sovremenost_2_2011-Братство и единство

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

1/211

SOVREMENOSTOVREMENOSTSPISANIE ZA LITERATURA, KULTURA I UMETNOST

2 1111God. 60, broj 2 (septemvri)

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

2/211

2

SOVREMENOSTSpisanie za literatura, kultura i umetnostIzdava~: Sovremenost, Skopje

Redakcijad-r Vasil Tocinovski, glaven i odgovoren urednikm-r Slav~o Koviloski, izvr{en urednikNikola Altiev, urednikd-r Ranko Mladenoski, urednik

Prviot broj na Sovremenost izleze vo Skopje, april 1951 godina.Dosega{ni glavni i odgovorni urednici:

(1951) - Kiro Haxi Vasilev(1951 - 1952) - Vlado Maleski(1952 - 1953) - Slavko Janevski, Dimitar Mitrev i Aco [opov(1954 - 1968) - Dimitar Mitrev(1969 - 1982) - Georgi Stalev

(1983 - 2002) - Aleksandar Aleksiev

[email protected]

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

3/211

3

SODR@INA

[EESET GODINI NA SPISANIETO SOVREMENOST

Vasil TOCINOVSKIOD TRADICIJATA NA SOVREMENATA MAKEDONSKA LITERATURA 7

TVORE^KA LABORATORIJAPetre BAKEVSKIBELA RIZA, DA SE PAMETIME! 23

Hristo PETRESKIKALEM 30

Petko [IPINKAROVSKIMIRIS NA NO]NO PRISTANI[TE 33

Milica DIMITRIJOVSKA-RADEVSKAVETAR 38

Vesna MUNDI[EVSKA-VELJANOVSKANA BALKONOT 40

Tomislav KARANFILOVSKINA MARGINITE IMA... 42

Igor KRAJ^EVTVRDINA 45

Elena PRENXOVAPAT VO POVRATOT 46

Ivica MAKSIMOSKIQUBOV 50

INTERPRETACII

Ranko MLADENOSKIMAKEDONSKITE NARODNI UMOTVORBIZA ALEKSANDAR MAKEDONSKI 51

Vasil DRVO[ANOVPRERODBENSKIOT DUH NA DIMITAR VASILEV MAKEDONSKIIZRAZEN PREKU JAZIKOT NA EDEN NEGOV U^EBNIK 65

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

4/211

4

Slav~o KOVILOSKIKOSTA GRUP^E(VI]) KAKO AVTOR NA PRVIOT TURISTI^KI VODI^ 76

Zdravko STOJKOSKI

BORIS SARAFOV I EDNO NEGOVO INTERVJU ZA BRITANSKIOTVESNIK TAJMSOD 12 APRIL 1901 GODINA 80

Ivan ANTONOVSKI 87

Jovanka DENKOVADILEMATA: EVOLUCIJA ILI INVOLUCIJA VO MAKEDONSKATALITERATURA ZA DECA I MLADI 99

Radovan P. CVETKOVSKIPISATELOT, KNIGATA POBEDNICI, DETETO I DETSTVOTO 106

PRIOP[TUVAWA

Stranici za spisanieto Gradina, Ni{, Srbija

Vasa PAVKOVI]SLOVO ZA POEZIJATA NA VODATA 119

Miroslav MAKSIMOVI]VPLOVUVAWE 121

Tawa KRAGUJEVI]STEBLOTO NA REKATA 122

Tomislav MARINKOVI]SVETOVI 123

Novica TADI]DUNAVSKIOT KEJ 124

Vasa PAVKOVI]MATNATA VODA 125

Nikola VUJI]DALE^INA 126

@ivko NIKOLI]STOMNA 127

Nenad MILO[EVI]NA PLA@ITE 128

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

5/211

5

Vojislav KARANOVI]VREME ZA PLAÊWE 129

@ivorad NEDEQKOVI]VO IZDIVOT 130

Radmila LAZI]DA SUM 131

Zoran PE[I] SIGMATEKST ZA BOLSKOTNATA ÎSTOTA 133

Stana DINI] SKOJAÎ]

VODATA E POSTARA 135

Danica VUKI]EVI]ODEV 136

KRITI^KI PREGLED

Milovan STEFANOVSKIRASTAJNUVAWE NA IKAROVIOT LET 138

Vasil TOCINOVSKISTRA@A NA SUDBINATA 142

Ranko MLADENOSKIPOSKURNIKOT KAKO KLU^ ZA ANTI^KA PORTA 145

Daniela BAÎ]-KARKOVI]ZA ROMANOT TELO ZA GREV 151

Petko [IPINKAROVSKIINVENTIVNOST KON VISOKITE DOSTRELI ILI STROE@ NA

SEKOJDNEVNITE MALI NE[TA 161

Slav~o KOVILOSKINIKO... NIKO 164

Nikola ALTIEVSTIHOVI ZA QUBOVTA, SRE]ATA I IZMAMATA 167

Vasil DRVO[ANOVEDINAESETVEKOVNO PAMETEWE NA ÛDOTVORECOT 172

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

6/211

6

Nikola ALTIEVPOTOPISNATA MAKEDONSKA LITERATURA 181

Milica DIMITRIJOVSKA-RADEVSKAPREDVESNICIOD VASIL TOCINOVSKI ILI KNIGA ZA NA[ITEKULTURNO-ISTORISKI VOO^UVAWA I SOO^UVAWA 185

Jovanka DENKOVAKINDER KVA^KA - PREKRASEN PRIMERZA ONIRI^KA FANTASTIKA 195

Vasil TOCINOVSKIKAKO SE STANUVA PISATEL 203

HRONIKA 207

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

7/211

SOVREMENOST, br. 2, 2011

7

050(497.7)(060.91)(049.3)

OD TRADICIJATA NA SOVREMENATAMAKEDONSKA LITERATURA

[eeset godini na spisanieto Sovremenost

Vremeto neminovno i trajno govtisnuva sopstveniot znak na iden-tifikacija vo ~ovekot i vo negovitedela, vo nastanite i procesite koiostavile svoi tragi vo tradicijata ikontinuitetot na edna nacionalnakultura i literatura. Najstarotomakedonsko knievno spisanie So-vremenost gi belei este deceniiod pojavata na prviot broj. Se ispol-nilo vremeto so iljadnici i iljadni-ci stranici od katadnevieto na za-brzaniot razvoj na sovremenata ma-

kedonska literatura. Svedoat tieza novite dela i za estetskite vred-nosti na avtorite od site generacii,za konstituiraeto i afirmacijatana makedonskiot jazik kako nejzinomono oruje, za knievniot dijalogkako forma i sodrina vo osvojuva-e na novi vrednosti posvedoen niznepovtorlivata konfrontacija meu

realistite i modernistite, za iz-boruvae na sopstveno mesto i zna-ee vo golemoto semejstvo na svet-skata knievnost. Vo mesec april1951 godina izleguva prviot broj namesenoto spisanie za literatura,umetnost i optestveni praaaSovremenost. Kako negov izdava se

javuva Knigoizdatelstvoto Koo Ra-cin. Redakcijata e vo sostav: Kiro

Hai Vasilev kako glaven i ogovo-

ren urednik, Kole aule i Acoopov.

-

.

-

-

,

-

, -

.

-

-

, -

-

,

,

. ,

,

-

-

-

. , -

, , -

, -

, ()

.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

8/211


8

-

, -

--

.1

Vo toa vreme na ideali i na brzoprestoruvae na sonitata vo real-nost, a so cel za osvojuvae na idni-nata, esti se i promenite vo sosta-vot na redakcijata. Istata godina,od broj pet glaven urednik e VladoMaleski. Vo narednite dve godini,

vo 1952 i 1953 godina negovi uredni-ci se Slavko Janevski, Dimitar Mi-trev i Aco opov. Vo poetokot na1954 godina na elnoto mesto vo So-vremenost, odnosno kako odgovorenurednik zastanal Dimitar Mitrev.Osnovopolonikot na makedonskataknievna kritika kako izrazita tvo-reka i oveka pojava e se vgradi

kako kluna linost i bi rekle ne esamo znak na prepoznavae, tuku i od-rednica vo sudbinata i idninata naspisanieto. Vo redakcijata so nego seGane Todorovski i Aco opov. Taagodina, vo dvobrojot 11-12 kako lense javuva i Cvetko Martinovski.

Vo 1955 godina od petiot brojspisanieto goureduvaat i odgovara-at Slavko Janevski, Dimitar Mi-trev i Aco opov. Ne polna godinapotoa, potono od broj tri 1956 godi-na, pokraj Mitrev kako odgovorenurednik i opov, lenovi na redak-cijata se Simon Drakul i VasilIoski. Po zaminuvaeto na Dra-kul, od broj 5 za 1957 godina, na nego-

1

, , , . 1,. 1, 1951, . 3-4.

vo mesto e Georgi Stalev. I poeto-kot na novata 1958 godina, od nejzi-niot prv broj e pod znakot na prome-

ni. Dimitar Mitrev e glaven i odgo-voren urednik, a lenovi na redakci-jata se Vasil Ioski i Georgi Star-delov. Nekolku meseci potoa, poto-no od maj so petiot broj redakcijatabila proirena so Aleksandar Eovkako odgovoren urednik, Gogo Iva-novski, Vasil Ioski, Slavko Ja-nevski, Meto Jovanovski, DimitarMitrev, Georgi Stardelov i Aco

opov. Toa e najbrojnata redakcijavoopto vo istorijata na spisanie-to. Vnimatelniot prosleduva na nej-zinata istorija e zabelei deka Di-mitar Mitrev vo periodot od 1959do 1961 godina e odgovoren, od 1962do 1964 godina e glaven i odgovorenurednik. Sovremenost vo 1965 godi-na, vreme na poemjotresno Skopje so

novi idei, ideali i perspektivi imanova redakcija. Vo nea lenuvaat Jo-van Bokovski, Aleksandar Eov,Slavko Janevski, Duko Nanevski,Georgi Stardelov i Aco opov. Ni-ven predvodnik kako odgovoren ured-nik e Mitrev.

-

. -

! -

-

-

. -

, ,

-

, -

. , ,

-

-

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

9/211


9

-

.2

-

.Vo periodot od 1967 do 1968 go-dina sostavot na redakcijata e soDimitar Mitrev kako odgovorenurednik, Miodrag Drugovac, CvetkoMartinovski, Georgi Stalev i Pe-tar irilov. Toa e vreme koe birekle, na odreden nain zaokruuvaeden mone znaaen period od posto-eeto i dejstvuvaeto na Sovreme-nost i to e pobitno, decidno giodreduva negovite idni perspektivi.Sedumnaesette godini pretstavuvaatprekrasno iskustvo i afirmacija nasovremenata makedonska literatura,a spisanieto nesomneno se potvrdi-lo kako najavtoriteten prosleduvai valorizator na nejzinoto katadne-vie. A go nema toa vreme ako vo nego

ne opstojuvaat spisanijata. Od negoesnaeset godini na kormiloto bilbardot Dimitar Mitrev. Negovatamisla i smisla na knievnoto opsto-

juvae i deneska se itlivi vo meu-redovite na spisanieto. Negovi ured-nici bezmalku bile site vtemeluva-i na prvata i najznaajnite pretsta-vnici na vtorata generacija sovre-meni makedonski avtori. Toa e taaprva faza od pojavata i razvitokotna Sovremenost so karakteristikikoi do deneni dni se prepoznatli-vi vo negovoto opstojuvae i istra-

juvae.

-

2

, , .11, . 4, 1971, . 412.

. -

, -

-

, -,

.

-

.

