsak dan imate izbrano drugo barvo, ker je življenje tako bolj zabavno. Kakšne barve ste danes?

Če dobro premislim, sem danes v rumeni ali celo oranžni barvi, ker je zunaj tak meglen in siv dan. Ko je sončno, pa sem lahko tudi zelena ali modra. Barve imam zelo rada.

Ko sem bila lani marca na vaši predstavitvi knjige Slon pleza na drevo, ste povedali zgodbo o rižu v povezavi z otroki in tem, kar jim govorimo. Ta zgodba se mi je usidrala v spomin, zato vas prosim, da jo poveste še našim bralcem.

V družini z dvema otrokoma so naredili eksperiment. Mamica je po običajnem postopku skuhala riž in ga dala v dve skodelici. En otrok je oboževal riž, drugi ga je skrajno sovražil, sploh ga ni maral jesti. Vsak od njiju je dal svojo skodelico na isto polico v kuhinji, vsak dan sta večkrat hodila mimo. Otrok, ki je imel riž rad, je ves čas govoril – njam, njam, njam, rižek, kako te imam rad, kar pojedel bi te; drugi pa je govoril – bljak, fuj, ogaben si. Po enem tednu je riž, ki ga je fantek hvalil, spodbujal in častil, fermentiral. Vemo, da so fermentirana živila za naša prebavila zelo koristna. Riž v drugi skodelici, ki ga je fantek žalil in mu govoril grde stvari, je postal plesniv. Plesnive hrane ne uživamo in je škodljiva za zdravje.

Torej, kar govorimo, otroci postanejo ...Tako nekako. Zato je izredno pomembno, da pazimo na svoje besede.

Kaj pa dejanja?Zadnjič sem prebrala en zelo dober rek: »Ne vzgajajte otrok, oni bodo tako

ali tako podobni vam. Vzgajajte sebe!« Seveda se lahko tudi zmotimo v svojih dejanjih, ampak ob takšni zmoti je zelo pomembno otrokom povedati, da nečesa nismo dobro naredili. Bi pa ob tem opozorila še na eno stvar. Zelo pomembno je, da kritiziramo vedenje, dejanja in ne osebnosti. Torej ne govorimo otrokom, da so leni, neumni, nesposobni, ampak komentiramo njihova dejanja, vedenje (na primer: »Naloga ni natančno prepisana.«). To se zelo pogosto dogaja in ravno zaradi tega riž postane plesniv. Otrokom smo avtoriteta in kot taka za njih neke vrste bogovi. Otroci nas spremljajo, mi vse vemo. Če mama ve, da je prav, da ne grem pri rdeči luči čez cesto, potem mama tudi ve, kdaj sem pameten in kdaj ne. Če mama večkrat ponavlja – ti si neumen, štorast, butast – bo otrok to oceno ponotranjil in se bo dejansko začel tako obnašati. To praksa zelo lepo dokazuje.

Sicer pa ste avtorica trinajstih knjig, pišete o otrocih s poseb-nimi potrebami, kar je tudi vaše delovno področje. Je osnova za knjige, zgodbe v njih, realna, izhajate iz resničnih primerov?

Vse zgodbe so resnične na nek zakrit način. Vzamem jih iz realnosti in več njih sestavim skupaj. Nobena sicer ni točno taka, kot je zapisana, saj jih malo zabri-šem. Kakšno stvar si seveda tudi izmislim, da zgodba lepše teče, ampak v osnovi so zgodbe resnične. Vse to se dogaja.

Pravite, da se zgodba sama napiše, se zgodi, da je ne napišete vi ...

Res je. Če me kdo prosi, naj napišem članek na določeno temo, imam lah-ko veliko kratkotrajno krizo. Teme ne čutim, nimam je v sebi. Tako lahko včasih sedim pred računalnikom eno uro in ni nič. Potem pa grem na sprehod ali pa mine par dni in se kaj takšnega zgodi ... in mi kar "ck" naredi – pridem domov, se usedem za računalnik in v pol ure vse naredim.

Potem so se tudi knjige zgodile ali so bile vsaj prve bolj načrtovane?

Moja prva daljša knjiga (Skrivnost x 4) se je zgodila, napisala sem jo v enem tednu. Tako močno sem čutila to zgodbo, da sem se zjutraj zbujala, hitela za ra-

čunalnik, kjer sem imela dvajset listov, neke vrste zemljevidov, kam bo ta zgodba šla, in sem si vse zapisovala in risala. Resnično nisem jutranji tip, ampak sem vstajala, ker mi zgodba ni dala spati. Že sredi noči, ko sem se predramila, sem si ideje pisala na listke, da ne bi česa pozabila do jutra. Neskončno sem uživala v pisanju zgodbe in presenečala samo sebe.

V osnovni šoli, kjer ste zaposleni kot specialna pedagoginja, veliko delate z otroki s specifičnimi učnimi težavami. O kakšnih težavah govorimo?

Načeloma delam z vsemi otroki, ki imajo posebne potrebe, ampak na redni osnovni šoli se najpogosteje pojavljajo učenci s specifičnimi učnimi težavami, kot so disleksija, dispraksija, diskalkulija, ADHD (primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti). Delam z otroki, ki imajo že na začetku šolanja težave z branjem, pisanjem, računanjem, orientacijo, fino motoriko in koordinacijo. Tudi z otroki, ki ne vedo, s katero roko bi pisali, kako naj držijo pisalo, ki pri pisanju preveč pri-tiskajo, ki imajo lahko tudi težave z govorom in jezikom ali pa z navajanjem na novo okolje. Nekatere težave ostanejo, zato delam tudi z mladostniki. Pri teh je najpomembnejše, da skupaj iščemo najbolj učinkovite metode za razumevanje snovi in lažje samostojno predelovanje vsebin doma. Da se naučijo primernih kompenzatornih strategij ob svojih težavah. Tudi preživetja znotraj šolskega sis-tema, ki je milo rečeno neprijazen do drugačnih načinov, pogledov in umov.

Je teh težav sedaj več kot v preteklosti ali smo zgolj bolj po-zorni, vemo več?

Trenutno se npr. zelo govori o ADHD kot novi motnji. Že leta 1845 je nemški zdravnik, pionir pedopsihiatrije, dr. Hoffmann opisal primer otroka, ki ni mogel sedeti pri miru in je imel težave s pozornostjo. V istem stoletju mu je sledilo kar nekaj avtorjev. Takrat nedvomno še ni bilo povzročilnih dejavnikov, ki so značilni za naš čas. Že nekaj let se javnost o določenih motnjah zelo ozavešča, zato so

Foto: osebni arhiv


postali ljudje bolj pozorni na njih. Nekaterih včasih ne bi niti opazili, zdaj pa jih poimenujemo in to včasih kar prehitro in preveč laično. Če je imel v bližnji prete-klosti otrok težave z branjem, je z neko muko zvozil, zdaj pa se na te težave hitreje opozarja. Ne vem, če je to dobro ali slabo, saj so potem lahko nekateri starši tudi pretirano obremenjeni, spet drugi pa to tudi izkoristijo. Pridejo zaradi disleksije in ko preverimo branje, ugotovimo, da je v redu. Po kratkem pogovoru se izkaže, da je izvor težav čisto drugje – v vzgoji, dnevni rutini in redu, družinskih obredih, organiziranosti družine ipd.

Verjamem, da je tudi sodobni čas dobršen vzrok; torej starševstvo je drugač-no, kot je bilo, prav tako partnerstvo. Na drugi strani nam potrošništvo ves čas sporoča, da nismo v redu, če nimamo vsega. Poudarila bi tudi prehrano otrok. Današnji otroci pojedo ogromno izdelkov, ki vsebujejo enormne količine belega sladkorja, rafinirane bele moke, barvil, aditivov in ostalih škodljivih snovi, preni-zek je tudi vnos kvalitetnih maščob. Dejstvo je tudi, da naši otroci veliko premalo pijejo, če pa že pijejo, ne pijejo vode. In ta je zelo pomembna za vztrajnost in po-zornost pri učenju.

Veliko otrok hodi tudi pozno spat ...Ja, res je, tudi to je sodobna težava. Včasih so nam rekli, če ne bomo spali, ne

bomo rastli. In to je golo dejstvo, saj se le v čisti temi ob točno določenih urah tvo-rijo v otroškem telesu snovi, pomembne za razvoj. Omenila bi še vpliv pretirane medikalizacije sodobnih otrok. V našem otroštvu ni bilo pogosto, da smo dobili antibiotik, nekako smo se prebili skozi bolezen in s tem trenirali svoj imunski sis-tem. Danes pa se antibiotiki pogosto predpisujejo, otrokom pa se ob pogostem uživanju poruši črevesna flora. Tudi to je lahko vzrok za določene težave pri uče-nju, čeprav na prvo žogo ne zveni logično. V povezavi s tem se zadnje čase zelo veliko raziskuje na področju motenj avtističnega spektra. V zadnjih nekaj letih šele resnično razumem pregovor, ki sem ga slišala že kot mala deklica: "Zdrava crijeva, zdrava glava". Ta srbski pregovor, ki sem ga v enem delu svojega življenja razumela, da s prebavnimi težavami ne moreš dobro razmišljati, sedaj vidim v novi luči. Zdrava črevesna flora je ključ do zdravega mentalnega zdravja, v kar sodi tudi učenje in težave povezane z njim. Otroci s šibko črevesno floro imajo tako lahko posledično tudi težave z učenjem.

Dandanes so pogostejši porodi s carskim rezom in manj dojenja. Ob carskem rezu otrok avtomatsko dobi manj dobrih in koristnih bakterij od mame, saj ne po-tuje skozi porodni kanal. Z dojenjem otrok krepi imunski sistem, da ne omenjam čustvenega in intelektualnega napredka zaradi občutka varnosti in telesne sim-biotične povezanosti. Če otrok ni bil dojen, bo hitreje izpostavljen infekcijam in tako hitreje medikaliziran. To je začaran krog. Več kot nekoč je tudi nosečnosti po umetni oploditvi in s tem povezanih zapletov. Zaradi napredka medicine preživi tudi večina zelo zgodaj rojenih otrok. Le-ti pogosteje kasnijo v razvojnih mejnikih za vrstniki, kar se odraža tudi pri osvajanju določenih šolskih veščin.

To je duh našega časa. Vse se vrača. Menimo, da smo prevarali mati naravo, ampak posledice se sedaj kažejo na naših otrocih.

Pomembno je, da ob obravnavi otroka razmišljamo in raziskujemo resnično celostno.

Kljub vsej ozaveščenosti pa se je količina ur, namenjena otro-kom s specifičnimi učnimi težavami, zmanjšala?

O tem sem kar veliko pisala na svojem blogu januarja 2015. Zmanjšala se je količina ur, ki jih dobi otrok z odločbo (izda Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami). Ob mojih delovnih začetkih je bilo maksimalno števi-lo ur na otroka pet pedagoških ur tedensko. Zdaj so to zavili v lep papir, tako da otrok uradno lahko dobi pet ur, vendar so štiri pedagoške, namenjene njemu, ena pa je svetovalna storitev. V slednji je zajeto vse: pogovori s starši, pogovori s sošolci zaradi senzibilizacije, sodelovanje z zunanjimi ustanova-mi, timski sestanki, urejanje birokracije za otroka, prilagajanje in izdelava materialov, ki jih narediš sam. Vse to smo delali že prej brez te ure, tako da so tu vzeli otrokom. Otrok na papirju še vedno dobi npr. tri ure, vendar sta dve pedagoški, tretja pa svetovalna. Tisti, ki dela z otrokom, ima plačani dve uri. Na ta način so zmanjšali finančno obremenjenost.

