U D K 9 1 1 . 3 7 ( 4 9 7 . 1 2 )

SOCIALNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI SUBURBANIZACIJE V SLOVENIJI

Marjan Ravbar

Uvod

Z d ružben im n a p r e d k o m se menja tudi znača j urbanizac i je . G l o b a l n e

civi l izaci jske in t ehno loške s p r e m e m b e druge polovice dva jse tega s to le t ja

ima jo svoj odsev tudi v s is temu poseli tve. Klasični lokaci jski f ak to r j i , ki

so bili še do nedavna od ločujoč i pri nameščan ju č loveških bivališč,

s t opa jo v o z a d j e oz i roma dob iva jo nove vzgibe. S p r e m e m b e v

zaposl i tveni in soc ia lnogeografsk i s t ruk tu r i prebivals tva , povezane z

dvigom ž iv l j en j ske ravni , odloč i lno s p r e m i n j a j o tudi mot ivac i jo l judi, ko

se od loča jo o b ivalnih razmerah , ki jim jih nud i jo bodisi mesta bodisi

podeželska nasel ja . Nove ž iv l jen jske r azmere podp i ra jo d isperz i jo

posel i tve.

Z a S loven i jo je bila od n e k d a j znači lna nizka s topnja u rban izac i j e

(Vr išer , 1969). K l j u b vsemu so v povo jnem obdob ju nas ta le p r e c e j š n j e

sp remembe . O b vsesplošnem nap redku je Sloveni ja v razvoju posel i tve in

še posebe j odnosov med mesti in podeže l jem prešla več s topenj . P rvo tn i

koncen t r ac i j i prebiva ls tva v republ i ško središče je sledil koncep t

po l icen t r izma, ki je pr ipomogel k razvo ju več regionalnih središč. Č e p r a v

je že v p r e j šn j em dese t l e t ju p r iha j a lo do de lnega prenosa f u n k c i j iz

* Mag. , dipl. geogr. . Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana. SLO

posameznih regionalnih središč tudi na občinska središča, se je po naših ugotovi tvah obl ikovalo št ir inajst bolj ali man j zaključenih mestnih regij (Ravbar , 1992). Ta čas se je urbanizacija napajala pre težno s poudar jen imi migracijami prebivalstva s podeželja in d inamičnim razvojem mest. Pr imer ja lna analiza populacijskih sprememb med mesti in okol ico v Sloveniji med obdobjema 1971/81 in 1981/91 je pokazala, da je bilo v prvem obdobju na stopnji absolutne koncentraci je še več kot polovica slovenskih mest ter le šest na stopnji , ki jo označu jemo kot absolutna dekoncen t racija. Po letu 1981 že opazimo zasuk. V devetdeset ih letih beležimo demografsko rast v vseh obmest j ih slovenskih mest, po drugi strani pa se je prebivalslvena dinamika v mestih, v pr imer javi s pre jšn j im obdobjem, prepolovila. V kategorij i absolutne koncent rac i je je le še t re t j ina slovenskih občin, zato pa že četrt ina v fazi absolutne dekoncentrac i je . Dekoncentraci jski procesi so naj intenzivnejši v š tevi lčno najmočnejš i l jubl janski mestni aglomeracij i skupa j s "sateliti", kot npr. Domžale, Vrhnika , Grosuplje , Škof ja Loka, pa tudi K r a n j in Tržič, Mar ibor (s Ptujem), obalna mesta, Celje, Revirj i , Jesenice, Nova Gorica in Novo mesto. Z a t o lahko tudi pri nas povsem upravičeno že govorimo o prostorskih prerazporedi tvah prebivalstva, ki jih povzroča suburbanizaci je . Usmer jene so iz mest proti nj ihovim obmesljem.

Urbanizaci ja in industrializacija sta doslej postopno oblikovali dvoje območi j s povsem specifičnimi razvojnimi problemi. Na eni strani raz l ikujemo "sorazmerno močno urbanizirana ravninska in dolinska območja , čigar ter i tor i j se na obrobju območi j gospodarske in populaci jske koncent rac i je postopno širi proti hribovju". Na drugi strani pa so "periferna območja , ki vse bolj zapadajo dcpopulacij i in razkroju ku l tu rne pokra j ine" (V. Klemenčič, 1991, str. 29).