, -

-

,

.3Vtoriot period spored nas po-

nuva od 1969 godina. Za odgovorenurednik izbran e Georgi Stalev, a od1979 godina e glaven i odgovorenurednik.4 Ovoj period go ispolnuva-at trinaeset godini. Vo redakci-jatase Simon Drakul i Miodrag Drugo-vac. Novi lue, vremia i sluuvaa

spored narodnata mudrost. Vrz osno-va na len 36 od Zakonot za javno in-formirae i aktot za osnovae, So-branieto na Republikata zaednicana kulturata na sednicata odranana 6 juni 1975 godina donesuva Osno-vaki akt za izdavae na spisanietoSovremenost. Ovoj znaaen doku-ment e souvan vo redakciskata arhi-va.Toa se osum paginirani stranicimainopis. Zavedeni pod br. 01/1154/3(str. 1) i potpiani od pretsedate-lot na Sobranieto na Republikatazaednica na kulturata Vladimir Po-

3, , -, , . 21, . 4, 1971,. 277.4 Sto makedonski godini 1903-2003, re-

daktor Jovan Pavlovski, izd. MI-AN,Skopje, 2004, str. 442-443.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

10/211


10

povski. Taa se javuva kako osnova,spisanieto e izleguva edna mese-no do 10 broja godino na makedon-

ski jazik (len 1). Vo vtoriot lense dadeni podatoci za negovoto se-dite vo Skopje, ulica Ivo Ribar

Lola bez broj, so doobjasnuvae Lo-ilnica, sproti fabrikata Alumi-na. Vo tretiot len sodrani se os-novnite zadai na spisanieto: razvojna kritikata misla i praktika vooblasta na kulturata, na teorijatana tvoretvoto vo poezijata, proza-ta i dramata, potoa na optestvena-ta marksistika misla i samouprav-nata praktika pred se vo oblasta nakulturata. Treba da gi obedinuvatvorekite sili od oblasta na lite-raturata, kritikata i eseistikata,knievnata istorija, optestvenatamisla, filozofijata, sociologijata.Da gi afirmira tvoretvoto vo li-

teraturata, vo likovnata i vo muzi-kata umetnost.Da go afirmira nae-to istorisko minato i seganost.Da bide patovoditel na mladitetvorci, estetski, etiki i patriot-ski da gi vospituva mladite. Spisa-nieto e ja istaknuva borbata naSFRJ za mir i ramnopravnost na na-

rodite.e vri vospitna uloga kaj

svoiteitateli za razviva

e nasocijalistikiot moral i humani-

zam vo duhot na osnovnite pridobi-vki od naata Revolucija i izgrad-bata na samoupravnoto optestvo,osobeno vo duhot na bratstvoto iedinstvoto na jugoslovenskite na-

rodi i narodnosti.Vo najobemniot etvrti len

precino, a vo soglasnost so prethod-

niot len za ostvaruvae na zadai-

te na izdavakiot sovet na Sovreme-nost se nabrojuvaat: oivotvoru-va-e na ustavnite odredbi za oblasta

na kulturata, dosledno ostvaruvaena programata i politikata na Soju-zot na komunistite, sestrano razvi-vae na samoupravnoto socijalis-tiko optestvo i za reavakatauloga na rabotnikata klasa vo sitetekovi na optestvoto. Postojano

jaknee na pridobivkite na Revolu-cijata za bratstvoto i edinstvoto iramnopravnosta na jugoslovenskite na-

rodi i narodnosti, za odbrana na neza-visnosta i suverenitetot na SFRJ iza razvivae na jugoslovenskiot so-cijalistiki patriotizam. Postoja-no jakne i razvivae na bratstvo-to i ramnopravnosta meu makedon-skiot narod i albanskata i turskatanarodnost i etnikite grupi koi i-veat vo SR Makedonija. Sovetot e

se sprotivstavuva i e se bori pro-tiv site neprijatelski, antisocija-listiki, antisamoupravni pojavi itendencii, posebno protiv naciona-lizmot, birokratizmot, tehnokra-tizmot, liberalizmot, buroaskataideologija i slini sfaaa tui narabotnikata klasa i na samouprav-noto socijalistiko optestvo. Po-

toa aktivno da gi poddruva napori-te na zemjata vo borbata za mir iramnopravna sorabotka meu narodi-te i nejzinata nezavisna i nevrzananadovorena politika, kako i da girazviva socijalistikiot moral ihumanizam.

Ostanatiot del od aktot od len5 do len 23 govorat za Izdavakiotsovet. Toj ima 18 lena koi gi imenu-va Sobranieto na Republikata za-

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

11/211


11

ednica na kulturata kako osnova.Edna tretina se od redovite na nego-vite delegati, a dve tretini se od re-

dot na vrabotenite i drugi lica koise izbiraat vo dogovor so optestve-no-politikiteorganizacii, kultur-ni asocijacii i drutva na tvorci.Nivniot mandat iznesuva dve godini.Izdavakiot sovet ima pretsedateli zamenik pretsedatel. Tie ne moatda bidat vraboteni vo redakcijata naspisanieto i da ne bidat lenovi naredakcijata. Izdavakiot sovet ra-boti na sednici. Sednicite gi svi-kuva i so niv rakovodi pretsedate-

lot a vo negovo odsustvo zamenikpretsedatelot (len 9), a rabota-ta na izdavakiot sovet e javna(len 10). Vo len 12 posebno se nag-lasuvaat slednite raboti: ja izrabo-tuva i poblisku ja utvrduva program-skata koncepcija na spisanieto; od-

luuva za sproveduvae na osnovnitezadai od ostvaruvaeto na negovataprogramska koncepcija; za osnovnitepraaa na ureduvakata politika;go razgleduva i utvrduva ostvaruva-eto na osnovnata koncepcija i ure-duvakata politika; vri analiza naoddelni broevi na spisanieto i do-nesuva zakluoci to im gi dostavu-va na redakcijata; inicira, razgledu-va i poddruva merki to ovozmou-vaat celosno ostvaruvae na optes-tvenata uloga na spisanieto; gi raz-gleduva osnovnite praaa povrza-ni so negovata materijalna i finan-siska sostojba; na Osnovaot mupredlaga reenija za oddelni praa-a; dava mislea za planot i progra-mata za negoviot razvoj; gi razgledu-

va zabelekite i predlozite na i-

tatelite; za osnovnite stavovi po-vremeno go izvestuva Osnovaot aedna godino mu podnesuva i iz-

vetaj za svojata rabota; vri i dru-gi raboti vo soglasnost so Zakonot ioptite akti. Izdavakiot sovetsvoite odluki i reenija gi donesu-va so mnozinstvo glasovi, a za svoja-ta rabota odgovora pred javnosta iOsnovaot.

Zadaite i pravata na glavniot iodgovoren urednik se tema odlen 19do len 21. Nego go imenuva Osnova-

ot so prethodno izvreni konsul-tacii so optestveno-politiki or-ganizacii, kulturni asocijacii idrutva na tvorci od oblasta nakulturata i misleeto na vrabote-nite vo spisanieto. Vo len 16 stoi:Osnovaot: Republilkata zaedni-ca na kulturata obezbeduva mate-

rijalni uslovi za osnovae i za poe-

tok na izdavae na spisanieto. Soposebna spogodba skluena meu Os-novaot i spisanieto se regulira-at odnosite od materijalnata po-

loba na spisanieto. to e potreb-no da se bide glaven i odgovorenurednik? Odgovor nudi len 17. Toamoe da bide rabotnik koj pokrajoptite gi ispolnuva i slednite us-lovi: visoka kolska podgotovka ipoveegodino iskustvo vo novin-sko-izdavakata dejnost, da poseduvamoralno-politiki kvaliteti tose neophodni za onie koi rabotat vosredstvata za javno informirae,idejno politiki da e opredelen zasamoupravni, socijalistiki, op-testveni odnosi, za ramnopravnostna narodite i narodnostite na Jugos-

lavija, za nejzinata nezavisna i ne-

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

12/211


12

vrzana politika, da sozdava i neguvadobri meuoveki odnosi i da gi is-polnuva site baraa i uslovi to se

propiani so Zakonot, Samouprav-nata spogodba za meusebnite odnosivo zdrueniot trud i drugite akti naspisanieto. Negoviot mandat traeetiri godini, a ima pravo na uteeden izbor.

Glavniot i odgovoren urednik naspisanieto moe da bide i predvre-meno razreen (len 19) od priiniako ne gi sproveduva na delo Ustav-

nite odredbi, politikata na SKJ iSKM, koga negovata nesovesna i ne-pravilna rabota mu natetuvaat naugledot na spisanieto i na Repub-likata zaednica na kulturata, naoptestvenata zaednica ili pak prinapravena materijalna teta. Akoporadi negovata nesovesnost ili ne-izvruvae na dolnosta, spisanie-

to ne moe da gi izvruva svoite os-novni zadai ili pak e otenatonivnoto izvruvae. Ako svojatafunkcija ja zloupotrebi, sozdavaji

monopolistika poloba na ednagrupa. I toga koga so svojata rabo-ta gi naruil optite akti na spi-sanieto i na Republikata zaednicana kulturata, koga nesovesno gi od-

biva izvruvaata na odlukite naOsnovaot ili ako oigledno pos-tapuva sprotivno od tie odredbi.I sekako smenata doaa so pozitiv-nite zakonski propisi i po negovobarae. Negovoto predvremeno sme-nuvae go sledi istiot pat na kon-sultacii i mislea kako i pri nego-voto imenuvae. Glavniot i odgovo-ren urednik e dolen najmlaku dva-

pati godino da podnesuva izvetaj

za svojata rabota i za izleguvae naspisanieto do Sobranieto na Repub-likata zaednica na kulturata. I

poslednite dva opti lena: Norma-

tivnite akti na spisanieto So-vremenost zadolitelno se usogla-suvaat s-o odredbite na ovoj os-no-vaki akt (len 22) i Odnosite naspisanieto Sovremenost so drugi-te srodni izdavaki organizacii se

reguliraat so poseben dogovor (len23).5

Po mnogu neta ovoj period odrabotata na spisanieto Sovreme-nost moeme da go imenuvame kakonegovo zlatno doba. Podatocite iargumentite za toa e gi pobarame vonegovata lina karta. Redovno izle-guvaat po deset broja godino koistignuvaat vo racete na mnogubroj-nite pretplatnici vo zemjata, i-rum Evropa i svetot. Redakcijata

razviva sopstvena izdavaka dejnost.Sekoj broj na spisanieto donesuva iposebna knika. Ponuvaji od 1972godina do broj 5 za 1983 godina obja-veni se osumdeset naslovi poezija,proza, drama, eseistika, kritika ipublicistika vo koi svoe mesto na-le i oddelni prevodi. Po ovie edina-eset renesansi godini redakcijata ese oglasi deka spored najnovata od-

luka na Sobranieto na Republika-ta zaednica na kulturata, za fi-nansirae na spisanieto, Redakci-

jata na Sovremenost ne e vo sostoj-ba vo idnina da go prodoli izdava-eto na ovoj prilog. Se izvestuva-at avtorite deka moat vo redak-

5

Dokumentacija na spisanieto Sovreme-nost.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

13/211


13

cijata da gi podignat svoite neob-javeni tekstovi.6

Vo 1981 godina spisanieto svee-

no gi odbeleuva trite decenii odsvoeto postoee. Po zgasnuvae naspisanieto Nov den, organ na Dru-tvoto na pisatelite na Makedonija,pojavata na Sovremenost spored Mi-trev e rezultat na nadrasnati i li-teraturni i optestveni priliki.Ottuka zabeleuva Georgi Stalevoti pojavata na novoto spisanieimae za zadaa da gi obedini sitetvoreki sili kaj nas i toa uspenogo sproveduve do kraj. Podocne-nata konfrontacija vsunost doj-de kako rezultat na razvienataproklamirana borba na misleata.Taa konfrontacija - ako se izzematizvesni sosema subjektivni inter-vencii i pogrubi interesi - moeda poslui (a delumno vee i poslu-

i), kako predmet na nauno, este-

tiko, socioloko istrauvae.Iako svoevremeno vo spisanieto So-vremenost bea braneti boite na re-alizmot, pogreno e da se tolkuvadeka negovata vakva orientacija nedozvoluvala i pojavi sprotivni na

realistikite pozicii. Da spomenesamo so kakov respekt Dimitar Mi-trev, ima piuvano za modernatapoezija - da reeme - na Mateja Ma-tevski, iako vo osnovata bee po-bornik za kreativen realizam.7

I konkretno koi se pridobivki-te so koi spisanieto trajno se memo-

6 Sooptenie, Sovremenost, Skopje,god. 32, april, br. 5, 1983.7 Georgi Stalev, Po povod jubilejot na

Sovremenost, Sovremenost, Skopje, god.31, april, br. 4, 1981, str.3.

rira vo tradicijata i kontinuitetotna makedonskata literatura voop-to. Najvrednoto to moe da se

ree za ova spisanie, sekako e fak-

tot za negovata marksistiko-le-ninistika orientacija, prisus-tvoto na Sovremenost vo vee oko-

lu 150 svetski biblioteki, otvore-nosta negova kon mladite tvorci,brojot na sorabotnicite (nad 160avtori koi vo godinata se pojavuva-at samo so po eden svoj tekst, nebroeji gi povtorenite imia),

borbata za kvalitetot, eeset ietirite oddelni izdanija na bib-

liotekata Sovremenost, zastape-nosta na avtorite od narodnosti-te i etnikite grupi to iveati tvorat vo SRM, na avtorite oddrugite jugoslovenski republiki iod pokrainite, meurepublikata i

meunarodnata sorabotka, sledee-

to na site poznaajni pojavi i pro-

javi vo kulturno-optestveniotivot i znaajnite dati i jubilei;i t.n. Marksistiko-leninistika-ta orientacija bee odlika na na-ata socijalistika revolucija ina narodnoosloboditelnata vojnato ja vodea jugoslovenskite naro-di i narodnosti. Vakvite poziciina spisanieto Sovremenost se naaopredelba, naa dolnost, naapotreba.8

Meurepublikata i meunarod-nata sorabotka na Sovremenost tre-ba posebno da bide zabeleena. Ja is-taknuvame razmenata na celi broeviso ivot od Saraevo i Poezija odVarava. Redakcijata po povod jubi-

8Isto, str. 3-4.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

14/211


14

lejot raspiuva knieven konkursza poezija, proza i esej na koj pris-tignale 115 tvorbi od cela SFRJ.