Kakšne so posledice v praksi?Kako se realizira svetovalna ura, je presoja tistega, ki z otrokom dela. Seveda

jo pogosto izkoristimo za neposredno delo z otrokom, tudi kot odmik iz razreda, če otroka motijo močni dražljaji. Vendar če gledava skupno količino ur, je seveda

Intervju

v enem tednu velika razlika, ali sta to dve uri ali tri. Že tri ure so pri večini teh otrok premalo. Če bi jim res hoteli slediti, bi morala biti ena ura na dan. Pa še to je vča-sih premalo! Sploh na začetku. Tu bi opozorila tudi na veliko napako v sistemu. Po mojem mnenju bi morali otroke diagnosticirati, prepoznavati in tudi rehabi-litirati čim prej, že v vrtcu. Ob prvih znakih težav v razvoju, to se zelo hitro opazi, bi moral vstopiti strokovnjak, ki bi opolnomočil vzgojiteljice in takoj obravnaval otroka. Pri nas pa te postopke zelo dolgo vlečemo, starše se pošilja od vrat do vrat. V vrtcu je teh ur zelo malo, poleg tega pa v Sloveniji ni nekega splošnega pre-gleda, kaj se dogaja, čakalne vrste pa so nečloveške za hitro razvijajoče se bitje. V prvem triletju osnovne šole bi sledila nadgradnja – pravilno držanje svinčnika, pravilna drža telesa, trening drobne motorike, gibalni vzorci … vse te male napa-kice, ki jih otroci delajo in jih marsikdo obdrži do konca življenja.

Glede na pomanjkanje ustrezne diagnostike v vrtčevskem ob-dobju kako v šoli obravnavate vse otroke s težavami?

Otroke, ki dobijo odločbo o usmeritvi, pregleda Komisija za usmerjanje; se-stavljajo jo trije do štirje člani, odvisno od otrokovih težav. Običajno specialni pedagog, pediater, psiholog, logoped, lahko tudi nevrolog ali pedopsihiater. S temi učenci potem izvajamo ure dodatne strokovne pomoči. Na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami so ti učenci upravičeni tudi do določe-nih prilagoditev pri pouku in pri ocenjevanju znanja.

Velika težava, na katero želim še posebej opozoriti, pa so otroci, ki še nimajo odločb, imajo pa evidentne težave. Šole imajo poleg dopolnilnega pouka na vo-ljo tudi ure individualne in skupinske pomoči. To pomeni, da ministrstvo določi skupno količino ur na šolo, to je pol pedagoške ure tedensko na oddelek. Če je na šoli dvajset oddelkov, to pomeni deset ur tedensko. Ure se razdelijo tako za na-darjene učence, kot tudi za učence z učnimi težavami. Seveda bi bilo zelo učinko-vito, da bi del teh ur izvajali specialni pedagogi, ki bi korigirali začetne nerodnosti, od drže pisal do okornosti, izvajali grafomotorične treninge, aktivno pridobivali besednjak z otrokom, opravljali vaje za usmerjanje pozornosti, razvijali že ome-njene kompenzacijske strategije, pomagali pri umeščenosti v razred in še mnogo je tega. Bili tudi v oporo učitelju, kar je sodobna praksa v skandinavskih šolah. Vsekakor pa v naših šolah to še zdaleč ni pravilo in se prakse v posameznih šolah tu zelo razlikujejo. Vodstvo šole namreč samo presodi, kako bo te ure razporedilo.

Zakaj je zgodnja diagnostika tako pomembna?Pomembno je, da z odkrivanjem težav začnemo zelo zgodaj. Od igranja na za-

četku šolskega leta v 1. razredu do januarja, ko se začnejo črke, se zgodi velik pre-skok in potem gre naprej vse zelo hitro ... če otrok takrat ne dobi ustrezne pomoči, bo slabe navade vzdrževal in ga bodo ovirale ter upočasnjevale, zato bo manj uspešen. Zaradi težav, ki se nalagajo in nalagajo, kasneje izbruhnejo vedenjski odkloni, saj otrok tega ne zmore več. Če ima učenec recimo disleksijo, ki ni bila niti prepoznana niti ustrezno strokovno spremljana – uči se doma, učinka ni, saj se ne zna pravilno učiti (ali pa njegovo učenje vključuje celo družino in na tone porabljenega časa), na koncu sklene, da je brez veze in odneha.

Pri fantih so pogosta posledica nasilniško vedenje, upor proti avtoriteti, igra-nje vloge klovna v razredu, odpor do šole. Pri dekletih težave prepoznamo kasne-je. Šolski prostor je pretirano feminiziran in dečki so zelo pogosto označeni kot te-žavni. Na to dejstvo sem že večkrat opozarjala. Ženske imamo svoj sistem, stvari si pogosto zamislimo lepo umirjeno, vse lepo pobarvano, vsi mirno sedimo; dečki pa potrebujejo veliko več gibanja, obožujejo praktične dejavnosti. Učitelji hitreje opazijo nekoga, ki se npr. ves čas pozibava na stolu, moti pouk, govori, je impul-ziven in hoče biti vedno prvi v vrsti. Tako zaznamo motnjo, včasih celo prehitro. Deklice pa so večinoma uvidevne, delovne, trudijo se imeti lepe zvezke, prepišejo od sošolke, ni očitnejših odklonov, ampak prej ko slej se tistim s težavami lonec napolni in začne teči čez. Tako se pogosto zaprejo vase, ne povedo za težave ali

V slovenskem šolskem sistemu so nekateri predmeti pretirano hierarhično

spodbujani. Če odstopaš pri teh predmetih, imaš stalne težave.

Foto: osebni arhiv


Intervju

pa jih niti ne zmorejo ubesediti, opažamo pa lahko žalost, brezvoljnost, motnje hranjenja, samopoškodovanje, prezgodnje spolne izkušnje.

»Ljudi ne merimo po napakah. Pri ljudeh moramo vedno iskati le tisto, v čemer so dobri.« Citat je iz vaše knjige. V realnosti pa je ravno obratno, kajne? Predsodki, strah naredijo svoje ...

Slovenci zelo radi opozarjamo na slabe stvari, tako kot Američani pretiravajo s pohvalami. Iz svojega otroštva se spomnim, da smo bili kot generacija zelo red-ko pohvaljeni. Obstajalo je pravilo – če boš pohvalil, se bo pokvarilo. In še sedaj, ko se pogovarjam bodisi z učitelji bodisi starši, radi rečejo – »ravno sem ga pohva-lil, pa je takoj nekaj ušpičil«. Odgovorim: »Ali si pričakoval, da se bo to zgodilo?« Sami s svojimi pričakovanji in posploševanji pogosto ustvarimo realnost. Všeč mi je Pygmalion efekt. Narejen je bil eksperiment: enega izmed najslabših in najbolj neuspešnih razredov na šoli so novemu učitelju predstavili kot najboljši razred, elito. Ker jih je gledal s tega zornega kota, so se neverjetno izboljšali.

V slovenskem šolskem sistemu so nekateri predmeti pretirano hierarhično spodbujani. Če odstopaš pri teh predmetih, imaš stalne težave. Čeprav si boš služil kruh z veščino, ki je v osnovni šoli sploh ni v predmetniku. Radi opazimo pri-manjkljaje, množice dobrega pa ravno zaradi tega ne zmoremo ugledati. Zaradi enega drevesa lahko spregledamo lepoto gozda.

Poleg pisanja knjig ste tudi plodovita blogerka, mnogi vas redno spremljajo. V svojih zapisih ste iskreni, neposredni, uporabljate primere iz vaše družine. Kako se počutite, ko se tako izpostavite? Vam je kdaj neugodno, ker z javnostjo delite svoje družinske trenutke?

Ne. Vedno razmislim, kaj bom napisala in koliko informacij o svoji družini bom vključila. Zdi se mi prav, da uporabim tiste informacije, ki so v korist staršev. Če govorim o vzgoji, če staršem predstavljam neko avtoriteto, se mi zdi pošteno, da povem uporabne primere iz svojega življenja. Tudi sama verjamem tistim, ki imajo izkušnje, ki so sami nekaj doživeli in izkusili. Ti nam lahko dajo največ, ne iz knjig, ampak iz realnega življenja.

Starši si radi predstavljamo, da osebe z vašo izobrazbo pa psi-hologi ipd. nimajo težav z vzgojo, saj v vsakem trenutku vedo, kaj narediti. Pa je res tako?

(smeh) Nikakor. Nedvomno delam napake. In to tudi priznam. Še nikoli ni-sem nikomur rekla, da vzgajam idealno ali da je pri nas vse super. Vsak otrok je univerzalen, zato moram tudi sama vsakodnevno prilagajati svoje metode in se sproti učiti. Imam pa morda to prednost, da se hitreje zavedam storjene napake, jo ozavestim in jo skušam v naslednjem primeru, situaciji, spremeniti. Otrokom se za storjeno napako vedno opravičim. Tudi v šoli. Tako jih učim, da ni nič narobe, če se zmotiš. Vsi se motimo. Huje je, če ne veš, da si se zmotil (ali nočeš priznati), ker tega potem ne moreš popraviti. Iz vsake napake se moramo nekaj naučiti.

So pa seveda tudi slabosti. Od prvega dne lastne nosečnosti namreč veš, kaj vse gre lahko narobe.

Starši smo tisti, ki otroku povemo, kaj je prijetno in kaj prav – tudi to je vaša misel. Veliko sodobnih staršev bi samo prijetno in postanejo sužnji svojih otrok; kaj je prav, se je izgubilo. Kam gremo? V kaj vzgajamo svoje otroke?

Če gledam trenutne generacije, priznam, da me skrbi. Starši želijo biti prijatelji s svojimi otroki. Občutek imajo, da jih otroci ne bodo imeli več radi, če jim bodo nekaj prepovedali. In kar ne upajo zastaviti te ljubezni. Po drugi strani pa je dosle-dna vzgoja zelo naporna. Če otroku obljubiš posledice, jih boš moral tudi izvesti; če jih boš hotel izvesti, moraš biti prisoten in si vzeti čas. V vzgojo bi nujno morali vrniti tudi poglavje, kaj je prav. Med našim odraščanjem je bila vzgoja eno samo discipliniranje, po razmahu permisivne vzgoje pa je ogromno ljubezni. Ena sama ljubezen povsod, bog ne daj, da bo otroka strah, nikoli ne sme jokati, ne sme biti žalosten ali razočaran ... Vzgoja pa mora biti uravnovešen sistem obojega – lju-bezni in discipline. Le z obema uravnoteženima komponentama dosežemo kva-litetno vzgojo.

Kaj je z nami starši? Se nam ne da, nimamo časa, nimamo volje, iščemo bližnjice, ki pa jih ni, se ne znamo odločiti (čeprav tudi če ne narediš nič, je to odločitev), udariti po mizi, kje tiči razlog za našo (ne)vzgojo?

