sociokulturno okolje evropskih trgov ...old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/metlicar-irena.pdffrancija,...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

SOCIOKULTURNO OKOLJE EVROPSKIH TRGOV – PRIMERJALNA ANALIZA IZBRANIH DRŽAV:

FRANCIJA, GRČIJA, NEMČIJA, ŠVEDSKA, VELIKA BRITANIJA

Kandidatka: Irena Metličar Študentka rednega študija Številka indeksa: 81582587 Program študija: Univerzitetni Študijska smer: Podjetništvo Mentor: izredni prof., dr. Milan Jurše

Poljčane, februar 2007

2

PREDGOVOR V času globalizacije svetovnega gospodarstva je vedno bolj pomembno povezovanje gospodarstev, s tem pa ne mislimo le strateških povezav med podjetji, ampak tudi globlje povezave, ki se prepletajo med lastniki podjetij, njihovimi zaposlenimi ter ostalimi subjekti. Pri tem je predvsem potrebno poudariti, da vsi ti subjekti pripadajo različnim kulturam in imajo s tem drugačne navade in običaje. Sodobno podjetje mora sprejeti dejstvo, da deluje v okolju, ki je mešanica različnih kultur. Navade, običaji in ostale značilnosti kulture vplivajo na poslovanje podjetja, čeprav vodstva nekaterih podjetij temu področju še ne posvečajo dovolj pozornosti. Dobro poznavanje kulture, sredi katere podjetje posluje, pomeni lažje poslovanje s tem podjetjem. Vsak narod ima svojo kulturo, ki vpliva na poslovanje določenega podjetja, zato lahko rečemo, da je kultura izrednega pomena za vsako podjetje. Še posebej, če gre za sodelovanje med dvema podjetjema iz različnih držav, torej za mednarodno sodelovanje. Pomembno je, da zna podjetje te kulturne razlike odkriti in jih vgraditi v svoje poslovanje, tako da lahko preživi in uspe v današnjem turbulentnem okolju. V diplomskem delu smo predstavili kulturo in njene značilnosti ter kako kultura vpliva na poslovanje in pogajanja v mednarodnem okolju. V okviru te teme smo podrobneje opisali sociokulturno okolje izbranih držav, in sicer Francije, Grčije, Nemčije, Švedske in Velike Britanije ter s pomočjo vprašalnika poskušali povzeti kaj manjša slovenska podjetja, ki s temi državami poslujejo, menijo o pogajalskih navadah, značilnostih trženja in komuniciranja teh držav.

3

KAZALO 1 UVOD...................................................................................................................................................... 5

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA................................................................................... 5 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE................................................................................................ 5

1.2.1 Namen........................................................................................................................................ 5 1.2.2 Cilji ............................................................................................................................................ 5 1.2.3 Osnovne trditve.......................................................................................................................... 5

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ....................................................................................... 6 1.3.1 Predpostavke ............................................................................................................................. 6 1.3.2 Omejitve..................................................................................................................................... 6

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ............................................................................................ 6 2 KULTURA ............................................................................................................................................. 7

2.1 KAJ JE KULTURA ............................................................................................................................. 7 2.2 SESTAVINE KULTURE ...................................................................................................................... 8 2.3 VPLIV KULTURE NA POSLOVANJE.................................................................................................. 10 2.4 VPLIV KULTURE NA POGAJANJA .................................................................................................... 12

3 ANALIZA SOCIOKULTURNEGA OKOLJA IZBRANIH DRŽAV............................................. 15 3.1 ANALIZA FRANCOSKEGA SOCIOKULTURNEGA OKOLJA.................................................................. 15

3.1.1 Demografski podatki................................................................................................................ 16 3.1.2 Družbeni sistem ....................................................................................................................... 17 3.1.3 Ekonomski kazalci .................................................................................................................. 18

3.2 ANALIZA GRŠKEGA SOCIOKULTURNEGA OKOLJA .......................................................................... 20 3.2.1 Demografski podatki................................................................................................................ 20 3.2.2 Družbeni sistem ....................................................................................................................... 21 3.2.3 Ekonomski kazalci .................................................................................................................. 23

3.3 ANALIZA NEMŠKEGA SOCIOKULTURNEGA OKOLJA ....................................................................... 25 3.3.1 Demografski podatki................................................................................................................ 26 3.3.2 Družbeni sistem ....................................................................................................................... 27 3.3.3 Ekonomski kazalci .................................................................................................................. 28

3.4 ANALIZA ŠVEDSKEGA SOCIOKULTURNEGA OKOLJA ...................................................................... 31 3.4.1 Demografski podatki................................................................................................................ 31 3.4.2 Družbeni sistem ....................................................................................................................... 32 3.4.3 Ekonomski kazalci .................................................................................................................. 34

3.5 ANALIZA SOCIOKULTURNEGA OKOLJA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE ………………………………………………………………………………………………………………...36

3.5.1 Demografski podatki................................................................................................................ 37 3.5.2 Družbeni sistem ....................................................................................................................... 38 3.5.3 Ekonomski kazalci .................................................................................................................. 38

4 PRIMERJALNA ANALIZA DRŽAV ............................................................................................... 41 4.1 BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S FRANCIJO........................................................... 41 4.2 BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z GRČIJO .............................................................. 42 4.3 BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z NEMČIJO............................................................ 43 4.4 BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S ŠVEDSKO ........................................................... 44 4.5 BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z VELIKO BRITANIJO ............................................ 45

5 RAZISKAVA TRŽENJA MANJŠIH SLOVENSKIH PODJETIJ NA TRGIH PREUČEVANIH DRŽAV........................................................................................................................................................... 47

5.1 ANALIZA TRŽENJA S FRANCIJO...................................................................................................... 47 5.2 ANALIZA TRŽENJA Z GRČIJO ......................................................................................................... 50 5.3 ANALIZA TRŽENJA Z NEMČIJO....................................................................................................... 53 5.4 ANALIZA TRŽENJA S ŠVEDSKO ...................................................................................................... 56 5.5 ANALIZA TRŽENJA Z VELIKO BRITANIJO....................................................................................... 58

4

5.6 PRIMERJALNA ANALIZA REZULTATOV ......................................................................................... 61 6 SKLEP .................................................................................................................................................. 66 7 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ............................................................................................... 68 8 PRILOGE............................................................................................................................................. 73

8.1 PRILOGA 1: TRŽENJE Z DRŽAVO FRANCIJO....................................................................... 73 8.2 PRILOGA 2: TRŽENJE Z DRŽAVO GRČIJO............................................................................ 75 8.3 PRILOGA 3: TRŽENJE Z DRŽAVO NEMČIJO......................................................................... 77 8.4 PRILOGA 4: TRŽENJE Z DRŽAVO ŠVEDSKO ....................................................................... 79 8.5 PRILOGA 5: TRŽENJE Z DRŽAVO VELIKO BRITANIJO...................................................... 81

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Podjetja se soočajo z vse bolj globalnim okoljem, v katerem delujejo. Vendar pa dejstvo, da poslovni svet postaja globalen, ne pomeni, da se kulturne razlike v tem svetu zmanjšujejo ali celo izginjajo, temveč ravno nasprotno: dobivajo vse večji pomen. Kar deluje v neki državi, je lahko popolnoma napačno v drugi. Kultura je imela v preteklosti eno ključnih vlog pri oblikovanju vseh narodov, zato ji je potrebno tudi danes dajati veliko pozornosti. V diplomski nalogi bomo raziskali sociokulturno okolje evropskih trgov, in sicer petih držav ter skušali pokazati, kako kultura vpliva na poslovanje slovenskih podjetij s podjetji iz teh držav. Pri tem si bomo pomagali z vprašalnikom ter skušali povzeti tudi nekatere osnovne informacije o pogajalskih navadah, značilnostih trženja ter kontaktiranja s podjetji iz teh držav. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 1.2.1 Namen Medkulturne raziskave pripomorejo k razumevanju delovanja in priložnosti v poslovnem svetu, zato bomo izvedli tovrstno raziskavo, v kateri bomo poskusili analizirati okolje naslednjih petih evropskih držav: Francije, Grčije, Nemčije, Švedske ter Velike Britanije. Vsaka izmed teh držav ima svojo lastno kulturo, ki vpliva na vedenje ljudi, na njihove potrošne navade, zato je za podjetje, ki nastopa na tujem trgu, zmeraj zelo pomembno, da svoj način poslovanja prilagodi tej državi. Namen tega diplomskega dela je pobližje spoznati sociokulturno okolje teh držav in kako le-to vpliva na poslovanje podjetij, kako slovenska podjetja poslujejo s partnerji iz teh držav ter nenazadnje tudi odgovoriti na vprašanje, ali naj slovenska podjetja delujejo na evropskem trgu enovito ali pa naj za vsako od teh držav pripravijo posebno strategijo delovanja za izbrani trg. 1.2.2 Cilji Cilj te diplomske naloge je predstaviti kulturno ozadje petih držav evropskega trga (Francije, Grčije, Nemčije, Švedske in Velike Britanije), analizirati kako zgodovinski vplivi, kultura, jezik, religija, navade in drugi dejavniki kulture vplivajo na gospodarstvo in na poslovanje podjetij. Naš cilj pa je tudi prepoznati, kako danes poteka poslovanje manjših slovenskih podjetij s poslovnimi partnerji v teh državah. 1.2.3 Osnovne trditve Glede na različnost narodov in njihove kulture, ki jih bomo v diplomskem delu preučili, pa predpostavljamo, da je za slovenska podjetja zelo pomembno, da na vsakem izmed navedenih trgov nastopijo z drugačno taktiko, prilagojeno trgu, na katerem delujejo.

6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 1.3.1 Predpostavke Pri sestavi diplomske naloge si bomo pomagali z domačimi in tujimi viri, za katere predpostavljamo, da so natančni in ustrezni. Predpostavljamo, da je o državah, ki jih bomo preučevali, možno dobiti že dovolj relevantnih podatkov. Predpostavljamo tudi, da za vsako izmed preučevanih držav obstaja nekaj slovenskih podjetij, ki že poslujejo na teh trgih in od katerih bomo dobili podatke o načinu poslovanja z izbranimi tujimi državami. 1.3.2 Omejitve Za raziskavo, ki bo omejena na preučevanje, kako majhna slovenska podjetja poslujejo z vsako od izbranih držav, smo izbrali po petnajst manjših slovenskih podjetij, ki z omenjenimi državami ustvarjajo največji promet. Predpostavljamo, da vseh vprašalnikov, namenjenih manjšim podjetjem, ki poslujejo s preučevanimi državami, ne bomo dobili vrnjenih, kar predstavlja dodatno omejitev, vendar pa menimo, da bomo kljub temu dobili dovolj relevantnih podatkov. Pri raziskavi sociokulturnega okolja Velike Britanije bomo uporabili podatke za celotno Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, saj obstaja premalo podatkov, potrebnih za tovrstno raziskavo, ki bi se nanašali le na področje Velike Britanije. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V okviru metod raziskovanja bomo uporabili poslovno metodo raziskovanja, s katero bomo poskušali prikazati, kako vpliva kultura obravnavanih evropskih držav na poslovanje majhnih slovenskih podjetij s partnerji iz teh držav. V diplomskem delu bomo uporabili tudi makroekonomsko raziskavo, saj bomo v okviru analize države preučili agregatne ekonomske kazalnike, kot so bruto domači produkt, agregatne investicije, agregatni uvoz in izvoz. Ta makroekonomska raziskava bo statične narave zaradi primerjanja kazalcev v določenem trenutku. V okviru opisovanja držav pa se bomo poslužili deskriptivnega pristopa, s katerim bomo podrobneje opisali kulturno ozadje posamezne države in kasneje v nalogi uporabili tudi komparativno metodo, metodo primerjave podatkov.

7

2 KULTURA 2.1 Kaj je kultura Kulture ne moremo opredeliti na en način, ker je njen koncept preveč kompleksen. Zato predstavimo več definicij različnih avtorjev, od tistih, ki so bile oblikovane pred nekaj desetletji, do sodobnih. Tako je Taylor na primer predlagal eno izmed prvih opredelitev kulture. Po tem avtorju je kultura kompleksna celota, ki vključuje znanje, stališča, moralo, umetnost, pravo, običaje ter vse druge sposobnosti in navade članov določene družbe (Tylor 1871, 3). Herskovitz je pred več kot štirimi desetletji zasnoval nekoliko širšo opredelitev kulture, ki je po njegovem mnenju »vse tisto v okolju, kar je povezano s človekom« (Herskovitz 1955, 17). Če izhajamo iz te opredelitve, lahko govorimo o objektivni kulturi (miza, pripomočki, letalo) in subjektivni kulturi (norme, vrednote, vloge). Navedimo še nekaj opredelitev kulture, ki so se oblikovale po letu 1980. Po Hofstedu je kultura programska oprema razuma, ali računalniški program, ki nadzira vedenje (Hofstede 1991, 4). Sathe meni drugače, ko opredeljuje kulturo kot »niz pomembnih vrednot in stališč, ki so značilne za člane posamezne skupnosti in se nanašajo na njihov pogled na svet ter na ideale, za katere si je vredno prizadevati« (Sathe 1985, 6). Ferraro opredeli kulturo preprosto kot »vse, kar ljudje posedujejo, razmišljajo in delajo kot člani družbe« (Ferraro 1994, 16). Lipičnik pa meni, da se »kultura večinoma ne izraža neposredno, na primer kot predpis ali vzorec vedenja, temveč se posredno kaže v tem, kaj počnemo in kako, kakšen je naš odnos do sebe in okolja – do soljudi, narave… (Lipičnik 1998, 81) (Povzeto po Treven 2000, 377). Kultura se razvija skozi stoletja in izžareva svojo unikatnost, različnost in prilagodljivost. Ni dveh kultur, ki bi si bili identični. Kultura nekega naroda odraža kulturne značilnosti vseh svojih prebivalcev. Vsak posameznik je del kulture države v kateri živi. Vsak narod ima svoje običaje, navade, norme, glede tega, kako se je potrebno obnašati. Vedenje v skladu s temi normami je med pripadniki enega naroda normalno in pričakovano. Kulture so si med seboj različne, ne obstajajo boljše niti slabše, temveč enostavno različne. Kultura je priučena in se prenaša iz generacije v generacijo in je medsebojno prepletena in deljena, saj se širi med člani določene skupine. Človekova kultura je način skupnega življenja, razvijanja in vzpostavljanja vrednot, prepričanj in znanja, prizadevanj po odpravi negotovosti in ustvaritvi umetne stopnje socialnega življenja. Ljudje v družbi generalno razvijajo kulturne vrednote, ki jim povedo, kaj je pomembno, katera je prava pot in kako naj bi stvari sploh izgledale. To tvori temelje kulture. Še bolj specifično, kultura je integracija skupnih idej, odnosov, običajev in tradicij v pluralističnem sistemu. Je unikaten sistem socializacije (Živko, Zver in Bobek, 2004). Socikulturno okolje je ena od ključnih dimenzij mednarodnega poslovnega okolja. Pomemben člen globalnega marketinga je sistematično odkrivanje, identificiranje, klasificiranje, merjenje in interpretiranje podobnosti in razlik med različno marketinško prakso in sistemi v različnih državah na različnih stopnjah socioekonomskega, tehnološkega in kulturnega razvoja. Kot poudarja Kaynak (1985, 6-9; povzeto po Jurše

8

1999, 44) pa raziskav ne smemo usmeriti zgolj na ugotavljanje podobnosti in razlik v različnih okoljih, temveč predvsem na ugotavljanje relevantnih fizičnih, socialnih, ekonomskih, političnih, tehnoloških in kulturnih dejavnikov ob upoštevanju marketinških sistemov v teh okoljih. Podjetja namreč pogosto zelo malo upoštevajo vpliv navedenih dejavnikov mednarodnega poslovnega okolja na marketinški sistem, zato zaradi nerazumevanja in nepoznavanja prevladujočih marketinških konceptov in tehnik neuspešno prenašajo domači program trženja v nespremenjeni obliki in sestavi na tuja tržišča. Kulturne in socialne posebnosti deželnega okolja imajo pomemben vpliv na oblikovanje instrumentov trženja (izdelek, trženjsko komuniciranje, distribucija, prodajni pogoji) in strategijo delovanja podjetja v tujem okolju. Vzpostavljanje in vzdrževanje trajnejših poslovnih razmerij med udeleženci trženjskega procesa iz različnih okolij zahteva obvladovanje nezaupanja in distance, ki izhajata iz kulturnih, verskih, socialnih, komunikacijskih (jezikovnih), izobrazbenih in drugih razlik ter posebnosti med udeleženci trženjskega procesa. Poznavanje vrste in pomena teh razlik je osnova za njihovo obvladovanje. Ker se poslovna kultura razlikuje od družbe do družbe, je lahko razumevanje tujega ciljnega okolja na osnovi domače oziroma lastne kulture neustrezno. Vsaka kultura namreč oblikuje zaznavanje in obnašanje tako, da usmerja selektivno pozornost na določene elemente stvarnosti in ne upošteva drugih elementov, dopušča nekatera dejanja ter prepoveduje druga (Terpstra and Kenneth 1985, 4; povzeto po Jurše 1999, 44). 2.2 Sestavine kulture Kultura, pojmovana kot celota človeških vrednot in norm, dosežkov in pridobitev, in ki je odraz tako duhovne, kot materialne usmerjenosti nekega naroda, ima več pomembnejših sestavin. Te sestavine kulture naj bi pomagale tržnikom pri razumevanju druge kulture, pri svojem poslovanju pa naj bi se ti tržniki osredotočali na tiste sestavine kulture, ki bodo po njihovem mnenju najverjetneje vplivale na njihovo uspešnost. Različni avtorji te sestavine različno opredeljujejo, zaradi česar pride do večjega števila teh sestavin. Mi bomo navedli le nekaj pomembnejših izmed teh:

• Jezik Jezik ima pomembno vlogo kot element kulture, ker omogoča družbeno sporazumevanje. Pomemben pa je tudi pri mednarodnem poslovanju, saj vpliva na poslovno komuniciranje in sporazumevanje (Ussunier and Julie 2005, 6-9). Jurše (1999, 68) pravi: »Jezik je element največjih razlik med kulturami, saj se v njem odražata značaj in vrednote posamezne kulture. Jezik je ogledalo kulture. Če želi mednarodni tržnik intenzivno razvijati stike z določeno kulturo, se mora naučiti njenega jezika. Naučiti se dobro jezik določene dežele pomeni spoznati kulturo, saj so besede nekega jezika zgolj koncept, ki odseva kulturo, iz katere se je jezik izoblikoval«.

9

• Družbeni sistem in institucije

Družbena organizacija, družbene institucije in politična struktura družbe vplivajo na medsebojne odnose in razmerja ljudi v družbi, na urejenost njihovih aktivnosti in življenja ter vlogo žensk, družine in družbenih razredov v določeni družbi. Podoben je vpliv političnih institucij, ki s pomočjo zakonodaje urejajo družbeno življenje, regulirajo razvoj in neposredno vplivajo na trženje izdelkov v državi (Jurše 1999, 74). Institucije v okviru družbenega sistema so pomembna sestavina kulturnega procesa, saj povezujejo posameznika s skupinami. S pojmom institucija mislimo tako na družino kot tudi na politične institucije ter katerokoli družbeno organizacijo, v krogu katere se mora posameznik ravnati po določenih pravilih, da bi bil za to nagrajen (nahranjen, ljubljen, plačan…) (Ussunier and Julie 2005, 6-9).

• Materialna kultura in produkcija

Materialna kultura je neposredno povezana z načinom, kako družba organizira svoje gospodarske aktivnosti. Je življenjska raven ali raven gospodarskega razvoja, ki ga je družba dosegla. Razvoj je povezan s stopnjo ugodja v prehrani, oblačenju, stanovanjski kulturi, zdravstvenih in drugih storitvah. Vse to pa vpliva na prosti čas porabnika, na njegove odločitve o izdelkih in na njegove aktivnosti (Jurše 2000, 67). Kadar je govora o razlikah v materialni kulturi dveh držav, govorimo o »tehnološkem razkoraku«. Ko gre za uvajanje novih izdelkov na trg, podjetja skušajo spremeniti materialno kulturo države. Lahko gre za male spremembe, npr. v prehrambni industriji, ali pa za velike spremembe kot je informacijska tehnologija. Pri uvajanju sprememb se mora podjetje prepričati, da so spremembe, ki jih uvajajo, v interesu države gostiteljice (Jurše 2000, 68). V okviru materialne kulture pa je potrebno omeniti tudi pojem materialne produkcije, ki pa sta jo Ussunier in Julie (2005, 6-9) opredelila nekako tako: »Produkcije prenašajo, reproducirajo, posodabljajo in skušajo izboljšati znanje in veščine v določeni skupnosti. Pojem produkcija zajema tako fizično produkcijo kot tudi produkcijo intelekta, umetnosti in storitev. Med kulturami ne obstaja hierarhije. Ni kulture, ki bi bila pomembnejša, boljša od druge. So pa kulture, ki dajejo produkciji in materialnim dosežkom večji pomen«.

• Simboli Simboli in sveti elementi so osnova za povezavo in odnos med fizičnim in abstraktnim svetom. Kulture se raztezajo vse od tistih, ki metafizičnemu oz. abstraktnemu svetu zunaj fizičnega ne dajejo nobenega pomena, pa vse do tistih, ki dajejo metafizičnemu svetu, simbolom in svetim elementom velik pomen. Pri mednarodnem poslovanju pa se simbolika kaže pri komuniciranju skozi barve, oblike izdelkov, etiket, blagovnih znamk…pri čemer različne kulture simbole različno interpretirajo (Ussunier and Julie 2005, 6-9).

10

• Vera Vera ima zelo različen pomen v različnih družbah. Medtem ko je v nekaterih državah le eden od vidikov življenja, pomeni v drugih celoten način življenja in vpliva na celotno življenje posameznika. Z vidika oblikovanja stališč in vrednot se kaže neposredna povezava tudi med religijo in gospodarskimi aktivnostmi. Religija, ki je prisotna v družbi, na splošno vpliva na vrednote in stališča ljudi, to pa se odraža tudi na materialnem življenju ljudi, njihovih stališčih do posedovanja in uporabe izdelkov in storitev (Jurše 1999, 72).