Značilnosti suburbanizacije

Suburbanizaci ja je po definici j i družbenoekonomski proces, čigar vplivi segajo tako rekoč na vsa področja življenja (cultural - life - style) (Gober /Behr , 1982). Njena temeljna značilnost je tudi razpršitev urbanega

načina življenja in gospodarske reprodukci je (Paesler 1976, str. 32), ki z različno intenzivnost jo izžareva iz mest. "Suburbanizacija je proces populaci jske dekonccntraci je , kjer so demografska gibanja usmer jena iz območi j večje koncent rac i je proti manjšim" (Berry, 1980). Čeprav je ponujena definici ja na videz neizdelana, vseeno označuje poglavitne skupne poteze suburbanizaci je . Zlasti sl ikovito je nakazan preobrat v urbanizacijskih procesih, to je predvsem beg prebivalstva iz mest. Mestna per i fer i ja oz. suburbanizirana območja kot območja intenzivne socialne in ekonomske d inamike s tem izražajo novo neodvisnost, vendar ne v obliki t radicionalne industr i jsko-urbane koncentraci je , ampak na svojstven način sodobne postindustri jske družbe. Ugodnosti suburbanih območi j so zaradi bogatejšega javnega standarda in boljših možnosti komunic i ranja nadomesti le nekdanje prednosti mestnih središč. Čeprav so suburbani tokovi od primera do primera različni, so vendar le vsi v zvezi z istim pojavom. Za Bcrryja je tako suburbanizaci ja v sozvočju z ostalimi družbenoekonomskimi trendi dvajsetega stoletja, zato tudi zavrača idejo o začasnosti tega procesa.

Socialnogcografska preobrazba obmeslij slovenskih mest

Tudi suburbanizaci ja v Sloveniji temelji na prostorski preobrazbi obmestij . Pogojuje jo ekonomski napredek ter spremembe v sistemu vrednot med mestom in podeželjem. Rast prebivalstva v obmest j ih , povezana s p remeno s t rukture gospodinjstev in spremenjenih bivanjskih navad, je na jpomembnejše pomensko gibalo suburbanizacije. Spremembe gospodarske s t rukture , ki prehaja od industrializacijskc k terciarni, prav tako podpira suburbanizacijo. Prometna sredstva, predvsem avtomobil izem, so dokončno propomogla k disperziji prebivalstva v "plasteh" okrog mest. Poimenovali bi jo lahko tudi kot "pokraj ino razbl injene poselitve". Obmestna naselja imajo še praviloma f iz iognomijo kmečkih naselij. Zaradi terminološke zmede lahko takšna naselja označimo tudi kot naselja, ki n imajo ne mestnega značaja ne u rbane fiziognomije, pač pa l judje žive na način, ki je podoben mestnemu. Nova družbena merila, sp remenjene bivanjske razmere, drugačne p rometne

razmere (in komunikac i j ske tehnologije nasploh) vodijo k novim obl ikam poselitve, k "pomestenju" in na ta način k razvoju suburbanizaci je . Za suburbanizaci jo so prav tako pomembne močne dnevne povezave med mesti, obmest j i in tudi podeželjem. Povezanost pospešuje dnevna migracija de lovne sile, oskrbni tokovi in tudi selitvena mobilnost prebivalstva. Suburbanizaci ja zato ne pomeni le ekspanzi je mesta v neposredno okolico ( takšne oblike procesov so poznane že iz zgodnejših faz urbanizaci je) , marveč selekt ivne selitve prebivalcev iz mest sprožajo dodatno, bol j kompleksno preobrazbo novih poselitvenih s t ruktur . Pomen obmest ja nasproti mestnemu središču raste. Izkušnje kažejo, da so različni razvojni tipi suburbanizi ranih območi j odvisni od lege, re l iefnih značilnosti, p rometne inf ras t rukture , cene zemljišča, kon juk tu rn ih faz in/ali s topnje (ne)l iberalizacije urbanis t ične (ne)regulative. Znači lnost s lovenske suburbanizaci je je predvsem v tem, da se razprostira na nekda j ruralnih območjih. Def in i r amo jo kol š i r jen je sodobnih naselij z manjšo gostoto poseli tve v vplivnem območju mest. Tudi prostorska organizacija naselbinskih sistemov se popolnoma razl ikuje od kakršnegakol i t radicionalnega predmest ja . Suburbanizirana območja ali tudi per iurbane cone (Aydalot , Garnier , 1985) istočasno us tvar ja jo d iskont inui te to v podeželskem naselbinskem tkivu z gradnjo za ta območja net ipičnih s tanovanjskih objektov. Po ocenah se lc-te obl ikuje jo v okolici mest v oddal jenost i 10 do 15 km od mestnih središč. Pojav je ozko povezan z gradnjo zasebnih hiš. Takšen način bivanja se je v Sloveniji od konca sedemdeset ih let izredno razširil. Po letu 1980 so bila domala vsa s tanovanja izven mest zgrajena v zasebni lasti. Ta nova oblika urbanizaci je pogojuje globoke spremembe v ravnotežju obstoječih urbanih in podeželskih naselitvenih s t ruktur . Ker je individualna in praviloma neorganizirana s tanovanjska gradnja v slovenskih razmerah cenejša, pr ihaja do "reakcije" v obliki disperzne urbanizaci je podeželja. Po grobih izračunih je živelo leta 1990 v Sloveniji v enostanovanjskih družinskih hišah okrog 1,3 milijona ljudi. Od tega okoli tri sto tisoč v mestih in več kot 550.000 v njihovih obmestj ih.