Povremeno spisanieto objavuva i te-matski broevi. Od jubilejnata 1981godina, dvobrojot 2-3 e prva knigaPanorama na estetikite idei odvtorata polovina na 20 vek, izborna Georgi Stardelov i Kiril Tem-kov, a bila organizirana tribina zaNekoi aspekti na sfaaata za kul-turata i kulturata na trudot.Meu drugite, postojani rubriki seOd jugoslovenskite literaturi i

Literaturni svetovi. Na vremetonikoga ne moe da mu se pobegne.Ottuka posebno bibliotekata So-vremenost kako i stranicite na spi-sanieto mu bile i e mu bidat pos-vetuvani na drugarot Tito. Za toa

reito zboruva ne samo posebniotbroj posveten na velikanot na na-

ata Revolucija, ne samo posebnataknika za Tito, - tuku i redicidrugi materijali, a nekoi novi tek-stovi vee se naoaat na urednika-ta masa.9 Likovnoto oblikuvae naspisanieto e gria na Kosta Bji-evski.

Vo povod jubilejot na spisanietoSovremenost e formiran poesenodbor. Na 6 juli 1981 godina, vo sve-

enata sala na Makedonskata akade-mija na naukite i umetnostite eproslavata so pozdravna re na aka-demik Mihailo Apostolski, pretse-datel na MANU, a za triesetgodi-nata dejnost na spisanieto zboruvanegoviot glaven i odgovoren urednikGeorgi Stalev. Vraeno mu e visoko-

9Isto, str. 4-5.

to odlikuvae Orden zaslugi za na-rod so srebreni zraci od Pretseda-telstvoto na SFRJ. Pritoa Azem Zul-

fiari, pretsedatel na Republika-ta konferencija na SSRNM istak-nuva deka odlikuvaeto e za osobenizaslugi vo afirmiraeto na make-donskata knievnost i pridone-sot za razvivae na socijalisti-kite samouprvni odnosi vo oblas-ta na umetnosta i kulturata...

Dosledno na marksistiko-leninis-tikoto uee, spisanieto Sovre-

menost pretstavuva aktiven tvo-reki faktor, so trajno nasouva-ko dejstvo kon novi nauni, estet-ski i socioloki istrauvaa, konotkrivae na novi prostori vo raz-vojot na socijalistikite samou-pravni dostoinstva na naata kul-tura vo celina. Ovaa svoja funkcijaspisanieto Sovremenost ja ostva-

ruva so svojata postojana otvore-

nost za site tvorci od redovitena makedonskiot narod, albanskatai turskata narodnost to ive-at vo SR Makedonija i drugite na-

rodi i narodnosti vo Jugoslavija, zasite onie to sozdavaat na temiod naiot sovremen realen optes-tvenivot, so jasna vizija za naa-ta utrenina, koja izvira od pri-dobivkite ostvareni vo naata so-cijalistika revolucija, od misli-te i delata na nejziniot voda itvorecot na sovremena Jugoslavijadrugarot Tito.10

Georgi Stalev postojano vo svoi-te iskazi gi naglasuva mladite avto-

10Azem Zulfiari, 30 godini na Sovre-

menost, Sovremenost, Skopje, god. 31,septemvri, br. 7, 1981, str. 3-4.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

15/211


15

ri. So pravo, zato tokmu vo vreme-to koga toj e glaven i odgovoren ured-nik, kako da se prekruva praktika-

ta vo negovata redakcija da bidat sa-mo iskusni i potvrdeni avtori, pataka vo 1977 godina vo nea vleguvaAldo Kliman. Tuka se i MiodragDrugovac, Risto Avramovski, Alek-sandar Aleksiev, Blagoja Anastasov-ski i Tome Sazdov. Kliman sekakoima srena noga pa taka mladite si-li vo godinite potoa e bidat se po-prisutni i kako urednici na Sovre-

menost. Od tie godini ne samo vokreirae na sodrinite na spisani-eto, tuku i posebno so odnosot konmladite Miodrag Drugovac sozdavasopstven rezultat. Po 17-godinoaktivno profesionalno uestvo vo

ureduvaeto i izdavaeto na spisa-nieto Sovremenost, go raskina ra-botniot odnos so Redakcijata na

ova spisanie poradi izborot za nas-

tavnik po Nova srpska knievnostna Filolokiot fakultet vo Skop-

je. Izdavakiot sovet i Redakcija-ta na Sovremenost mu izrazuvaatnajtopla blagodarnost na d-r Mio-drag Drugovac za negoviot osobenpridones vo ureduvaeto na spisa-nieto i mu posakuvaat natamonitvoreki uspesi.11

Od redovite na starite i vernisorabotnici na spisanieto vo 1982godina, za glaven i odgovoren ured-nik e imenuvan Aleksandar Aleksi-ev. Na mestoto od Drugovac kakoplaten sekretar e Evtim Manev. Voredakcijata se Sonja Abaieva Di-

11

Sovremenost, Skopje, god. 32, juni, br.6, 1983, str. 82.

mitrova, Vecko M. Domazetovski iIvan apovski. Po preranata smrtna Domazetovski, za nov len vo 1986

godina, e izbran Vasil Tocinovski.Po podnaslovot Sovremenost e spi-sanie za literatura, umetnost i op-testveni praaa. Da zabeleimedeka vo tekot na 1983 godina, izlegu-vaat i poslednite tri kniki na is-toimenata biblioteka. Doaaeto naAleksiev na elnoto mesto go smeta-me kako tret period od dejstvuvae-to na glasiloto koj trae dvaeset go-

dini, do 2003 godina. Vakvata uslov-na podelba spored glavniot i odgo-voren urednik ima sutinsko znae-e. Toj sekoga doaa od vrvot na ne-govite privrzanici (Mitrev, Sta-lev, Aleksiev) i podolgo go rakovo-di spisanieto. Takvata ureduvakapolitika ja smetame za pozitivna.Prviot ovek ne bil izbran samo po

merata kako najdobar od dobrite, tu-ku sekoga pretstavuval stoer naspisanieto, negov dosleden tolkuvai kreator na ureduvakata politika.Istrauvakiot i nemiren duh naAleksiev se prepoznava po vgraduva-eto na poesto polemiki dijaloziza odredeni avtori, dela, knievniprocesi i projavi od knievnata is-

torija i od sovremenata makedonskaliteratura. Se postavuva edna poc-vrsta organizacija na spisanieto porubriki koi pak sami po sebe dopi-raat do mnogu oblasti od kulturatai umetnosta (literatura, likovna,muzika, filmska umetnost, teatar,istorija, filozofija). Izvonrednointeresni i dragoceni prilozi setematskite broevi poveteni na 50

godini Beli mugri i na rodonaalni-

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

16/211


16

kot na sovremenata makedonska lite-ratura Koo Racin (br. 5-6, 1989) i Voest na velikanot od Nebregovo, edna

godina od smrtta na Blae Koneski(br. 9-10, 1994). Ili podzaboravenataforma na bibliografija Prilozi soistoriska tematika na makedonski-ot narod vo Sovremenost (1983).

Vo 1986 godina Sovremenost goodbeleuva svojot 35-godien jubi-lej. Vremenskata distanca od tri ipol decenii koga vo ranata proletna 1951 godina se pojavuva prvoto ne-

zavisno spisanie kako to go imenu-va prvata redakcija, mu dava monos-ti na Aleksiev kako izvonreden kni-even i teatarski istoriar da za-pie i da prokomentira mnogu zna-ajni i sutinski praaa koipretstavuvaat neraskinliva alka votradicijata i na spisanieto i na so-vremenata makedonska knievna re-

alnost. Ottog pa se do denes naddvaesetmina najistaknati naitvorci go dadoa svojot dragocenpridones vo kreiraeto na uredu-vakata politika na Sovremenost,

meu koi i po ovoj povod e treba po-sebno da se izdvoi angairaeto nanegoviot dolgogodien odgovoren

urednik Dimitar Mitrev, ijatovoluminozna kritiarska aktiv-nost glavno se odvivae niz stra-nicite tokmu na ova nezavisno spi-sanie koe go nasledi Nov den, organna Drutvoto na pisatelite naMakedonija, piuva AleksandarAleksiev.12 Kako najblizok istomis-

12 Aleksandar Aleksiev, Kon 35-godi-niot jubilej na Sovremenost, Sovreme-

nost, Skopje, god. 36, juli-septemvri, br.6-7, 1986, str. 3.

lenik i dosleden privrzanik i pri-jatel na Mitrev, toj izvonredno lu-cidno od negoviot tim tono izdvoju-

va dvaestmina najistaknati naitvorci po koi spisanieto se prepoz-nava i vozvratno Sovremenost e ni-ven znak na identifikacija. Kakoto Dimitrija Miladinov so bes-krajni ubov i poit go slavime ka-ko tatko na makedonskoto prosveti-telstvo, taka i Dimitar Mitrev etatko na spisanieto Sovremenost.Kako avtor i avtoritet do posleden

zdiv e gi brani negoviot ulged i op-testvena pozicija. e zastane pro-tiv zabranata na brojot so nepoel-nata pesna na Dimitar Jonovski, izad glavniot i odgovoren urednikGeorgi Stalev. Ne goltna crnata ispisanieto i mene, si mislev toa ekraj, raskauvae poesto Stalev iso gordost naglasuvae kako Mitrev

go povikal vo Ohrid. Tatkovski mu-driot sovet od avtor i avtoritet kojstignal i do onie koi trebalo dapresudat, dokaale oti samo slobod-niot ovek e sreen ovek i samo tojsozdava vistinski estetski vrednos-ti. Mnogu godini potoa vo vreme ko-ga glaven i odgovoren urednik eAleksandar Aleksiev, od tribina naDrutvoto na pisatelite na Make-donija posvetena na knievnite spi-sanija javno i besramno e bide poba-rana smrt za Razgledi i za Sovreme-nost!Vo glasot na odbrana od Alek-siev bee i glasot na Mitrev, zadsinot Aleksiev bee duhot na poi-natiot tatko Mitrev.

Ona to ne treba da pobegne ka-ko fakt i ima sutinsko znaee vo

kreiraeto i afirmiraeto na tvo-

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

17/211


17

recot e zabelekata deka voluminoz-nata kritiarska aktivnost naMitrev se odviva tokmu niz strani-

cite na Sovremenost. Od toj poda-tok ne smee da se bega. Analitien,so beskrajna poit kon faktite Alek-siev detalno ja prikauva toganataknievna atmosfera. Priini zaovaa, na prv pogled, neobjasniva tran-sformacija koja dovede do ukinuva-e na prvoto nae literaturnospisanie po osloboduvaeto, i toapo estgodino negovo kontinui-

rano izleguvae, sekako ima povee.Sepak, najvanata e vee zapona-toto idejno-estetsko raslojuvaevo redovite na toga se ute malu-brojnoto Drutvo na pisatelite,potrebata da se potkrepi konstruk-tivna borba na misleakako predu-slov da se izbegne sekoja tendencijaza uniformiranost na literaturata

spored razbiraata i vkusot na poe-dinci i grupi, a osobeno koga taa ten-dencija se krie zad avtoritetot nanekakva oficijalna strav, odnosnoda se sprei postepenoto obezliu-vae, osiromauvae i izroduvaena umetnikoto tvoretvo.13 Boldi-ranoto e citat od tekstot/uvodnik naredakcijata vo prviot broj na Sovre-

menost.Izreenite neta se neposredenodglas/slika na destatizacijata i de-mokratizacijata koi osvojuvale sepogolem prostor vo sevkupniot op-testveno-politiki ivot na zem-

jata. Tuka e i dobienata bitka so sta-linizmot i dogmatizmot koja uverli-vo i plodonosno se vgnezduva vo kul-

13Isto.

turata i umetnosta. Se raspaaat e-leznite obrai na suvoparniot ianemien socijalistiki realizam.