• Stališča in prepričanja ter stereotipi in predsodki 1 Stališča in prepričanja so pomemben del našega duševnega in medosebnega življenja; vsakodnevno opravljajo svojo vlogo in nam omogočajo, da si ustvarjamo podobo samega sebe, drugih in podobo sveta. Pomembna so, ker se po njih in po tej podobi sveta tudi ravnamo. Nemajhen del teh stališč in prepričanj obsegajo relativno enostavne in trdno zasidrane sodbe in presoje, ki se nanašajo na različne znane osebe, objekte, pojave in dogajanja. Nekaj takšnih sodb si ustvarimo sami in imajo individualen značaj, mnoge pa so razširjene in si jih delijo manjše in večje skupine. Takšnim skupinsko veljavnim posplošenim sodbam, predstavam, stališčem in prepričanjem, ki se nanašajo na različne objekte, pravimo stereotipi. Stereotipe navadno tesno povezujemo s predsodki. Ti pomenijo vnaprejšnje in prevzete vrednostne sodbe, ki ne temeljijo na logičnih in utemeljenih presojah, ampak na stereotipnih posplošenih predstavah, ki so poenostavljene in kategorične. Predsodki torej temeljijo na stereotipih, poenostavljenih sodbah. Od običajnih napačnih sodb se razlikujejo po tem, da so izredno odporni. Zlepa jih ne opustimo tudi tedaj, kadar smo soočeni z utemeljenimi dokazi, da ne veljajo. 2.3 Vpliv kulture na poslovanje V začetku, ko so podjetja proizvajala in trgovala samo v okviru ene države, najemala delovno silo v tej državi in tudi svoje končne izdelke prodajala v tej isti državi, je bila v ospredju le ena kultura, nacionalna kultura, v okviru katere je to podjetje poslovalo. Z vključevanjem podjetja v mednarodne sfere pa prihaja v ospredje poznavanje drugih kultur, celo večjega števila drugih kultur. Dandanes mora podjetje skrbno preučiti kulturo okolja, v katerem posluje, vzporedno pa mora nameniti dovolj pozornosti kulturi, v kateri posluje, kulturam svojih zaposlenih, dobaviteljev ter drugih subjektov, ki so povezani s tem podjetjem. Iz tega bi lahko sklepali, da večje kot je podjetje, večji je pomen kulture, saj deluje podjetje v večjem poslovnem okolju, saj je le-to sestavljeno iz večih kultur.

1 Povzeto po Musek (1994), 26-27.

11

Poznavanje kulture postaja zelo pomemben člen vstopa poslovneža in podjetja na tuj trg. Razlika v kulturi in njen vpliv naj ne bi bila ovira pri poslovanju na tujem trgu, ampak prednost, s katero imamo možnost, da postanemo še boljši na svojem področju. Vse večja odprtost družb botruje povečanemu številu stikov med posamezniki iz različnih kultur, zaradi česar se kulturni prostor, v katerem neko podjetje deluje, vse bolj širi. Tuja kultura pomeni za podjetje nov izziv pri poslovanju, vendar pa hkrati prinese tudi mnoge zaplete, konflikte ter seveda prilagajanja, zaradi česar je razumevanje oziroma poznavanje različnih kultur postalo tako pomembno. Pri mednarodnem poslovanju so v zadnjem stoletju v ospredju predvsem odnosi poslovnih partnerjev preko meja. Del obvladovanja teh mednarodnih poslovnih odnosov je tudi razumevanje različnih kultur, v čem so si nekatere podobne, v čem se druge razlikujejo ter seveda, kako lahko te razlike in podobnosti najbolje izkoristijo. Mednarodni managerji bi zato morali ravnati znotraj koncepta »razmišljaj globalno, deluj lokalno«2, kar pomeni, da uspešen management mednarodnih odnosov mora razumeti tako razlike med kulturami, kot tudi razlike znotraj kultur (Rugimbana in Nwankwo 2003, 53). Kot pravi Jurše (1999, 55): »Vodenje poslov organizacije preko nacionalnih meja neizogibno vodi k interakciji mednarodnih tržnikov z ljudmi in njihovimi organizacijami v tujini, ki so bile izoblikovane v okolju različnih kultur in uravnavajo svoje vedenje s specifičnim sistemom vrednot in pričakovanj. Te razlike v stališčih, prepričanju in percepciji so skupaj z mnogimi drugimi značilnostmi kulture temeljnega pomena za mednarodnega tržnika in imajo neposreden in trajen vpliv na oblikovanje marketinškega programa za tuja tržišča«. Za zadovoljevanje svojih potreb in želja uporabljajo ljudje izdelke in storitve. Prioritete njihovih potreb in želja, ki jih skušajo zadovoljiti s potrošnjo, kakor tudi načini samega procesa zadovoljevanja teh potreb in želja (načini potrošnje) so odvisni od kulture. Kultura je namreč tista, ki oblikuje (ter izoblikuje) in diktira njihov življenjski stil. Zato je potrebno napore mednarodnega tržnika v kontekstu kulture presojati predvsem v luči sprejemanja, nasprotovanja ali zavračanja njegovih hotenj na tujih tržiščih z vidika kulturnih norm in vrednot določene družbe. Tržišča in vedenje subjektov na tržiščih so del kulture določene države. Tržnik dejansko ne more razumeti, kako delujejo ta tržišča in kako se odzivajo na njegove marketinške napore, če ne upošteva dejstva, da so dogajanja in spremembe na tržišču rezultat gospodarskih pogojev, naporov tržnika in vseh elementov kulture (ibid., 55). Mednarodni tržnik mora torej biti dovzeten za kulturno dimenzijo mednarodnega okolja in upoštevati, da različne kulture niso niti pravilne in boljše, niti napačne in slabše, temveč enostavno drugačne od kulture njegove države. To pa istočasno pomeni, da njegovo znanje in izkušnje v kulturi okolja, iz katere prihaja, niso vselej primerno izhodišče za presojanje kulture tistih držav, v katere vstopa s svojimi marketinškimi aktivnostmi (ibid., 55).

2 »Think global, act local«.

12

V zadnjem desetletju, še posebej zaradi procesov globalizacije, so najbolj v ospredju medkulturne razlike na mikro ravni. Sem uvrščamo vse situacije, ki nastanejo pri soočenju dveh posameznikov iz različnih kultur. Razlike so v poslovnem svetu očitne pri pogajanjih, načinu vodenja, pri komuniciranju, pri managementu, medsebojnih odnosih, v marketingu, oglaševanju itd. Z njimi se spoprijemajo vsa podjetja, ki na kakršenkoli način poslujejo v tujini (hčerinska podjetja, internacionalizacija proizvodnje). Prav zaradi te globalne povezanosti, liberalizacije, odpiranja, integracije in soodvisnosti pomen medkulturnih razlik v mednarodnem okolju narašča, poleg tega pa jih podjetja upoštevajo v svojih poslovnih odločitvah (Živko, Zver in Bobek, 2004). Vse večjo pomembnost pri mednarodnem poslovanju pa imajo torej tudi marketinške raziskave, ki jih podjetja izvedejo na različnih trgih, v različnih državah ter med različnimi kulturnimi skupinami znotraj držav. Dobro razumevanje okolja, kamor namerava podjetje razširiti svoje poslovanje oziroma lansirati svoj izdelek, je odločilni dejavnik za uspeh tega izdelka oziroma samega poslovanja. V mednarodnem kontekstu so marketinške informacije, pridobljene s tovrstnimi raziskavami, ključnega pomena zato, ker determinirajo privlačnost trga, stopnjo konkurence ter seveda privlačnost posameznega trga za nastop na tem trgu. Mednarodno okolje se od ene države do druge oziroma od enega naroda do drugega močno razlikuje. Marketinške informacije pomagajo pri odločitvah o tem, do katerega obsega je potrebno nek izdelek ali strategijo podjetja prilagoditi določenemu lokalnemu trgu, na katerega podjetje vstopa (Rugimbana in Nwankwo 2003, 61). V zadnjih letih, ko ljudje množično uporabljajo sredstva sodobne komunikacijske tehnologije in države med seboj tesno sodelujejo na gospodarskem področju, je na razpolago vse več informacij o drugih kulturah. […] Kultura, čeprav ni edini pomemben dejavnik, nam znatno pripomore k razumevanju razlik v vedenju ljudi. Prav tako lahko bolje razumemo management in organizacijsko vedenje v različnih predelih sveta, če upoštevamo vlogo, ki jo ima kultura v njihovih organizacijah (Treven 2000, 384). 2.4 Vpliv kulture na pogajanja Čeprav so si pogajanja znotraj enega kulturnega okolja in med različnimi kulturnimi okolji v marsičem podobna, pa se razlikujejo vsaj po enem dejavniku. To je različna kultura, ki ji pripadajo posamezni pogajalci. V mednarodnem poslovanju namreč komuniciranje ne prečka le meja, temveč tudi kulturo, le ta pa vpliva na razmišljanje ljudi, na način komuniciranja, na obnašanje, poleg tega pa tudi na sklepanje poslov in na način, kako so le ti sklenjeni. Povečano soočanje z različnimi kulturami se odraža v vsakdanjem komuniciranju, saj je le to vedno bolj medkulturno. S procesom komuniciranja pa so, v današnjem poslovnem okolju tesno povezana tudi pogajanja, saj večji del komuniciranja med posamezniki v poslovnem okolju poteka na ravni pogajanj. Pogajalec pa je danes izpostavljen vedno večji kulturni raznolikosti, zato je za sodobnega pogajalca pomembno poznavanje različnih kultur, s katerimi se sreča v medkulturnih pogajanjih. Poznavanje drugih kultur in dobra pripravljenost pogajalcev na medkulturno pogajanje lahko bistveno pripomoreta k uspešnemu zaključku pogajanj.

13

Kultura ima velik vpliv na rezultat pogajanj. Nekatere kulture so osredotočene bolj na doseganje končnih rezultatov pogajanj, torej sporazumov, kupčij, dogovorov ter seveda končno tudi pogodb, druge kulture pa so osredotočene bolj v razvijanje in izboljševanje odnosa s stranko z druge strani (Ussunier in Julie 2005, 498-499). Pri poslovnih pogajanjih sta kupec in prodajalec medsebojno odvisna dokler se njuni individualni interesi popolnoma ne ujemajo. Sposobnost izbire pravilne pogajalske strategije je za rezultat pogajanj zelo pomembna. Ločimo dve vrsti pogajalskih strategij: razdelilno (distributivno) in dopolnilno (integrativno) strategijo. Pri distributivni strategiji gre za zaprt način pogajanja, kar pomeni, da vsaka stran zastopa svoje interese in se ni pripravljena veliko prilagajati. Pogajalca sta nagnjena k sovražnemu pristopu, majhni medsebojni odvisnosti in zastopata navidezno nasprotujoče si cilje. Pogosto je rezultat tovrstnih pogajanj »zero sum game«, kar pomeni, da nobena stran ne zmaga, nobena stran ničesar ne pridobi, torej bi lahko rekli, da tovrstna pogajanja niso uspešna. Ali pa pride do »win-lose« situacije, kjer ena stran zmaga, druga izgubi. Pri integrativni strategiji na drugi strani pa gre za odprt način pogajanj, kjer gre za veliko pripravljenost obeh strani na sodelovanje, kjer pogajalca nimata točno zastavljenih ciljev, od katerih naj ne bi odstopala, temveč se obe strani zavedata, da je pri pogajanjih potrebno doseči »win-win« situacijo, kar pomeni, da obe strani zmagata oziroma da v pogajanjih oba pogajalca nekaj pridobita. Pri tej strategiji gre za to, da se maksimizira skupen rezultat obeh pogajalcev oziroma da je rezultat pogajanj »positive sum game« (Ussunier in Julie 2005, 504-505). V praksi pa učinkovita oziroma uspešna pogajanja vsebujejo tako elemente distributivne kot elemente integrativne strategije pogajanj. Ena najpogostejših ovir uspešnih mednarodnih poslovnih pogajanj je zagotovo neupoštevanje kulture druge strani oziroma pogajalca. Ta pregrada bi morala biti danes že očitna, vendar nanjo mednarodni pogajalci še vedno prepogosto pozabljajo. Neupoštevanje kulture drugega se ne nanaša le na zavedno neupoštevanje značilnosti te kulture, temveč tudi na nezavedne predsodke o tem, da so razlike med kulturami danes minimalne. Vsi pogajalci pa seveda pri pogajanjih izhajajo iz svojih kulturnih norm, predvsem pri kodiranju in dekodiranju procesa komuniciranja, kar pa lahko privede do nesporazumov pri pogajanjih (Ussunier in Julie 2005, 509). Mednarodna podjetja, ki se zavedajo, da bodo med sabo poslovala več let, kar bo prineslo s sabo tudi večkratna pogajanja, ustvarijo tako imenovano skupno kulturo, kar pomeni, da nacionalne kulture teh podjetij nekoliko izginejo, saj podjetja ustvarijo kulturo ki jim je skupna, s čimer mislimo na to, da vzpostavijo skupna pravila, načine komuniciranja, poiščejo osebe v podjetjih, ki bodo med sabo komunicirale ter seveda poskušale vzdrževati to medsebojno vez skozi leta sodelovanja (ibid., 509). V različnih kulturah ljudje tudi komunicirajo med seboj na različne načine. Razlike pri načinu komuniciranja smemo povezati predvsem z uporabo jezika, v katerem ljudje izražajo svoje misli, verbalnim stilom, ki ga pri tem uporabljajo, in neverbalnim delom komunikacije (Treven 2000, 384). Komuniciranje ima pomembno vlogo pri pogajanjih, še posebej, če so to mednarodna poslovna pogajanja, pri katerih sta udeleženca oziroma so udeleženci pogajanj iz različnih

14

držav in zaradi česar je tako pomembna izbira jezika, v katerem bo potekal pogovor. Vsak jezik naj bi se dal prevesti v drug jezik, zato najpogosteje postane osrednji jezik pogajanj angleščina. Pri pogajanjih pa so pogosto prisotni tudi tolmači oziroma prevajalci, ki v primeru pomanjkanja znanja tujega jezika ene strani pomagajo pri prevajanju tega tujega jezika v materni jezik. Kljub temu pa prav tako mnogokrat prihaja do nesporazumov, saj lahko imajo prevedene besede različni pomen (Ussunier in Julie 2005, 514-515). Pri verbalnem komuniciranju se morata obe strani pogajanj zavedati tudi kakšnega načina komuniciranja se bolj oprijema druga stran, torej ali je to bolj uradni pristop, pri katerem je prisotna tudi uporaba višjega jezikoslovja, zapletenejših besed, bogatejšega izrazoslovja, ali se raje poslužujejo neuradnega pristopa, ki se kaže v bolj sproščenem pristopu, bogatejši, manj formalni komunikaciji, manj zapletenem izrazoslovju ter uporabi humorja, s katerim »prebijejo led« na začetku pogajanj, in drugo. Različne kulture se namreč oprijemajo različnih pristopov (ibid., 514-515). Poznamo pa še dva komunikacijska stila, in sicer direktni in indirektni komunikacijski stil. V kulturah, ki uporabljajo direktni stil, si ljudje prizadevajo izraziti svoje občutke tudi z besedami, v drugih kulturah, kjer se uporablja indirektni stil, pa je zanj značilno, da ljudje izbirajo besede tako, da prikrijejo svoje resnične občutke. […] Direktni stil omogoča posamezniku, da jasno izrazi svoje občutke, indirektni stil pa je v skladu s kolektivno usmerjenostjo kulture, ki si prizadeva vzdrževati skupinsko harmonijo in skrbi za občutke drugih (Reven 2000, 384). Komuniciranje pa ne poteka le verbalno, temveč tudi na druge, neverbalne načine, pri čemer je potrebno omeniti predvsem stik z očmi, mimiko obraza ter kretnje oziroma mimiko celega telesa. Različne kulture namreč različno dojemajo in razumejo določene gibe telesa, rok ter izraze na obrazu. Različne kulture so tudi različno nagnjene k izražanju čustev pri pogajanjih. Nekatere so k čustvom nagnjene bolj, druge manj (Ussunier in Julie 2005, 514-515).

15

3 ANALIZA SOCIOKULTURNEGA OKOLJA IZBRANIH DRŽAV 3.1 Analiza francoskega sociokulturnega okolja Francoska republika ali Francija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro. Francija je ustanovna članica Evropske unije.3 SLIKA 1: ZASTAVA REPUBLIKE FRANCIJE

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Francija [29.4.2006]

Zgodovina 4 Meje današnje Francije so postavljene podobno kot meje ozemlja Galcev, prvih prebivalcev današnje Francije. Rimljani so v 1. stoletju pr.n.št. zavzeli Galijo in prebivalci so kmalu sprejeli rimsko kulturo in jezik ter s tem krščanstvo. V 4. stoletju so Germani, predvsem Franki, vdrli in naselili vzhodna območja Galije ob Renu. Iz tega tudi izhaja staro ime 'Francie'. […] Samostojen obstoj države se je začel z delitvijo Frankovskega imperija Karla Velikega na zahodni (Francija) in vzhodni del (Nemčija). Nasledniki Karla Velikega so vladali Franciji do leta 987, ko je bil Hugo Capet, vojvoda Francije in grof Pariza, okronan za kralja Francije. Njegovi nasledniki, začenši s kapetinško dinastijo, so vladali Franciji do leta 1789, ko je francoska revolucija uveljavila prvo republiko.

Napoléon Bonaparte je leta 1799 prišel na oblast v republiki in se proglasil za cesarja. Njegova vojska je zavzela dosti držav in ustanavljala nova kraljestva. Po Napoléonovem porazu so v Francijo ponovno uvedli monarhijo, a so jo ukinili z začetkom Druge republike (1848). Druga republika se je končala, ko je bil za predsednika izvoljen Louis-Napoléon, Napoléonov nečak, ki je proglasil Drugo cesarstvo, vendar so ga kmalu odstavili in Francija je ponovno postala republika (Tretja republika).

Čeprav je bila Francija zmagovalka v obeh svetovnih vojnah, so jo prizadele izgube bogastva, velikega dela imperija, delovne sile in statusa prevladujoče narodne države. Leta 1958 so v Franciji sprejeli novo ustavo, po kateri ima predsednik velika pooblastila (Peta republika), ki ni klonila nestabilnosti, kot prejšnji parlamentarni režimi.

V zadnjih desetletjih sta se sprava in sodelovanje med Francijo in Nemčijo izkazali ključnega pomena za ekonomsko združitev Evrope tudi za uvedbo evra januarja 1999. Danes je Francija v ospredju držav, ki želijo zagon uvedbe skupne evropske valute

3 Povzeto po: http://sl.wikipedia.org/wiki/Francija [29.4.2006]. 4 Povzeto po: http://sl.wikipedia.org/wiki/Francija [29.4.2006].

16

izkoristiti za nadgradnjo Evropske unije v bolj združen in sposoben evropski politični, obrambni in varnostni aparat. 3.1.1 Demografski podatki Iz Tabele 1 lahko vidimo, da ima Francija dobrih 60 milijonov prebivalcev, od katerih je 93 odstotkov Francozov, ostali so Nemci, Bretonci, Italijani, Katalonci, Flamci, Baski in Afričani. Glede na versko sestavo prebivalstva pa katoliki predstavljajo okoli 84 odstotkov. TABELA 1: DEMOGRAFSKI PODATKI FRANCIJE Prebivalstvo: 60,87 milijonov Starostna struktura:

0-14 let: 18,3 % (moški 5,70 mio 5 / ženske 5,42 mio) 15-64 let: 65,3 % (moški 19,88 mio / ženske 19,86 mio) 65 let in več: 16,4 % (moški 4,10 mio / ženske 5,89 mio)

Rast prebivalstva: 0,35 % Število rojstev: 11,99 rojstev / 1000 prebivalcev Število smrti-umrljivost:

9,14 smrti / 1000 prebivalcev

Neto število migracij:

0,66 migrantov / 1000 prebivalcev

Razmerje med spoloma:

ob rojstvu: 1,05 moški / ženska pod 15 let: 1,05 moški / ženska 15- 64 let: 1 moški / ženska 65 let in več: 0,7 moški / ženska vso prebivalstvo: 0,95 moški / ženska

Dosežena starost: vso prebivalstvo: 79,73 let moški: 76,10 let ženske: 83,54 let

Plodnost: 1,84 rojenih otrok / ženska Etnične skupine: Kelti in Romani z germanskimi, slovanskimi, severnoafričanskimi,

indokitajskimi ter baskovskimi manjšinami Religije: rimokatoliška vera 83 %-88 %,

protestantska vera 2 %, judovska vera 1 %, muslimanska vera 5 %-10 %, ateisti 4 %

Jezik: francoski jezik 100 %, strmo upadanje dialektov (provansalski, bretonski, alzaški, korziški, katalonski, baskovski, flamski)

Pismenost - izobraženost:

Vso prebivalstvo: 99 % moški: 99 % ženske: 99 %

Vir: Prirejeno po: CIA »France« (online). [16.4.2006]

5 mio = milijon

17

3.1.2 Družbeni sistem Iz Tabele 2 je razvidno, da je Francija parlamentarna republika predsedniškega tipa, kjer zakonodajno oblast predstavljata senat in narodna skupščina, izvršilno oblast pa predstavlja ministrski svet, ki ga nadzira predsednik države in ki tudi imenuje ali razreši premiera države. TABELA 2: DRUŽBENI SISTEM FRANCIJE

Vir: Prirejeno po: CIA »France« (online). [16.4.2006] Upravna delitev 6 Francija se deli na 26 regij, ki se delijo na skupno 100 departmajev. Departmaji so oštevilčeni in te številke se uporabljajo na registrskih tablicah, poštnih številkah, ipd. 22 regij se nahaja v evropskem delu Francije, 4 regije in hkrati departmaji pa so prekomorska ozemlja (Francoska Gvajana, Gvadalup, Martinik, Francoski Reunion). Politična ureditev 7 Ustava Pete republike je bila sprejeta na referendumu 28. septembra 1958. Ta ustava je izredno povečala avtoriteto izvršilne oblasti v primerjavi z zakonodajno oblastjo (parlamentom). Po ustavi je francoski predsednik izvoljen neposredno za 5-letni mandat. Posredovanje predsednika zagotavlja delovanje države. Predsednik imenuje premierja, predseduje vladi, je vrhovni poveljnik oboroženih sil in sklepa meddržavne pogodbe. Narodna skupščina (Assemblée Nationale) je najvišje zakonodajno telo. Poslance volijo vsakih 5 let za 5-letni mandat. Skupščina lahko izglasuje razpustitev vlade. Senatorje volijo 6 Povzeto po: http://sl.wikipedia.org/wiki/Francija [29.4.2006]. 7 Povzeto po : http://sl.wikipedia.org/wiki/Francija [29.4.2006].

Ime države: Republique Francaise - Republika Francija – Francija Oblika države: Republika Glavno mesto: Pariz Volilna pravica:

18 let

Ustava: sprejeta septembra 1958, od leta 1962 predsednik voljen neposredno Izvršilni organi:

Predsednik republike: Jacques CHIRAC (od 17. maja 1995). Predsednik vlade: Dominique DE VILLEPIN (od 31. maja 2005). Ministrski svet: je izbran s strani predsednika države po predlogu ministrskega predsednika. Predsedniške volitve: predsednik je izvoljen od prebivalcev za pet letni mandat; zadnje volitve so bile maja 2002, naslednje bodo maja 2007; ministrski predsednik (predsednik vlade) je nominiran s strani narodne skupščine, imenovan pa s strani predsednika države.