To je duh našega časa. Vse je fino, vsi se imamo fajn. Nekaj pa smo prinesli tudi s sabo iz otroštva. Veliko staršev, ki so bili pretirano disciplinirani, se je odlo-čilo, da sami ne bodo nikoli tako vzgajali. Zato vzgajajo ravno nasprotno in izgubi se ravnotežje – sedaj nudijo samo ljubezen. Permisivna vzgoja npr. narekuje, da pred otroka ne smemo postavljati ovir. Ampak vemo, da bo otrok z več ovirami, seveda konstruktivnimi, odrastel v bolj sposobnega, kompetentnega, samoza-

vestnega odraslega. Zna namreč reševati težave in ob prvi oviri ne bo zapadel v depresijo ali zlorabo škodljivih substanc, saj je opremljen za preživetje.

Ali lahko izpostavite eno zadevo, pojav, obnašanje, ki ga opažate pri starših in je zelo pogosto, ampak popolnoma napačno?

Zelo pogosto se v trgovskih centrih otroci mečejo ob tla, cvilijo, tulijo, mamice vlečejo za nogo ali torbico in ... mamica kupi. Potem pa vsa skurjena doda: »Veš, ampak samo še danes.«

Kaj naj stori mamica v trgovskem centru?Mamica naj reče: »Veš kaj, moj dragi Tonček, jaz te imam neskončno rada,

ampak tega ne bova kupila, ker tega ne potrebuješ. Si pa lahko želiš in če si že-liš dovolj močno, boš mogoče prihranil denar in si kupil.« Mama se predvsem ne sme počutiti slabo, če otroku ne bo kupila želenega. Ni pa prav, da bi v izogib neprijetnim scenam otroke nehali voziti v trgovine. S tem bi izpustili priložnost za kvalitetno izkušnjo. Otrok mora biti soočen z dejstvom, da je našel nekaj blazno všečnega, da je ta stvar super fajn, a mora potem reči – ne, tega ne potrebujem. Mora se naučiti, kako se odrečeš želji. To se mora nujno zgoditi in starši morajo navajati otroke na tovrstne življenjske preizkušnje.

Na vaši spletni strani je zapisano: »Otroke imam rada. Ver-jamem vanje in jih spoštujem.« Če o prvih dveh komponentah pri večini staršev ne dvomimo, da sta prisotni, za tretjo tega ne moremo trditi. Kam se je izgubilo spoštovanje otrok kot samo-stojnih oseb? Ali lahko otrok spoštuje drugo osebo, če sam ni spoštovan v primarni družini?

Mislim, da starši preveč stvari naredijo namesto otroka. To je en odklon, saj ne verjamejo v njegove sposobnosti in ves čas delajo namesto njega. Ta otrok je prezaščiten, živi v vatki, saj ga ne spoštujejo v njegovi samostojnosti. Nikoli nima priložnosti za preizkus lastnih spretnosti. Na drugi strani imamo razvajene otro-ke, tudi pri teh starši delajo namesto njih. A ne zaradi zaščite, ampak enostavno zato, ker ne zahtevajo in vztrajajo, da mora otrok nekaj narediti sam.

Ko otrok dobi občutek, da lahko nekaj opravi sam, je to zanj neprecenljivo. Še posebej priporočam, da ga potem tudi pohvalimo, da smo očitno navdušeni, očarani, veseli. Starš mora dati otroku občutek, da mu zaupa, s tem ga spoštuje, verjame v njegove sposobnosti in vanj. Kako si bo otrok zaupal, če vedno potre-buje pomočnika?

Poziv osnovnim šolam k sodelovanju v ustvarjalno-likovnem natečaju Modrih novic Osnovne šole vabimo k sodelovanju v ustvarjalno-likovnem natečaju Modrih novic. V njem lahko sodelujejo učenci od 1. do 5. razreda. Letošnji razpisani temi sta "Moj kraj v prihodnosti" in "Modra pika". Dvanajst izmed prispelih predlogov bo objavljenih na naslovnici revije Modre novice (vsak mesec en izbran izdelek oz. fotografija le-tega). Najboljši izdelki po izboru uredništva bodo nagrajeni s praktičnimi nagradami, ki so jih prispevali naši partnerji: Papirnica Petra, Terme Snovik, Otok športa, Enzografika in Didakta.Izdelke sprejemamo do vključno 10. februarja 2017 na poštni naslov Modre novice, Ir image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1240 Kamnik (s pripisom: Za ustvarjalno-likovni natečaj). Izdelke lahko tudi osebno dostavite oz. jih po dogovoru prevzamemo pri vas.

Foto: osebni arhiv


Rezervirano za moške!»Ne, ni čisto tako. Ženske veliko hitreje prepoznajo kakovost in se tudi prej odločijo zanjo,« mi razloži Iztok Dominko, vodja prodaje tehničnega programa v podjetju AS Domžale Moto center d.o.o., na mojo pripombo, da je nov prodajni center v industrijsko-obrtni coni Trzin namenjen moškemu delu populacije, predvsem tistim mojstrom, ki znajo na vrtu in okolici doma veliko postoriti sami, vrtičkarjem in kmetovalcem.Ponudba prodajnega centra, ki ga najdete levo od poslopja, kjer v Trzinu potekajo tehnični pregledi, namreč ne obsega samo A-S, ampak A-Ž in še kaj. Tukaj najdemo kosilnice, traktorje, prekopalnike, motorne kose, ročno vrtno orodje, agregate, vodne črpalke in v tem času aktualne zimske freze, nekaj imajo tudi navtičnega programa. V prodajalni so na voljo tako stroji za profesionalno kot domačo rabo. »Naša poglavitna funkcija je sicer veleprodaja, medtem ko je maloprodaja namenjena, da ostajamo v koraku s trendi, ki se pojavljajo na trgu, in s povpraševanjem. Na ta način se približamo svojim kupcem, saj imamo neposreden kontakt z njimi. Poleg tega v domžalsko-kamniškem bazenu podobnih trgovin s tehnično robo skorajda ni,« o razlogih za odprtje maloprodajne trgovine pove Dominko.Poglavitna prednost nove prodajalne AS je kakovostno svetovanje in testiranje izdelka, ki ju nudijo strankam ob obisku trgovine. Dominko pravi: »Po treh mesecih delovanja prodajalne lahko rečemo, da pri nas vsak najde nekaj zase. Stranki pokažemo razstavljene modele, ki jih je veliko ne glede na vrsto stroja, ki kupca zanima. Stranke lahko že v sami prodajalni primerjajo med izdelki, zato je odločitev veliko lažja. Kupec lahko izdelke tudi poskusi, od snežne freze do kosilnice in prekopalnika, vse lahko testira pred nakupom! To je zelo pomembno, tovrstni stroji namreč niso poceni. Po preizkusu je odločitev za nakup veliko lažja.«

Ob nakupu vsakega izdelka poskrbijo za nulti servis, stroj zaženejo in v delovanju demonstrirajo kupcu. »Na začetku so bili ljudje malo presenečeni, se je pa tudi zaradi tega zmanjšalo število nepotrebnih napak in okvar. Nič ni narobe, če kupec že pri nas dvakrat ali trikrat zažene napravo, tako jim lahko pomagamo in nadgradimo njihovo znanje, kako ravnati s strojem,« raloži Dominko. Po nakupu svojim strankam nudijo tudi dostavo in seveda servis, tudi kampanjskega, kar pomeni, da pridejo na dom, stroj odpeljejo, naredijo servis in vrnejo.

»Stroji so ob nakupu oz. v salonu čisti, rabljenega in umazanega pa nihče ne želi peljati v avtu na servisiranje,« smejoč pravi Dominko. Zelo priročno, kajne?!Poleg vrhunskih Hondinih strojev v Trzinu najdemo še blagovne znamke Pubert, Vari, Europower, Pramac, Blue Bird.V trgovini se vedno najde tudi kakšen izdelek po diskontni ceni – to so praktično nerabljeni stroji iz preteklih let, ki jih ne uvrščajo več v redno ponudbo. Zato je dobro priti naokoli večkrat in preveriti aktualno ponudbo. »Delamo za dobro kupcev. In to se nam vrača,« zaključuje Dominko.

Oglasi

Iztok Dominko, vodja prodaje tehničnega programa v podjetju AS Domžale Moto center d.o.o.: »Še posebej priporočamo ta prekopalnik, s katerim hitro in brez težav obdelamo 300–400 kvadratnih metrov vrta.«

Nov prodajni center strojne in tehnične opreme AS v Trzinu

• največja ponudba na enem mestu

• kosilnice, prekopalniki, snežne freze, motorne kose, ročno vrtno orodje,

agregati, vodne črpalke

• veliko razstavljenih modelov

• testiranje pred nakupom

kakovostno svetovanje

nulti in kampanjski servis

akcijske cene določenih izdelkov

Rok Posavec s.p.GSM: 031 470 [email protected]

• svetovanje, izmera, montaža in popravilo pohištva

• prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih)

Ali veste?Pri nakupu stavbnega pohištva z montažo pri NAS, plačate samo 9.5% DDV!

+ MONTAŽO NOTRANJIH VRAT IN PODBOJEV

DODATEN 6% POPUST NA NAKUP


PO NEŽINI POTI NA KUM Izhodišče: Mali Kum 812 m

Zahtevnost: lahka pot

Čas hoje: 3 ure

Najprimernejši čas: vsi letni čas

Čas vožnje: Kamnik–vas Mali Kum: 1h15min–1h30min

Po Nežini poti na Kum (1220 m) Zima je, sneg je že pobelil našo deželo. Čas za zimske radosti, smučanje, sankanje. Ali ste mogoče pomislili, da bi šli na sončno zimsko nedeljo na Triglav? Nekateri pravijo, da kdor ni bil ni Tri-glavu, ni pravi Slovenec. Ideja za vas in vaše otroke – po Nežini poti na Kum ali zasavski Triglav. Nežina pot je dobila ime po preprosti deklici Neži iz Kostanjevice na Krki. Legenda pravi, da je deklica v času hudih poplav dan za dnem hodila molit na skalo sredi reke, da bi jih Bog tega gorja obvaroval. Nekega dne je zaslišala glas iz Kuma: »Pridi, pridi ...« Neža je sledila glasu in se odpra-vila molit na Kum, da bi skromne in delavne dolenjske kmete rešila pred hudimi poplavami. S seboj je vzela kravo, a zgodila se je nesreča: krava je zgrmela v prepad nad Selami (danes Borovak pri Podkumu). Neža je tako neutolažljivo jokala, da je krava okamenela in iz te skale še danes solzijo Nežine solze. Na svojem begu pred Turki s tropom ovac sta Jošt in Jernej srečala prijazno Nežo, ki jima je pomagala pri begu. A nad Malim Kumom so ji pošle moči, Turki so jo ujeli in ji odsekali glavo. Pri kapelici sv. Neže so v skali vidni odtisi njenih drobnih kolen, kamor je ponižno pokleknila, čakajoč kruto turško kazen, ker ni hotela izdati, kam sta pobegnila Jošt in Jernej. A tudi Jošt je opešal. Na mestu, kjer ga je posekal turški meč, stoji kapelica v čast sv. Joštu. Nežina pot pelje mimo različnih znamenj, ki so povezani z raznimi legendami, ki so se ohranile vse do danes. Pot vodi iz Sopote mimo Solzic, skale, ki se solzi in naj bi imela posebno zdravilno moč, mimo kapelice sv. Neže in kapelice sv. Jošta na vrh Kuma.