Intenzivni razvoj s tanovanjske gradnje v obmestj ih slovenskih mest je poleg intenzivnega doscl jcvanja, še posledica vrste drugih dejavnikov,

predvsem e k o n o m s k i h ter tudi sociopsiholoških mot ivov. Razlogi so

poleg cene j še g r a d n j e v lastni režiji še v nižji ceni zemlj išč na r a č u n

slabše o sk rbne in k o m u n a l n e opreml jenos t i ; v p o v e č e v a n j u rea ln ih

d o h o d k o v prebivals tva , ki omogoča v lagan je v s t a n o v a n j s k o gradn jo ; v

možnost i pos topnega izbol j ševanja s t anovan j sk ih pogojev, v večj ih

s t anovan j sk ih eno tah ; dobr i p rome tn i dos topnost i in dos topnos t i do

de lovnih mest ter oskrbe; v boljših bivalnih razmerah ; v večj ih možnos t ih

zadovo l j evan ja osebnih po t r eb ( l jubi te l j ska obde lava zeml je ...); v splošnih

p r e f e r e n c a h prebiva ls tva za b ivan je v enodruž insk ih hišah, o č e m e r

p r iča jo š t ev i lne j a v n o m n e n j s k e raziskave; v želji po višjih b iva ln ih

s tandard ih ; v porek lu prebivals tva iz ru ra ln ih o b m o č i j ipd.

Preb iva t i v enodruž insk i hišici v č is tem ze lenem oko l ju blizu mesta ,

k a m o r se voziš na delo, so san je na jboga te j š ih dežel. Slovenci , ki si 76,7

ods to tno* že l imo s tanova t i na tak način, smo si resn ično pr ivošči l i ve l iko

b iva lno in p ros to r sko razkošje . Dosegamo ga z ve l iko lastnega v loženega

dela, s k r š e n j e m urban i s t i čne discipline, z o d p o v e d o v a n j e m drug im kval i -

t e t am bivanja , s p o l k m e č k i m nač inom živl jenja . Vse to so znane stvari .

V naši raziskavi smo j a v n o m n e n j s k e a n k e t e o prosti izbiri b ivan ja

prever i l i na ta način, da smo preb iva lce vzorčnih suburban iz i r an ih

o b m o č i j (v Radov l j i šk i in Novomešk i kot l ini ter ob oba ln ih mes t ih )

povabil i , da odgovor i jo na e n o samo vprašan je : Z a k a j ste postal i

p reb iva lec tega nasel ja? (Ka te r i so glavni razlogi za izbiro te lokac i je?)

Izbor vprašan ih je bil s lučajen . Edini pogoj je bil, da se je a n k e t i r a n i

p reb iva lec pred časom priselil iz mesta in da je zeml j i šče kupil . S t em

smo zaves tno izključil i mot iv dedovan j a zemlje . Vprašan i je imel na

razpolago več možnih odgovorov. T a k o smo zbrali 298 odgovorov na

zas tav l j eno vprašan je , pr ib l ižno po t r e t j i n o na vsakem od vzorčn ih

območi j . Pri odgovor ih med t remi območj i ni bilo opaznih razlik, za to

p o d a j a m o e n o t e n pregled rezul ta tov:

Po anketi Slovenskega javnega mnenja (SJM-86, 1986) 15,5% vprašanih želi stanovati na samem, izven naselja, 41,2# v majhnem kraju blizu mesta in 19,9 # anketiranih v majhnem podeželskem naselju z manj kot 500 prebivalci.