Zakonodajni organi:

Dvodomen parlament ali Parlament vsebuje senat (321 mest: 296 za Francijo, 13 za prekomorske departmaje in 12 za francoske narode preko mej. Člani senata so izvoljeni za 6 let; med leti 2004 in 2010 bo v senat dodanih 25 novih sedežev, skupaj jih bo torej 346) ter narodno skupščino (577 poslancev; izvoljenih na splošnih volitvah za pet let) .

18

lokalni funkcionarji (teh je 100-200 tisoč), za dobo 6 let. Polovica Senata je obnovljena vsaka 3 leta. Senat ima zelo omejeno moč; v primeru nesporazuma med Narodno skupščino in Senatom ima zadnjo besedo skupščina. Vlada ima močan vpliv na dnevni red parlamenta. 3.1.3 Ekonomski kazalci 8 Francija je na prehodu med ekonomijo, ki jo oblikuje državno lastništvo in državna intervencija, ter ekonomijo, ki se zanaša na tržne mehanizme. Država je delno ali popolnoma privatizirala mnoga velika podjetja, banke in zavarovalnice, kljub temu pa ohranja večinski delež v drugih podjetjih, kot so Air France, France Telecom in Renault. Francija dominira v nekaterih sektorjih, kot sta javni transport in obrambna industrija. Sektor telekomunikacij pa se postopoma odpira za konkurenco. Francija ostaja zvesta kapitalizmu, pri čemer pa ohranja socialno enakost s pomočjo prava, davčne politike ter družbene potrošnje, ki zmanjšuje razlike v dohodkih. Vlada je znižala dohodninski davek in vpeljala spremembe, s katerimi bo dvignila zaposlenost ter uvedla reforme v pokojninskem sistemu. Poleg tega pa se osredotoča tudi na probleme, ki izhajajo iz visoko cenovne delovne sile in nefleksibilnosti trga dela. Francija ostaja po davčni obremenjenosti na petem mestu v Evropi (skoraj 50 % BDP-ja v letu 2005). Gospodarska upočasnitev je potisnila proračunski primanjkljaj nad dovoljen proračunski primanjkljaj v evroconi, ki je 3 % BDP-ja; nezaposlenost ostaja na 10 %. Zidarič in Milenkovič (1998, 18) glede brezposelnosti v Franciji pravita: trenutno največji gospodarski problem v Franciji je rastoča brezposelnost, še posebej med mladimi, ter ustvarjanje novih delovnih mest. […] Po besedah predsednika Chiraca so največje pozornosti pri ustvarjanju novih delovnih mest potrebne tri skupine brezposelnih: tisti, ki so socialno in ekonomsko najbolj ogroženi; tisti, ki so končali srednjo šolo, niso kvalificirani in bi se lahko dalje usposabljali; ter tisti z univerzitetno izobrazbo in pomanjkanjem delovnih izkušenj. TABELA 3: EKONOMSKI KAZALCI FRANCIJE BDP (pariteta kupne moči): 1.822 milijard $ Stopnja rasti realnega BDP: 1,6 % BDP – na prebivalca: 30.000 $ BDP – sestava po sektorjih: kmetijstvo: 2,5 %

industrija: 21,4 % storitve: 76,1 %

Delovna sila (zaposleni): 27,72 milijonov Delovna sila – po panogi: kmetijstvo 4,1 %,

industrija 24,4 %, storitve 71,5 %

Stopnja brezposelnosti: 10 % Prebivalstvo pod »pragom revščine«:

6,5 %

8 Povzeto po: http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/fr.html [16.4.2006].

19

Prihodki gospodinjstva oz. delež procentualne potrošnje:

najnižjih 10 %: 2,8 % najvišjih 10 %: 25,1 %

Inflacijska stopnja: 1,9 % Investicije: 19,4 % BDP-ja Proračun: prihodki: 1.060 milijard $

Izdatki: 1.144 milijard $ Javni dolg: 66,5 % BDP-ja Kmetijski izdelki: pšenica, žitarice, sladkorna pesa, krompir, vino;

govedina, mlečni izdelki, ribe Industrija: strojna, kemična, avtomobilska, metalurška, letalska,

elektronska, tekstilna, prehrambena in turizem Rast industrijske proizvodnje: 0,3 % Izvoz: 443,4 milijard $ Izvoz - blago: stroji in prevozna sredstva, letala, plastika, kemijski

izdelki, farmacevtski izdelki, železo in jeklo, pijača Izvoz - partnerji: Nemčija 15 %,

Španija 9,5 %, VB 9,3 %, Italija 9 %, Belgija 7,2 %, ZDA 6,7 %

Uvoz: 473,3 milijard $ Uvoz - blago: stroji in oprema, prevozna sredstva, surova nafta,

letala, plastika, kemijski izdelki Uvoz - partnerji: Nemčija 19,2 %,

Belgija 9,9 %, Italija 8,8 %, Španija 7,4 %, VB 7 %, Nizozemska 6,7 %, ZDA 5,1 %

Zunanji dolg: 2.826 milijard $ Valuta: Evro (EUR);

Opomba: s 1. januarjem 2002 so članice EU in hkrati EMU prešle na skupno valuto Evro in opustile predhodne valute, evro je postal edina valuta vsakodnevnih transakcij med državami članicami EU

Vir: Prirejeno po: CIA »France« (online). [16.4.2006]

20

3.2 Analiza grškega sociokulturnega okolja Helenska republika, kratko Hellas in bolj znana kot Grčija, je obmorska država na skrajnem jugu Balkanskega polotoka. Na kopnem na zahodu meji na Albanijo, na severu na Makedonijo in Bolgarijo ter na vzhodu na Turčijo, po morju pa jo z vzhoda obliva Egejsko morje, z zahoda in juga pa Jonsko in Sredozemsko morje. Grčijo imajo mnogi za zibelko zahodne civilizacije, saj ima dolgo in bogato zgodovino, v kateri se njen vpliv širi prek treh celin. 9 SLIKA 2: ZASTAVA REPUBLIKE GRČIJE

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Dija [29.4.2006]

Zgodovina V zgodnjem obdobju, 1200 let pr.n.št. začnejo prebivalci današnje Grčije kolonializirati otoke Male Azije, Črnega Morja, Severne Afrike. Oblikujejo se posamezne mestne državice – Polisi. Na oblast pridejo Špartanci. V Perzijskih vojnah okoli 490 pr.n.št. zmagajo Grki in Atene postanejo vodilna grška pomorska sila. Začne se obdobje razcveta umetnosti, znanosti in književnosti. Špartansko prevlado končajo Tebanci. Notranja razcepljenost grških polisov je privedla do zmage Filipa Makedonskega. Njegov sin, Aleksander Veliki, je bil velik osvajalec in je prodrl celo do Indije. Po njegovi smrti je država razpadla. Leta 145 pr.n.št. zavzamejo Grčijo Rimljani. Ob razdelitvi rimskega cesarstva pride Grčija v vzhodno polovico – Bizanc. V 15. stoletju zavzamejo Grčijo Turki. V začetku 19. stoletja pa se pričnejo boji za osvoboditev izpod Turkov. Turčija je v odrinskem miru 1829 priznala Grčiji neodvisnost. Maja 1832 je bila proglašena kraljevina, kralj pa je postal bavarski princ Otto Wittelsbach. Leta 1862 pride na prestol danska rodbina, leta 1864 pa nova ustava. V obdobju po prvi svetovni vojni 1924 – 35 postane Grčija republika, s plebiscitom leta 1946 pa znova obnovljena monarhija. Na osvobojenem ozemlju leta 1947 ponovno razglasijo republiko, vendar so kmalu poraženi in uvedena je diktatura. Zatiranje demokratičnih teženj privede do mirnega državnega udara leta 1974, ko je znova vzpostavljen parlamentarni sistem in nato 1975 z ljudskim referendumom ponovno razglašena republika (Leksikon Cankarjeve založbe 2000, 350). 3.2.1 Demografski podatki Iz Tabele 4 lahko razberemo, da v Grčiji živi skoraj 11 milijonov prebivalcev, od katerih je kar 98 odstotkov pripadnikov pravoslavne cerkve, ostalo pa so muslimani, katoliki, protestanti in židje.

9 Povzeto po: http://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Dija [29.4.2006].

21

TABELA 4: DEMOGRAFSKI PODATKI GRČIJE Prebivalstvo: 10,68 milijonov Starostna struktura: 0-14 let: 14,3 % (moški 790,291 / ženske 742,902)

15-64 let: 66,7 % (moški 3,56 mio / ženske 3,56 mio) 65 let in več: 19 % (moški 891,620 / ženske 1,13 mio)

Rast prebivalstva: 0,18 % Število rojstev: 9,68 rojstev / 1000 prebivalcev Število smrti - umrljivost:





ob rojstvu: 1,06 moški / ženska pod 15 let: 1,06 moški / ženska 15-64 let: 1 moški / ženska 65 let in več: 0,79 moški / ženska vso prebivalstvo: 0,96 moški / ženska

Dosežena starost:

vso prebivalstvo: 79,24 let moški: 76,72 let ženske: 81,91 let

Plodnost: 1,34 rojenih otrok / ženska Etnične skupine: Grki 98 %, ostalo 2 % (Makedonci, Turki, Albanci) Religije: grška pravoslavna vera 98 %,

muslimanska vera 1,3 %, ostalo 0,7 %

Jezik: grški 99 % , ostalo: francoski in angleški Pismenost - izobraženost:

vso prebivalstvo: 97.5 % moški: 98.6 % ženske: 96.5 %

Vir: Prirejeno po: CIA »Greece« (online). [16.4.2006] 3.2.2 Družbeni sistem Grčija je po politični ureditvi republika in ima enodomni parlament, ki ga sestavlja 300 poslancev. Predsednik države nima izvršilne oblasti, izvoli ga parlament, njegov mandat pa traja pet let, kar je razvidno tudi iz Tabele 5.

22

TABELA 5: DRUŽBENI SISTEM GRČIJE Ime države: Hellenic Republic

Elliniki Dhimokratia – Grčija Oblika države: Parlamentarna republika Glavno mesto: Atene Volilna pravica: 18 let Neodvisnost: 1829 Državni praznik: Dan neodvisnosti, 25. marec (1821) Ustava: 11. junij 1975 Izvršilni organi: Predsednik države: Karolos PAPOULIAS (od 12. marca 2005).

Predsednik vlade: Konstandinos KARAMANLIS (od 7. marca 2004). Ministrski svet: je izbran s strani predsednika države po predlogu ministrskega predsednika. Predsedniške volitve: predsednika države izvoli Parlament za dobo petih let in nima izvršilne oblasti. (zadnje volitve februarja 2005, naslednje bodo februarja 2010). Predsednik lahko opravlja funkcijo predsednika države le dva mandata. Predsednik države pa je tudi tisti, ki imenuje ministrskega predsednika.

Zakonodajni organi:

enodomen parlament, ki ima 300 sedežev. Člani so izvoljeni na splošnih volitvah, neposredno, za dobo štirih let.

Vir: Prirejeno po: CIA »Greece« (online). [16.4.2006] Upravna delitev 10 Grčija je upravno razdeljena na 13 enot, imenovanih periferies, te pa so nadalje razdeljene na 51 prefektur:

1. Atika 2. Osrednja Grčija 3. Osrednja Makedonija 4. Kreta 5. Vzhodna Makedonija in Trakija 6. Epir 7. Jonski otoki 8. Severnoegejski otoki 9. Peloponez 10. Južnoegejski otoki 11. Tesalija 12. Zahodna Grčija 13. Zahodna Makedonija.

10 Povzeto po http://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Dija [29.4.2006].

23

3.2.3 Ekonomski kazalci 11 Grčija ima kapitalistično ekonomijo, kjer ustvarja javni sektor 40 % BDP-ja. Najmočnejši sektor predstavlja turizem, saj prispeva največji delež v BDP in zunanjo menjavo, in sicer 15 % BDP-ja. Imigranti (priseljenci) predstavljajo skoraj petino delovne sile. Grčija je največji prejemnik sredstev s strani EU (3,3 % letnega BDP). Grško gospodarstvo je zraslo za okoli 4 % med leti 2003 in 2005, to pa predvsem zaradi porasta investicij in gradnje infrastrukture za Olimpijske igre leta 2004. Rast gospodarstva se je nato leta 2005 upočasnila in padla na 3 %. Državni dolg, inflacija in nezaposlenost so nad evropskim povprečjem. Nadaljnje spremembe potekajo v zmanjševanju brezposelnosti, privatizaciji določenih javnih podjetij, segmentu socialnega varstva, preoblikovanju delovne sile ter pokojninskega sistema. TABELA 6: EKONOMSKI KAZALCI GRČIJE BDP (pariteta kupne moči): 243,3 milijard $ Stopnja rasti realnega BDP: 3.3 % BDP – na prebivalca: 22.800 $ BDP – sestava po sektorjih: kmetijstvo: 6,2 %


Delovna sila (zaposleni): 4,72 milijonov Delovna sila – po panogi: kmetijstvo 12 %,

industrija 20 %, storitve 68 %

Stopnja brezposelnosti: 10,8 % Prihodki gospodinjstva oz. delež procentualne potrošnje:

najnižjih 10 %: 3 % najvišjih 10 %: 28,3 %

Inflacijska stopnja: 3,8 % Investicije: 25,3 % BDP-ja Proračun: prihodki: 94,13 milijard $

izdatki: 103,4 milijard $; Javni dolg: 108,9 % BDP-ja Kmetijski izdelki: pšenica, koruza, ječmen, sladkorna pesa, olive, paradižnik,

vino, tobak, krompir; govedina, mlečni izdelki Industrija: turizem, tekstil, prehrambena industrija, kemijska, tobak,

kovinski izdelki, gorivo, rudarstvo Rast industrijske proizvodnje:

1,7 %

Izvoz: 18,54 milijard $ Izvoz - blago: hrana, industrijski izdelki, naftni derivati, kemični izdelki

in izdelki tekstilne industrije. Izvoz - partnerji: Nemčija 13,1 %,

11 Povzeto po http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/gr.html [16.4.2006].

24

Italija 10,3 %, VB 7,5 %, Bolgarija 6,3 %, ZDA 5,3 %, Ciper 4,6 %, Turčija 4,5 %, Francija 4,2 %

Uvoz: 48,2 milijard $

Uvoz - blago: stroji in oprema, transportna oprema, kemični izdelki, gorivo

Uvoz - partnerji: Nemčija 13,3 %, Italija 12,8 %, Francija 6,4 %, Nizozemska 5,5 %, Rusija 5,5 %, ZDA 4,4 %, VB 4,2 %, Južna Koreja 4,1 %

Zunanji dolg: 75,1 milijard $

Ekonomska pomoč: 8 milijard $ od EU (2000-06)

Valuta: Evro (EUR); prej grška drahma (GRD). Opomba: s 1. januarjem 2002 so članice EU in hkrati EMU prešle na skupno valuto Evro in opustile predhodne valute.

Vir: Prirejeno po: CIA »Greece« (online). [16.4.2006]

25

3.3 Analiza nemškega sociokulturnega okolja Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope. Na severu meji na Severno morje, Dansko in Baltsko morje, na vzhodu na Poljsko in Češko, na jugu na Avstrijo in Švico, ter na zahodu na Francijo, Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko. Nemčija je ustanovna članica Evropske unije.12 SLIKA 3: ZASTAVA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dija [29.4.2006]. Zgodovina 13 Nemška plemena so se začela oblikovati iz zahodnogermanskih ljudstev, o nemški zgodovini pa je moč govoriti od leta 843 dalje, ko je ob delitvi frankovske države Ludvik Nemški dobil ozemlje vzhodno od Rena. Nemško cesarstvo postane okoli leta 1000 vodilna sila zahoda. Privzem cesarskega naslova je vodil do boja s papežem. Cesarstvo začne razpadati. Okrepili so se knezi in vzcvetela so mesta, na vzhodu pa je razširil moč nemški viteški red, ki si je podrejal slovanska in baltska ljudstva. Kasneje pride do slabljenja cesarstva in izgube nekaterih ozemelj. Poskusi okrepitve državne oblasti v 15. in 16. stoletju so postali brezuspešni. Z reformacijo se je ozemeljski razcepljenosti pridružila še religiozna. Protireformacija je v 17. stoletju pripeljala do tridesetletne vojne, ki je napravila iz Nemčije bojišče evropskih sil in jo opustošila. Leta 1806 Napoleon zruši cesarstvo, vendar so nacionalne vstaje pripeljale do osvobodilnih vojn proti francoski okupaciji. Sledile so prusko-avstrijska vojna in nemško-francoska vojna, po kateri je sledila 1871 leta ustanovitev nemškega cesarstva (Viljem Pruski). V času prve svetovne vojne v Nemčiji odpravijo monarhijo, z Weimarsko ustavo pa nastane Weimarska republika. Leta 1933 se oblasti polasti Adolf Hitler. Zunanjepolitična agresivnost nacizma pripelje do druge svetovne vojne in z njo do najhujše katastrofe v nemški in svetovni zgodovini. Po kapitulaciji (8.5.1945) so prevzele vrhovno oblast nad Nemčijo: Velika Britanija, Združene države Amerike, Sovjetska Zveza in Francija (4 okupacijske cone). Na zahodu oblikujejo Zvezno Republiko Nemčijo ZRN, ki s pomočjo ZDA (Marshallov načrt) doživi hiter gospodarski razvoj, Sovjeti pa svojo okupacijsko cono imenujejo Nemška demokratična republika. Leta 1961 zgradijo berlinski zid, ki ga porušijo leta 1989, kar privede do združitve ZRN z NDR pod imenom Zvezna republika Nemčija. (Leksikon Cankarjeve založbe 2000, 696). Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek, medtem ko je NDR zelo zaostajala. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in

12 Povzeto po http://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dija [29.4.2006]. 13 Povzeto po http://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dija [29.4.2006].

26

okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva, z gradnjo prometnic, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo infrastrukture, s preobrazbo izobraževalnega sistema itd. 3.3.1 Demografski podatki Nemčija je po velikosti in številu prebivalcev med najvišje uvrščenimi evropskimi državami. 91 odstotkov prebivalstva je Nemcev, 8,5 odstotka pa Turkov in ostalih narodnosti, kar prikazujemo tudi v Tabeli 6. Skupaj s Francijo je Nemčija poglavitna kreatorka politike EU in prva pobudnica njene širitve. TABELA 7: DEMOGRAFSKI PODATKI NEMČIJE Prebivalstvo: 82,42 milijonov Starostna struktura: 0 -14 let: 14,1 % (moški 5,97 mio / ženske 5,66 mio)

15 - 64 let: 66,4 % (moški 27,88 mio/ ženske 26,87 mio) 65 let in več: 19,4 % (moški 6,60 mio / ženske 9,41 mio)

Rast prebivalstva: -0,02 % Število rojstev: 8,25 rojstev / 1000 prebivalcev Število smrti - umrljivost:





ob rojstvu: 1,06 moški / ženska pod 15 let: 1,05 moški / ženska 15-64 let: 1,04 moški / ženska 65 let in več: 0,7 moški / ženska vso prebivalstvo: 0,96 moški / ženska

Dosežena starost: vso prebivalstvo: 78,8 let moški: 75,81 let ženska: 81,96 let

Plodnost: 1,39 rojenih otrok / ženska Etnične skupine: Nemci 91,5 %,

Turki 2,4 %, ostalo 6,1 % (Grki, Italijani, Poljaki, Rusi, Srbo-Hrvati, Španci)

Religije: protestantska vera 34 %, rimokatoliška vera 34 %, muslimanska vera 3,7 %, ateisti in ostale vere 28,3 %

Jezik: nemški Pismenost - izobraženost:

vso prebivalstvo: 99 % moški: 99 % ženske: 99 %

Vir: Prirejeno po: CIA »Germany« (online). [16.4.2006]

27

3.3.2 Družbeni sistem Nemčija je zvezna republika, ki ima dvodomen parlament, sestavljen iz Skupščine in Zveznega sveta. Predsednik države je Horst Koehler, prva ženska kanclerka v zgodovini Nemčije pa je Angela Merkel. Podrobnejše informacije o družbenem sistemu Nemčije so podane v Tabeli 8, ki sledi. TABELA 8: DRUŽBENI SISTEM NEMČIJE

Vir: Prirejeno po: CIA »Germany« (online). [16.4.2006] Upravna delitev

Zvezna republika Nemčija je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel, od katerih ima vsaka lasten parlament in vlado 14:

14 Povzeto po http://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dija [29.4.2006].

Ime države: Bundesrepublik Deutschland Zvezna republika Nemčija – Nemčija

Oblika države: Zvezna republika Glavno mesto: Berlin Volilna pravica: 18 let Neodvisnost: 3. oktobra 1990 pristop Nemške demokratične republike k Zvezni

republiki Nemčiji Državni praznik: Dan enotnosti, 3. oktobra (1990) Ustava: 23. maja 1949, uradno postane ustava združenih Nemcev Izvršilni organi: Predsednik države: Horst KOEHLER (od 1. julija 2004).

Predsednik vlade: Kancler Angela MERKEL (od 22. novembra 2005). Ministrski svet: zvezni ministri so izbrani s strani predsednika države po predlogu kanclerja (predsednika zgornjega doma v parlamentu). Volitve: predsednik države je izvoljen za mandat petih let na zveznem shodu oz. zborovanju vseh članov skupščine in odposlancev (zadnje volitve so bile 23. maja 2004, naslednje bodo 23. maja 2009); kancler pa je izvoljen z večino skupščine za dobo štirih let.

Zakonodajni organi:

Dvodomen parlament je sestavljen iz skupščine 613 sedežev poslancev Zveznega parlamenta, ki so izvoljeni na splošnih volitvah za dobo štirih let ter Zveznega sveta, sestavljenega iz članov deželnih vlad, ki imajo skupno 69 glasov. Predstavnike Zveznega sveta določijo v 16. zveznih deželah Nemčije.