Predstavila vam bom nekoliko krajšo pot, ki se prične v vasi Mali Kum (812 m). Do tu se pripelje iz Ljubljane po cesti za reko Savo, mimo Litije do Zagorja. V Zagorju zavijete desno proti vasi Podkum, kjer nadaljuje-te levo po asfaltirani cesti do Borovaka pri Podkumu, do vasi Mali Kum, kjer parkirate. Od tu je pot markirana s Knafljevo markacijo. Iz vasi pot levo zavije precej strmo v gozd. Planinska pot je do kapelice sv. Neže sicer precej široka, potem pa se nekoliko zoži. Ves čas vije po gozdu in nas kar hitro pripelje do kapelice sv. Neže. Od tu dalje je sicer pot nekoliko ožja, poteka po slemenu hriba in se še naprej strmo vzpenja do križišča, kjer se sreča več poti, ki peljejo na Kum. Prav v tem križišču pri kapelici sv. Jošta zavijemo levo v smeri Kuma. Pred nami je še 10–15 minut hoda po malo bolj zložni poti in že smo na Kumu. Razgled je ob jasnem vremenu pre-čudovit, saj se vidi skoraj pol Slovenije. Na vrhu stoji cerkev sv. Neže ter dobro oskrbovan planinski dom, v katerem se v teh zimskih dneh lahko okrepčate z odličnim domačim čajem ali pa pojeste kaj domačega zasa-vskega, kot na primer funšterc – tako imenovano Knapovsko sonce ali nam bolj znani šmorn. Vrnemo se po isti poti.Bogomira Skvarča Jesenšek

1220 m

Vpisv programe

2017

Januar 2017Modre novice 20

Mihec raziskuje

DIMCO TRADE d.o.o.Trdinov trg 8a, 1234 Mengeš

T: 01 / 729 - 64 - 22FB: /salonsvetildimco@: [email protected]: www.dimco-svetila.si

Križanka

Nagrade podeljuje Salon svetil DIMCO. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v Modrih novicah, ki bodo izšle 24. februarja 2017.Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do petka, 17. februarja 2017, na naslov: Modre novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.

IZŽREBANI REŠEVALCI: Izdelava 66-listne fotoknjige: Roman Učakar, Domžale; izdelava 44-listne fotoknjige: Bernarda Us, Domžale; izdelava 22-listne fotoknjige: Ida Zupančič, Mengeš; izdelava koledarja po naročilu: Pavla Gregorič, Kamnik; Frančiška Grbec, Domžale; Marija Habat, Domžale; Gabrijela Cotman, Domžale; Milan Spruk, Radomlje; Zvonka Slapar, Dol pri Ljubljani; Dušan Mihelčič, Dob; Blokec 10x10: Marjana Pajenk, Kamnik; Majda Kle-menčič, Kamnik; Esma Raković, Kamnik; Katja Mihelčič, Dob; Ivica Ličen, Domžale; Bojan Pesek, Komenda; Mihael Drčar, Kamnik; Tončka Stanič, Domžale; Rudolf Jeraj, Komenda; Jože Slatnar, Kamnik.

Nagrade podarja Enzo Grafika. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti objavljena na spletni strani www.modre-novice.si. Vsi podatki so obvezni.

Nagradni razpis slikovne križanke

1. USB LED svetilka2. USB LED svetilka3. USB LED svetilka

Ime in priimek

Naslov

Podpis E-mail 1 2 3 4 5 6 97 8 10 11

NOVO! Geslo nagradne križanke lahko

oddate tudi na www.modre-novice.si!

1312 14 15 16 17

1

2

7

6

8

14

9

13

171610

12

15

4

3

11

5


Mlado mnenje

Nov začetek ali le arbitrarne obljube? Nika Senica

Že odkar pomni si 24-letna Ana, podjetnica, ob koncu leta zada cilje, ki bi jih v tistem letu rada dosegla. »To je postalo nekakšen ritual. Novo leto se mi zdi primeren čas, da greš spet od začetka,« pravi. Čeprav gre po njenem mne-nju za "mentalni učinek", pa je tudi zaradi sistema, v katerem živimo, lažje. »Zavedam se, da bi lahko spremembe postavljala kadarkoli, ampak se je v tem sistemu lažje prilagajati množini, kot da se ona tebi,« pravi in pojasni, da zara-di novega koledarskega leta tudi podjetja in trgovine izdajajo večje popuste. »Če želiš shujšati, tako kot jaz, boš januarja dobil najboljše ponudbe v fitne-sih – za dopolnilno prehrano ipd. Pa tudi subvencije za podjetja so večinoma izdane na začetku leta,« pravi.

Statistik o novoletnih zaobljubah je nešteto, večina pa jih pokaže, da za-obljube uresniči manj kot 10 odstotkov ljudi, ki se jih loti. In večina ljudi se tega tudi zaveda. Znanstveniki Univerze v Torontu so o neuspelih novoletnih zaobljubah ugotovili, da pri ljudeh povzročajo "sindrom lažnega upanja", ki ga karakterizirajo nerealna pričakovanja o času, hitrosti, količini, zahtevnosti in posledicah prizadevanj za spremembe. »Vem, da jih nekaj nedvomno ne bom uspel opraviti, a postavim si jih vseeno,« je mnenja 25-letni Anže, zgodovinar. Zanj to, da ima ob koncu leta razčiščene cilje za naslednje leto, pomeni, da ima občutek nadzora nad življenjem. »Veš, kakšne so tvoje prioritete,« doda. Pa se mu to ne zdi le slepo sledenje nekemu arbitrarnemu datumu? »Če je nek naključen datum vzgib za razmislek o tem, kako je šlo leto, potem tu ne vidim ničesar slabega,« pravi. Enakega mnenja je bila tudi 24-letna Neja, študentka, češ, da ji dajo novoletne zaobljube občutek dosežka. »Vedno si jih postavim v mejah normale in realistično. Ne pravim jim sicer novoletne zaobljube, ampak kar cilji,« pravi. Novoletne zaobljube so videne predvsem kot družbena praksa zahodnega sveta. »Zame so novoletne zaobljube le nek družbeni konstrukt, na podoben način kot valentinovo. Zakaj bi enkrat na leto "pogledal vase" in začel šele takrat razmišljati o svojih ciljih,« pa meni 24-letni Ivan, študent.

Po vsej verjetnosti ima vsak v svoji družbi osebo, ki si vsako leto zadane cilje, postavljene ob novem letu, ter jih ima tudi resen namen uresničiti. Ali pa se te vrste "napredka" poslužujete vi sami. In prav mogoče je, da vam dorečene zaobljube tudi uspejo. Čeprav v očeh mnogih novoletne zaobljube pomenijo le dober letni začetek za fitnese, mnogim prebivalcem zahodnega sveta pomenijo odločilen, a redek način pogleda vase in svoje življenje.

Tradicija novoletnih zaobljub naj bi imela po nekaterih podatkih začetke v religijskih praksah. Začeli pa naj bi jo že Babilonci pred 4000 leti. Ob novem letu – po njihovem setvenem koledarju je bilo to marca – so darovali bogo-vom in jim obljubili povračilo dolgov. Če so obljubo držali, so jim bogovi namenili ugodno leto. V modernem zahodnem svetu so prakso nadaljevali predvsem protestanti. Isidor Thorner je v 50. letih prejšnjega stoletja napisal, da so novoletne zaobljube način, s katerim verniki svoja čustva držijo pod nadzorom. Oziroma, da si s tem pomagajo znebiti "čustvene prtljage" iztekle-ga leta.

Načinov, kako novoletne zaobljube uresničiti, je ogromno, a na koncu koncev je potek odvisen od samega posameznika. Znanstveniki trdijo, da pravilen način leži v naši nevrološki konstituciji možganov. Ti bodo namreč spremembe v obnašanju sprejeli najlažje s počasnim in vztrajnim delovanjem na novih navadah. Navade so tista obnašanja in dejanja, ki jih človek gradi za dalj časa. »Cilje si zadam v manjših dozah. Torej, enkrat na teden bom naredil to ali drugo, napisal si bom dan in čas ter količino časa. Potem je moja naloga samo še držati se tega. In deluje, tako sem se lani naučil kuhati,« pravi Anže.

Ni zanikanja, da živimo v svetu, ki služi predvsem na slabih samopodobah ljudi. In novoletne zaobljube so popoln koncept, ki trgu prinese precej dobič-ka. Čeprav fitnesi zabeležijo največji upad že februarja in marca, je to nepo-membno, saj januarski zaslužek upad pretehta. Mobilne aplikacije, s katerimi sledimo svojim ciljem, so na porastu. Popusti v trgovinah so izredno vabljivi. A če zaupamo statistikam (Marist Institute for Public Opinion), se prioritete ljudi počasi spreminjajo. Če so bile klišejsko želje po hujšanju in spremembi fizične samopodobe v zadnjih letih na vrhu, sedaj številke kažejo, da se ljudje vse bolj osredotočajo na to, da bi v novem letu preprosto postali boljši ljudje. To pa – če sledite novoletnim zaobljubam ali pa ne – v vse bolj hektičnem, digitalnem in brezosebnem svetu nekaj pomeni.

Poraba pri mešanem ciklu 3,9 - 6,1 l/100 km. Emisije CO2 100 -136 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx 0,0219 – 0,0723 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00024 – 0,00083 g. Število delcev (x1011): 0,01 – 14,7. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

Renault priporoča renault.si Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt N

issa

n Sl

oven

ija, d

.o.o

., Dun

ajsk

a 22

, 151

1 Lj

ublja

na.

let podaljšanega jamstva

let brezplačnega rednega servisa

leto brezplačnega obveznega in kasko zavarovanja

Paket zimskih pnevmatik**

Renault SCENICVeč prostora. Več zgodb.

Novi

*Velja ob nakupu preko Renault Financiranja in vključuje 5 let podaljšanega jamstva, 5 let brezplačnega rednega servisa ter obvezno in osnovno kasko zavarovanje za prvo leto. 5 let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. Brezplačni redni servis velja 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si.