41%: živeti na svojem, brez odvisnosti, svoboda; 35%: biti na deželi, blizu naravi, imeti mir, 34%: p o m a n j k a n j e (najemniških) s tanovanj v mestu; 2 9 % : naložiti sredstva, biti neodvisen od povečevanja najemnin; 18%: imeti vrt za "brkljanje", možnosti za sprostitev; 17%: beg z mesta, od onesnaževanja;

4%: potreba po prostoru zaradi profesionalnih (obrt) razlogov;

2%: možnost izbire sosedov.

Iz odgovorov lahko sklepamo, da lahko motivaci jske e lemente za

suburbanizaci jo razdel imo v naslednjih neka j skupin:

- prvi imajo razloge v določeni varnosti in določeni neodvisnosti , predvsem s f inančnega vidika. Velik del prebivalstva se odloči, da zgradi zasebno hišo "sam zase", da naloži denar in uide mestu, novo biva-lišče izbirajo zaradi pr imerne cene in zaradi relat ivne bližine delovnega mesta;

- drugi razlogi zadevajo neprimernost s tanovanj na "najemniškem trgu" (velikost, cena, kvali teta, velikost s tanovanja , število prostorov ...), zlasti za družine;

- t re t ja skupina razlogov izraža željo po vrnitvi na deželo, iskanje

harmoni je z naravo in beg pred urbanim okoljem, ki se izkazuje kot

nepr imerno - sovražno.

Tipično gospodinjstvo ima običajno okrog stavbe neka j "ohišnice". Social-nega statusa gospodinjstev v suburbanih območjih ni moč razpoznati , saj so zelo heterogena. Kl jub vsemu prevladuje jo delavci. V e d e n j e teh družin ostaja prece j in t rover t i rano. Malo hodi jo ven, odnosi s sosedi so označeni kot občasni. S t ruktura družin je izrazito mlada (med 30 in 40 let). Prav zato bo morala realna politika urejanja suburbanega prostora upoštevati takšno socia lnoekonomsko diferenciaci jo.

Analiza vzorčnih območi j je omogočila spoznati tudi negat ivne posledice suburbanizaci je . Predvsem je to primer dnevne migracije. Suburbanizaci ja je možna zaradi vožnje z lastnimi vozili, zato je prispevala k vel ikemu

porastu dnevne migracije med mestom bivanja in mestom zaposlitve. Prebivalci suburbanih območi j so precej bol j motorizirani kot ostalo prebivalstvo. Čeprav ni videti, da bi jih vsakodnevna potovanja pomembno ovirala, na primer porast porabe energije, porast števila nesreč, nat lačenost parkirnih prostorov v središču mesta, povečanje uporabe cestne in f ras t ruk tu re in povečanje onesnaženosti zraka. Ti negativni vplivo so slabo ocenjeni in je zato težko določiti, kolikšen del odpade na suburbani pojav. Ne moremo pa zanikati, da ima anarhičen razvoj individualnih hiš lahko hude posledice na področju prometa. Pri prevozu šolar jev (predvsem srednješolcev) je problem še bol j zaostren. Urn ik i skupinskih prevozov na delo so običajno nezdružljivi z urniki šolskih otrok. Včasih je drugo vozilo v družini neobhodno za rešite problema.

Tudi v jedrih obmestnih naselij so zaradi suburbanizaci je opazne spremembe: del nekdanj ih kmečkih poslopij ostaja s tem, ko je prebivalstvo našlo zaposlitev v neagrarnih poklicih, neizrabl jen ali pa spreminja svojo funkc i jo (v zadnjem času predvsem v trgovske in gostinske dejavnosti) . Opazno je tudi izsel jevanje av tohtonega prebivalstva na robove naselij. Naraščajoč promet, zastarela gradbena substanca, povezana z visokimi komunalnimi vlaganji, poman jkan j e sodobnih servisnih dejavnosti so središča nekdanj ih podeželskih naseli j močno razvrednotil i . Število prebivalstva narašča predvsem zaradi ekstenzivnih gradbenih aktivnosti na obrobju, medlem ko prebivals tvo v jedrih upada. Zaradi močnega prisel jevanja neavtohtonih prebivalcev je oslabljena kra jevna pripadnost, ki se prav tako zmanjšuje . Povečan delež prisel jencev pogojuje drugačen, mestni n ačin življenja ne le pri prisel jenem, marveč tudi pri av toh tonem prebivalstvu. Povezanost z zemljo pojema, saj je kmetovan je le dodatni vir preživljanja. Navzven je zaznavno drob l jen je parcel in povečan delež zatravl jenih površin. Opisane spremembe še s topnju je jo industrijski obrati in večje obr tne delavnice, praviloma mlajšega datuma (Ravbar , 1992).