Vklopeno vo negovite ideoloki isocioloki pravila umetnikototvoretvo ivurka vo strogo odre-denata ramka za direktno bi rekle,sluguvae na potrebite od dnevnatapolitika/politikanstvo. Sostavotna redakciite se menuva podostaes-to. Toa direktno ja potvruva/odra-zuva ureduvakata politika/strate-gija na Sovremenost koja e vo dosluh

za brzite, neoekuvani, nagli i neretko protivreni transformaciikoi otvoreno i estoko gi nametnu-vaa presudnite pedesetti godini.Tie vremia poznati ute moebiso uslovnata odrednica, no monesutinska naznaka kako sudir meu

realizmot imodernizmot. I ednitei drugite se preispituvaat sebe i ba-

raat novi patita ili umetnikikriterium spored konstatacijata naMitrev vo ogledot Za nekoi bitnos-ti na naiot umetniki kriteri-

um. Toga apsolutniot avtoritet sonemu svojstvena apodiktinost upa-tuva kon na sopstven pat - kakona i sopstven vo sekoj odnos, pa do-dava oti e potrebno novoto vo naa-

ta umetnost da se sfati kako vi-

sokokvalitetna umetnika katego-rija na novoto vo naiot ivot.No, taa bi nemala nikakvi vrednostipa predlaga po sekoja mera da se so-uva, da ne mu se poddade namoder-nistikiot haos to vladee denesvo nekoi zemji na Zapad, kako oznakaza haotinosta vo samiot nivnioptestven sistem.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

18/211


18

Protekuvaat godinite vo koi so-vremenata makedonska literatura ne-mivno gi minuva i gi sovladuva sop-

stvenite patita i predizvici, sezbogatuva so novi iskustva i so ne-somneni estetski vrednosti. Alek-siev kako nejzin sovremenik i edenod protagonistite e zapie oti sa-kame edinstveno da ukaeme dekaspomenatata konfrontacija ne sa-

mo to bee neizbena, tuku istotolku i plodonosna bideji naata

literatura od nea izleze obogate-

na so novi iskustva i soznanija i de-ka tie vo nejgolem del poodamna seintegrirani vo ureduvakata poli-tika na Sovremenost. Vproem, kon-kretnata tvoreka praktika kakonajmeritoren kriterium i korek-tiv, pa i vidlivata promena na po-ziciite i ulogite na oddelnitenajneposredni akteri vo spomenata-

ta konfrontacija, direktno suge-

riraat deka promenata i tvoreko-to raznoglasie se najprirodnatasostojba vo koja plodotvorno egzis-tira i se razviva umetnikototvoretvo.14 Spisanieto e ogledalona knievnoto katadnevie. Od negogi izvlekuva i gi primenuva potreb-nite uki i pouki. Meutoa, bezrezer-vno poddruvajki go raznoobrazie-to na tvorekiot iskaz i sloboda-ta na umetnikoto tvoretvo,opredeluvaji se za razreuvae nasekoga aktuelnite idejno-estet-ski problemi so kriteriumite isredstvata to proizleguvaat i seimanentna sostavka i dostoinstvona umetnikoto tvoretvo, tre-tiraji gi kako organski tui na

14Isto, str. 5.

tvorekiot fenomen plitkoto sa-mozadovolstvo, malograanskiotnihilizam i kulturniot izolacio-

nizam, zalagaji se za afirmacija najugoslovenskiot socijalistiki hu-manizam i na negovoto samoupravnobitie, povee sme od uvereni dekaniz konkretnata praktika gi rea-firmiravme i potvrduvame, nezavi-sno od povremenite otstapuvaaili kompromisi, najtrajnite pos-tulati vrz koi poiva fizi-onomi-

jata na ova spisanie, zakluuva Alek-

siev.15Vo 1991 godina se navruvaat e-

tiriset godini od pojavata na Sovre-menost. Vreme na raspaae na gole-mite politiki sistemi i zemji, eko-nomska kriza, bezrabotica i traj-kovi, siva sovremenost i neizvesnaidnina. Vo uvodnikot kon jubilejotpo rezmirae na izminatiot pat od

prviot broj do deneska, Aleksiev za-beleuva deka e podgotven broj samoso zgolemen broj na avtori i priloziso cel toj da bide verodostojna pano-rama na konkretnata makedonska li-teraturna realnost. Pritoa bevmepottiknati i od soznanieto dekatokmu vo godinata koga Makedonijago oekuva meunarodnoto priznava-e na svojata suverenost i nezavis-nost i nie, od svoja strana, da poka-eme kolkav e stepenot na duhovni-ot podem na eden mal narod, i toasamo vo eden segment od negoviotkulturno-umetniki ivot soto praktino se briat razliki-te meu malite i golemite narodi.No i da potsetime deka ne samo So-

15Isto.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

19/211


19

vremenost, tuku i site nai spisa-nija, tokmu denes verojatno gi do-ivuvaat najtekite i najkriti-

ni periodi vo svojata poveedeceni-

ska kontinuirana aktivnost pora-di prolongiraeto da se rei sta-tusot na ovie glasila, a sekako, iporadi materijalno-finansiskiotkolaps vo koj se naoaat tie. Takase slui, poradi narueniot konti-nuitet vo redovnoto izleguvae naspisanieto, Sovremenost namestoda ja odbelei svojata 40-godini-

na minatata godina, ja odbeleuvavo ovaa prelomna 1992 godina. Ovaobjasnuvae im go dolime pred sena naite itateli, a posebno naonie konsumatori na naeto spisa-nie nadvor od naite granici koinitu se dolni, nitu pak moatda si gi objasnat negovoto neredov-no izleguvae, negovata raspna-

tost pomeu enormno zgolemenataliteraturna produkcija i nemo-nosta taa da vidi belo videlo.16

Spisanijata beleat neredovnoizleguvae. Retkata pojava na dvo-broj, sega ja zamenuva nova formulakoja vo sebe obedinuva tri i etiribroja. Avtorskiot honorar stanuvaizmislena imenka. Redakciite pove-e ne funkcioniraat so po nekolkuvraboteni lue. Nema materijalnisredstva za distribucija na spisani-

jata. Tie se vo meuprostor, ni na ne-bo ni na zemja. Niii, bez statutar-no reenie pogolem broj se peplosu-vaat a nekoi se prpelkaat, ivurka-

16 Aleksandar Aleksiev, Kon 40-godi-niot jubilej na Sovremenost, Sovreme-

nost, Skopje, god. 40, januari-april, br.1- 4, 1992, str. 7-8.

at. Zgasnuvaat bitolskiot Razvi-tok,tipskotoDelo 74, ohridskiotSpizalit, kumanovskoto Beseda. Po

nekolku decenii i so ostvarena is-toriska misija pogrebani se Mladborec, Studentski zbor, Prosveta,Komunist, 21, Trudbenik ii stra-nici posebno odvojuvaa prostor zaliteraturata i meseno publikuvaakulturen podlistok/dodatok. Pritoapotrebno e da se potsetime na Koor-dinati (Mlad borec) koj ima svoemesto i znaee vo razvojot na so-vremenata makedonska literatura.Vremeto i nevremeto odat raka podraka. Mudrosta na ovekot moe dagi postavi na premeruvae ne po toato e go kae i napravi, tuku potoa to e go osoznae i premoli. ASovremenost e redok iskluok naspisanie koe kontinuirano izleguvaeeset godini. Negovata sila i mo

ja prepoznavame vo dolgoronatastrategija, vo avtorstvoto i avtori-tetot na negovite glavni i odgovor-ni urednici Dimitar Mitrev, Geor-gi Stalev i Aleksandar Aleksiev. Jaimalo sreata tokmu tie da bidat ne-govi vodai/kormilari. A golemitei dobri dela ne se sozdavaat prekuno. Se osmisluvaat i se gradat sogodini i decenii. Od deneska do utrene ostanuva nito, rekol mudro na-rodot. Taka tie so godini se grieleza sudbinata i za idninata na Sovre-

menost i nito ne ostavale na slu-ajnosta. Vo ivotot vsunost inito ne e sluajno. Pa taka kakoilustracija da go navedeme primerotdeka vo dvete decenii na AleksandarAleksiev kako glaven i odgovoren

urednik, pretsedatel na izdavakiot

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

20/211


20

sovet e negoviot prethodnik GeorgiStalev. Ili podatokot deka profe-sionalno kako sekretari vo Sovre-

menost rabotele Miodrag Drugovacsedumnaeset i Evtim Manev godini.Vo 2003 godina izbrana e nova

redakcija koja go odbeleuva etvr-iot period na Sovremenost. VasilTocinovski e glaven i odgovorenurednik, a so nego se Metodi Manevi Violeta Martinovska. Pretseda-tel na izdavakiot sovet e DimitarBokov. Sovremenost dobiva novlik i format so griata na akadem-skiot slikar Ilija Bogoevski, no nei nova sodrina. Od mrtviloto iopasnosta toa da zgasne - zadaa e naredakcijata i sekako na pretsedate-lot za negov preporod. Netrpeli-vost, apatija, dolgovi. Dlabok mrtovson. A iskustvoto i opstojbata naso-brale celi pet decenii. Vo oktom-

vri 2003 godina se pojavuva prviot iedinstven broj za taa godina. Zaeko-ruvaji vo estata decenija kako novtvoreki predizvik i monost, ka-ko uverliv argument na kontinui-tetot i tradicijata, kako potre-ba na seganosta koja e naa neras-kinliva alka so minatoto i utepovee so idninata, stoi meu drugo-to vo kratkiot uvodnik Sovreme-nost pred novi predizvici.17 I po-tamu: Istoriskite podatoci ne gispomenuvame kako sopstven izraz naest i zadovolstvo kon naite pre-thodnici, tuku i kako neodminlivaobvrska da se uvaat i da se neguva-

17 Sovremenost pred novi predizvici,

Sovremnost, Skopje, god. 51, br. 1, ok-tomvri 2003, str. 5.

at vrednostite sozdavani vo izmi-natite decenii od mnogu generaciiavtori na sovremenata makedonska

literatura. Novoto vreme otseko-

ga imalo novi predizvici koi samipo sebe nametnuvale neminovni ob-vrski i zadolenija, pa ottuka nego zaobikoluvaat nitu spisanietoSovremenost. Tvorekata energijana sovremenata makedonska litera-tura e go dvii i ispolnuva so svo-ite rezultati, e gi otvora i e gi

razdipluva monostite za dijalog

so ona to se sozdava vo svetot iso blagorodna namera niz odgovor-nosta pred pianiot zbor nadevaj-i se na ute mnogu godini opstojbana spisanieto Sovremenost.18 Taagodina Ministerstvoto za kulturana Republika Makedonija ne go fi-nansira izleguvaeto na Sovreme-nost. Povikot smrt za Sovreme-

nost i za Razgledi od tribinata naDrutvoto na pisatelite na Make-donija ima konkreten rezultat. Siostanuva toa fakt na esnafskiot me-rak i etika. Vo govorot i postapkitesekoj se samoidentifikuva, tie senegova est i dostoinstvo. Mudriotbezimen genij glagoli oti nikoj ni-komu ne iskopal grob, osven sopstve-niot.

Vrz osnova na lenovite 5, 20 i76- ,

1 2004

-

8.

18Isto.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

21/211


21

-

-

.

.

-

,

,

, , -

-

. -

-

,

, -

,

,

,

-

,

-

. -

,

.19

-

. -

, -

2004 2007 ,

. Vo 2005 godina

kako izvren urednik vo doaa Ran-ko Mladenoski. -: knievni dijalo-zi, tvoreka laboratorija, inter-pretacii, isekoruvaa, prioptu-vaa, kritiki pregled, hronika i

likovni prilozi. Poesti se prome-

19

-

.

nite vo sostavot na redkacijata i naizdavakiot sovet. Po toa etvrtiotpotsetuva na prviot period na So-

vremenost, postojano kako da se baravistinskata negova redakcija. 1, 2006 -, -. 2007 - -. 2008 - . -

-. - . . -. . 2009 . 2010 2011 -

. -. , -- .

Ona to sekako posebno treba dase odbelei se rezultatite vo afir-macija na makedonskata literatutravo stranstvo. Preku rubrikata Pri-

optuvaa se pretstavuvaat poodel-ni stranski knievni spisanija i soreciprona razmena avtorite od op-kruuvaeto na Sovremenost seprisutni vo periodikata na Hrvat-ska, Srbija, Bugarija, Polska, Slo-venija, , Bosna iHercegovina, Romanija. Zaivuva iz-davakata dejnost so novi dela od ma-

kedonskata, kako i so prevodi od

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

22/211


22

srpski, hrvatski, bugarski i drugijazici. Deneska bibliotekata na spi-sanieto ja krasat -

. - - ,, , -

- .

- .

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

23/211


23

821.163.3-1TVORE^KA LABORATORIJAPetre BAKEVSKI

BELA RIZA, DA SE PAMETIME!

Prvin e ra|aweto... krikot, bolkata i radosta...Pa pretskaùvawata - se rodi edna{ i }e bide ~ovekso nebesna yvezda na ~eloto. Tretata no} kolepkatase napolni so plipot yvezdi i edno~udo sedefni zborovikoi kako àr~iwa se palea i zgasnuvaa,svetnuvaa i potskoknuvaa, prvkaa so tenki krilcai se razletuvaa, mavtaa so ra~iwata i gugaa,pretaa so noxiwata i se razoduvaa,s no}um se slu~uva{e, kolku da se naditratnare~nicite...

I tolku - celata prikazna e tri dena i tri no}i,edna sudbina zavitkana vo belite peleni na vremetokoe samoìvno zaitalo po golemite rogovi

na nebesnite eleni i prgavo rovi po raskrilenitekrilja na pegazite koi na studenite izvori na qubovtasi gi sonuvaat vitlite na voshitotniz oplodenite ìtni poliwa so premislapodmolna prituleno da ja skubnat...

I s dodeka se razdeni, se razvideli,dodeka pod ~ador~eto na belite zgasnati yvezdina utroto ne si go zeme{ pod raka svoeto predaniei dodeka ne gi otvori{ golemite dveri na vetrovite

i dodeka ne gi potpali{ site zaogneni yvezdivo du{ata i dodeka na zborovite ne im uhne{slobodija, gromoredija i razvi{ena svetlinai dodeka na viulicite osito ne im gi tresne{otvorenite prozorci v lice i dodeka na isku{enijatane im gi sprotivstavi{ senkite na raspetijata,crnite oblaci nadvisnati nad molitvitepod krstot i pontievoto ramnodu{nokam{ikuvawe na grevot...