Vaš trgovec v DomžalahAVTO SET-SETNIKAR d.o.o.Dragomelj 26, 1230 Domžale

Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem,PREŠA, d.o.o., CerkljeSlovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem


Zdravo

Tehnika izvajanja vaj je pomembna Mateja Štrajhar

Zakaj je tehnika izvajanja vaj sploh pomembna? »Glavni razlog je, da so vaje pravzaprav nenaravna gibanja. Kakršne-

koli vaje so določeni enostavni gibalni vzorci oziroma izolirani gibi, ka-terih namen je ciljno obremeniti točno določeno mišično skupino. To ne pomeni, da so ostale mišične skupine izklopljene, temveč da telo z neko krepilno vajo postavimo v tak položaj, da pretežno obremenimo želeno mišično skupino. Predvsem pri vajah krepilnega tipa tako z neko vajo nek določen segment telesa s pomočjo ponavljajočih in karseda identično izvedenih gibov hitro obremenimo do točke, ko se ciljana mišična skupina zaradi velikega napora vda že po minuti ali manj. Telo svoje gibanje prilagaja, tako da ko se utruja en sklop mišic, takoj večino dela prevzame drug sklop mišic. Cilj vaj pa je zavestno onemogočanje sicer podzavestnega mehanizma telesa, da trenutno najbolj obreme-njeno mišično skupino razbremeni z aktivacijo drugih mišičnih skupin in tako vsaj približno ohranja podoben položaj ali aktivnost. Torej prvi pomemben cilj pravilne tehnike izvajanja vaj je ta, da nadzorovano in v zelo kratkem času telesu odvzamemo možnost kompenzacije s pre-ostalimi mišičnimi skupinami ter na tak način ciljane mišične skupine izpostavimo veliki obremenitvi in naporu – s ciljem krepitve. Drug cilj pravilne tehnike pa je preventiva pred poškodbo, ki si jo lahko pridela-mo z nepravilnim izvajanjem vaj. Kot smo rekli, vaja ni naraven način gibanja, predvsem pa je glavna lastnost vaje veliko število ponovitev enega in istega giba,« razlaga Črt Korošec, kineziolog vadbenega cen-tra KinVital.

»Tehnika izvajanja vaje je tista, ki velikokrat skrbi za prerazporejanje sil in navorov preko karseda velikega števila mišic v telesu z namenom,

Že od lanskega oktobra pod okriljem vadbenega centra KinVital iz Domžal poteka naša akcija Za zdravo hrbtenico, s katero želimo poka-zati, da lahko v štirih mesecih z redno in pravilno, a ne težavno aktivnostjo odpravimo oz. omilimo bolečine v hrbtenici. Ker opažamo, da veliko ljudi, predvsem tistih, ki razne vaje izvajajo sami doma, ne daje poudarka tehniki izvajanja vaj, smo se odločili, da tokrat napišemo nekaj o tej temi.

da med repetativnim izvajanjem vaj stalno ne preobremenjujemo do-ločenih sklepov, vezivnih tkiv in mišic do mere, ko na dolgi rok lahko prinese obrabo sklepa (velikokrat tu govorimo o hrbtenici) ali prevelik tonus določenih mišic, ki nato naknadno služijo za vzrok za prehitre deformacije sklepov,« še pravi Korošec.

»Morebitne negativne posledice nepravilnega izvajanja vaj so obi-čajno kroničnega tipa, kar pomeni, da do vnetja in bolečin pride šele sčasoma,« zaključuje Korošec, ki postreže še s primerom vaje most na podlahteh (opora spredaj ležno, na nožnih prstih in podlahteh), »ne-pravilna tehnika izvajanje te vaje bi pomenilo že rahlo usločen hrbet v ledvenem delu ter nezadostna aktivacija stabilizatorjev hrbtenice. Ker je cilj te vaje prav krepitev stabilizatorjev trupa, jih ob nepravilnem po-ložaju pravzaprav sploh ne krepimo in je že samo z vidika racionalnosti in doseganja ciljev, tako izvajanje zgrešeno. Še huje, ob takem položa-ju, ne le da ne obremenjujemo vseh stabilizatorjev hrbtenice, temveč močno obremenjujemo mišice iztegovalke hrbtenice v ledvenem delu hrbta. To pa ni dobro, saj so te mišice zelo močne in v takem položaju močno stiskajo vretenca ledvenega dela hrbtenice skupaj le z zadnje strani (ukrivljanje hrbtenice – povečanje ledvene krivine), kar povzroča izjemno velike sile na izjemno majhni površini posameznega medvre-tenčnega diska. Velika sila sama po sebi še ni tako velik problem, saj so tkiva v hrbtenici izjemno močna in so tam zato, da prenašajo velike sile. Vendar, če tedensko ali celo vsakodnevno isti del tkiva obremenjujemo stalno na isti način ter to konstantno ponavljamo s spremstvom velikih lokalnih sil, to lahko sčasoma pripelje do poškodbe tkiva.«

Po kapljice zdravja v Terme Snovik Pogosto dejstvo, da je zdravje naše največje bogastvo, radi preslišimo – običajno do takrat, ko se sami znajdemo v težavah. Takrat smo za zdravje pripravljeni narediti vse: jesti zdravo, telovaditi in teči, se vpisati na jogo … Ne čakajte, da se to zgodi tudi vam. Sami smo odgovorni in imamo pravico ter dolžnost skrbeti za svoje zdravje. V Termah Snovik se tega dobro zavedamo, zato goste spodbujamo k raznim aktivnostim, kot so plavanje, hoja, terapija ali sprehod. Največje učinke dosegamo prav z zdravilno termalno vodo, bogato s kalcijem, magnezijem in drugimi rudninami ter minerali. Poleg plavanja in telovadbe v termalni vodi vam nudimo tudi savnanje, masaže in letošnjo novost fizioterapijo. Tudi s pomočjo hidroterapije, ki je del fizioterapije, želimo čim bolj izkoristiti učinke visoko kakovostne termalne vode, ki je primerna za pitje, rekreacijo in zdravstveno-terapevtske namene. V notranjem bazenu je že zelo priljubljena vsakodnevna vodna telovadba, ki jo nadgrajujemo z ločenimi skupinskimi vajami glede na vrsto zdravstvenih težav. Vodna vadba je zelo učinkovita za vzdrževanje ali izboljšanje funkcije pri osebah z mišičnoskeletnimi težavami, posebno z artritisom. Voda nudi naravni upor, ki pripomore k povečevanju mišične moči. Prav tako lahko lastnosti vode zmanjšajo pritisk na sklepe nog. Pri hidroterapiji obstaja veliko specifičnih tehnik, a že enostavne vaje, kot je hoja v vodi, lahko ugodno vplivajo na razbremenitev telesa z odvzemom teže telesa. Topla voda poveča krvni obtok in s tem sprostitev mišic. Mnoge raziskave kažejo na ugodne učinke hidroterapije, kot so zmanjšanje bolečin, povečanje mišične moči, gibljivosti, funkcionalnosti, večja samooskrba, izboljšanje ravnotežja in zdravstvenega počutja pri revmatičnih boleznih, osteoartritisu, kroničnih bolečinah v križu in pri starejših osebah. Poleg hidroterapije izvajamo tudi individualne in skupinske terapevtske vaje na prostem.

Petra Zlatoper, direktorica, in Tina Kregar, fizioterapevtka

01_ZSRD oglas MN 90x126_TISK.indd 1 19.1.2017 8:44:0723 Modre noviceJanuar 2017

Da nas to zimo ne bo zeblo … Mateja Kegel Kozlevčar

Da bo kurjenje varno, namestite javljalnike Ker je z novim letom (1. 1. 2017) v prostore s kurilnimi napravami, ki so

odvisne od zraka v prostoru, obvezno namestiti javljalnike ogljikovega mo-noksida, smo preverili, kaj to pomeni in kako se pravilno lotevati "romantič-nega" ogrevanja našega doma.

Najprej pa preverimo, zakaj ogljikovemu monoksidu drugače rečejo tudi tihi ubijalec. Ogljikov monoksid ali ogljikov oksid s kemijsko formulo CO je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in toksičen. To enostavno pomeni, da ga s človeškimi čutili ne moremo videti, okusiti ali vonjati, opozarjajo na Gasilski zvezi Slovenije. »Ogljikov oksid se v krvi veže na hemoglobin veliko bolje kot kisik. To povzroča ogljikohemoglobin, ki zavira transport kisika do tkiv. Ogljikov oksid postaja namreč za odraslega človeka toksičen pri vrednostih, višjih od 50 ppm (ali 0,005 vol %). Vrednosti, ki jim je človek izpostavljen nekaj ur in znašajo med 50 in 150 ppm, lahko povzročajo gla-vobol. Koncentracije CO, ki presegajo 400 ppm, pa so običajno za odraslega človeka smrtne.«

Ogljikov oksid lahko nastaja med zgorevanjem ogljika oz. snovi, kjer se pojavlja ogljik. Tako se lahko v stanovanju pojavlja povsod tam, kjer se upo-rablja peči na trdo gorivo, peči na naftne derivate (kurilno olje, bencin ali petrolej) in peči oz. bojlerje na zemeljski plin. Med delovanjem peči lahko vrednosti CO presegajo tiste, določene s standardi o varnosti uporabnikov.

Ogljikov oksid nastaja tako med nepopolnim zgorevanjem s plamenom kot tudi v procesu tlenja. Delež nastanka CO med zgorevanjem s plamenom je nekajkrat manjši od tistega pri oksidaciji s tlenjem. To pomeni, da v peči,

Globoko smo zakorakali v zimo in kaj je lepšega, kot stopiti skozi vrata doma, ki je prijetno ogrevan. Odvisno od načina ogrevanja, a pogosto nas "zaboli glava", ko prejmemo položnico za to storitev, seveda če gre za centralno rešitev. Vedno ni tako, marsikdo sam poskrbi za toploto svojega doma, kar pomeni, da se običajno poslužuje alternativnih, predvsem pa obnovljivih virov energije.

ki je dobro naložena in ima (zaradi počasnejšega zgorevanja) zaprta vrata za dotok svežega zraka, nastaja veliko več CO, kot če v peč prihaja več zraka. Razlog, da je pri gorenju ob večjih količinah kisika manj ogljkovega oksida, je predvsem v tem, da ogljikov oksid v plamenu ob zadostni oskrbi z zrakom zgori. Pri tem sicer nastaja ogljikov dioksid CO2, ki pa je za človeka nekoliko manj nevaren. Zgorevanje postane nepopolno tudi, kadar v prostoru zaradi slabega prezračevanja primanjkuje svežega zraka (zraka, ki ima približno 21 vol. % kisika). Problem pri oskrbi s svežim zrakom lahko nastane, ko v sta-novanju, kjer imamo peč na trda goriva, zamenjamo stara okna z novimi, ki bolje tesnijo.

Kako poskrbeti za varno uporabo domačih kurilnih naprav Najpogostejši razlogi, da v prostoru nastane prevelika koncentracija

ogljikovega oksida, je slabo odvajanje zgorevalnih produktov, to pomeni, da imamo slabo ali celo neočiščene dimnike, poškodovane dimniške tulja-ve, neustrezno prezračevanje prostorov, kjer se peč nahaja. Do slabega pre-zračevanja lahko pride tudi zaradi predobrega tesnjenja stavbnega pohištva (okna, vrata).

Kot omenjeno, pa zakonodaja veleva, da moramo od 1. januarja letos imeti v bivalnih prostorih javljalnike ogljikovega monoksida, a kot opozar-jajo gasilci, naj bo to šele sekundarni preventivni ukrep, najprej poskrbimo za vse ostale, zgoraj navedene ukrepe.

Da bi bili pravočasno obveščeni ob nevarni prisotnosti ogljikovega mo-noksida, je priporočljivo, da javljalnike namestimo v vseh bivalnih prostorih

VRHUNSKI MODERNI KAMINI IN MASIVNE LONČENE PEČI

Hrovat Jurij s.p., Grobeljska cesta 2, 1234 Mengeš, www.pecarstvo-hrovat.si, [email protected], 01 729 11 96, 031 706 009

PEČARSTVOHROVAT

MENGEŠ

Akumulacijski kamini ter masivne peči za nizkoenergijske in pasivne hiše!