Poskus tipiziranja suburbaniziranih območij

Anal iza suburbanizaci je v Sloveniji temelj i na demografskih , socialnogeografskih, gospodarskih in oskrbnih razmerah v slovenskih obmest j ih . Pokazala je na močno suburbanizaci jo tam, kjer so obmest ja morala zadovolji t i večino od naslednjih pogojev: da je prebivalstvo v zadnj ih petnajst ih letih porastlo vsaj za polovico, število s tanovanjskih hiš se n a j bi v tem času podvojilo, število priseljenega prebivalstva preseglo polovico skupnega prebivalstva, delež dnevnih migrantov pa pe t ino skupnega prebivalstva, selitveni saldo v obdobju 1981/88 je bil višji od +50 prebivalcev, gostota prebivalcev in delovnih mest skupa j presegala 5 0 0 + d m / k m 2 ter delež delovnih mest v terciarnih in kvar ta rn ih dejavnost ih bil višji od 25 %.

Z m e r n o suburbanizaci jo oprede l ju je jo kazalci, med katerimi prev laduje jo tisti z nadpovprečnimi vrednostmi, in sicer: rast števila prebivalcev v obdobju 1971/86 nad 125 %,porast števila s tanovanjskih hiš za polovico, š tevi lo priseljenega prebivalstva presega vsaj za 40 % od skupnega prebivalstva, seli tveni saldo v obdobju 1981/88 je pozitiven, gostota prebivalcev in delovnih mest skupa j presegata 300 p + d m / k m 2 ter delež delovnih mest v terciarnih in kvar tarnih dejavnost ih je višji od 10 %.

Šibko suburbanizaci jo pa oprede l ju je jo kombinaci je kazalcev, med kater imi ni močno nadpovprečnih, ampak prevladuje jo podpovprečne vrednosti , zmerna rast prebivalstva in števila hiš, delež priseljenih prebivalcev je le okoli 20 %, delež dnevnih migrantov je praviloma pod 15 %, selitveni saldo je uravnotežen, nizek je tudi delež delovnih mest v terciarnih in kvar ta rn ih dejavnost ih.

Vredno t en j e je pokazalo, da poteka močna suburbanizaci ja na dobri četr t ini , zmerna na dobri polovici in šibka na petini obmest i j slovenskih mest. V oči padejo tri različna območja , ki se opi ra jo na naravnogeografske in družbenogospodarske pogoje:

a) "Policentrične" mestne regije z močno razvito suburbanizaci jo, ki se

obl iku je jo z medsebojnim zl ivanjem večjih obmestij . Naj i razi te jša močno suburbanizirana območja so v Ljubl janski kotlini, na Dravsko-Ptujskem polju, v Savinjski dolini in ob Slovenskem Pr imor ju .

b) "Monocentr ična" močno suburbanizirana, vendar izolirana območja , ki iz enega mestnega središča izžarevajo v okolico svoj urbanizacijski vpliv: npr. močna preobrazba naselij v Spodnji Vipavski dolini pod vplivom Nove Gor ice in učinkov odpr te meje. Okoli ostalih slovenskih mest pa prev laduje zmerna suburbanizacija. Še na jbol j je izrazita okoli Novega mesta, nato pa še okoli Krškega in Brežic, Revirskih mest, Laškega, Slovenskih Konj ic in Slovenske Bistrice, Raven na Koro-škem, Slovenj Gradca in Velenja , Mozir ja , Kočevja in Ribnice, Sežane in Postojne.

c) Izolirana, prostorsko omejena in šibko suburbanizirana območja. Ta se v izraziti obliki pojavl ja jo v okolici malih mest v južni - "kraški" in severovzhodni Sloveniji. Pr imerja lna analiza je še opozorila na vprašlj ivost suburbanizaci je pri teh obmestj ih. Upravičeni dilemi o obstoju suburbanizaci je v naštetih obmest j ih, poleg ostalih ind ika tor jev prepričl j ivo u temel ju j e jo velik delež av tohtonega prebivalstva, uravnotežena selitvena bilanca in visok delež gospodinjstev s kmečkimi gospodarstvi.