28

SLIKA 4: ZVEZNE DEŽELE ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE 1. Baden-Württemberg 2. Bavarska (Bayern) 3. Berlin 4. Brandenburško (Brandenburg) 5. Bremen 6. Hamburg 7. Hessen 8. Mecklenburg-Pomorjansko (Mecklenburg-

Vorpommern) 9. Spodnja Saška (Niedersachsen) 10. Severno Porenje-Vestfalija (Nordrhein-

Westfalen) 11. Porenje-Pfalško (Rheinland-Pfalz) 12. Posarje (Saarland) 13. Saška (Sachsen) 14. Saška-Anhalt (Sachsen-Anhalt) 15. Schleswig-Holstein 16. Turingija (Thüringen)

Stuttgard Műnchen

Berlin Potsdam Bremen

Hamburg Wiesbaden Schwerin

Hannover Dűsseldorf

Mainz

SaarbrűckenDresden

Magdeburg Kiel

Erfurt

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dija [29.4.2006] 3.3.3 Ekonomski kazalci 15 Nemčija je razvila bogato in tehnološko močno gospodarstvo, saj je peto največje na svetu, hkrati pa je postalo eno najpočasneje rastočih gospodarstev v evro prostoru. Hitrega preobrata v prihodnosti ni videti. Rast je med leti 2001 in 2003 padla na 1 %, leta 2004 zrasla na 1,7 % ter leta 2005 ponovno padla na 0,9 %. Modernizacija in integracija gospodarstva vzhodne Nemčije ostaja še naprej dolgoročni proces, ki prinaša visoke stroške ter letne transferje z zahoda na vzhod do 70 milijard dolarjev. Staranje nemške populacije, kombinirano z visoko nezaposlenostjo, je potisnilo stroške socialnega zavarovanja na nivo prekomernih prispevkov s strani delavcev. Strukturalna otrplost (togost) na trgu dela, strogi predpisi glede odpuščanja delavcev in višina plač so povzročili, da je brezposelnost postala velik problem. Organizacijsko prestrukturiranje in naraščajoči trgi kapitala postavljajo osnove, ki bi lahko Nemčiji dopustile, da se sreča z dolgoročnimi izzivi Evropske gospodarske integracije in globalizacije, zlasti če je togost trga dela predvidena tudi v prihodnosti. Skratka, padec v državnih dohodkih in dvig izdatkov je povzdignil (deficit) primanjkljaj nad omejitev dolga EU, ki je 3 %. Podrobnejše ekonomske podatke prikazujemo v Tabeli 9.

15 Povzeto po http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/gm.html [16.4.2006].

29

TABELA 9: EKONOMSKI KAZALCI NEMČIJE

BDP (pariteta kupne moči): 2.454 milijard $ Stopnja rasti realnega BDP: 0,9 % BDP – na prebivalca: 29.800 $ BDP – sestava po sektorjih: kmetijstvo: 1,1 %


Delovna sila (zaposleni): 43,32 milijonov Delovna sila – po panogi: kmetijstvo 2.8 %,

industrija 33.4 %, storitve 63.8 %

Stopnja brezposelnosti: 11,6 % Prihodki gospodinjstva oz. delež procentualne potrošnje:


Inflacijska stopnja: 2 % Investicije: 17,1 % BDP-ja Proračun: prihodki: 1.249 milijard $

izdatki: 1.362 milijard $; Javni dolg: 68,1 % BDP-ja Kmetijski izdelki: krompir, pšenica, sladkorna pesa, sadje, zelje, živina,

prašiči, perutnina Industrija: med svetovno največjimi in tehnološko najnaprednejšimi

proizvajalci železa, jekla, premoga, cementa, kemijskih izdelkov, strojev, prevoznih sredstev, strojnega orodja, elektronike, hrane in pijače, ladjedelstva, tekstilij

Rast ind. proizvodnje: 1,7 % Izvoz: 1.016 milijard $ Izvoz - blago: stroji, prevozna sredstva - avtomobili, kemijski izdelki,

kovinski izdelki, prehrambeni izdelki, tekstilije Izvoz - partnerji: Francija 10,3 %,

ZDA 8,8 %, VB 8,3 %, Italija 7,2 %, Nizozemska 6,2 %, Belgija 5,6 %, Avstrija 5,4 %, Španija 5 %

30

Vir: Prirejeno po: CIA »Germany« (online). [16.4.2006]

16 ODA – Official Development Assistance oz. Uradna Razvojna Pomoč.

Uvoz: 801 milijard $ Uvoz - blago: stroji, prevozna sredstva, kemijski izdelki, prehrambeni

izdelki, tekstilije, kovina Uvoz - partnerji: Francija 9 %,

Nizozemska 8,3 %, ZDA 7 %, Italija 6,1 %, VB 5,9 %, Kitajska 5,6 %, Belgija 4,9 %, Avstrija 4,2 %

Zunanji dolg: 3.626 milijard $ Ekonomska pomoč: ODA16, 5.6 milijard $ Valuta: Evro (EUR); prej nemška marka.

Opomba: s 1. januarjem 2002 so članice EU in hkrati EMU prešle na skupno valuto Evro in opustile predhodne valute.

31

3.4 Analiza švedskega sociokulturnega okolja Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska Nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi. Na zahodu meji na Norveško, na severovzhodu pa na Finsko; preostanek meje poteka po Baltskem morju in Kattegatu. Zaradi sorazmerno male poseljenosti je švedska narava znana po svojem miru, velikih gozdovih in hriboviti divjini.17 SLIKA 5: ZASTAVA KRALJEVINE ŠVEDSKE

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0vedska [29.4.2006]

Zgodovina V 8. stoletju je bila država razdeljena na severni del - švedsko kraljestvo - ter južni del, ki je spadal pod danske Normane. Ob koncu 10. stoletja kralj Olaf razširi svojo oblast na južno Švedsko in sprejme krščanstvo. Fevdalni odnosi so se počasi razvijali, ves srednji vek pa je bilo veliko svobodnjakov. Kraljeva moč se je krepila od 13. stoletja naprej. Sledi poskus Dancev, da si Švedsko podredijo. 1527 vpeljejo reformno luteransko cerkev. 1592 kralj Vasa uvede katoliško vero, vendar je izzval nezadovoljstvo na Švedskem, zato ga odstavijo. V 18. stoletju sledi obdobje prosvetljenega absolutizma, zemljiške reforme v prid kmetov in ukrepi za razvoj industrije, priznana pa je tudi svoboda veroizpovedi. 1806 državni zbor sprejme ustavo in ukini absolutizem. Leta 1848 pride na oblast liberalno meščanstvo. Švedska se usmeri izredno demokratično (splošna volilna pravica, socialna zaščita, pokojninsko zavarovanje…) V prvi svetovni vojni je bila Švedska nevtralna, prav tako med drugo svetovno vojno in tudi po drugi svetovni vojni se ni navezala na vojaške in politične bloke (Leksikon Cankarjeve založbe 2000, 1060-1061).

3.4.1 Demografski podatki Švedska je po površini med največjimi državami v Zahodni Evropi, po številu prebivalstva pa ena od najmanjših (dobrih 9 milijonov prebivalcev), kar je razvidno iz Tabele 10. Spada med najrazvitejše in najbogatejše države z enim od najbolje razvitih socialnih sistemov na svetu. Švedov je okoli 88 odstotkov, v zadnjih letih pa narašča število priseljencev.

17 Povzeto po http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0vedska [29.4.2006].

32

TABELA 10: DEMOGRAFSKI PODATKI ŠVEDSKE Prebivalstvo: 9,01 milijonov Starostna struktura: 0-14 let: 16,7 % (moški 775,433 / ženske 732,773)

15-64 let: 65,7 % (moški 3,00 mio / ženske 2,91 mio) 65 let in več: 17,6 % (moški 689,756 / ženske 898,464)






ob rojstvu: 1,06 moški / ženske pod 15 let: 1,06 moški / ženske 15-64 let: 1,03 moški / ženske 65 let in več: 0,77 moški / ženske vso prebivalstvo: 0,98 moški / ženske


Plodnost: 1,66 rojenih otrok / ženska Etnične skupine: prvotno prebivalstvo: Švedi, Finci in na severu Laponci;

prvi imigranti: Finci, prebivalci bivše Jugoslavije, Danci, Norvežani, Grki in Turki

Religije: luteranska vera 87 %, ostalo: rimokatoliška vera, pravoslavna vera, baptisti, muslimanska vera, židovska vera, budisti

Jezik: švedski, jezikovne manjšine Laponcev in Fincev Pismenost - izobraženost:


Vir: Prirejeno po: CIA »Sweeden« (online). [16.4.2006] 3.4.2 Družbeni sistem V Tabeli 11 prikazujemo, da je Švedska parlamentarna monarhija, katere kralj je Carl XVI Gustav ter da ima enodomen parlament, ki imenuje tudi ministrskega predsednika. Novo vlado, imenovano septembra 2006, pa vodi Fredrik Reinfeldt.

33

TABELA 11: DRUŽBENI SISTEM ŠVEDSKE Ime države: Konungariket Sverige, Kraljevina Švedska – Švedska Oblika države: Kraljevina, Parlamentarna monarhija Glavno mesto: Stockholm Volilna pravica:

18 let

Neodvisnost: 6. junija 1523 Državni praznik:

Dan zastave, 6. junija

Ustava: 1. januar 1975 Izvršilni organi:

Vodja države: Kralj CARL XVI GUSTAV (od 19. septembra 1973). Zakoniti dedič Princesa VICTORIA Ingrid Alice Desiree, hči monarha. Predsednik vlade: Fredrik Reinfeldt (od septembra 2006); ministrski svet je izbran s strani ministrskega predsednika. Volitve: monarhija je dedovana; ministrski predsednik pa je izvoljen s strani parlamenta.

Zakonodajni organi:

enodomen parlament (ima 349 sedežev; člani so izvoljeni na splošnih volitvah, po sistemu proporcionalnega volilnega sistema, za štiri leta).

Vir: Prirejeno po: CIA »Sweeden« (online). [16.4.2006] Upravna delitev 18

Švedska je upravno razdeljena na 21 okrožij (švedsko län). Vsakemu okrožju načeluje okrožni administrativni odbor (länsstyrelse), ki ga imenuje vlada. Vsako okrožje ima tudi okrožni svet (landsting), v katerem so zastopani izvoljeni predstavniki občin. Vsako okrožje je nadalje razdeljeno na občine. V letu 2002 je Švedska imela skupno 289 občin.

Blekinško okrožje Stockholmsko okrožje Dalarnsko okrožje Södermanlandsko okrožje Gotlandsko okrožje Uppsalsko okrožje Gävleborško okrožje Värmlandsko okrožje Hallandsko okrožje Västerbottensko okrožje Jämtlandsko okrožje Västernorrlandsko okrožje Jönköpinško okrožje Västmanlandsko okrožje Kalmarsko okrožje Västra Götalandsko okrožje Kronoberško okrožje Örebreško okrožje Norrbottensko okrožje Östergötlandsko okrožje Skånsko okrožje

18 Povzeto po http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0vedska [29.4.2006].

3.4.3 Ekonomski kazalci 19 Obkrožena z mirom in nevtralnostjo, skozi celotno 20. stoletje, je Švedska z mešanim sistemom visoko tehnološkega kapitalizma in široke socialne podpore dosegla zavidljiv življenjski standard. Ima moderen distribucijski sistem, odlične notranje in zunanje komunikacije ter visoko kvalificirano delovno silo. Les, hidroenergija in železo so osnova za močno usmerjenost v zunanjo trgovino. Privatna podjetja ustvarijo okoli 90 % industrijske proizvodnje, od tega tehnični sektor ustvari 50 % proizvodnje in izvoza. Kmetijstvo ustvari le 2 % BDP-ja in delovnih mest. Leta 2001 je Švedska imela velik proračunski presežek, ki ga je v letu 2002 razpolovila, vzroki temu pa so bili: globalna gospodarska upočasnitev, padajoči državni dohodek ter povečana potrošnja države. Švedska Centralna Banka se osredotoča na stabilnost cen z ciljno inflacijsko stopnjo 2 %. Rast gospodarstva je leta 2003 stagnirala, v letih 2004 in 2005 pa si je nekoliko opomogla. Švedski delavci zaradi radodarne bolniške podpore koristijo veliko več bolniškega dopusta kot delavci drugod po Evropi. Septembra 2003 je švedsko prebivalstvo na volitvah zavrnilo vstop Švedske v Evro sistem, saj so bili zaskrbljeni, kako bi le ta vplival na njihovo demokracijo in suverenost ter s tem ohranilo svojo valuto (švedske krone). TABELA 12: EKONOMSKI KAZALCI ŠVEDSKE BDP (pariteta kupne moči): 268,3 milijard $ Stopnja rasti realnega BDP: 2,6 % BDP – na prebivalca: 29.800 $ BDP – sestava po sektorjih: kmetijstvo: 1,8 %


Delovna sila (zaposleni): 4,49 milijonov Delovna sila – po panogi: kmetijstvo 2 %,

industrija 24 %, storitve 74 %

Stopnja brezposelnosti: 6 % Prihodki gospodinjstva oz. delež procentualne potrošnje:


Inflacijska stopnja: 0,5 % Investicije: 17,3 % BDP-ja Proračun: prihodki: 210,5 milijard $

izdatki : 205,9 milijard $; Javni dolg: 50,3 % BDP-ja Kmetijski izdelki: ječmen, pšenica, sladkorna pesa; meso, mleko Industrija: železo in jeklo, nosilna oprema, radio in telefonski deli,

izdelki iz papirja, prehrambeni izdelki, prevozna sredstva Rast industrijske proizvodnje:

3,3 %

Izvoz: 126,6 milijard $

19 Povzeto po http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/sw.html [16.4.2006].

35

Izvoz - blago: stroji 35 %, prevozna sredstva, izdelki iz papirja, les, železni in jekleni produkti ter kemijski izdelki

Izvoz - partnerji: ZDA 10,7 %, Nemčija 10,2 %, Norveška 8,6 %, VB 7,8 %, Danska 6,7 %, Finska 5,7 %, Francija 4,8 %, Nizozemska 4,8 %, Belgija 4,5 %

Uvoz: 104,4 milijard $ Uvoz - blago: stroji, nafta in naftni izdelki, kemijski izdelki, prevozna

sredstva, železo in jeklo, prehrambeni izdelki, oblačila Uvoz - partnerji: Nemčija 18,7 %,

Danska 9,2 %, Norveška 7,6 %, VB 7,5 %, Nizozemska 6,8 %, Finska 6,4 %, Francija 5,5 %, Belgija 4 %

Zunanji dolg: 516,1 milijard $ Ekonomska pomoč: ODA20, 1,7 milijard $ Valuta: švedska krona (SEK)

Vir: Prirejeno po: CIA »Sweeden« (online). [16.4.2006]

20 ODA – Official Development Assistance oz. Uradna Razvojna Pomoč.

36

3.5 Analiza sociokulturnega okolja Združenega Kraljestva Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske obsega Veliko Britanijo (Anglijo, Škotsko in Wales) in Severno Irsko. Nahaja se takoj za severozahodno obalo celinske Evrope, obkroženo s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom. Pod suverenostjo Združenega kraljestva, čeprav ne njegov del, so tudi kronske odvisnosti Kanalskih otokov in otok Man in številne angleške kolonije.21 SLIKA 6: ZASTAVA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo [29.4.2006] Zgodovina 22 Pred prihodom Rimljanov so Britanijo poseljevali Kelti. V 5. stoletju so iz severovzhodne Irske vdirali v severno Britanijo Škoti ter Anglosasi in Vikingi. Leta 1066 so Normani osvojili deželo in ustvarili močno centralizirano monarhijo. Anglija je kmalu postala vodilna sila v imperiju, ki je segal tudi do Francije. Od 11. st. dalje sta bili Škotska in Irska vse bolj pod vplivom Anglije. Wales si je Anglija priključila postopoma, dokončno pa 1536. leta. V času Henrika VIII. se je začela angleška reformacija, za časa vlade njegove hčere Elizabete I. pa so se v Angliji pomirili verski spori in dežela je začela ustvarjati kolonialni imperij v Novem svetu. S kolonialnimi vojnami se je britanski imperij močno povečal. Leta 1783 so Britanci izgubili ameriške kolonije, ostala jim je samo Kanada in Antilski otoki. Interes so preusmeril na Indijo. Združeno kraljestvo, ki je nastalo 1801 z združitvijo Velike Britanije in Irske, se je skoraj neprenehoma vojskovalo z revolucionarno Napoleonovo Francijo; vojne je uspešno zaključilo z novimi ozemeljskimi pridobitvami. Velika Britanija pa je dosegla svoj višek v času vladanja kraljice Viktorije. Bila je prva dežela, ki je doživela industrijsko revolucijo. Britanski imperij je obsegal velik del Afrike, Kanado, Indijsko podcelino in Avstralijo ter Oceanijo. S postopnim širjenjem volilne pravice se je krepila parlamentarna demokracija. Ob koncu 19. stoletja so začele britansko gospodarsko nadvlado ogrožati ZDA, še bolj pa Nemčija. Kosanje s cesarsko Nemčijo je bilo eden od vzrokov za začetek I. svetovne vojne. »Stari dominioni« (Kanada in Avstralija) so izšli iz vojne kot avtonomne države, velikonočna vstaja na Irskem pa je pripeljala do delitve otoka. V sestavi Združenega kraljestva je ostala samo Severna Irska. V drugi svetovni vojni je Velika Britanija igrala pomembno vlogo v zmagi nad silami osi, saj se je 1940 do 1941 sama postavila po robu dotlej nepremagljivi Nemčiji. Britanski kolonialni imperij pa se je preoblikoval v Britansko skupnost narodov, v katero se je vključilo okrog 50 neodvisnih držav. Ob koncu 80. let 20. st. je bila dekolonizacija skoraj zaključena in Velika Britanija je prenehala biti svetovna velesila, čeprav je obdržala jedrsko oborožitev. Pod vodstvom konzervativne predsednice vlade

21 Povzeto po http://sl.wikipedia.org/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo [29.4.2006]. 22 Povzeto po http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Britanije [29.4.2006].

37

Margaret Thatcher je potekalo obsežno prestrukturiranje gospodarstva. Leta 1973 se je Velika Britanija priključila Evropski uniji. 3.5.1 Demografski podatki Združeno Kraljestvo ima dobrih 60 milijonov prebivalcev, kar lahko vidimo tudi v Tabeli 13, od tega jih skoraj tri četrtine pripada anglikanski cerkvi, petina pa rimsko-katoliški. TABELA 13: DEMOGRAFSKI PODATKI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA Prebivalstvo: 60,60 milijonov Starostna struktura: 0-14 let: 17,5 % (moški 5,41 mio / ženske 5,16 mio)

15-64 let: 66,8 % (moški 20,47 mio/ ženske 19,98 mio) 65 let in več: 15,8 % (moški 4,08 mio / ženske 5,47 mio)



Neto število migracij: 2,18 migrantov / 1000 prebivalcev Razmerje med spoloma: ob rojstvu: 1,05 moški / ženske

pod 15 let: 1,05 moški / ženske 15-64 let: 1,02 moški / ženske 65 let in več: 0,75 moški / ženske vso prebivalstvo: 0,98 moški / ženske


Plodnost: 1,66 rojenih otrok / ženska Etnične skupine: Belci 92,1 %: (Angleži 83,6 %, Škoti 8,6 %, Valižani 4,9 %,

Severni Irci 2,9 %) Črnci 2 % Indijci 1,8 %, Pakistanci 1,3 %, Mešani 1,2 %, Ostalo 1,6 %

Religije: krščanska vera 71,6 %: anglikanska, rimokatoliška, prezbiterijanska vera in metodisti muslimanska vera 2,7 % hindujci 1 % ostalo 1,6 % neopredeljeni 23,1 %

Jezik: angleški, valižanski, škotski Pismenost - izobraženost:


Vir: Prirejeno po: CIA »United Kingdom« (online). [16.4.2006]

38

3.5.2 Družbeni sistem Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je parlamentarna monarhija, na čelu s kraljico Elizabeto II (od leta 1952 dalje). Laburistična vlada pod vodstvom Tony Blair-a vlada državi od leta 1997 dalje. Zaradi različnih obtožb in spora znotraj laburistične stranke, pa bo premier Tony Blair verjetno odstopil spomladi 2007. TABELA 14: DRUŽBENI SISTEM ZDRUŽENEGA KRALJESTVA Ime države: United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland;

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (Velika Britanija je sestavljena iz Anglije, Škotske in Walesa)

Oblika države: Kraljevina, parlamentarna monarhija Glavno mesto: London Volilna pravica: 18 let Neodvisnost: 1284 združitev Anglije in Walesa – uresničeno leta 1536; leta 1707

se Anglija in Škotska združita pod imenom Velika Britanija; Velika Britanija in Irska se združita leta 1801 pod imenom Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske, le da se leta 1921 velik del Irske odcepi od tega kraljestva, le 6 okrajev severne Irske ostane pod Kraljestvom Velike Britanije, ki se od tedaj imenuje Združeno Kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Državni praznik: Nima posebej določenega državnega praznika Ustava: brez napisane ustave, z nekaj ustavnimi zakoni Izvršilni organi: Vodja države Kraljica ELIZABETH II (od 6. februarja 1952).

Zakoniti dedič: Princ CHARLES, sin kraljice. Predsednik vlade: Anthony (Tony) BLAIR (od 2. maja 1997). Volitve: jih ni; monarhija je dedovana; Predsednika vlade pa imenuje vladar.

Zakonodajni organi:

Dvodomen parlament sestavljen iz voljenega spodnjega doma (646 sedežev) (člani tega doma so izvoljeni za dobo petih let) in zgornjega doma (članstvo večinoma dedno) (618 sedežev). Volitve: zgornji dom ni izvoljen, večinoma je deden; spodnji dom – zadnje volitve maja 2005, naslednje bodo maja 2010.