O, podigni ja te{kata kamena plo~a na voskresenijata...

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

24/211


24

I dodeka taka o~uden i osokolen go odgatnuva{sitniot vez na ìvotot i na pticite im {epoti{

oti so voshit gi gleda{ vo raskrilenata traga na letot,nebata se isturile i te posipale so pra{inaod mrtva kowanica, so zgustena parea od ~emer i jad,teskobna omornina ti se vijugavi po nabr~kanoto~elo na bespaticite, ti se zajazlila kamenavozdi{ka okolu vratot, ti se sugur~i kam{ik{to fraska vo vrzulec na divi vetrovii gi progonuva nadojdenite furii vo osojnicitena zadocnetata prolet, son~evite zraci gi presekuvacrna ptica {to ja iyzemnila streata na osamata

i so edno iskr{eno krilo vo previtkan letniz vàreniot ogan na izgrevot,vo pervazot na utroto,si go bara prvoto oplodeno zrnce na spasenieto,kolku }e kolvne, tolku }e letka,}e trae i sla~no }e gi plodi letataoti po prviot let napu{tenite i rasperdu{enilegla naseleni so izduvana ti{ina se pla{atod preselbite, a potoa - s e zavitkano

vo 'rpalcite na premolkot,vo suviot isturen nebesen {umol na {u{lekoti vo rigaweto na beskone~nosta...

Rodot e rod, letaweto e letawe, letata sepaksi zaminuvaat vo izgorenite ko{ulki na ègata,tagata mi se prisenuva vo òltoto trepetkawena esenta, odmin, odmin, odmin,{turo mi {u{ka suvoto lisje pod stapalkite,stutulen vo litata volnena zdivka na zimata,so bole{livi obla~iwa potpaleni so mirislivaborina pred ustata na ote`natoto di{ewe,kraj ogneto na poslednite ise~eni surovicina se}avaweto, vo sa~kite i dogorkite povienivo gustiot ~ad na osamenosta, veli{ - predanija bea,providenija, sade pretskazanija...

Ah, taka vo ute{itelen izbav mi minuva vremeto,vo {areni krpenki rastkaeni od {ugata na ìvotot.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

25/211


25

S bilo kaàno vo tancovite no}i na nare~nicite,koga yvezdite glotum iskokaa od proyirkata na prviotkrik i 'rskotno se rasprskaa po neosvoenite

ledinki na nebesata. Od niv s za~etie bilo- i sudbinata bila predanie {to sekoga{ predtebe vo razvedren molk ti podruknuvai kako na razvetrena pateka na predizvikotgi odvitkuva belite pokrovi do razvitlenatai razven~anata po~inka na skon~anieto...

Itaj, itaj, taka si odminuva{, taka si zaminuva{,od vek za navek, za navek... Tolku kolku {to traeglasot na nare~nicite... Samo vremeto ima

nevina i zlatesto navezena riza za pametewe...

OTKOPUVAWE NA GROBOVI

Velat, nekoga{ bila stara naselba.@iveele razni lu|e, imalo mnogu vojski,stari vremiwa! Sega s e stivnato pod zemjata.

Zli sili, podzemni tatneì, uriva~ki ognovi,nebesni potopi, zamra~uvawa na soncata,besni kowanici, iskr{eni kopja i zlatni {titovi,bakarni oklopi i kovani {lemovi so viurbeli perduv~iwa... Velat, s e posipano so ti{ina.A nad ti{inata - {irno pole, viugava reka,vr{nik-pladne, puka zemjata...@ed me|u poòltenite strak~iwa{to qubomorno go ~uvaat letoto.Nad raspojasanata gore{tinarastrepereni beli obla~iwakako otvoreni ~ador~iwa senat nad grobovite -

treba da se kopa vo prevrtenata utrobana zamolknatoto i pogrebanoto vreme!

Najprvin, da se kopa okolu cve}encata,da se sopre di{eweto na vetrecot okolu steblencata,pa da se nasetat pri~uvanite mirisi na suvite semenca

{to se utaile vo òlti lu{pi od zavetrinka,

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

26/211


26

da se otkopaat kamenot, krstot i plo~ataod trevjosanata muvla na molkot,da se razburi~kaat obezdu{enite gromovi

{to silum vol~ele, tre{tele i se praznelepreku nebesnite zakani na vitlavicite,stravot da ispari, da puvne, limja da fati,so studena voda ne`no i trepetno da se zabri{atizblednatite glagolivi bukvi na krstotod gorelkite na nedosonuvaniot son,glej, na plo~ata ima i nebesni crtki, son~evi zraci,kosmi~ki znaci, oyvereni o~i, vxa{eni pogledi,predok e toa od najnoviot protkaen sloj na istorijata,do ~erepot svrten nakaj izgrevot na sonceto,

èlezno sekalo vo forma na lira,ognovite da gi potpaluva,oblacite i vetrovite da gi naso~uvana kru`na uslupnost okolu zemjata,s e vo dosluh so boèstveta na Slovenitevo glineno videl~e vo maslo od makovividelinata i svetlinata {to gi slavat,

ostro kopje, male~ko, kratko,

zaboden me~ lasnat na se~iloto,do nego drug grob,ubavica {to si ja rasposlala ubavinatana navezeni ogrlici i obetki,dolgi i izdolèni nau{nici niz koi yirkaatbeli cvetovi od mirta,kraj niv silen miris na suv bosilek,pa kandilce {to go ~uva is~eznatiot oganpred komorkata na molitvite,vretena od keramika i kamenza da se razvlasat pamu~nite poliwa na se}avaweto,pa trpezen sad od keramika so nacrtani pauniso {areni opa{ki na koi se razlealekadifenite boi na vinoìtata {to pijatstudena voda od kladencite na pameteweto,zamisli si go nadro~enoto grozje,rumenite jabolka,kalinkite {to prskaat od ubava lika,crvenite rezenki od lubenica

{to gi sobrale sokovite na bistrite izvori,

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

27/211


27

raspuknati smokvi so prezreani bakneìod rajskite gradini na qubovta,toa e is~eznata gletka na plodorodieto

{to kako ìv pejza` skoskenitepredci ni go ostavile,

ah, grob do grob se toaotvoreni pod golemata osvetlena kruna na sonceto,oti treba pod svojata koà druga koà da dofatime,pod ova lice drugo lice da otkrieme,pod na{ite stapalki drugi eha od stapalki da na~ueme,zad na{eto di{ewe di{eweto na na{ite predcida go po~uvstvuvame,

do za~etieto da stigneme,do prviot krik na ra|aweto,do blesokot na prvata svetkavica da dootkopame,

ajde podlaboko, kopaj, kopaj, kopaj,pod ovie grobovi drugi grobovi,bedemi od pe~eni tuli, od delkan kamen,navezeni podovi so {areni kamen~iwa,razigrani elen~iwa skokalkaat po vezeniot pod,

kraj niv amfori preleani so voda,o~udeni o~i yirkaat od yidni freski,kako da naslu{nuvam rimski legiikako tatnat kraj bedemite,mar{iraat niz nebesnite pateki na carstvoto,tupotat kowite i ja oìvuvaat prikaznataza nepovratniot odmin na osvojuva~ite,

tuka se samo grobovite na starosedelcite,grobovi se toa na makedonskite selani,na zgasnatite ogni{ta pod pirustijatana makedonskata janija {to gi slavizaklanite stada na letoto,

kopaj, kopaj, kopaj, pod toj sloj, nov sloj,po tie grobovi drugi grobovi,gleda{, Vizantija si odi vo potemnetiot zlatecna zaboravot, pod crvenite }eramitki na nov oganse pe~at i nanovo se crtaat oker-ikonite na na{ite

svetci, s e sloj pod sloj i sloj vrz sloj,

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

28/211


28

diplenka vrz diplenka od vozdi{kii tkaenka vrz tkaenka od dostagi,vreme vrz vreme, vreme nad vreme,

ah, dlabo~inata na zemjataja odreduva dlabo~inata na du{ata,eh, kolku v`areno go ~uvstvuva{ za~etieto,ej, kon praza~etieto kopame,

kopaj, kopaj, kopaj,

i Slovenite so skrkite i karpiteod Karpatite se tuka,go poseale neboto so az-bu-ki i vedi,

i Vizantija so zlatnite ode`dii so izgubenite carstva e tuka,pod svodot nebesen i pod }eramiditena manastirite kako mevlem za du{atatihuvaat i se bla`at boite na makedonskite zografi,i rimjanite se pribrale pod dojkata na vol~icatai traat za grevovite,

kopaj, kopaj, kopaj,

pod toj sloj oranici,vo oranicite plug zavlekuva mermerni skulpturi,ni~kosani, polegnati, kako da spijat vo toplitepregratki na nivjeto i ja slavat proletta,ksantikata ja slavat, praznikot na plodnosta,na radosta i na qubovta,Dionis blagoslovuva so crveno vino,tancuvaat tan~erki so potpaleni boskivrz boi{tata na makedonskata falanga,se vitkaat sarisite okolu vitkite telana vavilonskite ubavici,Velikiot so zlaten {lem od vrvovite na Pangaji so dve razvioreni beli perduv~iwagi stroi nebesnite pticii vo raskrilen let gi ispra}anakaj Makedonija -

posledna razdelba e toa so istorijatana sudbinata,

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

29/211


29

s si e na mesto,grob do grob, grob vrz grob,boi{te vrz boi{te,

treba da se preletaat i Tigar i Eufrat,i Troja i Gordion,i Dardalenite so kopje da se preskoknat,ej, doma e Makedonija, doma si e,vo otvorenite grobovi,sloj pod sloj,vreme pod vreme,a nad niv cvetna gletka e,zeleno vinogorje,`olti son~ogledi,

nababreno klasje `ito,s si e na vistinskoto bo`jo mestona probodenoto uvcena zlatnata obetka na bibliskata opstojba.

[to da se pravi,istorijata si polegnala vrz na{itenadipleni du{i i ni zave{tila zarekve~no da se barame vo kopkaweto

pod skipnatite izvori na du{atai niz pravlivite preseci na ti{inata.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

30/211


30

821.163.3-32

Hristo PETRESKI

KALEM

ili: prikazna za brziot pes i stariot gospodar

Na Sveti Naum ûdotvorec

- Poleka, ~oveku, kade brza{?- Ne, poleka drag moj pesu. Ka-

de si se upatil u{te rano izutrina.So gurelki na o~ite, so neisplakna-

to lice i u{te neopulen, ti ve}e siizlegol nadvor, si gi trgnal te{ki-te zavesi od vratata na balkonot ine sedi{ na drvenoto belo stol~epokraj trkaleznata èlezna masa sootvor vo sredinata za ~ador za sonce,tuku ve}e ~ekori{ nadvor so umorninoze pokraj Ezeroto...

- Zaboravi, pisatelu ili pisa-tele (kako pove}e miluva{) da giopi{e{ zavesite pred izleznatavrata na terasata - tie se zlatestoòlti (ednite) i sosema ~isto beli(drugite). Vnatre, vo hotelskata so-ba, ima golem krevet so dve pernici,pomal pomo{en krevet i dvosed. Imai televizor koj raboti, ama ne fa}ani eden kanal, ogledalo, tri pomo{-ni no}ni lambi nad krevetite, pla-kar bez zaka~alki, klozetska {oljaso kapak koj pa|a dodeka ja vr{i{onaa pomala rabota, pa so ednata ra-ka mora{ da go drì{ kapakot, a sodrugata toa drugoto, dodeka ja vr-{i{ (pak }e re~am) onaa rabota...

- Zna~i, ti si ma{ko, zaklu~u-vam pisatele, {tom ne sednuva{ ved-na{ i se pla{i{ deka }e ja izmok-

ri{ plasti~nata {tica so otvor, pa

posle treba da ja bri{e{, a nema{dovolono toaletna hartija...

- No, kakvi se ovie banalnostii kakov e ovoj (lo{) po~etok na ras-

kazov. Raskaùva{ za brziot pes inegoviot star gospodar, ili...

Vtor obidPesot samo {to razbudi i u{te

nerassonet jurna nadvor niz otvore-nata vrata.

- No, koj ja otvoril tolku mno-gu vratata?

- Koj drug, ako ne gospodarotkoj leè{e vo krevetot i pi{uva{ene{to. So levata raka ja drè{e te-tratkata so linii, potpren so glava-ta i grbot na dve visoki pernici, aso desnata raka povlekuva{e tenkiras{trkani redovi so sin tekst kojizleguva{e od òltoto penkalo...

- Premini na celta, ne me op-tovaruvaj so golemi vovedi, sitnicii banalnosti, tuku pi{uvaj za brziotpes i negoviot star gospodar, pokrajosamenoto i pusto Ezero...