Prikazana tipologija je opozorila na odvisnost suburbanizaci je od velikosti mestne(ih) aglomeraci j(e) in od gostote poseljenosti n jenega zaledja. Povprečna gostota v območj ih močne suburbanizaci je znaša okoli 450 preb . /km 2 , medtem ko je v območjih zmerne in š ibke suburbanizaci je pribl ižno tr ikrat manjša.

Sicer pa smo v naši raziskavi našteli 167 bol j ali m a n j zakl jučenih suburbaniz i ranih območij , ki danes vk l juču je jo več kot t re t j ino slovenskih naseli j in meri jo osmino ozemlja države (262.245 ha, skupa j z mesti pa 309.264 ha). Tu prebiva skora j tri če t r t ine slovenskega prebivalstva. Najvišj i delež naselij, ki sodijo k suburbanim območjem je v obmest j ih obalne mestne regije, na Gorenjskem, v Celjski kotl ini in v

delih l jubl janske mestne regije. Po površini so najobsežnejša območja v celjski, domžalski, koprski, izolski, grosupeljski in zagorski občini, k jer obsegajo več kot t re t j ino občinskega ozemlja.

Anal iza seli tvenih gibanj po letu 1981 je prav tako pokazala na obrat v seli tvenih smereh prebivalstva. Večina slovenskih mest v tem obdobju že izkazuje negativni migracijski saldo. Skupaj znaša -9.629 prebivalcev ali -1,2 % ne to migracij, kar opozarja na razsel jevanje mest. Povsem nasprotne težnje izkazujejo njihova obmestja. Tu pozitivni selitveni saldo znaša 28.730 prebivalcev. Največjo razliko med priseljenimi in odsel jenimi imajo obmest ja v občinah Trbovlje , Jesenice, Velenje , Izola, Koper in Piran, Vrhnika , l jubl janske občine, Domžale, Kranj , Žalec, Idrija, Ilirska Bistrica in Postojna. Največ bru to migracij pa so imela obmest ja občin: Jescnice, Izola, Koper, Piran, Trbovlje , Velenje , Domžale, K r a n j in Ljubl jana. T o je izraz obojestranskih dinamičnih selitev, dosel jevanja in odsel jevanja , kot posledice gospodarske dinamike.

Dnevnih migrantov je bilo v Sloveniji leta 1981 tri pet ine od števila zaposlenih. V mestih je ta delež znašal dobri dve petini, na podeželju pa celo pet šestin. Leta 1981 je iz suburbaniziranih območi j dnevno potovalo na delo skora j t re t j ina ljudi, kar je m a n j kot iz ostalih podeželskih območij , zato pa več kot iz mest. Delež dnevnih migrantov se je v zadnjem deset let ju iz obmest i j povečal za tret j ino. Največje spremembe so se zgodile v gravitacijskih zaledjih tistih mest, k jer je delež dnevnih migrantov še vedno najnižj i in tudi leta 1981 ni presegel pet ine prebivalstva. To so praviloma obmest ja v zaledju mest severovzhodne in južne Slovenije.

Slovenska značilnost je v veliki razpršenosti naselij. M a n j kot dva mili jona ljudi živi v šest tisoč naseljih in ima pri tem le dve mesti z nad sto tisoč prebivalci. V pogledu velikosti naselij imamo opravi t i z razmeroma majhnimi mesti in velikanskim številom vasi ter zaselkov, kar ima svoje globoke zgodovinske korenine. Tak način poselitve ustvar ja zelo raznovrs tno in težko problemat iko racionalnega opreml jan ja in rabe prostora tako glede p rometne in komunalne in f ras t ruk tu re kakor glede

TIPOLOGIJA SUBURBANIZACIJE V R. SLOVENIJI LETA 1986 TYPOLOGY OF SUBURBANISATION IN SLOVENIA (1986)

VO

d r u ž b e n i h služb, da vars tva okol ja sploh ne o m e n j a m o . R a z v o j

k o m u n i k a c i j s k e tehnologi je , p remiki v socialni s t r u k t u r i in

d r u ž b e n o e k o n o m s k i r azvo j so u rban i r azvo j v zadnj ih dese t le t j ih še

modif ic i ra l i . T a k o l ahko danes že govor imo o razl ičnih razvo jn ih t ipih

suburban izac i j e . Če posplošimo, l ahko pose l i tvene procese v s u b u r b a n i h

o b m o č j i h razde l imo na:

- koncen t r i čn i ali tudi zvezdast i razvoj;

- l inearn i ( longi tud ina ln i ) razvoj;

- d e k o n c e n t i r č n i ali razpršeni razvoj (Fischer , 1978).