Vir: Prirejeno po: CIA »United Kingdom« (online). [16.4.2006] Upravna razdelitev Velike Britanije: 40 grofij, 6 mestnih grofij in Veliki London v Angliji, 8 grofij v Walesu, 26 okrožij na Severnem Irskem in 12 regij na Škotskem (Leksikon Cankarjeve založbe 2000, 1129). 3.5.3 Ekonomski kazalci 23 Ekonomski pregled: Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, ki ima veliko trgovsko moč in je finančni center, je eno petih največjih gospodarstev v zahodni Evropi. V zadnjih dveh desetletjih je vlada močno reducirala skupno last in obvladala rast

23 Povzeto po http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/uk.html [16.4.2006].

39

socialnega skrbstva. Kmetijstvo je po evropskih standardih intenzivno, visoko mehanizirano in zelo učinkovito, saj pokrije okoli 60 % potrebe po hrani z manj kot 2 % delovne sile. Združeno Kraljestvo ima velike rezerve premoga, zemeljskega plina in nafte. Proizvodi primarne predelave predstavljajo 10 % BDP-ja, kar je eden izmed najvišjih deležev BDP-ja industrijskih narodov. Storitve, predvsem bančne, zavarovalniške in poslovne, predstavljajo daleč naokoli največji delež BDP-ja, medtem ko industrija izgublja na pomembnosti. Padec rasti BDP-ja v letih 2001-03 vplivala na vrednost funta, izbruh »nove ekonomije« pa je poškodoval proizvodnjo in izvoz. Proizvodnja si je opomogla leta 2004 na 3,2 % rasti ter ponovno padla na 1,7 % v letu 2005. Kljub počasnejši rasti je gospodarstvo te države eno najmočnejših v Evropi. Inflacijska stopnja, obrestne mere in nezaposlenost ostajajo nizke. Relativno dobro gospodarstvo otežuje poskuse Blairove vlade, da bi Britanija pristopila k Evropski ekonomski in Monetarni uniji (EMU). Kritiki namreč ocenjujejo, da gospodarstvo deluje dobro izven EMU, predvolilne ankete pa kažejo na to, da je večina Britancev proti valuti evro. Vlada pa medtem izboljšuje šolski sistem, transportni sistem in zdravstvo. TABELA 15: EKONOMSKI KAZALCI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA BDP (pariteta kupne moči): 1.869 milijard $ Stopnja rasti realnega BDP: 1,7 % BDP – na prebivalca: 30.900 $ BDP – sestava po sektorjih: kmetijstvo: 1,1 %

industrija: 26 % storitve: 72,9 %

Delovna sila (zaposleni): 30,07 milijonov Delovna sila – po panogi: kmetijstvo 1,5 %,

industrija 19,1 %, storitve 79,5 %

Stopnja brezposelnosti: 4,7 % Prebivalstvo pod »pragom revščine«:

17 %

Prihodki gospodinjstva oz. delež procentualne potrošnje:


Inflacijska stopnja: 2,2 % Investicije 16,3 % BDP-ja Proračun: prihodki: 881,4 milijard $

izdatki: 951 milijard $ Javni dolg: 42,2 % BDP-ja Kmetijski izdelki: žitarice, krompir, zelenjava; živina, ovce, perutnina;

ribe Industrija: strojno orodje, oprema za avtomatizacijo, oprema za

železnice, ladjedelstvo, letala, motorna vozila in deli, oprema za elektroniko in komunikacije, kovina, kemijski izdelki, premog, nafta, papir in papirnati izdelki, prehrambena industrija, tekstilije, oblačila

Rast industrijske proizvodnje:

-0,9 %

40

Izvoz: 372,7 milijard $ Izvoz - blago: proizvodni izdelki, gorivo, kemijski izdelki; hrana,

pijača, tobak Izvoz - partnerji: ZDA 15,3 %,

Nemčija 10,8 %, Francija 9,2 %, Irska 6,8 %, Nizozemska 6 %, Belgija 5,1 %, Španija 4,5 %, Italija 4,2 %

Uvoz : 483,7 milijard $ Uvoz - blago: proizvodni izdelki, stroji, gorivo; hrana Uvoz - partnerji: Nemčija 13 %,

ZDA 9,3 %, Francija 7,4 %, Nizozemska 6,6 %, Belgija 4,9 %, Kitajska 4,3 %, Italija 4,3 %

Zunanji dolg: 7.107 milijard $ Ekonomska pomoč: ODA24, 7,9 milijard $ Valuta: British pound (GBP) - britanski funt

Vir: Prirejeno po: CIA »United Kingdom« (online). [16.4.2006]

24 ODA – Official Development Assistance.

41

4 PRIMERJALNA ANALIZA DRŽAV 4.1 Bilateralni ekonomski odnosi Slovenije s Francijo Največje postavke v slovenskem izvozu v Francijo in uvozu iz Francije so naslednje: osebni avtomobili in druga motorna vozila za prevoz ljudi, deli in pribor za traktorje, avtobuse in tovornjake ter deli za batne motorje.25 Zidarič in Milenkovič (1998, 23) pravita: »Francija je za Slovenijo ena najpomembnejših gospodarskih partneric, kar velja tako za blagovno menjavo, kot tudi za razvitejše oblike gospodarskega sodelovanja«. TABELA 16: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S FRANCIJO

Leto Izvoz (v mio EUR) Uvoz (v mio EUR) Saldo (v mio EUR)

2003 638,301 1.229,544 -591,243

2004 801,453 1.174,793 -373,340

2005 1.185,028 1.156,592 28,436

Vir: Prirejeno po: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi s Francijo« (online) [29.6.2006] SLIKA 7: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S FRANCIJO

Bilateralni ekonomski odnosi Slovenije s Francijo

-1000

-500

0

500

1000

1500

2003 2004 2005

leto

v m

io E

UR Izvoz

UvozSaldo

Vir podatkov: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi s Francijo« (online) [29.6.2006] 25 Povzeto po: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi s Francijo« (online) URL: izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=bilat_ekonomski_odnosi&menu=&podnaslov=&drzava_ID=2002082713404277&podnaslov=&tip=&tip2=&menu=[29.6.2006].

42

Iz Tabele 16 in Slike 7 je razvidno, da blagovna menjava z državo Francijo narašča ter da gre za velike vrednosti blagovne menjave v valuti Euro. V letih 2003 in 2004 je bil saldo menjave negativen, kar pomeni, da je Slovenija iz države Francije več uvažala kot v Francijo izvažala, kar pa se v letu 2005 ni ponovilo, saj so slovenska podjetja močno povečala svoj izvoz v Francijo ter s tem presegla uvoz iz nje in tako ustvarila pozitiven saldo menjave. 4.2 Bilateralni ekonomski odnosi Slovenije z Grčijo Največje postavke v slovenskem izvozu v Grčijo so naslednje: osebni avtomobili in druga motorna vozila za prevoz ljudi, elektrotermični aparati in naprave za gospodinjstvo, časopisni papir, vlaknene plošče iz lesa ali lesnatih materialov ter električni akumulatorji in separatorji. V uvozu iz Grčije pa prevladujejo naslednji proizvodi: aluminijev oksid in hidroksid, agrumi - sveži in suhi, kovane ali toplo valjane palice in žice iz železa ali jekla, izolirani električni vodniki in kabli iz optičnih vlaken, poliacetati, polietri, epoksi smole in poliestri ter izdelki iz vate.26 TABELA 17: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z GRČIJO


2003 39,461 38,141 1,320

2004 62,851 39,975 22,876

2005 59,076 42,843 16,233

Vir: Prirejeno po: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi z Grčijo« (online) [29.6.2006] Očitno je, da v Grčijo Slovenija vsa ta leta več izvaža kot iz nje uvaža, da je temu tako, je razvidno iz salda, ki je venomer pozitiven. Izvoz v Grčijo se je leta 2004 glede na leto 2003 skoraj podvojil, zaradi česar se je povečal tudi saldo menjave. Izvoz v Grčijo je v letu 2005 nekoliko upadel, zato je upadla tudi vrednost saldo menjave, da je temu tako, pa je krivo tudi naraščanje uvoza iz države Grčije v Slovenijo, kar prikazuje tudi Slika 8.

26 Povzeto po: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi z Grčijo« (online) URL: izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=bilat_ekonomski_odnosi&menu=&podnaslov=&drzava_ID=2004040209310981&podnaslov=&tip=&tip2=&menu=[29.6.2006].

43

SLIKA 8: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z GRČIJO

Bilateralni ekonomski odnosi Slovenije z Grčijo

0

10

20

30

40

50

60

70

2003 2004 2005

leto

v m

io E

UR Izvoz

Uvoz Saldo

Vir podatkov: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi z Grčijo« (online) [29.6.2006] 4.3 Bilateralni ekonomski odnosi Slovenije z Nemčijo Največje postavke v slovenskem izvozu v Nemčijo so naslednje: sedeži in njihovi deli, deli in pribor za traktorje, avtobuse in tovorna vozila, osebni avtomobili in druga motorna vozila za prevoz ljudi, elektrotermični aparati in naprave za gospodinjstvo, elektromehanski gospodinjski aparati z elektromotorjem in žerjavi, viličarji, valjarji ter buldožerji. V uvozu iz Nemčije pa prevladujejo naslednji proizvodi: osebni avtomobili in druga motorna vozila za prevoz ljudi, zdravila, traktorji, avtobusi in tovorna vozila, motorna vozila za prevoz blaga, odpadki in ostanki železa ali jekla in električna energija.27 TABELA 18: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z NEMČIJO


2003 2.610,016 2.357,351 252,665

2004 2.759,617 2.871,658 -112,041

2005 2.862,900 3.163,244 -300,344

Vir: Prirejeno po: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi z Nemčijo« (online) [29.6.2006]

27 Povzeto po: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi z Nemčijo« (online) URL: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=bilat_ekonomski_odnosi&menu=&podnaslov=&drzava_ID=2002070415471206&podnaslov=&tip=&tip2=&menu=[29.6.2006].

44

SLIKA 9: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z NEMČIJO

Bilateralni ekonomski odnosi Slovenije z Nemčijo

-500,00

0,00

500,00

1.000,00

1.500,00

2.000,00

2.500,00

3.000,00

3.500,00

2003 2004 2005

leto

v m

io E

UR Izvoz

Uvoz Saldo

Vir podatkov: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi z Nemčijo« (online) [29.6.2006] Iz Tabele 18 in Slike 9 je razvidno, da je Nemčija očitno ena izmed slovenskih najpomembnejših partneric pri blagovni menjavi. Vendar pa bi lahko menili, da izvoz v zadnjih letih v to državo nekoliko stagnira, uvoz iz nje pa očitno nekoliko narašča, zaradi česar imamo v zadnjih dveh letih negativen saldo. 4.4 Bilateralni ekonomski odnosi Slovenije s Švedsko Največje slovenske postavke v izvozu na Švedsko so naslednje: osebni avtomobili in druga motorna vozila za prevoz ljudi, priklopniki in polpriklopniki, druga nesamovozna vozila in njihovi deli, merilniki porabe in proizvodnje plinov, tekočin in električne energije, pnevmatične gume in pohištvo, medtem ko v uvozu iz Švedske prevladujejo: valjana pločevina in druga legirana jekla, traktorji in vlečna vozila, električni aparati za žično telefonijo in telegrafijo, kemična lesna celuloza, električna energija in surovi cink.28

TABELA 19: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S ŠVEDSKO


2003 104,546 136,077 -31,531

2004 124,456 145,833 -21,427

2005 154,715 126,178 28,537

Vir: Prirejeno po: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi s Švedsko« (online) [29.6.2006]

28 Povzeto po: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi s Švedsko« (online) URL: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=bilat_ekonomski_odnosi&menu=&podnaslov=&drzava_ID=2002082713411865&podnaslov=&tip=&tip2=&menu [29.6.2006].

45

SLIKA 10: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S ŠVEDSKO Bilateralni ekonomski odnosi Slovenije s Švedsko

-50

0

50

100

150

200

2003 2004 2005

leto

v m

io E

UR Izvoz

Uvoz Saldo

Vir podatkov: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi s Švedsko« (online) [29.6.2006] Iz Tabele 19 vidimo, da je bil saldo blagovne menjave s Švedsko v letih 2003 in 2004 negativen, kar pomeni, da je Slovenija očitno več uvozila kot izvozila, kar pa se v letu 2005 ni ponovilo, saj so slovenska podjetja povečala izvoz v Švedsko ter hkrati zmanjšala uvoz iz nje, tako da je saldo menjave v letu 2005 pozitiven, kar prikazuje tudi Slika 10. 4.5 Bilateralni ekonomski odnosi Slovenije z Veliko Britanijo Največje postavke v slovenskem izvozu v Veliko Britanijo so naslednje: pohištvo in sedeži, pnevmatične gume, hladilniki, naprave za hlajenje in toplotne črpalke, priklopniki in polpriklopniki ter električna oprema za motorna vozila. Pri uvozu iz Velike Britanije pa prevladujejo: stroji za avtomatsko obdelavo podatkov, osebni avtomobili in druga motorna vozila, pločevina, trakovi iz aluminija, deli in pribor za traktorje, tovornjake in avtobuse ter plošče iz plastičnih mas.29 TABELA 20: BILATERALNI EKON. ODNOSI SLOVENIJE Z VELIKO BRITANIJO


2003 252,230 255,365 -3,135

2004 288,548 242,846 45,702

2005 358,365 235,704 122,661

Vir: Prirejeno po: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi z Veliko Britanijo« (online) [29.6.2006]

29 Povzeto po: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi z Veliko Britanijo« (online) URL: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=bilat_ekonomski_odnosi&menu=&podnaslov=&drzava_ID=2002062714430125&podnaslov=&tip=&tip2=&menu= [29.6.2006].

46

SLIKA 11: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z VELIKO BRITANIJO

Bilateralni ekonomski odnosi Slovenije z Veliko Britanijo

-500

50100150200250300350400

2003 2004 2005

leto

v m

io E

UR Izvoz

Uvoz Saldo

Vir podatkov: Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi z Veliko Britanijo« (online) [29.6.2006] V letih 2004 in 2005, kot je to razvidno iz tabele, je saldo menjave pozitiven, hkrati pa se vrednost saldo menjave z leti tudi povečuje, kar je rezultat povečanega izvoza v Veliko Britanijo, medtem ko uvoz iz te države vsa ta leta nekoliko upada. Glede na zgornje tabele (Tabela 16, Tabela 17, Tabela 18, Tabela 19, Tabela 20) bi lahko trdili, da ima država Slovenija največ blagovne menjave z državo Nemčijo, sledi ji država Francija, nato Združeno Kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, na četrtem mestu je država Švedska in kot zadnja ji sledi Grčija, s katero ima Slovenija očitno najmanj blagovne menjave, vendar pa bi glede na Tabelo 17 lahko rekli, da pa je Grčija edina država, s katero Slovenija ustvarja pozitiven saldo, kar pomeni da je v teh letih (2003, 04, 05) tja več izvozila kot od tam uvozila. Glede na vse tabele lahko vidimo, da je bil izvoz iz Slovenije glede na uvoz v njo v letu 2005 pozitiven pri vseh obravnavanih državah, razen pri blagovni menjavi z državo Nemčijo. Blagovna menjava s temi državami skupno (v mio EUR) narašča. Izvoz v vse države narašča, razen izvoza v Grčijo, ki je v letu 2005 upadel. Za uvoz pa ne moremo zagotovo definirati ali narašča ali upada, temveč iz nekaterih držav narašča, iz nekaterih upada in iz nekaterih stagnira.

47

5 RAZISKAVA TRŽENJA MANJŠIH SLOVENSKIH PODJETIJ NA TRGIH PREUČEVANIH DRŽAV

Mednarodno poslovanje je postalo v Sloveniji zelo razširjeno predvsem zaradi majhnosti gospodarstva in s tem zaradi možnosti izkoriščanja prednosti ekonomije obsega, pospešenih integracijskih procesov po slovenski osamosvojitvi, vključevanja v mednarodne organizacije, zaradi zakonskih sprememb v prid neposrednim tujim investicijam, nujnosti vključitve v globalizacijske procese in še bi lahko naštevali. Med drugim se je povečalo število tujih podjetij pri nas in naših v tujini (predvsem podružnice in hčerinska podjetja) (Živko 2002, 148). S širjenjem poslovanja na nove trge in prihodom tujcev na naše trge se je povečala potreba po informacijah o le teh. Tako kot slovenski poslovneži potrebujejo razne poslovne, geografske, strukturne, marketinške, kulturne… podatke o novem trgu, tako tudi tujci, ki prihajajo poslovat v Slovenijo potrebujejo podatke o naših navadah. Pri tem se je izkazalo, da je kultura ključnega pomena, saj se soočamo z nenapisanimi pravili medsebojnih odnosov, ki pa odločajo o uspešnosti poslovanja (ibid., 148). Zbiranje podatkov o drugih državah in raziskave okolja tuje države, na katere trg bi podjetje želelo vstopiti, služi podjetju, da se pouči o drugi kulturi. Svetovno poslovanje zahteva veliko znanja običajev, spoštovanja raznolikosti in razumevanja kultur, zato smo z našo raziskavo poskusili ugotoviti kaj o nekaterih navadah, običajih, načinih poslovanja in komuniciranja izbranih držav te diplomske naloge mislijo vodilne osebe nekaterih manjših slovenskih podjetij, ki s temi državami poslujejo. 5.1 Analiza trženja s Francijo Na poslane vprašalnike manjšim slovenskim podjetjem, ki poslujejo s Francijo, smo dobili osem korektnih odgovorov, in sicer od osmih manjših podjetij, ki poslujejo s Francijo na ta način, da tja prodajajo oz. svoje izdelke izvažajo. Odgovore na vprašanja iz našega vprašalnika, ki smo jih dobili od teh podjetij, predstavljamo v nadaljevanju. Znanje tujih jezikov Od osmih manjših slovenskih podjetij jih pet s francoskimi podjetji komunicira v njihovem maternem jeziku, torej francoščini, kar predstavlja 62,5 % vprašanih podjetij, tri podjetja pa ne komunicirajo v francoščini, temveč v drugih tujih jezikih. Sedem manjših slovenskih podjetij komunicira s francoskimi podjetji tudi v angleškem jeziku, in sicer le ti s povprečno oceno 4 menijo, da Francozi angleški jezik dobro obvladajo. Štiri podjetja komunicirajo še v nemškem jeziku, vendar s povprečno oceno 2,75, zato lahko trdimo, da Francozi nemškega jezika ne obvladajo zelo dobro. Prev tako štiri podjetja komunicirajo v španščini s povprečno oceno 3,25, kar pomeni srednje dobro.

48

Dve podjetji od naših osmih anketirancev pa komunicirata s francoskimi podjetji tudi v italijanskem jeziku s povprečno oceno 4, torej dobro. Glede na te rezultate bi lahko trdili, da kar velik odstotek (62,5%) slovenskih manjših podjetij uporablja francoski jezik pri komunikaciji s francoskimi podjetji. Spet na drugi strani pa se tudi Francozi očitno trudijo uporabljati katerega izmed drugih svetovnih jezikov, ki pa jih obvladajo na različnih stopnjah, od katerih najbolj obvladajo angleščino, sledi italijanščina, španščina in na zadnjem mestu nemščina. Konfliktnost Kako so podjetniki manjših slovenskih podjetij odgovorili na vprašanje »Kako zelo so vaši francoski partnerji nagnjeni h konfliktom/sporom pri poslovanju s tujci«, prikazujemo v Tabeli 21: TABELA 21: KONFLIKTNOST FRANCOSKIH PARTNERJEV

Ocena 1- Zelo malo

2 - Malo 3 - Srednje

4 - Veliko

5 - Zelo nagnjeni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 1 3 4 2,375 Vir podatkov: anketni vprašalnik Sklepamo lahko, da so Francozi nekoliko nagnjeni h konfliktom in sporom pri poslovanju s tujci, in sicer s povprečno oceno 2,375. Pripravljenost na sodelovanje V Tabeli 22 smo prikazali, kako so manjša slovenska podjetja ocenila pripravljenost francoskih podjetij na sodelovanje. Povprečna ocena, ki jo dobimo iz odgovorov, ki smo jih dobili z anketo, je 3,625, kar pomeni, da je pripravljenost na sodelovanje sorazmerno velika. TABELA 22: PRIPRAVLJENOST FRANCOSKIH PARTNERJEV NA SODELOVANJE

Ocena 1- Zelo mala

2 - Mala 3 - Srednja

4 - Velika

5 - Zelo velika

Povprečna ocena

Št. odgovorov 1 2 4 1 3,625 Vir podatkov: anketni vprašalnik Pripravljenost na kompromise Glede pripravljenosti na kompromise slovenski podjetniki manjših podjetij menijo, da so Francozi srednje pripravljeni na sklepanje kompromisov, kot kaže Tabela 23: TABELA 23: PRIPRAVLJENOST FRANCOSKIH PARTNERJEV NA KOMPROMISE

Ocena 1- Zelo mala


4 - Velika

5 - Zelo velika

Povprečna ocena

Št. odgovorov 2 3 2 1 3,25 Vir podatkov: anketni vprašalnik

49

Dostopnost Na vprašanje »Ali je z njimi lahko navezati stike?« smo dobili različne odgovore, ki jih prikazuje Tabela 24, in sicer kar štiri podjetja so odgovorila, da je s Francozi srednje lahko navezati stike, dve podjetji sta ocenili, da je lahko navezati stike, eno je ocenilo, da je zelo lahko in le eno podjetje je ocenilo, da je z njimi težko navezati stike, iz česar lahko trdimo, da podjetja ne čutijo težavnosti pri tem, kako dostopni so francoski podjetniki. TABELA 24: DOSTOPNOST FRANCOSKIH PARTNERJEV

Ocena 1- Zelo težko

2 - Težko

3 - Srednje 4 - Lahko

5 - Zelo lahko

Povprečna ocena

Št. odgovorov 1 4 2 1 3,375 Vir podatkov: anketni vprašalnik Na vprašanje »Ali so dostopni tudi izven delovnega časa?« pa so slovenski podjetniki odgovorili tako: Dve podjetji trdita, da niso dostopni nikoli, dve trdita da so dostopni vedno, kar štiri podjetja pa trdijo, da so dostopni občasno. Očitno je, da je to odvisno predvsem od posameznikov, s katerimi slovenski podjetniki poslujejo, vseeno pa so francoski podjetniki izven delovnega časa občasno dosegljivi. Spretnost v pogajanjih »Kako spretni so Francozi v pogajanjih?« Poglejmo Tabelo 25, ki kaže kakšne odgovore smo dobili z vprašalnikom: TABELA 25: SPRETNOST FRANCOSKIH PARTNERJEV V POGAJANJIH

Ocena 1- Zelo nespretni

2 - Nespretni

3 - Srednje

4 – Dokaj spretni

5 - Zelo spretni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 1 4 3 4,25 Vir podatkov: anketni vprašalnik Kar trije mali slovenski podjetniki trdijo, da so Francozi zelo spretni pri pogajanjih, štiri trdijo, da so dokaj spretni in eno podjetje trdi, da so srednje spretni, iz česar lahko sklepamo, da so Francozi dokaj spretni v pogajanjih, saj smo dobili povprečno oceno 4,25. Natančnost Glede na to, da vsa podjetja, ki smo jih anketirali, v Francijo izvažajo, torej tja svoje izdelke prodajajo, lahko ocenimo le odgovore, ki smo jih dobili na vprašanje, ki se glasi »Ali so Francozi zelo zahtevni in natančni glede tega kaj, kako in kdaj jim blago dobavite?« TABELA 26: NATANČNOST FRANCOSKIH PARTNERJEV

Ocena 1- Zelo površni

2 - Površni

3 - Srednje

4 - Natančni

5 - Zelo natančni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 3 5 4,25 Vir podatkov: anketni vprašalnik

50

Kar pet podjetij, torej 62,5 % podjetij, trdi, da so Francozi zelo natančni glede dobave, glede časovnega dogovora, kdaj bo blago dobavljeno, kako je bilo blago dobavljeno ter ali je vse tako kot je bilo dogovorjeno. Ostala tri podjetja, torej 37,5%, pa trdijo, da so srednje natančni, zaradi česar dobimo povprečno oceno 4,25, torej da so dokaj natančni. Redni plačniki Na vprašanje »Ali Francoska podjetja redno plačujejo?« smo dobili presenetljive odgovore, saj je 50 % slovenskih podjetij trdilo, da vedno redno plačujejo, 50% jih je trdilo da le včasih kasnijo s plačilom, nobeno podjetje pa očitno nima izkušenj s takim francoskim podjetjem, ki bi vedno kasnilo s plačilom. Komunikacijska sredstva Najpogosteje slovenska manjša podjetja pri komunikaciji s francoskimi podjetji še vedno uporabljajo telefon, sledi elektronska pošta, fax in nato mobitel. Pod ostalo pa sta dve podjetji navedli še možnost obiskov, torej poslovnih srečanj ter komunikacijo preko SKYPE.30 Težave pri poslovanju z njimi Kar dve podjetji trdita, da je glavna težava pri poslovanju s francoskimi podjetji oddaljenost, pri čemer predvsem izpostavljajo drag transport in logistiko. Eno podjetje ima problem z zniževanjem cen na minimum, drugo pa ima težavo menjavanja odgovornih kadrov v francoskem podjetju, zaradi česar je težko sklepati dogovore, saj se odgovorne osebe venomer zamenjujejo. Spet na drugi strani pa eno slovensko podjetje trdi, da imajo s francoskim podjetjem prijateljske vezi ter da je težave, če se pojavijo, moč rešiti hitro in za obe strani sprejemljivo. 5.2 Analiza trženja z Grčijo Od osmih vrnjenih vprašalnikov manjših slovenskih podjetij, ki poslujejo z državo Grčijo, jih je šest takšnih, ki v Grčijo izvažajo, dve podjetji pa sta taki, ki v Grčijo izvažata in iz Grčije uvažata. Znanje tujih jezikov Na vprašanje »Ali z njimi komunicirate v njihovem maternem jeziku?« torej Grščini, je kar 100 % slovenskih podjetnikov odgovorilo z ne, hkrati pa je 100 % odgovorilo, da z grškimi podjetji komunicirajo v angleškem jeziku. Kako dobro Grki obvladajo angleški jezik, so slovenski podjetniki ocenili, da s povprečno oceno 3,875. Dve podjetji namreč trdita, da zelo dobro obvladajo angleščino, tri trdijo, da dobro in tri, da angleški jezik obvladajo srednje. Dve podjetji od osmih anketiranih pa z grškimi podjetji komunicirata tudi v nemškem jeziku. Konfliktnost Kako so manjša slovenska podjetja odgovorila na vprašanje »Kako zelo so vaši grški partnerji nagnjeni h konfliktom/sporom pri poslovanju s tujci?«, prikazujemo v Tabeli 27. 30 Skype je brezplačno internetno telefonsko omrežje, ki omogoča medsebojno komuniciranje uporabnikov. Ponuja video ali glasovni pogovor ter glasovni konferenčni pogovor.