Tematska priloga: Ogrevanje

s kurilno napravo. Priporočljiva je namestitev vsaj dveh detektorjev, ki sta med seboj povezana, prvega namestite v kurilnici, drugega pa v spalnici, saj boste tako pravočasno opozorjeni o pričetku nastajanja monoksida. Ne le v spalnici, detektorji so zaželeni tudi v dnevnih prostorih, skratka tam, kjer se največ zadržujete. Priporočljivo je, da so le-ti nameščeni v višini glave ljudi, ki se v prostorih nahajajo. Torej, če ga namestite v spalnici, naj bo v višini vaše glave oziroma postelje, ko počivate. V prostorih, skozi katere je napeljan dimnik, je prav tako priporočena namestitev detektorjev, saj zara-di poškodb dimnika ali dimniških vrat ogljikov monoksid uhaja v prostor.

Omeniti velja, da se zaradi višje temperature od zraka ogljikov monoksid najprej dvigne proti stropu, ko se ob mešanju z zrakom ohlaja, pa se začne spuščati proti tlom.

Kdaj nastopi zastrupitev? Kako prepoznamo znake zastrupitve z ogljikovim monoksidom? Ko pri-

de do manjše izpostavljenosti, se nas lahko loteva rahel glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, oslabelost, omotičnost, bolečine, enake simptomom

gripe. Pri večjih izpostavljenostih prihaja do ščipajočega glavobola, zaspa-nosti, zmedenosti, motenj vida, visokega srčnega utripa, pri visoki izposta-vljenosti pa do krčev, nezavesti, odpovedi srca, prenehanja dihanja in po-sledično smrti.

Če zaznate uhajanje ogljikovega monoksida, takoj izklopite gorilne naprave, odprite okna in vrata – prezračite prostor in ga seveda zapustite, pokličite vzdrževalce, če sumite na zastrupitev, pa tudi rešilca. Predvsem pa ne uporabljajte gorilnih naprav, dokler jih ne pregleda pooblaščeni vzdrže-valec.

Ustrezen les za čim večjo učinkovitostKot pravijo na Ministrstvu za okolje, morajo biti za pravilno kurjenje lesa

izpolnjeni trije osnovni pogoji. Treba je pravilno vgraditi sodobno kurilno napravo, to pomeni, da morate zagotoviti ustrezen prostor, dovod zraka in odvod dimnih plinov. Svetujejo, da ima les čim nižjo vlažnost, drva morajo biti zračno suha, polena pa seveda primerne velikosti, uporabnik mora ku-rilno napravo pravilno kuriti, vsekakor pa skladno z navodili proizvajalca. Če želimo ugotoviti, kako učinkovito bo naše kurjenje z lesom kot ener-gentom, je zagotovo dobro poznati kurilnost lesa. To je količina toplote, ki nastaja ob popolnem izgorevanju enote goriva; po domače, vedeti želimo, kako zelo nas bo ogrelo "poleno". Na kurilno vrednost lesa je več vplivov, tako zdravstveno stanje lesa (trohneč les ima manjšo gostoto in posledič-no nižjo kurilno vrednost), gostota lesa, kemična zgradba, vsebnost vode in pa ne nazadnje tudi vrsta drevesa, iz katerega pridobivamo energent. Strokovnjaki priporočajo, da za ogrevanje izberemo les listavcev, ki imajo večjo gostoto in posledično višjo kurilno vrednost, saj les izgoreva počasne-je. Priporočljivo je, da les za kurjavo posekamo v času, ko je vsebnost vode najnižja, to je pozno jeseni ali pozimi. Še najugodnejša sta december in ja-nuar. Vlažnost konkretno vpliva na kurilno vrednost lesa, zato je prav, da se držimo priporočenega časa za sušenje lesa. Ta je odvisen od vrste drevesa. Priporočljiv čas sušenja drv iz smreke in topola je približno eno leto, iz jelše, lipe, breze približno leto in pol, iz bukve, gabra, sadnega drevja približno dve leti, hrasta pa dve do tri leta. »Drva, razen nekaterih vrst lesa, se lahko v dobrih pogojih posušijo tudi v obdobju enega leta, vendar je priporočljivo, da se v tem primeru vlažnost drv pred kurjenjem preveri z merilnikom vlage.

KA OLJE d.o.o., Škofjeloška cesta 16, 1217 Vodice080 19 31 www.kgm-kalan.si [email protected]

Slovenski in nemški peleti, kurilno olje,

diesel, premog,drva, briketi

KA OLJE d.o.o.

2016

Matična št. 3993582Bisnode d.o.o., 7. 10. 2016

S TEM OGLASOM BOSTE OB DOSTAVI NAŠIH GORIV NAGRAJENI. hvala za zaupanje.

BREZPLAČNA DOSTAVAkurilnega olja po osrednji sloveniji



Primeren delež vlage je med 8 in 17 odstotki, idealna so drva z vlažnostjo približno 10 odstotkov, vlažnost drv nad 20 odstotki je previsoka,« pa pravi-jo strokovnjaki Ministrstva za okolje in prostor. Velja omeniti, da vsakih 10 odstotkov vode zmanjša kurilno vrednost lesa za 12 odstotkov.

Pravi les že, kaj pa kurilna naprava?Imeti v domači hiši kamin danes ni več redkost. Vse pogosteje se vra-

čamo nazaj h koreninam, v čas, ko smo posedali na velikih pečeh, s kate-rimi so naši stari starši in starši ogrevali dom. Vse več ljudi se tudi danes odloča za nakup kamina. A kako izbrati pravega? Najpogostejši dejavnik odločanja je cena, tista, ki je dosegljiva našemu žepu. Vendar pa je prav, da se pozanimamo tudi o drugih karakteristikah, predvsem pa, da bo ustre-zen za naš dom. Prvo odločitev je treba sprejeti že, ko razmišljate, ali bi imeli vgradni ali samostoječi kamin. Zagotovo so vgradni tisti, ki pričarajo najbolj prijetno domače vzdušje, a imajo tudi slabosti, predvsem to, da jih je treba načrtovati že pred gradnjo, so dražji, prav tako pa so zahtev-nejši za vzdrževanje. Pri samostoječih kaminih je prednost ta, da prostor ogrevajo z vseh strani, montaža je preprosta, vzdrževanje lažje, a imajo tudi slabosti. Zagotovo je največja pomanjkljivost dejstvo, da je toplotna akumulacija manjša kot pri vgradnih kaminih.

Ko se odločamo za nakup kamina, je dobro pomisliti tudi, ali se želi-

mo ogrevati na drva in brikete ali pelete. Prednosti ogrevanja na drva in brikete so, da za delovanje ne potrebujemo električne energije. Si predsta-vljate, da ostanete sredi zime brez električne energije in posledično tudi brez ogrevanja? Pri kaminu na drva se vam to pač ne bo zgodilo. Prednost pa imajo tudi kamini na pelete, ki za delovanje potrebujejo elektriko. So-dobnejši kamini na pelete imajo možnost časovnega vklopa, prav tako jih lahko pustite prižgane, ko greste od doma, saj s pomočjo zalogovnika avtomatično dovajajo energent na kurišče. Dokaj nerodno je, če pustite prižgan kamin na drva in se čez čas vrnete domov, vmes pa nihče ni nala-gal polen. Kamin je medtem ugasnil. Najbrž bo najboljša odločitev kombi-nacija obeh kaminov, kar je danes seveda že mogoče. Nikar pa ne pozabite tudi na velikost kamina, ki naj bo prilagojena dejanskemu prostoru. Saj veste, tako kot ni prijetno, če je hladno, ni prijetno niti, ko je prevroče. Odločiti se je torej treba – glede na način življenja – katera naprava bo najprimernejša za vaš dom.

Vzdrževanje kurilnih napravKot smo že omenili, je treba poskrbeti za ustrezno vzdrževanje kuril-

nih, dimovodnih in prezračevalnih naprav že pred začetkom njihove upo-rabe. Seveda ne smemo pozabiti niti na redna letna čiščenja in preglede, ki jih opravijo pooblaščeni izvajalci, ki poskrbijo tudi za meritve emisij

Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj T: 04 204 14 79, M: 040 831 441 E: [email protected] W: www.vrecek-agro.si

Škropilnice, pršilniki

Črpalke za škropljenje, samokolnice

Kaminska peč TURBO.Peči HITOP • polena • peleti • olje

Črpalke za namakanje in pretakanje gnojnice



Naročite kurilno olje na dom!Pri plačilu z gotovino nudimo BREZPLAČNO DOSTAVO (od 1000 l naprej)!

[email protected]

Hranilniki ogrevalne vode

Lastna proizvodnja in prodaja kotlov

na pelete / na sekance / na trda goriva

Trstenik 15, 4204 Golnikm: 041 734 018e: [email protected] www.vrecek-peci.com

»Mozn

ost prid

obitve

SUBVEN

CIJE!«

v

dimnih plinov. Kako pogosto je treba čistiti kurilne naprave? Kurilne na-prave na tekoča in plinasta goriva do 50 kW, ki redno obratujejo, je treba čistiti enkrat v kurilni sezoni, male kurilne naprave na biomaso z manj kot 20% toplotnimi izgubami z dimnimi plini, je treba čistiti dvakrat v kurilni sezoni, kurilne naprave na trdna goriva do 50 kW, ki imajo več kot 20% toplotnih izgub z dimnimi plini in redno obratujejo, je treba čistiti štirikrat v kurilni sezoni, s presledki dveh mesecev. Po opravljenem pregledu izda dimnikar uporabniku storitev dimnikarske službe poročilo o pregledu, ki vsebuje njegove ugotovitve o stanju naprav.

Da bo naše bivanje res prijetno, pa je prav, da vemo, kakšna je ustre-zna temperatura v našem domu. Ko pridemo iz mrzlega na toplo, lahko kaj hitro pretiravamo s previsokimi temperaturami, kar pa za naše telo predstavlja šok. A ne le to, previsoke temperature doma so lahko "šok" tudi za našo denarnico, saj z vsako stopinjo povzročamo kar 7 % višje stroške. Najbolj optimalna temperatura v našem domu podnevi je okoli 20°C, ponoči pa 18°C. Da vas ne bo zeblo v kopalnici, pa le dodajte kakšno stopinjo, tam je lahko tudi do 23°C.

www.dacia.si

www.malgaj.si

Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt N

issa

n Sl

oven

ija d

.o.o

., D

unaj

ska

22, 1

511

Ljub

ljana

.

*Brezplačni paket 4 zimskih pnevmatik podari Dacia kupcem novih vozil, ki so fizične osebe ali lastniki malih podjetij.

Poraba pri mešanem ciklu: 3,8 – 5,1 l/100 km. Emisije CO2: 98 – 115 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6b. Emisija NOx: 0,0085 – 0,0301 g/km. Emisija trdnih delcev: 0 – 0,00002 g/km. Število delcev (x1011): 0 – 0,06. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si.

Dacia. Zanesljiv partner GRZS.