Po t ek suburban izac i j e po sve tu in pri nas po t r ju j e , da suburban iz i r ana

obmes t j a pos t a j a jo p rehodna območ ja med mes tom in podeže l jem. Na

do ločen nač in se "specializirajo" tako, da s luži jo p redvsem b ivan ju

zaposlenih , ki d e l a j o v mestu (spalna območja) . Z a h t e v e (in izs i l jevanja)

po n e p r e t r g a n e m na ra ščan ju novih (p re težno) s t anovan j sk ih površ in v

o b m e s t j i h s lovenskih mest pospešu je nizka cena ( s tavbnih) zemlj išč ,

n e d o r e č e n a zeml j i ška pol i t ika in ne izdelana zasnova nada l jn jega razvoja

pose l i tvenega sis tema, ki je s t ihi jski in zaradi p r e t ežno dol inskega re l ie fa

l inea ren - čeprav se pojav l ja v "plasteh" okol i mest. V idne posledice pa

pos topoma vod i jo k izgubl jan ju (un i čevan ju ) eko loško v redn ih in "neza-

zidlj ivih" prost ih površin.

LITERATURA

Aydalot, P., Garnier, A., 1985: Périurbanisation et suburbanisation: des concepts à définir. DISP Nr. 80/81, Zürich sir. 53-55.

Berry, B.J.L., 1980: Urbanisation and counterurbanisation in the United States. Annals of the American Academy of Political and Social Science 451, str. 13-20.

Fischer, K. , 1978: Ziele und Instrumente zur Steurung des Suburbanisierungsprozesses. Veröffentlichungen der Akademie für Raumforschung und Landesplannung. Bd. 125, str. 110, Hannover.

Gober, P., - Behr. M. , 1982: Central Cities and Suburbs as Distinct Place Types: Myt or Fact? Economic Geography 58, sir. 371-385.

Klemenčič, V. , 1991: Tendence spreminjanja slovenskega podeželja; Geografski vestnik LXIII , s t r . 25-39, Ljubljana.

Paesler, R., 1976: Urbanisierung als sozialgeographischer Prozes, dargestellt am Beispiel südbayrischer Regionen. Münchner Studien zur Sozial- und Wirtschaftgeographie, Band 12, München.

Ravbar, M. , 1990: Populacijska razmerja med mestom in okolico. Geographica Slovenka 21, str. 187-202, Ljubljana.

Ravbar, M., 1992: Suburbanizacija v Sloveniji. Odnosi, strukture in težnje v njenem razvoju. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Doktorska disertacija, Ljubljana, 325 str.

Ravbar, M., 1992: Suburbanizacijske težnje in pomen za prostorsko načrtovanje. Referat na XII. Sedlarjevem srečanju, Postojna, 11 str. cikl.

Ravbar, M. , 1992: Umriss der Suburbanisierung in Slowenien. Slowenien auf dem Weg in die Marktwirschaft. Arbeitsmaterialien zur Raumordnung und Raumplanung. Bayreuth, str. 39-51.

Slovensko javno mnenje '86 (SJM). Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Ljubljana, maj 1986

Vrišer, I. , 1969: Mala mesta v SR Sloveniji. Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana, str. 37.

SOCIOGEOGRAPHIC FACTORS OF SUBURBANIZA-TION IN SLOVENIA

SUMMARY

Suburbanization in Slovenia is essentially the spatial transformation suburbs. It is dependent on the relative economic development and changes in value systems in cities and rural areas. The most significant trend in suburbanization is the popula-tion growth in the suburbs together with changes in the household structure and changing lifestyles. Means of transportation, especially automobiles, have led to the dispersion of residents into 'layers' around the cities. This could also be called "a landscape of scattered settlements." Suburban settlements actually have the physiognomy of farming settlements. To avoid confusions with terminology we

will define such settlements as those which have neither city characteristics nor urban physiognomies, but where the lifestyle is similar to that of the city. New social standards, changed living conditions and different traffic conditions (and communication technology in general) are leading to a new form of settling, a form of bringing the city lifestyle to rural areas, and thus leading to a develop-ment of a suburbanization with signs which are evident in the changed physio-gnomy of the settlements.