51

TABELA 27: KONFLIKTNOST GRŠKIH PARTNERJEV Ocena 1- Zelo

malo 2 –

Malo 3 -

Srednje 4 -

Veliko 5 - Zelo nagnjeni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 2 2 4 2,25 Vir podatkov: anketni vprašalnik Iz zgornje tabele lahko sklepamo, da so Grki malo nagnjeni h konfliktom in sporom pri poslovanju s tujci, in sicer s povprečno oceno 2,25. Pripravljenost na sodelovanje Kar pet slovenskih podjetij trdi, da je pripravljenost na sodelovanje grških podjetij z našimi velika, tri pa trdijo, da je srednja, tako da dobimo povprečno oceno 3,625, kar pomeni, da je pripravljenost na sodelovanje sorazmerno velika, kar je razvidno iz Tabele 28. TABELA 28: PRIPRAVLJENOST GRŠKIH PARTNERJEV NA SODELOVANJE

Ocena 1- Zelo mala


4 - Velika

5 - Zelo velika

Povprečna ocena

Št. odgovorov 3 5 3,625 Vir podatkov: anketni vprašalnik Pripravljenost na kompromise Glede pripravljenosti na kompromise menijo slovenski podjetniki manjših podjetij, da je pripravljenost Grkov za sklepanje kompromisov sorazmerno visoka. TABELA 29: PRIPRAVLJENOST GRŠKIH PARTNERJEV NA KOMPROMISE

Ocena 1- Zelo mala


4 - Velika

5 - Zelo velika

Povprečna ocena

Št. odgovorov 4 3 1 3,625 Vir podatkov: anketni vprašalnik Dostopnost Na vprašanje »Ali je z njimi lahko navezati stike?« smo dobili različne odgovore, ki jih prikazujemo v Tabeli 30, in sicer, kar štiri podjetja so odgovorila, da je z Grki lahko navezati stike, tri podjetja so ocenila, da je srednje lahko navezati stike, eno pa je ocenilo, da je težko navezati stike, iz česar lahko trdimo, da so Grki dokaj dostopni pri navezavi stikov. TABELA 30: DOSTOPNOST GRŠKIH PARTNERJEV


2 - Težko 3 - Srednje 4 - Lahko

5 - Zelo lahko

Povprečna ocena

Št. odgovorov 1 3 4 3,375 Vir podatkov: anketni vprašalnik Na vprašanje »Ali so dostopni tudi izven delovnega časa?« pa so slovenski podjetniki odgovorili tako: eno podjetje trdi, da niso dostopni nikoli, pet jih trdi, da so dostopni občasno in dve podjetji trdita, da so izven delovnega časa dostopni vedno.

52

Spretnost v pogajanjih Poglejmo, kakšne odgovore smo dobili na vprašanje, kako spretni so Grki v pogajanjih: TABELA 31: SPRETNOST GRŠKIH PARTNERJEV V POGAJANJIH


2 - Nespretni

3 - Srednje

4 – Dokaj spretni

5 - Zelo spretni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 2 5 1 3,875 Vir podatkov: anketni vprašalnik Kar pet slovenskih podjetnikov trdi, da so Grki dokaj spretni pri pogajanjih, dva trdita, da so srednje spretni in eden trdi so zelo spretni. S povprečno oceno 3,875, ki jo dobimo, lahko trdimo, da so Grki pri pogajanjih nekoliko manj kot dokaj spretni. Natančnost Dve podjetji, ki smo jih anketirali iz Grčije uvažata, vsa podjetja pa v Grčijo izvažajo. Tisti dve podjetji, ki iz Grčije uvažata, trdita, da so Grki pri uresničevanju naročil, če od njih kupujejo, srednje natančni, to pomeni, da smo dobili povprečno oceno 3. Na vprašanje, ali so Grki zelo zahtevni in natančni glede tega kaj, kako in kdaj jim blago dobavite, so slovenska podjetja odgovorila tako: TABELA 32: NATANČNOST GRŠKIH PARTNERJEV


2 - Površni

3 – Srednje

4 – Natančni

5 - Zelo natančni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 1 4 2 1 3,375 Vir podatkov: anketni vprašalnik Iz Tabele 32 je razvidno, da so podjetja zelo različnih mnenj, zato imamo tako razpršene odgovore. Eno podjetje meni, da so pri dobavi, če jim prodajajo, površni, štiri podjetja trdijo, da so srednje natančni, dve, da so natančni in le eno podjetje trdi, da so zelo natančni. Iz teh ocen dobimo povprečno vrednost 3,375, ki pa je po našem mnenju za današnji poslovni svet sorazmerno nizka. Redni plačniki Na vprašanje »Ali grška podjetja redno plačujejo?« smo dobili od dveh podjetij odgovora, da vedno kasnijo s plačilom, od štirih, da občasno kasnijo in od dveh, da nikoli ne kasnijo oziroma da vedno redno plačujejo. Se držijo dobavnih rokov Glada tega, ali se grška podjetja držijo dobavnih rokov v primeru, če od njih kupujejo, pa imata tisti dve podjetji, ki pa iz Grčije tudi uvažata, različne izkušnje, saj eno pravi, da včasih kasnijo z dobavo, eno pa, da vedno redno dobavijo, torej sklepamo, da večjih zapletov pri uvozu ni. Komunikacijska sredstva Najpogosteje slovenska manjša podjetja pri komunikaciji z grškimi podjetji uporabljajo telefon, sledi elektronska pošta, mobitel in kot zadnje fax. Pod ostalo pa je le eno podjetje navedlo možnost obiskov.

53

Težave pri poslovanju z njimi Kot najpogosteje navedeno težavo lahko izpostavimo seveda oddaljenost, za tem pa transport in logistiko. Pri tem pa še posebej navajajo cenovno neugoden, torej drag transport. Eno podjetje je navedlo zanimivo problematiko, in sicer, neplačila, včasih pa se pojavi tudi visoka tveganost zaradi nagnjenosti k poslovnim prevaram. 5.3 Analiza trženja z Nemčijo Vseh osem podjetij, torej 100% manjših slovenskih podjetij, ki so nam korektno odgovorila na naše vprašalnike, v Nemčijo izvaža in prav tako iz nje tudi uvažajo. V nadaljevanju prikazujemo rezultate ankete. Znanje tujih jezikov Na vprašanje, ali z njimi komunicirate v njihovem maternem jeziku, torej nemščini, je 87,5% slovenskih podjetnikov odgovorilo z da, le eno podjetje (12,5%) pa je odgovorilo z ne. Hkrati pa sedem vprašanih podjetij z Nemci komunicira tudi v angleškem jeziku, od tega tri podjetja menijo, da Nemci angleščino zelo dobro obvladajo, tri menijo, da dobro in eno meni, da srednje dobro, kar nam skupaj da povprečni rezultat 4,29, kar pomeni, da Nemci dobro obvladajo angleški jezik. Razen angleškega jezika pa nobeno podjetje ni navedlo še katerega drugega tujega jezika, v katerem bi se lahko še sporazumevali. Konfliktnost Kako so slovenska podjetja odgovorila na vprašanje »Kako zelo so vaši nemški partnerji nagnjeni h konfliktom/sporom pri poslovanju s tujci?« prikazujemo v Tabeli 33: TABELA 33: KONFLIKTNOST NEMŠKIH PARTNERJEV

Ocena 1- Zelo malo

2 - Malo 3 - Srednje 4 - Veliko 5 - Zelo nagnjeni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 3 2 3 2,0 Vir podatkov: anketni vprašalnik Iz zgornje tabele lahko sklepamo, da so Nemci malo nagnjeni h konfliktom in sporom pri poslovanju s tujci, in sicer s povprečno oceno 2,0. Pripravljenost na sodelovanje V Tabeli 34 prikazujemo, da kar štiri slovenska podjetja trdijo, da je pripravljenost na sodelovanje nemških podjetij z našimi srednje velika, tri trdijo, da je velika in eno, da je zelo velika, tako da dobimo povprečno oceno 3,625, kar pomeni, da je pripravljenost na sodelovanje sorazmerno velika. TABELA 34: PRIPRAVLJENOST NEMŠKIH PARTNERJEV NA SODELOVANJE

Ocena 1- Zelo mala

2 - Mala 3 - Srednja 4 - Velika 5 - Zelo velika

Povprečna ocena

Št. odgovorov 4 3 1 3,625 Vir podatkov: anketni vprašalnik

54

Pripravljenost na kompromise Glede pripravljenosti na kompromise menijo slovenski podjetniki manjših podjetij, da je pripravljenost Nemcev za sklepanje kompromisov sorazmerno nizka, čeprav se nagiba k srednje visoki, kot kaže Tabela 35: TABELA 35: PRIPRAVLJENOST NEMŠKIH PARTNERJEV NA KOMPROMISE

Ocena 1- Zelo mala

2 - Mala 3 - Srednja 4 - Velika 5 - Zelo velika

Povprečna ocena

Št. odgovorov 2 6 2,75 Vir podatkov: anketni vprašalnik Dostopnost Na vprašanje »Ali je z njimi lahko navezati stike?« smo dobili različne odgovore: TABELA 36: DOSTOPNOST NEMŠKIH PARTNERJEV


2 - Težko 3 - Srednje 4 - Lahko 5 - Zelo lahko

Povprečna ocena

Št. odgovorov 1 4 3 3,25 Vir podatkov: anketni vprašalnik Povprečna ocena kaže na to, da je z Nemci srednje lahko navezati stike. Na vprašanje »Ali so dostopni tudi izven delovnega časa?« pa so slovenski podjetniki odgovorili tako: eno podjetje trdi, da niso dostopni nikoli, kar sedem jih trdi, da so dostopni občasno, nobeno podjetje pa ni odgovorilo z odgovorom, da naj bi bili izven delovnega časa dostopni vedno. Spretnost v pogajanjih Poglejmo, kakšne odgovore smo dobili na vprašanje, kako spretni so Nemci v pogajanjih: TABELA 37: SPRETNOST NEMŠKIH PARTNERJEV V POGAJANJIH


2 - Nespretni

3 - Srednje

4 – Dokaj spretni

5 - Zelo spretni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 1 6 1 4,0 Vir podatkov: anketni vprašalnik Kar šest malih slovenskih podjetij trdi, da so Nemci dokaj spretni pri pogajanjih, eno trdi, da so srednje spretni in eno trdi, da so zelo spretni. S povprečno oceno 4,0, ki jo dobimo, lahko trdimo, da so Nemci pri pogajanjih dokaj spretni. Natančnost Glede tega, ali so Nemci pri uresničevanju naročil natančni, če od njih kupujejo, so slovenska podjetja odgovorila tako: štiri so odgovorila, da so srednje natančni, štiri pa, da so natančni, iz česar dobimo povprečno oceno 3,5 prikazano v Tabeli 38.

55

TABELA 38: NATANČNOST NEMŠKIH PARTNERJEV PRI URESNIČEVANJU NAROČIL


2 - Površni

3 – Srednje

4 – Natančni

5 - Zelo natančni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 4 4 3,5 Vir podatkov: anketni vprašalnik Na vprašanje, ali so Grki zelo zahtevni in natančni glede tega kaj, kako in kdaj jim blago dobavite, pa so slovenska podjetja odgovorila tako, kot je prikazano v Tabeli 39, in sicer: šest podjetij trdi, da so zelo natančni, dve pa, da so natančni, tako dobimo zelo visoko povprečno oceno, ki je 4,75, kar pomeni, da morajo biti slovenska podjetja pri uresničevanju dobave, dobavljenega blaga in dostavnega časa zelo natančni. TABELA 39: NATANČNOST NEMŠKIH PARTNERJEV GLEDE DOBAVE


2 - Površni

3 – Srednje

4 – Natančni

5 - Zelo natančni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 2 6 4,75 Vir podatkov: anketni vprašalnik Redni plačniki Na vprašanje »Ali nemška podjetja redno plačujejo?« smo dobili od dveh podjetij (25%) odgovor, da vedno redno plačujejo, šest (75%) jih trdi, da včasih kasnijo s plačilom, nobeno podjetje pa očitno nima slabih izkušenj z neplačevanjem. Se držijo dobavnih rokov Gleda tega, ali se nemška podjetja držijo dobavnih rokov, pa pet podjetij meni, da včasih kasnijo z dobavo, tri pa menijo, da nikoli ne kasnijo z dobavo oziroma da vedno redno dobavijo, iz česar je razvidno, da so Nemci tudi pri dobavi zelo natančni. Komunikacijska sredstva Najpogosteje slovenska manjša podjetja pri komunikaciji z nemškimi podjetji uporabljajo elektronsko pošto, sledi telefon, fax in nato mobitel oziroma GSM. Pod ostalo pa je le eno podjetje navedlo možnost pošte. Težave pri poslovanju z njimi Le eno podjetje je navedlo težavo, ki jo čutijo pri poslovanju z Nemci, vsi ostali so navedli, da večjih težav ni. Ta omenjena problematika pa naj bi izvirala iz tega, da je včasih čutiti nezainteresiranost sodelovanja nemškega trga z našim trgom. Direktorica enega manjših slovenskih podjetij pa je o Nemcih in njihovem načinu poslovanja napisala tako: »Lahko vam iz mojih izkušenj povem, da so Nemci trdi pogajalci, zelo natančni, zahtevajo kvaliteto, cene so pa dandanes zelo nizke zaradi Romunije, Bolgarije in seveda Kitajske. To ne velja le za Nemčijo, ampak za vse razvite evropske in izvenevropske države. Z Nemčijo kontaktiramo v nemškem jeziku, kar je najbolje, seveda pa tudi v angleškem. Glede kompromisov je z Nemci zelo težko, še posebej, če imamo opravka s slabo kvaliteto in netočnimi dobavami. Glede uvoza pa so izredno korektni in točni. Vse napake, storjene z njihove strani, priznavajo in jih po najboljših močeh popravijo.«

56

5.4 Analiza trženja s Švedsko Vseh osem podjetij posluje s podjetji iz države Švedske na ta način, da tja prodajajo svoje produkte, dve podjetji od teh pa od tam prav tako uvažata njihove produkte v Slovenijo. Znanje tujih jezikov Na vprašanje »Ali z njimi komunicirate v njihovem maternem jeziku?« torej Švedščini, je 100% slovenskih podjetnikov odgovorilo z ne. Hkrati pa so vsa podjetja odgovorila, da z njimi kontaktirajo v angleškem jeziku in to s povprečno oceno 4,875, kar pomeni, da obvladajo angleški jezik skoraj odlično. Sedem podjetij je namreč ocenilo njihovo znanje angleškega jezika z zelo dobro oceno, eno podjetje pa jim je dodelilo oceno dobro. Dve podjetji pa komunicirata s Švedi tudi v nemškem jeziku in prav tako trdita, da obvladajo tudi nemški jezik, saj sta ocenili znanje z zelo dobro in dobro, torej povprečno oceno 4,5. Konfliktnost Kako zelo so švedski partnerji nagnjeni h konfliktom/sporom pri poslovanju s tujci, prikazujemo v Tabeli 40, iz katere je razvidno, da podjetniki iz države Švedske niso nagnjeni h konfliktom oziroma so zelo malo nagnjeni, na kar kaže povprečna ocena 1,375. TABELA 40: KONFLIKTNOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV

Ocena 1- Zelo malo

2 - Malo 3 - Srednje

4 - Veliko 5 - Zelo nagnjeni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 5 3 1,375 Vir podatkov: anketni vprašalnik Pripravljenost na sodelovanje Kar štiri slovenska podjetja trdijo, da je pripravljenost na sodelovanje švedskih podjetij z našimi velika, dve trdita, da je srednja in dve, da je zelo velika, tako da dobimo povprečno oceno natančno 4,0, kar pomeni, da je pripravljenost na sodelovanje velika. TABELA 41: PRIPRAVLJENOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV NA SODELOVANJE

Ocena 1- Zelo mala


4 - Velika 5 - Zelo velika

Povprečna ocena

Št. odgovorov 2 4 2 4,0 Vir podatkov: anketni vprašalnik Pripravljenost na kompromise Slovenski podjetniki manjših podjetij, ki sodelujejo s Švedskimi podjetji, menijo, da je pripravljenost le teh za sklepanje kompromisov visoka, saj so kar štiri podjetja ocenila njihovo pripravljenost na sklepanje kompromisov z oceno štiri, dve sta ocenili z oceno tri, torej srednje, in dve z zelo veliko pripravljenostjo. TABELA 42: PRIPRAVLJENOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV NA KOMPROMISE

Ocena 1- Zelo mala



Povprečna ocena


57

Dostopnost Na vprašanje »Ali je z njimi lahko navezati stike?« smo dobili dokaj enakovredne odgovore, ki kažejo na to, da je s Švedi srednje lahko navezati stike. TABELA 43: DOSTOPNOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV


2 - Težko

3 - Srednje 4 - Lahko 5 - Zelo lahko

Povprečna ocena

Št. odgovorov 1 6 1 3,125 Vir podatkov: anketni vprašalnik Na vprašanje »Ali so dostopni tudi izven delovnega časa?« pa so slovenski podjetniki odgovorili tako: šest podjetij trdi, da so švedski podjetniki dostopni izven delovnega časa občasno, dve podjetji pa trdita, da so dostopni vedno. Nobeno podjetje pa ni odgovorilo, da Švedi niso izven delovnega časa dostopni nikoli. Spretnost v pogajanjih Kako spretni so švedski podjetniki v pogajanjih, je 75% slovenskih podjetij odgovorilo, da so Švedi dokaj spretni pri pogajanjih, ostali (25%) pa trdijo, da so zelo spretni, zaradi česar dobimo povprečno oceno dokaj visoko, in sicer, 4,25, kot kaže Tabela 44. TABELA 44: SPRETNOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV V POGAJANJIH


2 - Nespretni

3 - Srednje

4 – Dokaj spretni

5 - Zelo spretni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 6 2 4,25 Vir podatkov: anketni vprašalnik Natančnost Glede tega, ali so Švedi pri uresničevanju naročil natančni, če od njih kupujejo, sta tisti dve slovenski podjetji, ki iz Švedske uvažata, odgovorili, da so natančni, torej z oceno 4,0. TABELA 45: NATANČNOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV PRI URESNIČEVANJU NAROČIL


2 - Površni

3 – Srednje

4 – Natančni

5 - Zelo natančni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 2 4,0 Vir podatkov: anketni vprašalnik Na vprašanje, ali so Švedi zelo zahtevni in natančni glede tega kaj, kako in kdaj jim blago dobavite, pa so slovenska podjetja odgovorila tako: pet podjetij trdi, da so natančni, dve, da so zelo natančni in eno, da so srednje natančni. Iz teh rezultatov dobimo povprečno oceno 4,125, torej resnično lahko trdimo, da so Švedi glede dobave natančni. TABELA 46: NATANČNOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV GLEDE DOBAVE


2 - Površni

3 – Srednje

4 – Natančni

5 - Zelo natančni

Povprečna ocena


58

Redni plačniki Na vprašanje »Ali švedska podjetja redno plačujejo?« smo dobili od štirih podjetij (50%) odgovor, da vedno redno plačujejo, ostala polovica (50%) pa jih trdi, da včasih kasnijo s plačilom, nobeno podjetje pa očitno nima slabih izkušenj z neplačevanjem. Se držijo dobavnih rokov Obe podjetji, ki iz Švedske uvažata, trdita, da Švedi vedno redno dobavijo, torej so glede tega zelo natančni. Komunikacijska sredstva Najpogosteje slovenska manjša podjetja pri komunikaciji s švedskimi podjetniki uporabljajo elektronsko pošto, sledi telefon, mobitel oziroma GSM in nato fax. Pod ostalo pa je le eno podjetje navedlo možnost obiskov, torej poslovnih srečanj. Težave pri poslovanju z njimi Večina slovenskih podjetnikov je odgovorilo na to vprašanje, da večjih težav nimajo, eno podjetje pa trdi, da v primeru, če se težave pojavijo, pa se le te hitro in lepo rešujejo. Eno podjetje se srečuje s težavo, da na zahteve, poslane preko e-pošte, ne odgovarjajo (to naj bi bilo odvisno od zahteve), eno podjetje pa trdi, da njihov švedski partner stiska cene do meje, škodljive za preživetje. Direktorica enega manjših slovenskih podjetij pa je o Švedih in njihovem načinu poslovanja napisala tako: »S skandinavskimi državami imamo kar dosti izkušenj. Zame so to izredno korektni poslovni partnerji. Morda si jih težko pridobiš, a ko pričneš z njimi sodelovati, so zelo prisrčni in kar razumevajoči, seveda pa se moraš držati dogovorov – predvsem igrata tukaj vlogo dobavni rok in kvaliteta. Cene so na skandinavskem tržišču nekoliko boljše od nemških. S Švedi komuniciramo v angleškem in nemškem jeziku, dobro pa je, če vsaj nekoliko razumeš njihov jezik. Poudarila bi pa tudi to: mislim, da prav vsi poslovni partnerji spoštujejo poštenost, korektnost in delavnost človeka, s katerim delajo.« 5.5 Analiza trženja z Veliko Britanijo Vseh osem podjetij posluje s podjetji iz Velike Britanije na ta način, da tja prodajajo svoje produkte, tri podjetja (37,5%) od teh pa od tam prav tako uvažajo njihove produkte v Slovenijo. Znanje tujih jezikov Na vprašanje »Ali z njimi komunicirate v njihovem maternem jeziku?« torej Angleščini, je 100% slovenskih podjetnikov odgovorilo z da. Le eno podjetje komunicira tudi v nemškem jeziku in francoskem jeziku, vendar trdi, da oba jezika angleški partner zelo slabo obvlada. Konfliktnost Kako zelo so britanski partnerji nagnjeni h konfliktom/sporom pri poslovanju s tujci, prikazujemo v tabeli 47, iz katere je očitno, da podjetniki iz Velike Britanije niso nagnjeni h konfliktom oziroma so malo nagnjeni, s povprečno oceno 1,625, saj je kar pet slovenskih podjetnikov odgovorilo, da so malo nagnjeni, tri pa, da so zelo malo nagnjeni.