- Da, Sveti Naume ûdotvorec,Tvoeto srce s u{te ~uka pod kame-nata mermerna plo~a, ili klokotiEzeroto vo nekoja {uplina od stena,no kako i da e, Ti ne stigna da gi iz-le~i{ site lu|e od zemski bolesti i

da gi kalemi{ site divi ovo{ki da

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

31/211


31

zavrzat i da rodat nov rod. Od druga-ta strana, preku Gali~ica, e istatavoda koja se probiva pod ogromnata

planina, no tamu trskite napravileneprooden obra~ okolu Ezeroto, pa-tot go prepokrile debeli senki, panave~er sal svetulki ~inat svetniovde-onde i nikoj drug ne go pokaù-va nitu patot, nitu ìvotot koj sose-ma zamira nave~er i se budi povtor-no nautro.

- Da, be, ja otkri Amerika. IGospod krenal race od tuka, nema lu-

|e, a vozduhot e ~ist, vodata bistra,no za kogo, koga lu|eto se po grado-vite zadumani i zagledani pred tele-vizorite i kompjuterite od koi ne(}e) moàt da se oslobodat, dodekane gi skr{at!

Tret obid- Me zagriùva tvojata crna

vizija, ~oveku, pa ti predviduva{crn mrak nad o~ive, da gledaat u{tepomalku - da ne gi raspoznavaat nikonturite, a ne pak, i bukvite, dode-ka Gospodarot poleka no sigurno se-koj den oslepuva s pove}e, pa ne }emoè bez pridru`ba ni da go vidisjajot i mirnata {ir na Ezeroto, ane pak, da otide samiot do peso~nataplaà i tuka da se ispruì i da giodmori malku svoite stari i izmore-ni od odewe koski...

êtvrti obid- A pesot, kade ti se izgubi od

prikaznata, koga toj ti e glaven lik(i junak) vo raskazot, pa duri i vopodnaslovot na avtoreferencijalni-ot, poeti~ki tekst.

- Pesot e tolku mnogu brz, kakokur{um i kako str{len, postojano ibrza i tr~a nekade, pa se vra}a so iz-

dolèn jazik do zemi, premalen i za-di{an, umoren od dolgo lunyawe, soprazen stomak i bez goltka voda, atuka e celoto Belo Ezero, pa grevotae da bide pesot straden barem za edenzagrab dlanka ladna voda, kolku pot-ta {to popusto pa|a na suvata po~va.

[etaat i mravkite, letaat i ko-marcite i drugite pustinoìteli,dodeka Sveti Naum ûdotvorec ne se

upati kon planinata, so kalemarsko-to noè so koskeno ~kren~e za da ka-lemi nova jabolknica i toa (zamis-lete) na steblo od diva kru{a!

]e gi podu~uva potoa i drugiteme{tani - samo da se fati kalemot,da ne se isu{i, da pu{ti list i pup-ka, da bide sladok i so~en vkusot na

jabolk-kru{ata...

Petti (i posleden) obid- îne{e so ra~na pili~ka

prese~i go tenkoto steblo na mlada-ta kru{a, rano vo prolet {tom zapu-pat ovo{kite, i so debel no` pot~u-knuvaj}i go nadolu so kamen belu-trak od gornata strana kaj tapiotdel na se~ivoto dodeka drvoto ne serascepi, pa na dvata kraja od proce-pot gi stava{e dvata kalema podzase-~eni i podisten~eni od dvete stranipo malku - za da podvlezat i da sepripijat podobro, a potoa so sveàkal od zemjata ilovica go lepe{emestoto na kalemite kako topka, ko-

ja potoa ja zavrzuva{e so par~e odkonopna krpa, no poleka i ne`no dane se potkr{at kalem~iwata, ili da

ne se odronat pupkite...

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

32/211


32

A potoa, {tom razlista {umata,belki }e zavrzat i kalemite, }e po~-nat da {mukaat od sokot od stebloto,

vo niv }e po~ne da navleguva nova si-la, }e bliknat mlaznici od sve` sokod drvoto, pa na pupkite }e se poja-vat prvi listovi, pa tenki fidanki,koi nabrzo }e se pretvorat vo vi{nigranki so bel cut po koj }e poitaatdivi p~eli, dodeka ne zavrze prvoto

jabolk-kru{no ovo{je - poslatko ipoubavo od site drugi vo Ohrid iPrespa.

- No, kade si se upatil ti ~ove-ku, kade brza{ brz pesu, }e mo`e{li da gi kalemi{ site divi kru{i so

rodni jabolki, }e gi vkusi{ li sitenovi plodorodni ro`bi, ili }e le-`i{ prikovan za postelata i }e ~i-ta{ prazni i popusti re~enici i na-ravou~enija za patot koj e podednak-vo ist za site, a go izoduvaat razli~-no onie koi ~ekorat prebrzo predednite, a prebavno zad drugite...

(Ote{evo, 6.7.2011)

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

33/211


33

821.163.3-1

, ,., - ., ., ,, , .

..

., ., , ..

- ,, -

.

: -

, ,

,

, ,

, ,

, ,

, ;

.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

34/211


34

: - ,

, ,

, ,.

, !

;

,

, - .

, ;

, ,

, ,.

: - ,

,

,, ,

; , ,

.

,.

, , ,

,

,

,

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

35/211


35

; ;

,

e

, , !

!

!

Tera rosa

-

; ,

, .

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

36/211


36

! .

.

! ,:

-, .

! ,

.

! ,

, , ,

, .

ea! , ,, - .

, ,

.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

37/211


37

:

,

, .

,

, ,

.

, ,

.

,

, ,

.

.

,

.

, .

,

.

, .

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

38/211


38

821.163.3-1

-

VETAR

Vetar!Vij na pregladneto vreme.Se du{kaat dve iskrivo temninataSe izvivaatvo bolka za svetlina.I toga{ se pra{uva{

Do kade dopirataa nevidliva raka{to go raskinuva, go drobi~ove~koto kopneewe.Vetar!Ape` na zakasani skudnosti.

9

Se prpelkaat dve kam~iwavo ~ekorotGruvaat vo jade`za nedoodnosti.I toga{ se pra{uva{Do kade zra~itaa nenasitna rovja{to kopa~i prudolnosti,{to grli nevolnosti.Vetar!Promaja niz prstitePromaja niz du{ataPromaja tapka,promaja {umoliNi vrata, ni vratni~eSekoj na grbotso svoeto slamarni~e.

ZAROBEN VETAR

Vetrot zarobenme|u ovie yidovibesnee kako dobit~epu{teno od oglamnik,so nokti go grebe malterot,so zabi go kr{i kamenot,se juna~i

toj pelivan na vozdi{kite,gi preskoknuva endecite,capa po batacite,kadaren e so povitda gi zaslani vzoruvawata...Vetrot zarobenme|u ovie gradiklokoti kako bunarse u{te neiskopan...

28

so krevki srdbigo drazni irisot,se nakreva i ponakrevataa dlabo~ina na osetot.go grli lepkavecot na du{ata,go kroti stavjaloto,kadaren e so stavinada go podla`eiskreweto na duhot.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

39/211


39

,

, ,

,

,

, ,

, ,

.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

40/211


40

821.163.3-1Vesna MUNDI[EVSKA-VELJANOVSKA

NA BALKONOT

Balkonot razdipluvanov pogled:nebo podvle~enoso dve elektri~ni ìci,nabreknati oblaci iparovi crni ptici.

Od klunovite im visinenasituvaweto.Denot zbivta odraznebituvaweto.

Vo zenitot iskrisneviduvaweto.

Staviv o~ilada go spitomambiduvaweto.

PRED DRVOTO NA @IVOTOT

Od drvoto na ìvotot}e sronam,}e se poklonam

i vo molitvi }e vtonam.

]e si ja odmijam du{ataso izvorska vodai }e stavam pari~kaza zdravje.

Svedoci na preslekuvaweto}e mi bidat

prastarive dabje.

]e se gu{nam so zemjatai so paprat }e se pokrijam.

Vo is~ekotda mi se oplodat èlbitebudno }e spijam.

PTICATA VO [TICATA(INICIJATIVA)

Se strviv na par~e drvoi go delkav,vo lak go prpelkav,so crteì go ozaglaviv,vo vitrina go staviv.

Izgleda go obezdu{iv

be{e samo ubava [tica.

(PERSPEKTIVA)

So vrutok od strastidrvoto go oblikuvav,so strugotmislata si ja oddipluvav,so boja nemirot si go zbri{uvav,

so formatadu{ovrieòt go sti{uvav.

Drvoto razvle~e krilja,ispu{ti krik,vitrinata ja isu~i vo ìcai se vozgordiPtica.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

41/211


41

ZBOROT PLASTELIN

Gi kr{ime,gi prekr{uvame zborovite.I ronkite gi duvameda ni ostanepo~ista duma.

De gi ~uvame,de gi nabrkuvame...S ne{to izveduvame.De sme im pop

de kuma.

A zborovitekako plastelin -n ostavaat da gi mesimei preoblikuvames dodeka ~uvstvuvaatdeka ima smisla.

Posle toai da gme~eme do besvest}e bidat samoniza suva monistra.

JAS VO BISTATA

ILIBISTATA VO MENE

I lopatai krvi `elezo sumvo temelitena edna bezimena bista.

N delkaat,

n miluvaat,n odminuvaat,no, ni taa inakvani jas ista.

Bistatase gu{i vo formata.Jas poniram vo sto`erotnamesto da blesnam vo likot.

Ja rasparuvameuniformatai prepletuvame nametkaza spokoj na duhot.

Neskrotlivoto kopneeweni e spodelen vrie`.Ni se sleaja krvotocite.Pulsot na bezvremetosega e na{ srcebie`.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

42/211


42

821.163.3-1

...

,

,

,

,,.

,,, ,,, .

,

...

,,,, .

,,,

,

,,.

,

,,.

..

,.

,

!

,,.,A.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

43/211


43

, .

,.

. , .

, , , ,,(),

., ,.

.

.

,, .

.

,.

.

.

.

,,,

.

, .

.

,,,

,.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

44/211


44

.

,,,.

,

..

,,.

,,...

.

.

,,

,.

,.

,.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

45/211


45

821.163.3-1

......,!

, -!

......

............

...

...

,

-

, , - ...

, , ... ..., ,,..., ,

...

,,,,, ,

...

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

46/211


46

821.163.3-1

PATVOPOVRAT

...oble~ena vo snegulka

pa|ampoleka

na igli~estite borovi listovia tie ne mo`at da me zadr`at i

me lizgaatdo

sne`nata padina na planinatakadese fa}am vo tancot na snegulkite

i pod dopiritena fetusnite koki~iwa

se pretopuvam vo snegse pretopuvam vo sneg

od koj belina pijat onie belibelibeli

pogrebuva~i na zimataja fa}am slednata alka

odkrugot na prirodata

kako rekaoble~ena vo kapka rosa

gi miluvam vdlabnatinite na planinatase spu{tam do naselenite padini kade

devojkaoble~ena vo

ko{ula tenka lenena tkaena na razboj}e si go izmie beloto lice so mene

kako kapka potoble~ena

vo proyirnost}e me vpie suvata po~va

i ottamu }e se vivnam visokovisokovisoko

visoko vo oblacite

kako angel

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

47/211


47

i koga rajot }e mi zdosadivo kostum na snegulka

}e padnampoleka

na igli~estite borovi listovino }e im bidam prete{ka za da me zadr`at i

}e me spu{tatdo

sne`nata padina na planinatakade

}e se fatam vo oroto na snegulkitei pod dopirite

na koki~iwata-fetusi

}e se pretopam vo sneg}e se pretopam vo snegkoj so belina gi poi onie beli

belibeli

pogrebuva~i na zimata}e ja fa}am slednata alka

odkrugot na prirodata

kako reka

oble~ena vo kapka rosa}e gi miluvam vdlabnatinite na planinata}e se spu{tam do naselenite padini kade

devojkaoble~ena vo

ko{ula tenka lenena na razboj tkaena}e si go izmie beloto lice so mene

kako kapka solzapod maskata na proyirnost}e me ispie suvata po~va

i ottamu }e se vivnam visokovisokovisoko

visoko vo oblacitekako angel

i koga na rajot }e mu zdosadamoble~ena vo snegulka

}e padnampoleka

na igli~estite borovi listovi

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

48/211


48

MIRISOT NA UTROTOSe budamkoga site s# u{te spijat,vo nedela nautro,koga siot grade izguben vo sonot.

Go otvaram prozoroti go vdi{uvammirisot na utroto.

Moeto licese pla{i od stud,na moite usnise budi nasmevka.

Ubavo e, kako za promena,da go zapoznaamUtroto.

* * *

Profesionalni ubijci.Ja odminavme kaznatau{te pred da go napravime grevot.

* **

I koga pomisliv deka menevetrot me pomiluva,te zabeleàv tebe pokraj menekako me zagleduva{.

I {tom pomisliv deka menevreliot zdiv na letoto me vdi{uva,te po~uvstvuvav tebe pokraj menekako mi se voshituva{.