Novi

Dacia Sandero StepwayNičesar preveč.

že za

9.690€+

4 zimske pnevmatike*



Šport

ODBOJKAPo petih porazih zmaga Calcita

Odbojkarji Calcit Volleyballa so začetek leta začeli s porazoma v sre-dnjeevropski ligi Mevza. V Ljubljani so izgubili proti slovaški ekipi Bystri-na SPU Nitra, v domačem derbiju pa proti ekipi ACH Volley. Obakrat so izgubili z najvišjim rezultatom. Trenutno so na sedmem mestu lestvice z eno zmago in tremi porazi. Zmagovalni post pa so, sicer z nekaj težavami, končali v prvem krogu po zimskem premoru na Ravnah, kjer so premagali domači Fužinar s 3:1. Tako so še naprej na drugem mestu.

Ekipi v drugi ligi sta drugi del začeli z zmago v Žirovnici. Fantje so tre-nutno na četrtem mestu, dekleta pa še mesto višje.

V tretji ligi so mladi Kamničani premagali drugo ekipo Salonita in so še-sti, dekleta pa so izgubila proti vodilni ekipi Pirana in so trenutno enajsta.

KOŠARKAHelios do druge zmage nad Danci

Igralci domžalskega Heliosa so v evropski ligi prvakov na Danskem dosegli še drugo zmago nad ekipo Bakken Bears s 74:68. Izgubili so proti turški ekipi Banvit s 74:56 in izraelski ekipi Ironi Naharija z 69:60. Trenu-tno so na sedmem mestu, enako tudi v državnem prvenstvu, kjer imajo dve tekmi manj. V zadnjih tekmah so izgubili proti Krki in Zlatorogu ter premagali Šenčur.

So pa košarkarji Helios Sunsov z odliko opravili s prvo tekmo četrtfi-nala Pokala Sixt Alpe Adria, saj so v Kopru ekipo Sixta Primorske ugnali z 71:56.

Domžalčanke v prvi ligi še naprej ostajajo brez zmage. V zadnjih krogih so izgubile s Konjicami, Ilirijo, Ježico in Triglavom.

Igralci Calcit Basketballa so v tretji ligi trenutno na petem mestu z dve-ma porazoma v zadnjih dveh krogih proti Radenski in Litiji.

NAMIZNI TENISMengšani na sedmem mestu

Namiznoteniški igralci Mengša so v tem letu dosegli dve zmagi. Proti Arrigoniju s 5:4 in proti Iliriji s 5:3. Izgubili so proti Kemi s 5:1. Proti Iliriji se je Jazbiču, Avblju in Orešniku pridružil tudi mladi Tilen Šalja. Mengšani so trenutno na sedmem mestu.

Regijska namiznoteniška liga 2016 Zaključila se je regijska namiznoteniška liga, ki se jo je udeležilo 34

igralcev iz Komende, Domžal, Mengša, Medvod in Kamnika. Na zaključ-nem turnirju je slavil Kamničan Dragan Jokić, ki je finalu premagal Milana Močnika iz Laz v Tuhinju. Tretje mesto sta si delila Igor Gluvič iz Volčjega Potoka in Robert Gril iz Mengša.

V Mengšu novoletni turnirNa tradicionalnem novoletnem turnirju v Mengšu je nastopilo dvajset

tekmovalcev in ena tekmovalka, dva tudi iz Novega Sada. Po zanimivih in borbenih dvobojih se je naslova zmagovalca veselil Nejc Erjavec.

KEGLJANJECalcitovci samo še točko za Ljubeljem

Kamniški kegljači so v prvih dveh krogih tega leta zabeležili zmagi pro-ti Brestu in Gorici ter so samo še točko za vodilno ekipo Ljubelja. Kamni-čanke so zabeležile zmago proti Miklavžu in poraz proti Brestu. Trenutno so na petem mestu. Na tretjem mestu so moški v tretji ligi, ki so premagali Izolo in izgubili proti Škofji Loki. Dekleta v tretji ligi so s porazom proti Krki na petem mestu. V četrti ligi je tretja kamniška ekipa na sedmem me-stu, po zmagi nad Medvodami in porazom proti Adrii.

Z lepim uspehom Kamničanov se je končalo ekipno državno prvenstvo v mladinski kategoriji. Kamničani so bili odlični tretji, dekleta pa med osmimi ekipami šesta.

BIATLONLepo število stopničk na državnih prvenstvih za SK Ihan

Slovenski biatlonci so se konec decembra in prejšnji konec tedna me-rili na tekmah za državno prvenstvo, najprej na tekmi s skupinskim štar-tom, prejšnji teden pa v tekmi posameznikov. Izredno uspešni so bili tudi biatlonci SK Ihana, ki so dosegli kar nekaj naslovov in uvrstitev na stopnič-ke. Klemen Bauer je v absolutni konkurenci zasedel drugo mesto za Trša-nom iz Logatca, Mitja Drinovec je bil peti in prvi med mlajšimi člani, Lovro Planko pa osmi in drugi med mlajšimi mladinci. Uvrstitev je ponovil tudi na drugi tekmi med mladinci. Luka Naglič se je razveselil med starejšimi mladinci drugega in tretjega mesta. Eva Goropečnik je bila pri deklicah prva, med dečki pa Drejc Trojar. Med mlajšimi deklicami je bila dvakrat prva Maša Ručigaj. Tretja mesta so osvojili v svojih kategorijah še Eva Zu-pan, Tadej Repnik in Matic Repnik.

Bauer do 14. mesta v RuhpoldinguSlovenskim biatloncem tudi v novem letu še ni uspel preboj v sam vrh

svetovnega pokala. Še najbližje je bil Klemen Bauer, ki je v Ruhpoldingu v šprintu osvojil odlično 14. mesto, a je nato v zasledovalni tekmi odstopil. Teja Gregorin je v šprintu osvojila 22. mesto, v zasledovalni tekmi pa je eno mesto pridobila. V Oberhofu je bil Bauer po težavah s puško 97., Gre-gorinova pa 33. V zasledovalni tekmi je osvojila 23. mesto. Prejšnji konec tedna pa je potekalo tekmovanje v Antholzu. V posamični tekmi je bil Ba-uer 58., Gregorinova pa 36.

SMUČARSKI SKOKIAnže Lanišek uspešen na tekmah kontinetal-nega pokala

Domžalčan Anže Lanišek in Kamničan Matjaž Pungertar, sicer oba čla-na SSK Mengeš, sta nastopila na tekmah kontinentalnega pokala v Gar-misch-Partenkirchnu in Sapporu. Uspešnejši je bil Lanišek, ki je v Nemčiji osvojil prvo in drugo mesto, na Japonskem pa drugo, tretje in šesto me-sto. Pungertar je bil v Nemčiji 21. in 22., na Japonskem pa dvakrat 21. in 12.

Podelitev nagrad najboljšim kamniškim športnikom

Na razpis za podelitev nagrad najboljšim kamniškim športnikom je prišlo 73 predlogov v vseh kategorijah. Komisija bo na podlagi rezultatov izbrala najboljše izmed njih, ki jim bodo podeljene nagrade. Prireditev bo potekala 22.2.2017 ob 17. uri v Domu kulture Kamnik.

Cico1.

Foto: KK Kamnik

Foto: SK Ihan


Oglasi

Stahovica 20 1242 ׀ Stahovica Kamnik - Slovenijawww.priorlu.si ׀ [email protected] ׀ 10 54 832 01

»Moj dragi vedno pozabi vse pomembne datume. Moj rojstni dan ga preseneti vsako leto, obletnica poroke – ah, kaj je že to?! Odločila sem se, da letošnjega valentinovega ne bom presedela

pred televizijo! Naslednji dan potem poslušam prijateljice in sodelavke, kako so se njihovi moški potrudili in jih prejšnji večer razvajali. Zato sem nama rezervirala večerjo za dva v Gostišču pri Planinskem orlu. Tu mi je všeč, hrana je odlična in domača, pa še skomercializirani niso in se bodo posvetili najinim željam. Mmm, že vonjam domačo juhico, omamno divjačino in sladico, oku-sno, da bi jo še angelčki zmazali.Letos se bom tudi jaz hvalila z odlično valentinovo večerjo. Ker je pri Orlu vse domače in sveže pripravljeno, lahko mogoče celo rečem, da je mož sam kuhal. ;-)«

Tina L., 37 let, Kamnik

Ne pozabite na valentinovo – pridite k Orlu!

Gostilna Pri planinskem orlu

PREDSTAVLJAMOTUJA IN DOMAČA SMUČIŠČA

Na www.modre-novice.si

Katschberg

Goltesi lahko že ogledate:

12.990€*

PEUGEOT 2008

*Primer informativnega izračuna fi nančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Active (1,2 PureTech 82) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru fi nanciranja Peugeot – MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe fi nanciranja) je 12.990 EUR; mesečni obrok je 138 EUR pri 30 % pologu in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba fi nanciranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 06. 12. 2016 znaša 7,5 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,1 %; fi nancirana vrednost 9.093 EUR; skupni znesek za plačilo 15.168 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot.

KLIMATSKA NAPRAVA / MULTIFUNKCIJSKI ZASLON NA DOTIK

PEUGEOT 2008

Poraba v kombiniranem načinu vožnje: od 3,5 do 5,2 l/100 km. Izpuh CO2: od 90 do 121 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifi čne emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0169 do 0,0550 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00002 do 0,00171 g/km. Število delcev: od 0,01 do 20,14. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

www.peugeot.si

RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00

RODEX.indd 1 28/12/16 11:05


KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed)Ime in priimek: Naslov: Telefon: Status: (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo ...)

Vsebina:

Brezplačni mali oglasi!

Male oglase lahko pošljete s priloženim kuponom v kuverti na naslov:IR IMAGE d. o. o., Modre novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, na kuverto pa napišite še »Mali oglasi«.Za resničnost in vsebino objavljenih malih oglasov in sporočil odgovarja izključno naročnik. Uredništvo si pridržuje pravico, da pre-veri verodostojnost vsebine malih oglasov, prav tako si pridržujemo pravico krajšanja malih oglasov. Oglasov po telefonu ne sprejemamo, niti ne posredujemo naslovov oglaševalcev!

Pišite čitljivo in razumljivo! Pri objavi bomo upoštevali le oglase do 10 besed. Oglase za naslednjo številko Modrih novic sprejemamo do petka, 17. februarja 2017, in bodo objavljeni v reviji, ki bo izšla 24. februarja 2017. Malih oglasov po elektronski pošti iz objektivnih in zakon-skih razlogov ne sprejemamo več. Posebno obvestilo: storitvenih malih oglasov ne objavljamo več!