59

TABELA 47: KONFLIKTNOST BRITANSKIH PARTNERJEV Ocena 1- Zelo

malo 2 - Malo 3 - Srednje 4 - Veliko 5 - Zelo

nagnjeni Povprečna

ocena Št. odgovorov 3 5 1,625

Vir podatkov: anketni vprašalnik Pripravljenost na sodelovanje Kar sedem slovenskih podjetij trdi, da je pripravljenost na sodelovanje britanskih podjetij z našimi velika, le eno pa trdi, da je srednja, tako da dobimo povprečno oceno 3,875, kar pomeni, da je pripravljenost na sodelovanje velika. TABELA 48: PRIPRAVLJENOST BRITANSKIH PARTNERJEV NA SODELOVANJE

Ocena 1- Zelo mala



Povprečna ocena

Št. odgovorov 1 7 3,875 Vir podatkov: anketni vprašalnik Pripravljenost na kompromise Slovenski podjetniki manjših podjetij, ki sodelujejo z britanskimi podjetji, menijo, da je pripravljenost le-teh za sklepanje kompromisov srednja, saj je kar večina (75%) ocenila njihovo pripravljenost na sklepanje kompromisov z oceno tri - srednje, dve pa sta jo ocenili z oceno štiri - velika. TABELA 49: PRIPRAVLJENOST BRITANSKIH PARTNERJEV NA KOMPROMISE

Ocena 1- Zelo mala



Povprečna ocena

Št. odgovorov 6 2 3,25 Vir podatkov: anketni vprašalnik Dostopnost Na vprašanje »Ali je z njimi lahko navezati stike?« imamo dokaj razpršene odgovore, ki kažejo na to, da je z Britanci srednje lahko do lahko navezati stike. TABELA 50: DOSTOPNOST BRITANSKIH PARTNERJEV


2 - Težko 3 - Srednje 4 - Lahko 5 - Zelo lahko

Povprečna ocena

Št. odgovorov 1 2 4 1 3,625 Vir podatkov: anketni vprašalnik Na vprašanje »Ali so dostopni tudi izven delovnega časa?« pa so slovenski podjetniki odgovorili tako: eno podjetje trdi, da niso izven delovnega časa dostopni nikoli, tri trdijo, da so dostopni občasno, štiri pa, da so dostopni vedno. Spretnost v pogajanjih Kako spretni so britanski podjetniki v pogajanjih, so slovenska podjetja ocenila tako, kot je prikazano v Tabeli 51, ki sledi.

60

TABELA 51: SPRETNOST BRITANSKIH PARTNERJEV V POGAJANJIH Ocena 1- Zelo

nespretni 2 -

Nespretni 3 -

Srednje 4 – Dokaj

spretni 5 - Zelo spretni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 6 2 4,25 Vir podatkov: anketni vprašalnik Velika večina (75%) jih trdi, da so Britanci dokaj spretni pri pogajanjih, ostali (25%) pa trdijo, da so zelo spretni, zaradi česar dobimo povprečno oceno dokaj visoko, in sicer 4,25. Natančnost Ali so britanska podjetja pri uresničevanju naročil, če od njih kupujejo, natančna, so tri podjetja, ki iz Britanije uvažajo, odgovorila, da so nekoliko bolj kot srednje natančni, torej z oceno 3,667. TABELA 52: NATANČNOST BRITANSKIH PARTNERJEV PRI URESNIČEVANJU NAROČIL


2 - Površni

3 – Srednje

4 – Natančni

5 - Zelo natančni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 2 1 3,667 Vir podatkov: anketni vprašalnik Ali so britanska podjetja zelo zahtevna in natančna glede tega kaj, kako in kdaj jim blago dobavite, pa so slovenska podjetja odgovorila tako: pet podjetij trdi, da so zelo natančni, eno trdi, da so natančni in dve, da so srednje natančni. Iz teh rezultatov dobimo povprečno oceno 4,375, torej resnično lahko trdimo, da so Britanci glede dobave natančni. TABELA 53: NATANČNOST BRITANSKIH PARTNERJEV GLEDE DOBAVE


2 - Površni

3 – Srednje

4 – Natančni

5 - Zelo natančni

Povprečna ocena

Št. odgovorov 2 1 5 4,375 Vir podatkov: anketni vprašalnik Redni plačniki Na vprašanje »Ali britanska podjetja redno plačujejo?« smo dobili razpršene odgovore, in sicer, dve slovenski podjetji trdita, da vedno kasnijo s plačilom, tri trdijo, da včasih kasnijo in tri, da vedno redno plačujejo. Se držijo dobavnih rokov Dve podjetji, ki iz Britanije uvažata, trdita, da Britanci vedno redno dobavijo, eno pa trdi, da včasih kasnijo z dobavo, vseeno pa lahko trdimo, da so glede tega dokaj natančni. Komunikacijska sredstva Najpogosteje slovenska manjša podjetja pri komunikaciji z Britanci uporabljajo elektronsko pošto, sledi telefon, mobitel oziroma GSM in nato fax. Pod ostalo pa je eno podjetje navedlo možnost obiskov, torej poslovnih srečanj in eno je navedlo SKYPE (internetna telefonija).

61

Težave pri poslovanju z njimi Le eno podjetje je navedlo težavnosti, ki vplivajo na poslovanje z njihovim britanskim partnerjem, in to so, konvencionalizem, tradicionalizem in neprilagodljivost. 5.6 Primerjalna analiza rezultatov Znanje tujih jezikov Mala slovenska podjetja komunicirajo v maternem jeziku le z nekaterimi podjetji iz preučevanih držav, ki jih obravnavamo v tem diplomskem delu. S poslovnimi partnerji iz Velike Britanije komunicirajo v angleščini vsa anketirana mala podjetja, s poslovnimi partnerji iz države Nemčije komunicira v nemščini velika večina slovenskih podjetij, to je 87,5%, s podjetji iz države Francije pa komunicira v francoščini 62,5% anketiranih malih podjetij. Ugotovili pa smo, da s partnerji iz držav Švedske in Grčije slovenski mali podjetniki ne komunicirajo v maternem jeziku, temveč se jih večina sporazumeva v angleščini. Glede znanja tujih jezikov lahko izpostavimo Švedsko, saj smo glede na rezultate ankete slovenskih malih podjetij ugotovili, da so le-ti ocenili, da Švedi zelo dobro obvladajo angleški in nemški jezik. Rezultati ankete kažejo tudi, da sporazumevanje slovenskih malih podjetnikov z omenjenimi državami poteka večinoma v angleškem, nemškem in francoskem jeziku, kot druga tuja jezika pa sta bila omenjena le še italijanščina in španščina, ki ju slovenska podjetja uporabljajo pri komuniciranju s podjetji iz Francije. Konfliktnost V Tabeli 54 prikazujemo povprečne vrednosti, kako zelo so partnerji preučevanih držav nagnjeni h konfliktom / sporom pri poslovanju s tujci, ki smo jih dobili pri posamezni državi s pomočjo vprašalnika: TABELA 54: KONFLIKTNOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV

Država Francija Grčija Nemčija Švedska Velika Britanija

Povprečna ocena

2,375 2,25 2,0 1,375 1,625

Vir podatkov: anketni vprašalnik Iz tabele je razvidno, da so h konfliktom najmanj nagnjeni Švedi, ki vodijo s povprečno oceno 1,375, sledijo jim Britanci, Nemci, Grki in kot zadnji, s povprečno oceno 2,375, Francozi. Torej bi naj bili h konfliktom in sporom pri poslovanju s tujci, glede na ocene malih slovenskih podjetij, najbolj nagnjeni Francozi. Pripravljenost na sodelovanje Kaj slovenski podjetniki manjših podjetij, ki sodelujejo z omenjenimi državami, menijo glede pripravljenosti le teh na sodelovanje, prikazujemo z naslednjo tabelo:

62

TABELA 55: PRIPRAVLJENOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV NA SODELOVANJE


Povprečna ocena

3,625 3,625 3,625 4,0 3,875

Vir podatkov: anketni vprašalnik Zanimivo je, da smo pri različnih državah dobili skoraj enake rezultate, ki se med sabo le malo razlikujejo. Kljub temu pa naj bi bili švedski podjetniki najbolj pripravljeni na sodelovanje, in to z oceno 4, ki pomeni veliko pripravljenost na sodelovanje. Sledi jim Velika Britanija z oceno 3,875 in nato Francija, Grčija ter Nemčija, ki si delijo enak rezultat, to je ocena 3,625. Pripravljenost na kompromise Slovenski podjetniki manjših podjetij, ki sodelujejo s podjetji iz držav Francije, Grčije, Nemčije, Švedske in Velike Britanije, menijo, da je pripravljenost le teh za sklepanje kompromisov zelo različna. Po njihovem mnenju je najmanj pripravljena sklepati kompromise država Nemčija, ki jo s povprečno oceno 2,75 umeščamo med malo in srednjo pripravljenost na sklepanje kompromisov. Nemčiji sledita Francija in Velika Britanija z oceno 3,25, tema sledi Grčija in kot zadnja, ki je najbolj pripravljena sklepati kompromise, je Švedska, s povprečno oceno 4,0, kar pomeni, da ima veliko pripravljenost na kompromise, kot kaže Tabla 56. TABELA 56: PRIPRAVLJENOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV NA KOMPROMISE


Povprečna ocena

3,25 3,625 2,75 4,0 3,25

Vir podatkov: anketni vprašalnik Zanimivo je, da je v obeh primerih, tako pri pripravljenosti na sodelovanje in pripravljenosti na sklepanje kompromisov, na zadnjem mestu Nemčija in na prvem mestu, z najvišjo povprečno oceno 4,0 , Švedska. Dostopnost Na vprašanje »Ali je z njimi lahko navezati stike?« smo dobili zelo podobne odgovore: TABELA 57: DOSTOPNOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV


Povprečna ocena

3,375 3,375 3,25 3,125 3,625

Vir podatkov: anketni vprašalnik Povprečne ocene kažejo na to, da je najlažje navezati stike z Veliko Britanijo, sledita ji Francija in Grčija, nato Nemčija in kot zadnja, s katere podjetji bi naj bilo najtežje navezati

63

stike, je Švedska. Res pa je, da povprečne ocene med sabo ne odstopajo veliko, vse pa so v rangu med ocenama 3 in 4, kar pomeni med srednje lahko navezati stike in lahko navezati stike. Na vprašanje »Ali so dostopni tudi izven delovnega časa?« pa so slovenski podjetniki, o podjetnikih iz izbranih držav odgovorili tako: največ odgovorov, da naj bi bili podjetniki dostopni tudi izven delovnega časa, je bilo za podjetnike iz države Velike Britanije (50%) , za vse ostale države je prevladoval odgovor, da naj bi bili izven delovnega časa dostopni občasno. Odgovor, nikoli, ni prevladoval pri nobeni državi, le pri Franciji ga je obkrožilo 25% slovenskih podjetnikov. Iz tega bi lahko sklepali, da so izven delovnega časa najbolj dostopni Britanci, najmanj pa Francozi. Spretnost v pogajanjih Kako spretni so podjetniki različnih držav v pogajanjih so slovenska podjetja odgovorila tako: TABELA 58: SPRETNOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV V POGAJANJIH


Povprečna ocena

4,25 3,875 4,0 4,25 4,25

Vir podatkov: anketni vprašalnik Iz Tabele 58 je razvidno, da naj bi bili s povprečno oceno 4,25, kar pomeni nekoliko več kot dokaj spretni, v pogajanjih najbolj spretni podjetniki iz Velike Britanije, Francije in Švedske, sledi jim Nemčija in kot zadnja še Grčija z oceno 3,875. Vse povprečne ocene, ki jih po mnenju naših malih slovenskih podjetnikov dosegajo podjetniki iz teh držav, so dokaj visoke, kar pomeni, da so podjetniki v spretnostih pri pogajanjih očitno dobro podkovani. Natančnost Ali so podjetja pri uresničevanju naročil, če slovenska podjetja od njih kupujejo, natančna, so mali slovenski podjetniki odgovorili tako: TABELA 59: NATANČNOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV PRI URESNIČEVANJU NAROČIL


Povprečna ocena

3,0 3,5 4,0 3,667

Vir podatkov: anketni vprašalnik Pri državi Franciji žal nimamo podatka, ker so vsa anketirana podjetja izvozniki, nobeno pa ni uvoznik, tako da bi lahko dobili za to vprašanje relevantne podatke. Za ostale države pa velja, da so, glede tega kako podjetja sama uresničujejo naročila, ki jih imajo od naših

64

slovenskih podjetij, srednje natančna do dokaj natančna. S povprečno oceno 4,0 ponovno vodi država Švedska, sledi ji Velika Britanija, nato Nemčija in kot zadnja Grčija, ki ima oceno 3,0, kar pomeni, da so grški podjetniki pri uresničevanju naročil in dogovorov s slovenskimi podjetji srednje natančni, kar je po našem mnenju velik dejavnik pri odločanju o poslovanju s to državo, saj če se vnaprej zavedamo možnosti neuresničenih dogovorov, naročil, kakršnih koli drugih neizpeljanih poslov, je to lahko velik negativni dejavnik pri izbiri tega trga. Ali so podjetja iz obravnavanih držav zelo zahtevna in natančna glede tega kaj, kako in kdaj jim blago dobavite, v primeru da so slovenska podjetja prodajalec, pa so slovenski podjetniki odgovorili tako, kot kaže Tabela 60: TABELA 60: NATANČNOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV GLEDE DOBAVE


Povprečna ocena

4,25 3,375 4,75 4,125 4,375

Vir podatkov: anketni vprašalnik Z očitno razliko so na zadnjem mestu podjetja iz države Grčije, ki naj bi bila glede tega najmanj natančna oziroma glede na povprečno oceno srednje natančna, najbolj natančna pa so podjetja iz države Nemčije, ki so skoraj zelo natančna in so jih glede natančnosti slovenska podjetja ocenila z 4,75. Slovenska podjetja so si enotna glede tega, da naj bi bili pri tem, kako je podjetju potrebno dostaviti, se držati časovno dogovorjenih rokov, kvalitete dostavljenega blaga idr. nemška podjetja najbolj zahtevna. Redni plačniki Na vprašanje »Ali podjetja redno plačujejo?« smo dobili razpršene odgovore, in sicer odgovore na to vprašanje prikazujemo v odstotkih odgovorov v naslednji tabeli, Tabeli 61: TABELA 61: ALI PODJETJA IZ PREUČEVANIH DRŽAV REDNO PLAČUJEJO

Francija Grčija Nemčija Švedska Velika Britanija

Vedno kasnijo s plačilom / 25 % / / 25 % Včasih kasnijo s plačilom 50 % 50 % 75% 50 % 37,5 % Vedno redno plačujejo 50 % 25 % 25 % 50 % 37,5 %

Vir podatkov: anketni vprašalnik V zgornji tabeli je prikazano, da so očitno najbolj zanesljivi glede plačila podjetja iz Francije, Nemčije in Švedske, saj nobeno slovensko podjetje nima z njimi slabih izkušenj glede neplačila. Komunikacijska sredstva V naslednji tabeli prikazujemo, katera komunikacijska sredstva mala slovenska podjetja najpogosteje uporabljajo pri sporazumevanju s podjetji iz izbranih držav:

65

TABELA 62: KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA Francija Grčija Nemčija Švedska Velika

Britanija 1. Telefon Telefon Elektronska

pošta Elektronska pošta

Elektronska pošta

2. Elektronska pošta

Elektronska pošta Telefon Telefon Telefon

3. Fax Mobitel, GSM Fax Mobitel, GSM Mobitel, GSM

4. Mobitel, GSM Fax Mobitel, GSM Fax Fax 5. Skype, obiski obiski pošta obiski Skype, obiski

Vir podatkov: anketni vprašalnik Iz Tabele 62 je razvidno, da na pomenu pridobiva elektronska pošta, sledi ji telefon, nato mobitel oziroma GSM, torej brezžična telefonija in nato fax, ki očitno izgublja na pomenu. Kot ostale možnosti pa so navedli tudi nov način sporazumevanja, in sicer internetno telefonijo Skype ter obiske oziroma poslovna srečanja.

66

6 SKLEP V diplomskem delu smo opredelili kulturo in opisali njene pomembnejše značilnosti. Spoznali smo, da mora biti poslovnež, ki deluje na mednarodnem trgu v času globalizacije, zelo dobro pripravljen in seznanjen s kulturnimi razlikami, da se izogne nepotrebnim napakam in spodrsljajem. Pri tem pa mora biti pozoren na vse sestavine kulture kot so norme in vrednote, običaji, materialni produkti, institucije, družbeni in politični sistem in ki hkrati odražajo sociokulturno okolje neke države oziroma naroda. Danes smo priča vse večji mednarodni menjavi, ki je glavna sila svetovne globalizacije. Pojem globalizacija pa ne pomeni le povečane mednarodne menjave, temveč tudi povečan pretok ljudi in informacij. Zaradi vedno večje odprtosti družb prihaja do večjega števila stikov med posamezniki iz različnih kultur, s tem pa se širi kulturni prostor, v katerem delujemo. Z različnimi kulturami pa se ne soočajo le velika podjetja, ampak vse bolj tudi srednja in mala podjetja, saj se prostor na katerem delujejo zaradi globalizacije, širi in širi. S pomočjo opravljene ankete o poslovanju slovenskih malih podjetij s podjetji iz Francije, Grčije, Nemčije, Švedske in Velike Britanije, je bilo prav tako možno zaznati razlike v kulturi omenjenih držav, ki seveda izhajajo iz različnega geografskega položaja posamezne države, različnega porekla posamezne države, različne zgodovine idr. Iz odgovorov lahko zaključimo, da slovenski podjetniki ocenjujejo sodelovanje s švedskimi podjetji kot dokaj lahko, saj so glede na rezultate najmanj konfliktni ter zelo pripravljeni na kompromise in sodelovanje z našimi podjetniki. Pri omenjenih postavkah švedskim podjetjem sledijo angleška. Najlažje je navezati stike s podjetniki iz Velike Britanije, ki pa so tudi najbolj dostopni izven delovnega časa. Visoke pogajalske sposobnosti pa odlikujejo podjetnike iz Velike Britanije, Francije ter Švedske v enaki meri. Nemška podjetja presenetljivo niso bila tako visoko ocenjena v nobeni izmed teh postavk. Vodijo pa pri oceni natančnosti, in sicer pri zahtevah do dobaviteljev (slovenskih podjetij), medtem ko pri izvajanju in uresničevanju naročil dobljenih s strani slovenskih podjetij niso preveč natančni. Pri pogajalskih spretnostih in natančnosti nekoliko zaostaja Grčija, ki pa je glede dostopnosti, pripravljenosti za sodelovanje ter sklepanja kompromisov kljub temu visoko ocenjena. Opremljenost s komunikacijskimi sredstvi je skoraj enako razporejena, kar pomeni, da so podjetniki glede tega na isti stopnji razvoja.

67

POVZETEK Kultura ima v času globalizacije svetovnega gospodarstva še vedno zelo pomembno vlogo, saj navade, običaji in ostali značilnosti kulture pomembno vplivajo na poslovanje podjetja. Dejstvo, da poslovni svet postaja globalen, ne pomeni, da se kulturne razlike v tem svetu zmanjšujejo, temveč ravno nasprotno, dobivajo vse večji pomen. Dobro poznavanje kulture lahko pomeni za podjetje veliko prednost. Slovenski podjetniki pri poslovanju s podjetji iz Francije, Grčije, Nemčije, Švedske in Velike Britanije opažajo bistvene razlike. Vsaka izmed teh držav ima namreč svoje poreklo, različni geografski položaj, vsaka svojo zgodovino ter seveda vsaka svojo kulturo. Zato je za slovenska podjetja zelo pomembno, da na te trge vstopajo z različnimi, trgu ter njihovi kulturi, prilagojenimi pristopi, kar smo dokazali tudi z opravljeno anketo v diplomski nalogi. KLJUČNE BESEDE: kultura, vpliv kulture na poslovanje, vpliv kulture na pogajanja, sociokulturno okolje, Francija, Grčija, Nemčija, Švedska, Velika Britanija in Severna Irska. SUMMARY In the time of world economy globalization, culture still plays a very important role, because habits, customs and other characteristics of culture have an important influence on company business. The fact, that the business world is becoming global, does not mean that cultural differences in this world have decresed, but, rather on the contrary, they are becoming even more important. Good knowledge of culture can signify a great advantage for a company. Slovene enterpreneurs have noticed in their cooperation with companies from France, Greece, Germany, Sweden and Great Britain that there still exist essential differences. Each of these countries has namely its different origin, different geographical position, each of them has its own history and, of course, its own culture. That is why it is very important for Slovene companies to enter this markets with different, to market and its culture, adopted accesses, which was also proved by our survey research. KEY WORDS: culture, impact of culture on business, impact of culture on negotiations¸ sociocultural environment, France, Greece, Germany, Sweden, United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland.