I koga pomirisav deka menetrnot na cvetot me poluduva,te sonuvav tebe pokraj mene

kako me zamisluva{.

I {tom zaboraviv deka menequbovta na ìvotot me daruva,te oplakuvav tebe daleku od menekako si zaminuva{.

* * *

Ti podaruvam~asovnikza da go pokaùvavremeto {to sakamda go pominam so tebe,a ne smeam.Ima doìvotna garancija.

Ti podaruvam

kniga

za da gi pro~ita{zborovite {to sakamda ti gi kaàm,a ne gi slu{a{.Knigata e ve~na.

Ti podaruvampaltoza da ti ja zgree

du{atakoga mene me nema,a ti si me izbrkal.Unikatno e.

Ti podaruvamcvetza da go gleda{so svoite dopiri,

a cvetot svena.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

49/211


49

Ti podaruvamtetratka

za da zapi{e{

s# {to ne si mi ka`al,a si po~uvstvuval.Tetratkata e prazna.

Ti podaruvam`ivotza da bide{ sre}en

i qubov

za da me ima{ mene.Za smetka na toa

jas umiram.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

50/211


50

821.163.3-1

Ivica MAKSIMOSKI

QUBOV

Sekoj mig bez tebe e ve~nostìvot bez tebe pustelijadi{am da te sretnamìveam da te imampi{uvam da te osvojamso pogled te pijamso du{a galamiluzija si mojason ~esto sonuvansamovila izlezena od prikaznaprinceza posakuvana od sitekopneam da te vidamte qubam kako nikojaposakuvam da bide{ ve~no moja.

@ENA

Te zasakav koga te sretnavme osvoi so prirodna ubavinate mislev devojka sia ti si bila èna

koja na drug sre}a nosiima{ glas angelskikoj smiruva i raspoloùvaima{ srce kosmopolitskodu{a blaga ko medusni ne`ni ko cvet

lice so nasmevka dragasnaga tenka vita koprinenao~i od koi blika sjajìvotot so tebe bi bil rajdru`bata na{a da nema kraj

da e~i pesna nasekade okolu nasqubovta da bide na{ spasda se sakame i po~ituvame za navek.

UBAVICA

Muzikata ni gi spoi du{iteumetnosta e na{e prelaàniemuzi~ki si virtuoz so talent golemsvetlosni godini si pred drugite

so rasko{na ubavina predostanatiteso pesna svetot go osvojuva{so svirka lu|eto gi voshituva{bog te blagoslovil so darbaìvotot te napravil iskusnanavidum gorda,a sepak prizemnakako od drug svet dojdenakako od knigite izmislenaso ubavinata frapira{so karakterot fascinira{so srce {to znae da qubiso ne`ni race koi miluvaatvistinska si ubavicana koja i bog se voshituva.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

51/211


51

398(=163.3)(049.3)

Ranko MLADENOSKI

MAKEDONSKITE NARODNI UMOTVORBIZA ALEKSANDAR III MAKEDONSKI

1. VovedDosega{nite istraùvawa na

makedonskite folklorni tvorbi zaslavniot anti~ko-makedonski kralAleksandar III Makedonski od stra-

na na nekolku na{i knièvni isto-ri~ari i folkloristi od poodamnase iscrpeni zatoa {to vo kontinui-tet se pojavuvaat novi podatoci zanarodnite umotvorbi za AleksandarMakedonski. Tuka mislime, pred s,na istraùvawata na Kiril Penu{-liski,1 Vera Stoj~evskaAnti}2 iTanas Vraìnovski3 koi dadoa ogro-

1Kiril Penu{liski, Aleksandar Veli-ki (Makedonski) vo makedonskiot fol-klor, vo: Mitot i folklorot, Maticamakedonska, Skopje, 2005.2 Vera Stoj~evskaAnti}, Odglasi odAleksandridata, vo: Poraki od damnina,Na{a kniga, Skopje, 1988. Da se vidi iidenti~niot tekst so drug naslov: VeraStoj~evskaAnti}, Romanot za Aleksan-dar Veliki i folklorot, vo: Od sredno-vekovnata knièvnost, Detska radost,Skopje, 1995.3Tanas Vraìnovski, Makedonski narod-ni predanija, Institut za folklor"Marko Cepenkov# Skopje, Skopje,1986. Da se vidi i: Tanas Vraìnovski,Makedonski istoriski predanija, Mati-ca makedonska, Skopje, Institut za sta-roslovenska kultura, Prilep, 1992. Is-to taka da se vidi: Tanas Vraìnovski,

Likot na Aleksandar Makedonski vo ma-kedonskoto narodno tvore{tvo, vo: Sve-

men pridones vo prou~uvaweto namestoto i ulogata na AleksandarMakedonski vo makedonskiot fol-klor. Nie ovde }e napravime obid dagi dopolnime dosega{nite soznanija

za prisustvoto na anti~kiot make-donski kral vo makedonskoto narod-no tvore{tvo. No, najprvo }e dademeeden op{t pregled na svedo{tvata zapostoeweto na makedonski umotvor-bi za Aleksandar.

Imeno, postojat brojni podatocivo pismenata tradicija za dominan-tnoto prisustvo na likot na Alek-sandar Makedonski vo makedonskite

narodni umotvorbi. Za àl, mnogu-brojni folklorni tvorbi vo koi sepojavuva Aleksandar Makedonski iza ~ie postoewe imame seriozni pot-vrdi, ne se za~uvani, odnosno ne sezapi{ani. Ponekade se sre}avaatfragmenti od ovie dela od makedon-skata narodna knièvnost, me|utoatoj materijal ne e dovolen za da se

izvr{i nekakva poseriozna rekon-strukcija na nivnata sodrìna odmotivski i tematski aspekt.

2. Svedo{tvataSepak, site ovie iskaùvawa

imaat su{tinsko zna~ewe zatoa {to

tlana HristovaJoci}, Aleksandar Ma-

kedonski vo naukata i vo svesta na poto-mcite, Matica makedonska, Skopje, 2008.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

52/211


52

ja potvrduvaat tezata deka makedon-skiot folklor izobiluval so ele-menti od anti~kata makedonska is-

torija kade {to dominanten bil li-kot na najgolemiot i najpro~ueniotkral od dinastijata na Argeadite.Ovde }e napravime pregled na naji-lustrativnite svedo{tva za postoe-weto na mnogubrojni makedonski na-rodni umotvorbi {to se odnesuvalena anti~kiot makedonski kral Alek-sandar Makedonski.

Francuzinot Fransoa de Tot vo

vtorata polovina na 18 vek vo svojotpatopis ni dava nesomneno svedo{-tvo za postoewe na makedonska na-rodna pesna za Aleksandar Makedon-ski: "Pribrav i smestiv, pokraj ra-botnite mesta, 1.500 Makedonci... Ipokraj itnosta {to ja bara{e sulta-not, vovedov eden den odmor i imdozvoliv na rabotnicite da odat vo

nedela da se rekreiraat vo sosednotoselo. Onie koi rabotea na Zamokotna Evropa ja iskoristija taa slobo-da i otidoa da se razonodat vo Fana-raki (selo do Istanbul). Dvaeset idvajca Makedonci, sekoj so pu{ka na

ramo, dojdoa tuka i sobrani vo ednakr~ma peeja pesna za pobedite na

Aleksandar#.4 (istaknatoto e na{e -R.M.). Za àl, francuskiot patopi-sec Fransoa de Tot ne go registri-ral, odnosno ne go zapi{al tekstotna narodnata pesna za AleksandarMakedonski {to ja peele Makedon-

4 Patopisot na Fransoa de Tot od 1770godina, vo: Aleksandar Matkovski, Ma-kedonija vo delata na stranskite pato-

pisci 1371 - 1777, Misla, Skopje, 1991,str. 832 - 833.

cite vo Istanbul i toa ne vo 19, tukuvo 18 vek.

Mo{ne interesen i indikativen

podatok za prisustvoto na Aleksan-dar Makedonski vo makedonskiotfolklor nudi i Viktor Ivanovi~Grigorovi~. Imeno, "svedo{tvo dekaspomenot za Aleksandar Makedonskiostanal me|u Makedoncite vo prvatapolovina na 19 vek, dal i ruskiot is-taknat deec Viktor Grigorovi~. Vovrska so impresiite od negovata po-seta na Makedonija vo 1844-1845 go-dina, toj zapi{al: Vo site krai{ta{to gi posetiv, jas nemam ~uenodrugi imiwa osven imiwata na Alek-sandar Veliki i na Marko Krale. Iedniot i drugiot ìveat vo spome-nite na narodot... Spomenot za

Aleksandar Veliki, sepak, e pove}eutvrden kaj narodot#.5

Interesno e ova svedo{tvo na

ruskiot kulturen deec Viktor Iva-novi~ Grigorovi~ poradi toa {to nidava su{tinska informacija za pri-sustvoto na Aleksandar Makedonskivo makedonskata folklorna tradi-cija, no i poradi toa {to ukaùva nafaktot deka popularnosta na make-donskiot kral Aleksandar Makedon-ski bila pogolema duri i od popula-rnosta na Marko Krale. Od ona {to

do denes e za~uvano, odnosno zapi{a-no vo makedonskiot folklor, bi mo-èle da go doneseme pogre{niot zak-lu~ok deka kaj makedonskiot narod

5 Citirano spored: Aleksandar Donski,Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vodene{nata makedonska nacija (prv del folklorni elementi), Centar za kul-

turna inicijativa

[tip, 2002/2003,str. 44.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

53/211


53

Marko Krale bil mnogu popopu-laren od Aleksandar Makedonski!

Aleksandar Donski pi{uva deka

"za zastapenosta na Aleksandar Ma-kedonski vo makedonskiot folklorpi{uvale i sobira~ite na narodniumotvorbi Kuzman [apkarev i Mar-ko Cepenkov. Kuzman [apkarev za-pi{al: Pokojniot mi tatko vodetstvoto na{e ni raskaùva{e

mnogu prikaski me|u koi nekoi zaMarko Krale i za car Aleksandar

Aleksandar Veliki... (Kuzman [ap-

karev, fusnota pod prikaznata 123,pod naslov Dobroto nikoj pat neginit)#.6 Iako Donski direktno nego naveduva toa, sepak o~igledno edeka ovoj podatok toj go prezema odKiril Penu{liski i toa od tekstot"Aleksandar Veliki (Makedonski)vo makedonskiot folklor#7 kade{to e potencirana istata informa-

cija. Me|utoa, ovoj podatok {to godava Penu{liski e sosema pogre{en,a gre{kata na Penu{liski po avto-matizam ja prezema i ja prenesuva iDonski. Vpro~em, vo prikaznata"Dobroto nikoj pat ne ginit# (patemre~eno, kaj [apkarev celosniot nas-lov na ovaa prikazna e "Dobroto (ar-

6 Isto, str. 50.7Kiril Penu{liski, Aleksandar Veli-ki (Makedonski) vo makedonskiot fol-klor, cit. delo, str. 28. Knigata na Alek-sandar Donski so naslov "Anti~ko-make-donskoto nasledstvo vo dene{nata make-donska nacija (prv del folklorni ele-menti)# e objavena vo 2002 godina, a"Mitot i folklorot# od Kiril Penu{-liski kade {to se nao|a statijata za

Aleksandar Makedonski za prvpat e ob-javena vo 1996 godina.

noto) nikoj pat ne ginit#!) voop{tone se sre}ava motivot za "ìvata vo-da#. Ovaa zabele{ka na [apkarev za

koja zboruvaat Penu{liski i Don-ski se nao|a, vsu{nost, vo druga pri-kazna. Imeno, vo pettiot tom od "Iz-brani dela# na Kuzman A. [apkarev,ovaa zabele{ka na [apkarev ja nao-|ame kako fusnota kon prikaznata sonaslov "Pra'inata je do kraina, a lo-{otijata ne je doveka# koja vo ova iz-danie e objavena kako prikazna podbroj 123. Tamu [apkarev go dava

slednovo pojasnuvawe vo fusnota:"Pokojnijot moj tatko za vreme nana{eto detstvo ni raskaùva{emnogu prikaski, me|u koi nekoi zaMarka Kralja i za car Aleksandar-Aleks. Veliki, vo koi se spomnuva-{e isto taka za ìva voda, koja tieheroi ja piele, i stanale boèm bes-mrtni. No, pokojniot raskaùva~ ne

ja narekuva{e ìva, tuku smrtnavoda, t.e. besmrtna; i od nea koj se na-pil, stanuval besmrten...#.8

U{te edno svedo{tvo za prisut-nosta na golemiot osvojuva~ na sve-tot Aleksandar Makedonski vo ma-kedonskiot folklor sre}avame vopatopis od 19 vek: "Za ~uvaweto naspomenot za anti~ka Makedonijasrede Makedoncite od samiot po~e-tok na 19 vek, svedo~i i nepoznatfrancuski patopisec koj toga{ japosetil Makedonija. Otkako pi{uvaza nekoj spomenik za koj narodot murekol deka e od vremeto na Aleksan-dar Makedonski, nepoznatiot Fran-cuzin zapi{al: Kletata raja od Ma-

8 Kuzman A. [apkarev, Izbrani dela,

priredil d-r Tome Sazdov, Tom petti,Prikazni, Misla, Skopje, 1976, str. 272.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

54/211


54

kedonija u{te gi vospevuva podvizi-te na zavojuva~ot na Persija i In-dija. (Patopis od nepoznat avtor od

1807 godina, Frenski patopisi zaBalkanite od 19 v., sostavila i re-daktirala Bistra Cvetkova, Sofija.Prezemeno od "Archives de l'armee deterre#, so signatura MP 1618, 17).9

I patopisecot Johan HajnrihMajr ja poso~uva informacijata de-ka Aleksandar Makedonski bil ~es-to spomenuvan vo makedonskata usnatradicija. Majr ja posetil Makedo-nija nekade na po~etokot od 19 vekpri {to vo svojot patopis zapi{al:Podocna pominavme vo oblasta kade{to Aleksandar Veliki napravilodmor. Od pred nekolku iljadi godi-ni ovde se ~uva spomenot za ovoj sla-ven Makedonec#.10

Sepak, ni se ~ini deka najzna~aj-niot podatok go sre}avame kaj pato-

pisecot Pjer Belon koj nekade konsredinata na 16 vek ja posetil Make-donija i vo svojot patopis zapi{aleden podatok {to za nas e od su{tin-ska va`nost. Imeno, vo svojot pato-pis pri patuvaweto niz Makedonijaod 1546 do 1549 godina Belon, me|udrugoto, pi{uva deka vo okolinatana gradot Filipi postoela edna le-genda spored koja tamu bile locira-ni jaslite na Aleksandroviot kowBukefal. Vo vrska so ova Belon pi-{uva: "Odej}i po golemiot pat, neda-leku od Filipi ima postaveno golem

9 Citirano spored: Aleksandar Donski,Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vo de-ne{nata makedonska nacija (prv del folklorni elementi), cit. delo, str. 219

- 220.10 Isto, str. 220.