PRODAM• Otroške smučarske čevlje, belo-roza

barve, nastavljive, št. 33-36, in otroške drsalke tudi nastavljive, št. 32-35, bele z rdečo za deklico. Vse kot novo. 051 384 339

• Električni klavir, s slušalkami, 88 obteženih tipk, kot nov. 500 eur. Kam-nik. 041 785 064

• Mini kozolec toplar unikat, zelo lep, vreden ogleda, vsak dan. 031 477 594

• Kombiniran štedilnik in pomivalni stroj, vse dobro ohranjeno, cena po dogovoru. 031 253 162

• Bundo-plašč, novo št. 46, temno vijolično, dolž. 105 cm s kapuco, 35 eur, in zimsko jakno, novo, št. 46, beige, semiš, toplo podloženo, dolž. 75 cm, 35 eur. 031 268 181

• Oslico z mladičem, 400 eur. 041 790 075• Zelo lepo krzneno jakno, zelo elegantno,

št. 42, skoraj novo, rjave barve, 100 eur. 041 848 473

• Pony kolo, brusilko veliko Bosch, verige za motorje, mopede, moško kolo, moški dolg usnjen plašč, vredno ogleda. 031 766 043

• Toaletni stol na koleščkih, temno moder, zelo ohranjen z dokumenti, 100 eur, in šivalni stroj Singer-omega starejši, kovinski, v kovčku, malo rabljen z dokumenti, uvožen iz Nemčije. 100 eur. 031 268 181

KUPIM• Ure višjega razreda (Rolex, Omega, ipd.),

stanje ni pomembno. 031 607 389• Rabljeno Pony kolo. 040 975 350• Odlikovanja, medalje, značke, bajonete,

razglednice, kovance, knjige, slike, kipce in podobno. 051 740430

• Avto Peugeot 207, 5-vratni, letnik od 2007 dalje, cena do 3600 evrov. 041 860 181

• Les. Možen posek in spravilo. 070 810 185

NEPREMIČNINE• Kupim kmetijsko zemljišče ali gozd. 040

554 000• Prodam ali oddam gostinski lokal v

centru Domžal 90 m2, možnost druge namenske rabe. 031 787 676

• Oddam opremljen frizerski salon v Kamniku. 070 303 969

• V Črnuški gmajni, popolnoma obnov-ljeno in luksuzno opremljeno dvosobno v 1. nad. bloka, takoj vseljivo, zaradi odhoda v tujino, zelo ugodno prodam ali oddam ali zamenjam za morje ali Kranjsko Goro. 041 371 164

• Prodam novejšo enodružinsko hišo ob glavni cesti Kamnik–Domžale. 083 826 822

• Prodam hišo v gradnji l. 2002, 80m2, parcela 520m2, napeljava el., vodovod in centralna razen peči. Stara Sela 11 v Tuhinju. 041 842 422

• Zidan bivalni vikend 20 km iz Kamnika v Tuhinjski dolini (nekoč gostišče Kekec) prodam. 051 651 012

• Kupim delavnico ali skladišče velikosti 100-200 m2, v okolici od Vodic do Črnuč in v pritličju. 064 113 464

• Na Viru pri Domžalah oddam manjšo opremljeno garsonjero. 040 396 095

• Ugodno prodam dvosobno stanovanje 62m2 v pritličju, Tunjice 25a, Kamnik. Stanovanje ima celotno ogrevanje. [email protected] ali 041 627 664

• V triplexu na Zupančičevi v Domžalah prodam ali oddam. 031 567 853

• Dve kleti, drvarnica, velikost 58m2, cena po dogovoru. 068 630 418

• Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kamniku. V 1. nadstropju ali višje, če je dvigalo! 051 655 306

• Zaradi bolezni prodam takoj vseljivo dvodružinsko hišo lastne gradnje. 041 746 898

• Domžale, sobo s souporabo kopalnice, možnost kuhanja oddam zaposleni

osebi s 1.2.2017., vsi priključki. 070 725 710

• Na Kranjski cesti v Kamniku oddam garažo v najem. 051 864 459

• Na Tunjiški v Kamniku zamenjam 40m2 stanovanje, visokopritlično, kompletno prenovljeno, za stanovanje v višjem nadstropju v Kamniku. 051 369 856

• Prodam garažo na Grabnu, Trg talcev 7, Kamnik. 070 507 378

• Garažo na Zupančičevi triplex v Domžalah oddam. 031 567 853

• Okolica Kamnika prodam parcelo cca 2000m2, od tega zazidljivo 800m2, je ob asfaltni krajevni cesti. Vsa infrastruktura je na parceli. 041 711 871

• V Domžalah oddam opremljeno garson-jero v bloku, zaposleni osebi, redoljub – takoj. Nekadilec. 051 351 715

PODARIM• Prtljažnik (SKI) za BMW 3 (E46/4) ali BMW

5 (E39) nerabljen. 01 7227 628• Otroški voziček, cobra rjave barve, kov-

inski del se ne podere, nekaj pokvarjeno. 041 860 181

• Športni otroški voziček s košaro. 041 589 202

• TV Philips, ekran 67, starejši, odlična slika, in dva kosa umivalnik, nov, vgradni pod pult. 041 849 154

• Lepo ohranjeni vzmetnici dimen-zije 190*90 in 195*90. Podarim tudi računalniško mizico. 041 943 760

• Fantovsko kolo battecchia, staro nekaj let. 041 860 181

• TV sprejemnik s predvajalnikom in črn krznen plašč (umet. krzno) št. 42, zelo malo rabljen. 01 8312 772

• Podarite odvečne knjige, priročnike. Pokličite, pridem z veseljem, jih odpeljem in ohranim. 030 996 225

RAZNO• Moški 185/60, vdovec, iščem žensko od

50 do 60 let za druženje. 031 228 271• Invalid, potrebujem eliptični trenažer za

vzdrževanje kondicije, hvala. 040 348 326• Rad bi spoznal starejšo žensko, ki bi mi

podarila del svojega premoženja. Poroka ni izključena. Če si za to, mi pošlji SMS za stik. Star sem 64 let. 031 800 607

• Sem samski, star 47 let in iščem žensko, vdovo ali ločeno za resno zvezo, od 50 do 56 let. Naj bo poštena, resna in odkrita. 030 229 743 ali 8312 431

• Damo za skupno druženje išče moški, 46/188, zabaven. Starost ni važna. 040 585 060 [email protected]

• 28 moški išče mlajšo ali malo starejšo punco za zmenek. Piši mi. [email protected]

• Iščem punco za brezplačno kopanje s kosilom za 2 osebi v Termah Snovnik. [email protected]

• Moški si želi spoznati mlajše dekle za vroče srečanje. Piši mi. [email protected]

• Prosim, če mi kdo podari kitaro in rabljeno starejšo diatonično harmoniko, hvala. 030 457 282

• Oddam apartma v Termah Čatež po ceni 75eur/dan. Vključenih 6 kopalnih kart. Info 031 470 724

• Iščem delo! Okolica Domzale v popol-danskem času (računalništvo) 040 453 052

• Prosim, če mi kdo lahko podari otroško pisalno mizo, veliko 1 meter. 040 550 050

• Brezplačno odpeljem pralne stroje, odslužena kolesa ter plinske jeklenke. 040 780 078

• Motor – skuter X9 Piaggo. 041 579 156• Avto VW Polo karavan, 1998, bencin,

klima, airbag, tehn. pregled 2017, 1598 ccm, ohranjen. 031 435 775

• Električno negovalno posteljo, novo in nerabljeno s prevozom in montažo, ugodno. 051 651 012

• Zelo lepo ohranjeno lupinico – avtosedež znamke MAXI COSI od 0 do 13kg. 051 417 919

• Modem za KKS brezhiben. Cena po dogovoru. 041 849 154

• Nove okenske kljuke znamke Hoppe. 031 726 610

• Veliko delov za skodo octavio, let. 99, karavan. 041 268 734

• Ekran za računalnik SYNC Master 205 BW 54cm, cca 30 eur. 031 354 984

• Klav. harmoniko, 120-basno, uglašeno, Delecija. Cena po dogovoru. 041 229 331

• Kondenzacijski sušilni stroj Candy, model CC230X, malo rabljen, ugodno 119 eur. 031 411 285

• Aparat za peko kruha Silvercrest KH 1172. Malo rabljen, zelo ugodno, 29 eur. 031 411 285

• Subaru Forester/2.0, letnik 2000, bencin. 031 211 336.

• Staro pohištvo: spalnica, dnevna, kuhinja. Za odvoz poskrbite sami. 031 795576

• Krzneno jakno – nerc, št.44-48. 041 344 495

• Računalniško mizo, barva češnja, 20 eur. 041 860 181

• Merino volneno odejo 200x200, nera-bljeno, 40 eur. 041 639 147

• Peč na drva Gorenje, širina plošče je 32x52, višina 85. 031 221 927

• Oljni gorilnik Api LV 1.S., dobro ohran-jen, redno servisiran. 041 484 952

• Žensko narodno nošo št. 42-44 v kompletu. 031 501 353

• Posteljni nadvložek z magneti za boljše spanje, nerabljen, cena simbolna 30 eur. 041 806 108

• Smuči Elan Amphibio 8XTI, nove, 170 cm, zapakirane z vezmi, ugodno. 041 435 500

• Betonske elemente z 41 tm vrtne ograje, ugodno. 041 711 871

• Televizor SONY, srebrne barve, v odličnem stanju, samo 30 eur. 031 550 771

• Za vikend hišico: lepa kopalniška op-rema brez omaric, 20 eur. 040 751 609

• Dvodelno novo belo leseno polkno, viš. 160 X 95cm, samo 20 eur. 040 751 604

• Različne sobne in zunanje lampe 8 kom. Skupaj 10 eur. 031 550 771

• Televizor znamke Matriks (barvni), brezhiben. Cena po dogovoru. 030 433 254

NOVO! Mali oglas lahko oddate tudi na

www.modre-novice.si!

Mali oglasi


Oglasi


• KOSILNICA •

HRG536SDENAMESTO 699€

• ZA SAMO •

599€

• PREKOPALNIK •

FG320-RNAMESTO 799€

• ZA SAMO •

649€

• SNEŽNA FREZA •

HSS655ETNAMESTO 2.290€

• ZA SAMO •

1.490€

• SNEŽNA FREZA •

HSS655ETNAMESTO 2.290€

• ZA SAMO •

1.490€• ZA SAMO

599

HRG536SDENAMESTO 699€ NAMESTO 799€

• ZA SAMO •

649€ZA SAMO •

599€

Generalni zastopnik in serviser

Za napake v tisku ne odgovarjamo

AS Domžale Moto center d.o.o., Blatnica 3A, 1236 Trzin01 562 37 00 / www.ascenter.si / [email protected]

TEHNIČNI PREGLEDI TRZIN · NOV PRODAJNI CENTEROpravljamo tehnične preglede vseh motornih vozil in priklopnikov. Poleg tehničnih pregledov vas vabimo v naš novi prodajni center v IOC Trzin, Blatnica 3a, kjer smo za vas razstavili artikle Honda Power Equipment za domačo in profesionalno rabo.

+ ODPRODAJA RAZSTAVNIH EKSPONATOV!

»Zdravjejeenačba-pravilnaprehranaplusvelikogibanjaplusustrezenpočitekplusprijazenlekarnar.«

Klavdija Grum,mag.farm.,LekarnaRadomlje

Obiščite nas tudi na www.mestnelekarne.si

Dežurnilekarni od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017:LekarnaKamniksob, ned in prazniki: 17.00 - 20.00LekarnaDomžalened in prazniki 9.00 - 12.00

spalnice alples - modre-novice.si · na kratko najboljši strelci zopet v trzinu trzin• Že 21....

Documents