68

7 SEZNAM VIROV IN LITERATURE 1. Adam, F., M. Makarovič, B. Rončević, M. Tomšič. 2001. Socio-kulturni dejavniki

razvojne uspešnosti. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

2. Duelfer, Eberhard. 1999. International management in diverse cultural areas. München: R Oldenbourg Verlag.

3. GZS. Blagovna menjava Slovenije s tujino. Statistični urad RS. 10.4.2006 4. Jurše, Milan. 1999. Mednarodni marketing. Maribor: Ekonomsko poslovna Fakulteta. 5. Leksikon Cankarjeve založbe. 2000. Urednici: Ksenija Dolinar, in Seta Knop. Tretja

izdaja, Drugi dopolnjeni natis. Ljubljana: Cankarjeva založba. 6. Musek, Janek. 1994. Psihološki portret Slovencev. Ljubljana: Znanstveno in

publicistično središče. 7. Plut, Tadeja, in Helena Plut. 1996. Podjetniški profil Slovencev. Ljubljana:

Organizacija 29. 8. Rugimbana, Robert in Sonny, Nwankwo,. 2003. Cross-cultural marketing. London:

Thomson Learning. 9. Treven, Sonja. 2000. Vpliv kulture na organizacijsko vedenje. Naše Gospodarstvo 2/3,

strokovni članek. Maribor: Ekonomsko poslovna Fakulteta. 10. Ussunier, Jean Claude in Anne Lee, Julie. 2005. Marketing across cultures. Fourth

edition. London: Pearson Education. 11. Zidarič, Bojan in Vladoša, Milenkovič. 1998. Poslovati s Francijo. Ljubljana: Center

za mednarodno sodelovanje in razvoj. 12. Živko, Tjaša. 2002. Vpliv kulturnih razlik na mednarodno poslovanje. Naše

gospodarstvo 1/2, strokovni članek. Maribor: Ekonomsko poslovna Fakulteta.

69

SEZNAM VIROV Z INTERNETA 1. CIA. »France« (online). Dostopno na:

https://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/fr.html, [16.4.2006] 2. CIA. »Greece« (online). Dostopno na:

https://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/gr.html, [16.4.2006] 3. CIA. »Germany« (online). Dostopno na:

https://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/gm.html, [16.4.2006] 4. CIA. »Sweden« (online). Dostopno na:

https://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/sw.html, [16.4.2006] 5. CIA. »United Kingdom« (online). Dostopno na:

https://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/uk.html, [16.4.2006] 6. Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi s Francijo« (online). Dostopno na:

http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=bilat_ekonomski_odnosi&menu=&podnaslov=&drzava_ID=2002082713404277&podnaslov=&tip=&tip2=&menu=, [29.6.2006]

7. Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi z Grčijo« (online). Dostopno na:


8. Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi z Nemčijo« (online). Dostopno na:


9. Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi s Švedsko« (online). Dostopno na:


10. Izvozno okno »Bilateralni ekonomski odnosi z Veliko Britanijo« (online). Dostopno

na: http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?akcija=bilat_ekonomski_odnosi&menu=&podnaslov=&drzava_ID=2002062714430125&podnaslov=&tip=&tip2=&menu=, [29.6.2006]

11. Wikipedia. »Francija« (online). Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Francija,

[29.4.2006] 12. Wikipedia. »Grčija« (online). Dostopno na:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gr%C4%8Dija, [29.4.2006]

70

13. Wikipedia. »Nemčija« (online). Dostopno na:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C4%8Dija, [29.4.2006] 14. Wikipedia. »Švedska« (online). Dostopno na:

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0vedska, [29.4.2006] 15. Wikipedia. »Velika Britanija« (online). Dostopno na:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_Britanija, [29.4.2006] 16. Wikipedia. »Velika Britanija« (online). Dostopno na:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Britanije, [29.4.2006] 17. Wikipedia. »Združeno kraljestvo Velike Britanije in severne Irske« (online).

Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Zdru%C5%BEeno_kraljestvo, [29.4.2006] 18. Živko, Tjaša, Milan Zver, Vito Bobek (2004). »Ekonomska kultura: osnovni pojmi in

Koncepti« (online). Dostopno na: http://www2.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1581-4718/009.pdf, [8.6.2006]

71

SEZNAM TABEL TABELA 1: DEMOGRAFSKI PODATKI FRANCIJE 16 TABELA 2: DRUŽBENI SISTEM FRANCIJE 17 TABELA 3: EKONOMSKI KAZALCI FRANCIJE 18 TABELA 4: DEMOGRAFSKI PODATKI GRČIJE 21 TABELA 5: DRUŽBENI SISTEM GRČIJE 22 TABELA 6: EKONOMSKI KAZALCI GRČIJE 23 TABELA 7: DEMOGRAFSKI PODATKI NEMČIJE 26 TABELA 8: DRUŽBENI SISTEM NEMČIJE 27 TABELA 9: EKONOMSKI KAZALCI NEMČIJE 29 TABELA 10: DEMOGRAFSKI PODATKI ŠVEDSKE 32 TABELA 11: DRUŽBENI SISTEM ŠVEDSKE 33 TABELA 12: EKONOMSKI KAZALCI ŠVEDSKE 34 TABELA 13: DEMOGRAFSKI PODATKI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA 37 TABELA 14: DRUŽBENI SISTEM ZDRUŽENEGA KRALJESTVA 38 TABELA 15: EKONOMSKI KAZALCI ZDRUŽENEGA KRALJESTVA 39 TABELA 16: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S FRANCIJO 41 TABELA 17: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z GRČIJO 42 TABELA 18: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z NEMČIJO 43 TABELA 19: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S ŠVEDSKO 44 TABELA 20: BILATERALNI EKON. ODNOSI SLOVENIJE Z VELIKO BRITANIJO 45 TABELA 21: KONFLIKTNOST FRANCOSKIH PARTNERJEV 48 TABELA 22: PRIPRAVLJENOST FRANCOSKIH PARTNERJEV NA SODELOVANJE 48 TABELA 23: PRIPRAVLJENOST FRANCOSKIH PARTNERJEV NA KOMPROMISE 48 TABELA 24: DOSTOPNOST FRANCOSKIH PARTNERJEV 49 TABELA 25: SPRETNOST FRANCOSKIH PARTNERJEV V POGAJANJIH 49 TABELA 26: NATANČNOST FRANCOSKIH PARTNERJEV 49 TABELA 27: KONFLIKTNOST GRŠKIH PARTNERJEV 51 TABELA 28: PRIPRAVLJENOST GRŠKIH PARTNERJEV NA SODELOVANJE 51 TABELA 29: PRIPRAVLJENOST GRŠKIH PARTNERJEV NA KOMPROMISE 51 TABELA 30: DOSTOPNOST GRŠKIH PARTNERJEV 51 TABELA 31: SPRETNOST GRŠKIH PARTNERJEV V POGAJANJIH 52 TABELA 32: NATANČNOST GRŠKIH PARTNERJEV 52 TABELA 33: KONFLIKTNOST NEMŠKIH PARTNERJEV 53 TABELA 34: PRIPRAVLJENOST NEMŠKIH PARTNERJEV NA SODELOVANJE 53 TABELA 35: PRIPRAVLJENOST NEMŠKIH PARTNERJEV NA KOMPROMISE 54 TABELA 36: DOSTOPNOST NEMŠKIH PARTNERJEV 54 TABELA 37: SPRETNOST NEMŠKIH PARTNERJEV V POGAJANJIH 54 TABELA 38: NATANČNOST NEMŠKIH PARTNERJEV PRI URESNIČEVANJU NAROČIL 55 TABELA 39: NATANČNOST NEMŠKIH PARTNERJEV GLEDE DOBAVE 55 TABELA 40: KONFLIKTNOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV 56 TABELA 41: PRIPRAVLJENOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV NA SODELOVANJE 56 TABELA 42: PRIPRAVLJENOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV NA KOMPROMISE 56 TABELA 43: DOSTOPNOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV 57 TABELA 44: SPRETNOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV V POGAJANJIH 57 TABELA 45: NATANČNOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV PRI URESNIČEVANJU NAROČIL 57 TABELA 46: NATANČNOST ŠVEDSKIH PARTNERJEV GLEDE DOBAVE 57 TABELA 47: KONFLIKTNOST BRITANSKIH PARTNERJEV 59 TABELA 48: PRIPRAVLJENOST BRITANSKIH PARTNERJEV NA SODELOVANJE 59 TABELA 49: PRIPRAVLJENOST BRITANSKIH PARTNERJEV NA KOMPROMISE 59 TABELA 50: DOSTOPNOST BRITANSKIH PARTNERJEV 59 TABELA 51: SPRETNOST BRITANSKIH PARTNERJEV V POGAJANJIH 60 TABELA 52: NATANČNOST BRITANSKIH PARTNERJEV PRI URESNIČEVANJU NAROČIL 60 TABELA 53: NATANČNOST BRITANSKIH PARTNERJEV GLEDE DOBAVE 60 TABELA 54: KONFLIKTNOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV 61 TABELA 55: PRIPRAVLJENOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV NA SODELOVANJE62 TABELA 56: PRIPRAVLJENOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV NA KOMPROMISE 62

72

TABELA 57: DOSTOPNOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV 62 TABELA 58: SPRETNOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV V POGAJANJIH 63 TABELA 59: NATANČNOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV PRI URESNIČEVANJU

NAROČIL 63 TABELA 60: NATANČNOST PARTNERJEV PREUČEVANIH DRŽAV GLEDE DOBAVE 64 TABELA 61: ALI PODJETJA IZ PREUČEVANIH DRŽAV REDNO PLAČUJEJO 64 TABELA 62: KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA 65 SEZNAM SLIK SLIKA 1: ZASTAVA REPUBLIKE FRANCIJE....................................................................................... 15 SLIKA 2: ZASTAVA REPUBLIKE GRČIJE............................................................................................ 20 SLIKA 3: ZASTAVA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE ....................................................................... 25 SLIKA 4: ZVEZNE DEŽELE ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE......................................................... 28 SLIKA 5: ZASTAVA KRALJEVINE ŠVEDSKE...................................................................................... 31 SLIKA 6:ZASTAVA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE36 SLIKA 7: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S FRANCIJO ................................ 41 SLIKA 8: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z GRČIJO..................................... 43 SLIKA 9: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z NEMČIJO ................................. 44 SLIKA 10: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE S ŠVEDSKO................................ 45 SLIKA 11: BILATERALNI EKONOMSKI ODNOSI SLOVENIJE Z VELIKO BRITANIJO ........... 46

73

8 PRILOGE 8.1 PRILOGA 1: TRŽENJE Z DRŽAVO FRANCIJO

VPRAŠALNIK Spoštovani! Sem absolventka Ekonomsko – poslovne fakultete v Mariboru, smer Podjetništvo, in pišem diplomsko nalogo z naslovom Sociokulturno okolje evropskih trgov – primerjalna analiza izbranih držav: Francija, Grčija, Nemčija, Švedska, Velika Britanija. Prosila bi vas, če lahko izpolnite vprašalnik, saj bi mi bili s tem v veliko pomoč pri raziskavi, s katero preučujem, kako manjša slovenska podjetja poslujejo s partnerji iz teh držav. Pridobljene podatke bom uporabila izključno za pisanje diplomske naloge. Naziv Vašega podjetja in osnovni podatki: Št. zaposlenih v vašem podjetju: ________ S koliko podjetji v državi Franciji poslujete ? ______

Prodajate, kupujete ali prodajate in kupujete ? (obkrožite)

Prosim, da v nadaljevanju s številkami opišete značilnosti trženja s podjetji v tej državi. ZNANJE TUJIH JEZIKOV Ali z njimi komunicirate v njihovem maternem jeziku (francoščini)

DA NE (obkrožite)

Ali z njimi komunicirate v katerem od drugih svetovnih jezikov: (obkrožite črko ter številko, kako dobro obvladajo ta tuj jezik; pri čemer pomenijo številke: 1-zelo slabo, 2-slabo, 3-srednje, 4-dobro, 5-zelo dobro ) (Kako dobro obvladajo naveden tuj jezik?)

a) Angleščina, 1 2 3 4 5 b) Nemščina, 1 2 3 4 5 c) Španščina, 1 2 3 4 5 d) drugo:_____________ 1 2 3 4 5

KONFLIKTNOST Kako zelo so vaši francoski partnerji nagnjeni h konfliktom/sporom pri poslovanju s tujci

1-zelo malo 2-malo 3-srednje 4-veliko 5-zelo nagnjeni

PRIPRAVLJENOST NA SODELOVANJE 1-zelo mala 2-mala 3-srednja 4-velika 5-zelo velika

PRIPRAVLJENOST NA KOMPROMISE 1-zelo mala 2-mala 3-srednja 4-velika 5-zelo velika

74

DOSTOPNOST Ali je z njimi lahko navezati stike

1-zelo težko 2-težko 3-srednje 4-lahko 5-zelo lahko

Ali so dostopni tudi izven delovnega časa

a) Nikoli b) Občasno c) Vedno

SPRETNOST V POGAJANJIH Kako spretni so v pogajanjih (obkrožite)

1-zelo nespretni 2-nespretni 3-srednje 4-dokaj spretni 5-zelo spretni

NATANČNOST Če od njih kupujete: Kako natančni so pri uresničevanju naročil (obkrožite)

1-zelo površni 2-površni 3-srednje 4-natančni 5-zelo natančni

Če njim prodajate: Ali so zelo zahtevni in natančni glede tega kaj, kako, kdaj jim blago dobavite (obkrožite)

1-zelo površni 2-površni 3-srednje 4-natančni 5-zelo natančni REDNI PLAČNIKI (če prodajate) (obkrožite) a) Vedno kasnijo b) Včasih kasnijo c) Vedno redno s plačilom s plačilom plačujejo SE DRŽIJO DOBAVNIH ROKOV (če kupujete) (obkrožite)

a) Vedno kasnijo b) Včasih kasnijo c) Vedno redno z dobavo z dobavo dobavijo TOLERIRAJO ZAMUDE S PLAČILI DA NE (obkrožite)

KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA Katera komunikacijska sredstva uporabljajo Francozi najpogosteje pri komuniciranju z vami? (možnih več odgovorov)

a) Telefon b) Elektronska pošta c) Fax d) Mobitel, GSM e) Ostalo:_________________

NAVEDITE NAJVEČJE TEŽAVE V POSLOVANJU Z NJIMI: Za vaš čas in odgovore se vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam! Irena Metličar

75

8.2 PRILOGA 2: TRŽENJE Z DRŽAVO GRČIJO

VPRAŠALNIK Spoštovani! Sem absolventka Ekonomsko – poslovne fakultete v Mariboru, smer Podjetništvo, in pišem diplomsko nalogo z naslovom Sociokulturno okolje evropskih trgov – primerjalna analiza izbranih držav: Francija, Grčija, Nemčija, Švedska, Velika Britanija. Prosila bi vas, če lahko izpolnite vprašalnik, saj bi mi bili s tem v veliko pomoč pri raziskavi, s katero preučujem, kako manjša slovenska podjetja poslujejo s partnerji iz teh držav. Pridobljene podatke bom uporabila izključno za pisanje diplomske naloge. Naziv vašega podjetja in osnovni podatki: Št. zaposlenih v vašem podjetju: ________ S koliko podjetji v državi Grčiji poslujete ? ______


Prosim, da v nadaljevanju s številkami opišete značilnosti trženja s podjetji v tej državi. ZNANJE TUJIH JEZIKOV Ali z njimi komunicirate v njihovem maternem jeziku (grščini)

DA NE (obkrožite)

Ali z njimi komunicirate v katerem od drugih svetovnih jezikov: (obkrožite črko ter številko, kako dobro obvladajo ta tuj jezik; pri čemer pomenijo številke: 1-zelo slabo, 2-slabo, 3-srednje, 4-dobro, 5-zelo dobro )

(Kako dobro obvladajo naveden tuj jezik?) a) Angleščina, 1 2 3 4 5 b) Nemščina, 1 2 3 4 5 c) Francoščina, 1 2 3 4 5 d) Španščina, 1 2 3 4 5 e) drugo:_____________ 1 2 3 4 5

KONFLIKTNOST Kako zelo so vaši grški partnerji nagnjeni h konfliktom/sporom pri poslovanju s tujci




76





SPRETNOST V POGAJANJIH Kako spretni so v pogajanjih


NATANČNOST Če od njih kupujete: Kako natančni so pri uresničevanju naročil


Če njim prodajate: Ali so zelo zahtevni in natančni glede tega kaj, kako, kdaj jim blago dobavite


REDNI PLAČNIKI (če prodajate) (obkrožite)

a) Vedno kasnijo b) Včasih kasnijo c) Vedno redno s plačilom s plačilom plačujejo

SE DRŽIJO DOBAVNIH ROKOV (če kupujete) (obkrožite)

a) Vedno kasnijo b) Včasih kasnijo c) Vedno redno z dobavo z dobavo dobavijo

TOLERIRAJO ZAMUDE S PLAČILI DA NE (obkroži)

KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA Katera komunikacijska sredstva uporabljajo Grki najpogosteje pri komuniciranju z vami? (možnih več odgovorov)



77

8.3 PRILOGA 3: TRŽENJE Z DRŽAVO NEMČIJO

VPRAŠALNIK Spoštovani! Sem absolventka Ekonomsko – poslovne fakultete v Mariboru, smer Podjetništvo, in pišem diplomsko nalogo z naslovom Sociokulturno okolje evropskih trgov – primerjalna analiza izbranih držav: Francija, Grčija, Nemčija, Švedska, Velika Britanija. Prosila bi vas, če lahko izpolnite vprašalnik, saj bi mi bili s tem v veliko pomoč pri raziskavi, s katero preučujem, kako manjša slovenska podjetja poslujejo s partnerji iz teh držav. Pridobljene podatke bom uporabila izključno za pisanje diplomske naloge. Naziv vašega podjetja in osnovni podatki: Št. zaposlenih v vašem podjetju: ________ S koliko podjetji v državi Nemčiji poslujete ? ______


Prosim, da v nadaljevanju s številkami opišete značilnosti trženja s podjetji v tej državi. ZNANJE TUJIH JEZIKOV Ali z njimi komunicirate v njihovem maternem jeziku (nemščini)

DA NE (obkrožite)


(Kako dobro obvladajo naveden tuj jezik?) a) Angleščina, 1 2 3 4 5 b) Francoščina, 1 2 3 4 5 c) Španščina, 1 2 3 4 5 d) drugo:_____________ 1 2 3 4 5

KONFLIKTNOST Kako zelo so vaši nemški partnerji nagnjeni h konfliktom/sporom pri poslovanju s tujci




78









Če njim prodajate: Ali so zelo zahtevni in natančni glede tega kaj, kako, kdaj jim blago dobavite






TOLERIRAJO ZAMUDE S PLAČILI (obkroži)

DA NE

KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA Katera komunikacijska sredstva uporabljajo Nemci najpogosteje pri komuniciranju z vami? (možnih več odgovorov)



79

8.4 PRILOGA 4: TRŽENJE Z DRŽAVO ŠVEDSKO

VPRAŠALNIK Spoštovani! Sem absolventka Ekonomsko – poslovne fakultete v Mariboru, smer Podjetništvo, in pišem diplomsko nalogo z naslovom Sociokulturno okolje evropskih trgov – primerjalna analiza izbranih držav: Francija, Grčija, Nemčija, Švedska, Velika Britanija. Prosila bi vas, če lahko izpolnite vprašalnik, saj bi mi bili s tem v veliko pomoč pri raziskavi, s katero preučujem, kako manjša slovenska podjetja poslujejo s partnerji iz teh držav. Pridobljene podatke bom uporabila izključno za pisanje diplomske naloge. Naziv vašega podjetja in osnovni podatki: Št. zaposlenih v vašem podjetju: ________ S koliko podjetji v državi Švedski poslujete ? ______


Prosim, da v nadaljevanju s številkami opišete značilnosti trženja s podjetji v tej državi. ZNANJE TUJIH JEZIKOV Ali z njimi komunicirate v njihovem maternem jeziku (švedščini)

DA NE (obkrožite)


(Kako dobro obvladajo naveden tuj jezik?) a) Angleščina, 1 2 3 4 5 b) Nemščina, 1 2 3 4 5 c) Francoščina, 1 2 3 4 5 d) Španščina, 1 2 3 4 5 e) drugo:_____________ 1 2 3 4 5

KONFLIKTNOST Kako zelo so vaši švedski partnerji nagnjeni h konfliktom/sporom pri poslovanju s tujci




80

DOSTOPNOST Ali je z njimi lahko navezati stike (obkrožite)




SPRETNOST V POGAJANJIH Kako spretni so v pogajanjih (obkrožite)


NATANČNOST Če od njih kupujete: Kako natančni so pri uresničevanju naročil (obkrožite)


Če njim prodajate: Ali so zelo zahtevni in natančni glede tega kaj, kako, kdaj jim blago dobavite(obkrožite)






TOLERIRAJO ZAMUDE S PLAČILI DA NE (obkrožite)

KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA Katera komunikacijska sredstva uporabljajo Švedi najpogosteje pri komuniciranju z vami? (možnih več odgovorov)



81

8.5 PRILOGA 5: TRŽENJE Z DRŽAVO VELIKO BRITANIJO

VPRAŠALNIK Spoštovani! Sem absolventka Ekonomsko – poslovne fakultete v Mariboru, smer Podjetništvo, in pišem diplomsko nalogo z naslovom Sociokulturno okolje evropskih trgov – primerjalna analiza izbranih držav: Francija, Grčija, Nemčija, Švedska, Velika Britanija. Prosila bi vas, če lahko izpolnite vprašalnik, saj bi mi bili s tem v veliko pomoč pri raziskavi, s katero preučujem, kako manjša slovenska podjetja poslujejo s partnerji iz teh držav. Pridobljene podatke bom uporabila izključno za pisanje diplomske naloge. Naziv vašega podjetja in osnovni podatki: Št. zaposlenih v vašem podjetju: ________ S koliko podjetji v državi Veliki Britaniji poslujete ? ______


Prosim, da v nadaljevanju s številkami opišete značilnosti trženja s podjetji v tej državi. ZNANJE TUJIH JEZIKOV Ali z njimi komunicirate v njihovem maternem jeziku (angleščini)

DA NE (obkrožite)


(Kako dobro obvladajo naveden tuj jezik?) a) Nemščina, 1 2 3 4 5 b) Francoščina, 1 2 3 4 5 c) Španščina, 1 2 3 4 5 d) drugo:_____________ 1 2 3 4 5

KONFLIKTNOST Kako zelo so vaši angleški partnerji nagnjeni h konfliktom/sporom pri poslovanju s tujci




82









Če njim prodajate: Ali so zelo zahtevni in natančni glede tega kaj, kako, kdaj jim blago dobavite (obkrožite)






TOLERIRAJO ZAMUDE S PLAČILI DA NE (obkrožite)

KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA Katera komunikacijska sredstva uporabljajo Britanci najpogosteje pri komuniciranju z vami? (možnih več odgovorov)



sociokulturno okolje evropskih trgov ...old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/metlicar-irena.pdffrancija,...

Documents