Ste

ffen

Sch

reye

r di

rigen

t

5.

kon

cert

voka

lni ab

on

ma

2018

/19

slo

ven

ska

filh

arm

oni

ja

27. januar 2019 ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

Zbor Slovenske filharmonijeOrkester Slovenske filharmonije

Steffen Schreyer dirigent

Theresa Plut sopranBarbara Jernejčič Fürst mezzosopranDavid Jagodic tenorMarcos Fink basbaritonTatjana Kaučič klavir

Sebastjan Vrhovnik in Jerica Bukovec priprava zbora

Vljudno vabljeni na predkoncertni pogovor ob 18.30.

5. koncert

vokalniabonma 2018/19

nap

oved

febr

uar–

mar

ec 2

019

Ciklus družinskih koncertov 2018/193. koncert2. februar 2019 ob 11.00H. C. Andersen: GRDI RAČEK – glasbena pravljicaTrobilni ansambel Slovenske filharmonijeLucija Ćirović pripovedovalkaspored Šenk

Modri 4 in izven21. in 22. februar 2019 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeAxel Kober dirigentDaniel Müller-Schott violončelospored Widmann | Haydn | Schönberg

Vokalni 6 in izven24. februar 2019 ob 19.30Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonijaZbor Slovenske filharmonijePaul Van Nevel dirigentspored Gallus | de Rore | di Lasso

Oranžni 5 in izven7. in 8. marec 2019 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeJames Tuggle dirigentspored Wolf | Mahler

Arvo Pärt (1935)

Te Deum Tebe, Boga, hvalimo za tri zbore, klavir, godala in tonski trak

Silouans song (My soul yearns after the Lord) Silvanova pesem (Moja duša hrepeni po Gospodu) za godalni orkester

Nunc dimittis Zdaj odpuščašza mešani zbor

Nana Forte (1981)

Alles Gute zum Geburtstag, lieber Mozart!* Vse najboljše za rojstni dan, dragi Mozart! za zbor in godalni orkester

KyrieGospod, usmili se

Gloria Slava

Agnus Dei Jagnje Božje

* Novo delo

spo

red

Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791)

Vesperae solennes de confessore Slovesne večernice za praznik spoznavalca, KV 339za soliste, zbor in orkester

Dixit Dominus Domino meo Gospod je rekel mojemu Gospodu

Confitebor tibi DomineZahvaljujem se Gospodu

Beatus vir qui timet DominumBlagor možu, ki se boji Gospoda

Laudate pueriHvalite, Gospodovi služabniki

Laudate DominumHvalite Gospoda, vsi narodi

MagnificatMoja duša poveličuje Gospoda

Čeprav so bila tovrstna dela pravzaprav namenjena izvedbam v koncertnih dvoranah, in ne pri liturgiji, so poslušalce s svojo posebno religioznostjo vedno znova nagovorila. V tem času je nastal tudi Te Deum (1984–1985, revidiran 1992), ki sodi med njegova večja zborovska dela. Napisan je bil po naročilu Zahodnonemškega radia Berlin in bil prvič izveden januarja 1985. V delu je uglasbil latinski himnus, pripisan sv. Ambrožu (Pärt je nekoč dejal, da mu je latinščina še posebej všeč zato, ker ima dolge besede in ker ni vsakdanji jezik, saj naj bi bila pri pisanju glasbe distanca od vsakdanjega jezika še posebej pomembna zanj), ki se običajno izvaja v zasedbi za tri zbore, godala, preparirani klavir in harfo. Za delo je značilen zgoraj omenjeni princip tintinnabulacije, ki je osrediščen okrog koralnega napeva Te Deum v modusu na d. Kot z razgleda na nekakšno gorsko panoramo je Pärt v svoji skladbi poskušal posredovati poslušalcem »neizmerljivo vedrino« in »nespremenljive resnice« slavilnega besedila.