~etiriagolen kamen... Vo ovoj krajkruì legendata spored koja toa bi-le jaslite na kobilata na Aleksan-

dar Veliki. No, pod taa kobila sepodrazbira Bukefal. Tie me odvedoada mi go pokaàt kako raritet... Gra-dot Kavala {to se nao|a vo nepo-sredna blizina e nare~en po imetona kowot od Aleksandar#.11 Ovoj po-datok ima su{tinsko zna~ewe zatoa{to ja potvrduva tezata za kontinui-ranoto prisustvo na Aleksandar Ma-kedonski vo makedonskite narodni

umotvorbi, so ogled na faktot dekastanuva zbor za patopis od 16 vek.

Seto ova nedvosmisleno pokaù-va deka niz vekovite likot na Alek-sandar Makedonski bil mnogu ~estapojava vo tvorbite koi{to pripa-|aat na makedonskata folklornatradicija. Makedoncite preku fol-klorot, kako {to veli Belon, so ve-

kovi go ~uvale "spomenot za ovoj sla-ven Makedonec#.

3. Za~uvani folklorni tvorbiza Aleksandar Makedonski

Za sre}a, pokraj ovie neregi-strirani folklorni dela za koiimame samo svedo{tva, postojat ibrojni makedonski narodni umotvor-bi za Aleksandar Makedonski ~i-

ja{to sodrìna e zapi{ana i koi seza~uvale do denes. So tekot na vre-meto kontinuirano se otkrivaat idrugi takvi makedonski narodnitvorbi so {to se zbogatuva fondotna makedonski folklorni trudovi

11 Patopisot na Pjer Belon od 1546 do1549 godina, vo: Aleksandar Matkovski,

Makedonija vo delata na stranskite pa-topisci 1371 1777, cit. delo, str. 147.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

55/211


55

za Aleksandar Makedonski. Vo lite-raturata {to ja konsultiravme neuspeavme da najdeme celosen pregled

na makedonskoto usno tvore{tvo zaAlesandar Makedonski i tokmu po-radi taa pri~ina vo prodolènie da-vame spisok od za~uvanite makedon-ski narodni umotvorbi vo koi se po-

javuva likot na Aleksandar Make-donski. Od ona {to imavme mo`nostda go prosledime vo objavenite tru-dovi, no i od podatocite za postoewena folklorni tvorbi za Aleksandar

vo privatnite fondovi od na{i kul-turni dejci, moèvme da dojdeme dozaklu~okot deka likot na Aleksan-dar Makedonski e prisuten vo make-donskite narodni pesni, prikazni,predanija i legendi. Uspeavme da re-gistrirame vkupno 30 makedonskinarodni umotvorbi za AleksandarMakedonski od koi 5 narodni pesni,

10 narodni prikazni, 14 predanija i1 legenda.

3.1. Narodni pesnia) Ra|aweto na Aleksandar Veliki

Ovaa pesna za Aleksandar Make-donski e pronajdena vo neobjavenatazbirka na makedonski narodni pesniod Stefan Verkovi} vo Arhivot naSrpskata akademija na naukite iumetnostite vo Belgrad, zavedenapod broj 282. Zbirkata kaj nas ja ob-

javi Kiril Penu{liski vo 1985 go-dina.12 Pesnata e zapi{ana od stranana Verkovi}, a interpretirana od

12 Verkovi} Stefan I., Makedonski na-rodni umotvorbi, kniga treta: Juna~ki itrapezarski pesni, podgotvil i redakti-

ral Kiril Penu{liski, Makedonskakniga, Skopje, 1985.

slepiot peja~ Jovan Mihailov odserskoto selo Brodi. Ovaa pesna imavkupno 263 stihovi.13 Prvi~nata in-

formacija za zbirkata vo koja se pro-najdeni ovaa i narednata pesna ja da-va Branislav Rusi} koj ja prona-{oltaa zbirka vo Arhivot na SANU, ana na{e tlo prv za ova pi{uva TomeSazdov ("Pesna za Aleksandar Veli-ki#, Nova Makedonija, 12.01. 1958).14b) Aleksandar Veliki

I ovaa pesna e pronajdena vo ne-objavenata zbirka na narodni pesni

od Stefan Verkovi} (Arhiv na SA-NU, br. 282). Zapi{ana e od Verko-vi}, a interpretirana od slepiot pe-

ja~ Jovan Mihailov od Brodi. Pesna-ta ima 306 stihovi i e so identi~nasodrìna kako i prethodnata.15 Dve-te pesni kaj nas se objaveni celosnovo tretiot tom od "Makedonski na-rodni umotvorbi# na Stefan Verko-

vi} pod redakcija na Kiril Penu{-liski vo 1985 godina.v) Stani, stani Aleksandre

MakedonskiPesnata se nao|a vo folklorni-

te audiozapisi na Dimitar Pop-Di-mitrov (Makedonec od Egejska Make-donija). Mu ja ispeal 84-godi{niotTanas Markov od Meglensko. Pesna-ta bila dolga i traela okolu pet-na-esetina minuti. Svedo{tvo za pesna-ta davaat Blaè Minovski i KireJani{liev vo feqtonot "NepoznataEgejska Makedonija# vo tekstot sonaslov "Imav 15 godini koga go stre-

13Kiril Penu{liski, Aleksandar Veli-ki (Makedonski) vo makedonskiot fol-klor, cit. delo, str. 30.14

Isto, str. 27.15Isto, str. 30.

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

56/211


56

laa tatko!# vo vesnikot "Nova Make-donija# od 1 i 2 noemvri 1997 godina(str. 7). Istiot podatok go prenesuva

i Aleksandar Donski.

16

Minovski iJani{liev davaat samo eden malfragment od pesnata:

"Stani, stani Aleksandre Make-donski za da vidi{ tvoite sinovi ka-ko se borat za Makedonija...#.g) Pesna za car Aleksandar

Kon sredinata na 19 vek fran-cuskiot slavist Siprijan Rober za-pi{al edna pesna {to se peela vo na-

rodot za car Aleksandar koj gi mo-lel bogovite da bdeat nad "negoviotnarod slaven so herojski srca, pora-di {to zasluùvame da go nosimeubavoto ime Sloven: Ova ime go do-bivme od ustata na samiot Aleksan-dar, voshituvaj}i se na juna{tvotona{e, junakot od Makedonija izre~epred smrtta deka go prokolnuva se-

kogo koj vo idnina }e govori lo{o zanarodot slaven. Na toj narod, kakonagrada za juna~kite dela toj mu gizave{ta oblastite {to se prostira-at od Jadranskoto More pa s do oke-anot na ve~nite ledovi. Aleksandarsaka{e, celata taa zemja nikoga{ dane ìvee po drugi zakoni osven pozakonite na slavnite...#. Zavetot pre-tstavuva prevod od zapisot na fran-cuski jazik na Cyprien Robert, Le mondeslave, son pass, son etat prsent et sonavenir, T. I, Paris 1852, 49 - 51.17 Naslo-

16 Aleksandar Donski, Anti~ko-make-donskoto nasledstvo vo dene{nata make-donska nacija (prv del folklorni ele-menti), cit. delo, str. 50.17Lidija Slaveska, Etnogenezata na ma-

kedonskiot narod, Matica makedonska,Skopje, 1992, str. 34 - 35.

vot na pesnata e na{ zatoa {to Sla-veska ne naveduva naslov pod koj e za-pi{ana ovaa pesna za Aleksandar

Makedonski.d) Pesna za AleksandarPesnata e objavena vo knigata

"Aleksandar Makedonski vo naukatai vo svesta na potomcite# priredenaod Svetlana HristovaJoci}.18 Sta-nuva zbor za narodna pesna zapi{anana aromanski jazik. Na makedonski

jazik ja prepeal Dimo N. Dim~ev. Nakrajot od pesnata e dadena i slednata

bele{ka: "Pesnata e narodna. VoMRTV, na aran`man na Petar Luki}pesnata ja snimi [terjo [terjov soOrkestarot na narodni instrumentina MRTV. Snimkata e zavedena podsignatura br. NM-462#. Vo pesnata sespomenuvaat i Makedonija, i Alek-sandar, i Aromancite.

3.2. Narodni prikaznia) Premudri Aleksandar Makedon-ski koga vlegol vo {i{e v more

Kaj Marko Cepenkov ima prikaz-na so naslov "Premudri Solomon ko-ga vlegol vo {i{e v more#. Na kra-

jot od prikaznata, vo fusnota, Ce-penkov pojasnuva: "Eden mi raskaàedna prikazna sli~na na ovaa, samo{to namesto Solomona Aleksan-dar Makedonski#.19

18 Svetlana HristovaJoci}, Aleksan-dar Makedonski vo naukata i vo svestana potomcite, cit. delo, str. 338.19 Marko K. Cepenkov, Makedonski na-rodni prikazni, kn. 3, Priredil KirilPenu{liski, Makedonska kniga, Skopje,1989, str. 141 - 142; Isto i vo: Marko K.

Cepenkov, Makedonski narodni umot-vorbi, Kniga sedma, Predanija, Redakti-

7/30/2019 Sovremenost_2_2011-

57/211


57

b) Tatkovata kletvaMakedonska narodna prikazna

objavena vo vesnikot "Narodna vol-

ja# (Blagoevgrad, juli 1994 godina).Prikaznata e raskaàna od G. Pe-trov. Stanuva zbor za prikazna zamakedonskiot kral Persej, a vo nease spomenuva i Aleksandar Makedon-ski: "Edna{ ìveel eden car na Ma-kedonija, {to se vikal Persej. Votoa vreme vo Makedonija imalo mno-gu gatalki. Tie do{le ovde po zavla-duvaweto na svetot od strana na

Aleksandar Veliki. Toj gi dovel odIndija, od Persija, od Egipet, od se-kade...#.20v) Caro Aleksandro Makedonskikoga se oènil

Prikaznata ja zabeleàl TrajkoOgnenovski od informatorkata Tra-

janka PopovskaMurgovska. Kako{to informira Vera Stoj~evska

Anti}, prikaznata e snimena vo sep-temvri 1992 godina i pripa|a kon so-branite materijali na Trajko Ogne-novski vo negovata privatna arhi-va.21 Trajanka PopovskaMurgovskado 1948 godina ìveela vo seloto Tu-minec (Albanija), a potoa vo Bito-la. Ovaa prikazna, spored Stoj~ev-

ral Kiril Penu{liski, Makedonskakniga, Institut za folklor, Skopje,1980, str. 93.20Citirano spored: Aleksandar Donski,Anti~ko-makedonskoto nasledstvo vodene{nata makedonska nacija (prv del folklorni elementi), cit. delo, str. 52.21 Vera Stoj~evskaAnti}, AleksandarMakedonski istorija i mit, vo: Svet-lana HristovaJoci}, Aleksandar Ma-

kedonski vo naukata i vo svesta na poto-mcite, cit. delo, str. 291.

skaAnti}, go ima slednoto siè:"Aleksandar dobil pismo od majka sikoja go moli da se oèni za da ne os-

tane carstvoto bez porod, tokmu ko-ga po odeweto od zemja d

sovremenost_2_2011-Братство и единство

Documents