We define Slovene suburbanization as the expansion of modern settlements leaving a lower density of residents in the affected areas of the city. The spatial organization of the systems of settlements is also different than that of traditional suburbs. The suburbanized regions or the 'periurban' areas create a break in the continuity of the rural, settled areas with the construction of residential buildings which are not typical for those areas. Estimates indicate that this is occurring in the outskirts of cities to a distance of 10 to 15 kilometers from the center of the city. This phenomenon is closely tied to the construction of private houses.

This analysis of suburbanization in Slovenia is based on demographic, sociogeo-graphic, economic and supply conditions in the areas surrounding Slovene cities and towns. Heavy suburbanization has occurred in areas which satisfy the majo-rity of the following conditions: the population has grown by at least 50% in the last 15 years; the number of residential buildings has doubled; the number of new settlers has reached half of the total population; the proportion of daily commu-ters is one-fifth of the total population; the net balance of settlers was more than +50 residents for the period 1981/88; the population density (pd) plus the number of jobs (j) reached 500 pd+j/km2; and the percentage of jobs in the commercial and social sectors was higher than 25%.

Moderate suburbanization is assigned to where indicators have predominantly above-average values: the population has grown by more than 25% for the period 1971/86; the number of residential buildings has increased by 50% in the same period; the number of new settlers has reached at least 40% of the total popula-tion; the net balance of settlers should be positive; the population density plus the number of jobs should be 300 pd+j/km2; and the percentage of jobs in the commercial and social sectors should be greater than 10%.

Slight suburbanization is defined for areas where the indicators are not signifi-cantly above average and the majority have below-average values, which means a moderate growth in the population and the number of houses, the percentage of new settlers is about 20%, the percentage of daily commuters is actually under

15%, the net balance of settlers is zero, and the percentage of jobs in the commer-

cial and social sectors is low.

The analysis shows that heavy suburbanization is taking place in the suburbs of

more than a quarter of all Slovene cities and towns, moderate suburbanization in

more than half and slight suburbanization in about one-fifth of them. There three

types of regions, based on the physical geographical and socioeconomic condi-

tions:

1. "Polycentric" city regions with strongly developed suburbanization formed by

large suburbs expanding into each other. The most heavily suburbanized areas

are the Ljubljana basin, the Dravsko-Ptuj plains, the Savinjski valley and the

Slovene littoral.

2. "Monocentric," heavily suburbanized, but isolated regions which radiate out

from the city center into the outskirts. An example is the strong transformation

of the settlements in the lower Vipava Valley because of the influence of

Nova Gorica and the effects of the open border. Moderate suburbanization

predominates in the environs of the remaining Slovene cities. This is most

pronounced around Novo Mesto. It is also characteristic of Krško, Brežice, the

'mining' towns, Laško, Slovenske Konjice and Slovenske Bistrice, Ravne na

Koroškem, Slovenj Gradec and Velenje, Mozirje, Kočevje and Ribnica, and

Sežana and Postojna.

3. Isolated, spatially limited and slightly suburbanized regions. Such regions appear

in a distinctive form around the towns in southern - "Kraška" - and northeastern

Slovenia. A comparative analysis of these outskirts shows that the suburbani-

zation of these ares is debatable. The question of whether suburbanization actu-

ally exists in these areas arises from, among other indicators, the large percen-

tage of autochthonic residents, the net balance of commuters and the high per-

centage of households involved in farming.

The typology shown above draws attention to the dependence of suburbanization

on the size of the city agglomerations and the density of migration to their hinter-

lands. The average density in areas of heavy suburbanization is about 450 resi-

dents per square kilometer, while the density is approximately three times less in

areas with moderate and slight suburbanization.

The process of suburbanization in Slovenia and around the world confirms that suburbs are becoming transitional zones between cities and the countryside. In a certain way they are specialized so that they mainly serve as sleeping quarters for

workers employed in the cities (bedroom suburbs). The low price of (residentially zoned) land, an unsettled land policy and an incomplete plan for further development of residential areas are all accelerating the need (and pressure) for unabated growth of new (primarily) residential areas on the outskirts of Slovene cities. This growth is currently uncontrolled and, because the relief is pre-dominantly that of a valley, the growth is linear, although it is appearing in 'layers' in the vicinities of the cities. The visible consequences are the gradual loss (destruction) of ecologically valuable and "not-to-be-built-on" free surfaces.