Medtem ko so njegova dela postajala vse bolj priljubljena med evropskimi zbori, je Pärt ustvarjal tudi za druge zasedbe, mdr. za godalni orkester in različne komorne ansamble. Med najbolj znane tovrstne skladbe sodi Silouans song (Silvanova pesem), ki je nastala leta 1991 in nosi podnaslov My soul yearns after the Lord (Moja duša hrepeni po Gospodu). Naslov skladbe se nanaša na meniha Silvana Atonita, pravoslavnega svetnika iz 19. stoletja. Ta je svoje spise zapustil učencu Arhimandritu Sofroniju, ki jih je uredil in napisal njegovo biografijo ter mu je Pärtova skladba tudi posvečena. V vse bolj zgoščenem in intenzivnem zvoku godal, ki se nazadnje iztečejo v umirjeno ozračje začetka skladbe, si ni težko predstavljati religioznega hrepenenja sv. Silvana, verjetno pa je pomenljivo tudi

Eden najvplivnejših sodobnih skladateljev, Estonec Arvo Pärt, je bil sprva med najbolj radikalnimi predstavniki t. i. »sovjetske avantgarde«. Posvečal se je neoklasicizmu ter za njim dodekafoniji, kompoziciji zvočnih plasti, aleatoriki in tehniki kolaža. Ko so ga skladateljski eksperimenti pripeljali do soočenja sodobne in starejše glasbe, so se Pärtu kompozicijska sredstva njegove dobe v primerjavi z glasbo preteklosti zazdela brez pomena, kar ga je pognalo v večleten skladateljski molk in intenziven študij gregorijanskega korala, notredamske šole in klasične vokalne polifonije. V tem času je začel ustvarjati na podlagi kompozicijskega principa t. i. »tintinnabuli« (lat. zvončki), ki velja za njegov skladateljski podpis in po katerem je še danes najbolj prepoznaven, čeprav ga je skozi čas spreminjal in dopolnjeval. Tintinnabulacija temelji na nekakšnem minimalizmu, asketski redukciji zvočnega materiala. Glasbena struktura je zasnovana na dveh monofonih linijah, pri čemer se melodični glas preplete v organsko celoto z nekakšnim akordičnim glasom. Harmonijo, ki presega paradigme funkcionalne harmonije, ustvarja nenehna prisotnost (dejanska ali pa samo implicirana) enega samega trizvoka. Rezultat je z alikvoti bogat zvok, ki spominja na pozvanjanje zvončka.

V Pärtovem slogu se prepleta, kar je v evropski glasbi starega in novega, rezultat tega pa je kontrapunkt, ki je objektiven in discipliniran, obenem pa poln globokega občutja. Ko je našel svoj glas, se je Pärt znova posvetil komponiranju in napisal nekaj svojih najboljših del. Vse bolj so ga izvajali na Zahodu in nazadnje je skladatelj zaradi odpora do sovjetske oblasti emigriral iz Estonije, nato pa se je veliko posvečal uglasbitvam religioznih besedil.

k sp

ore

du

Skladateljičin dosedanji opus obsega solistična, komorna, vokalna, vokalno-instrumentalna, glasbeno- -scenska in orkestrska dela. Njene skladbe se izvajajo na koncertih in festivalih širom sveta (Avstrija, Italija, Madžarska, Finska, Velika Britanija, Španija, Belgija, Nizozemska, Nemčija, Portugalska, Srbija, Švedska, ZDA, Koreja, Singapur in drugod) ter predvajajo na različnih evropskih radijskih postajah. V zadnjih letih je svoje kompozicijsko delovanje razširila na področje opere in glasbenega gledališča. Njen operni prvenec Paradies oder nach Eden (Paradiž ali v raj) je bil leta 2016 premierno uprizorjen v Predarlskem deželnem gledališču Bregenz v Avstriji.

Z zborovsko glasbo je Nana Forte tesno povezana že od mladih let in redno sodeluje s priznanimi slovenskimi in tujimi zborovskimi dirigenti in sestavi, kot so Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Zbor Slovenske filharmonije, Švedski radijski zbor, Ensemble Epsilon, Zbor Bavarskega radia, Singapore Youth Choir Ensemble Singers, Allmänna Sången, Norveški solisti, Nizozemski radijski zbor in drugi. Skladateljičine zborovske kompozicije sodijo med njena mednarodno izjemno prodorna dela. Skladba Sancta trinitas za dva mešana zbora je bila v letu 2017 izvajana na turneji Svetovnega zbora mladih po Srbiji, Madžarski, Bosni in Hercegovini in Sloveniji. Istega leta je Švedski radijski zbor pod vodstvom dirigenta Petra Dijkstre na Festivalu Baltskega morja v Stockholmu izvedel skladbo En ego campana za dva mešana zbora. Omenjena skladba je bila tudi na sporedu Svetovnega zbora mladih 2018 po Kitajski in Notranji Mongoliji in na Tekmovanju za veliko zborovsko nagrado Evrope 2018 v Mariboru v izvedbi zbora Stockholmske glasbene gimnazije. Lani je bila v Utrechtu krstno izvedena zborovska skladba Te Deum laudamus, ki je nastala po

dejstvo, da naj bi sv. Silvan prejel dar neprestane molitve, ki mu je bil kasneje odvzet. Morda bi Pärtov zvok v tem in v prenekaterem drugem njegovem delu – pa tudi vlogo poslušalca kot soudeleženca v recepciji kompozicije – lahko opisali s skladateljevimi lastnimi besedami: »Svojo glasbo bi lahko primerjal z belo lučjo, ki vsebuje vse barve. Le prizma lahko te barve loči in naredi vidne: ta prizma bi lahko bila tudi duh poslušalca.«

Nunc dimittis (Zdaj odpuščaš) je hvalnica svetopisemskega starčka Simeona, ki mu je Bog obljubil, da bo pred smrtjo na svoje oči videl obljubljenega Odrešenika, kar se zgodi, ko Jezusa prinesejo v tempelj. Besedilo ima trdno mesto v različnih krščanskih tradicijah, zelo pomembno pa je tudi za t. i. evensong anglikanske liturgije. Pärtova skladba je nastala leta 2001 po naročilu Zbora Katedrale sv. Marije v Edinburgu, ki mu je tudi posvečena in jo je prvič izvedel na Edinburškem festivalu. V prvem delu v značilnem Pärtovem slogu vstopajo posamezni glasovi v svetlem pozvanjanju in stopnjevanju radosti, ki se z bleščečim durovim akordom razcveti na besedi »lumen« (»luč«). Sklepna Gloria Patri z nizkim basovskim glasom pa spominja na tradicijo ruske ortodoksne glasbe.

Mlada, a uveljavljena slovenska skladateljica Nana Forte je leta 2005 diplomirala iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študijsko pot je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra v Dresdnu in na Univerzi za umetnost (Fakulteta za glasbo) v Berlinu, kjer je leta 2009 z odliko zaključila podiplomski študij kompozicije.

Večina sakralne glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je nastala za Salzburg, v katerem je bil od leta 1772 nadškof Hieronymus Colloredo. Ta je poskušal salzburško nadškofijo reformirati po dunajskem vzoru in zato v Salzburgu ni bil priljubljen, čeprav je na splošno podpiral kulturno življenje in v mesto pritegnil številne literate in učenjake. Pod njegovo vladavino je vsekakor trpela dvorna glasba, saj je ukinil številne priložnosti glasbenega življenja. Leta 1778 je tako zaprl univerzitetno gledališče, kjer so že od 17. stoletja izvajali šolske drame, zaradi liturgičnih reform je zahteval krajšanje glasbe maše, izvedba instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih del je bila močno omejena, poleg tega pa se je nadškof znebil tudi številnih z glasbo povezanih lokalnih običajev, kakor so bile cerkvene procesije. Vse to je vplivalo tudi na komponiranje in izvajanje glasbe v Salzburgu, čeprav se je nadškof občasno izkazal tudi za podpornika glasbe. Nasploh pa je bolj promoviral italijanske kakor lokalne glasbenike, kar je povzročilo veliko nezadovoljstva. Tako Leopold Mozart, ki je bil od leta 1763 vršilec dolžnosti kapelnika, nazadnje kljub upravičenim pričakovanjem za izvolitev ni bil izbran za to službo, saj je nadškof dal prednost italijanskim glasbenikom.

Mladi Mozart je v začetku Colloredovega službovanja za Salzburg napisal veliko maš in večjih instrumentalnih del, v poznih 70. letih 18. stoletja pa se je začel iz salzburškega glasbenega življenja nekoliko umikati: čeprav je še komponiral maše, je svoje skladateljske sile usmerjal v instrumentalne in posvetno vokalno- -instrumentalne kompozicije. Tako on kakor Leopold sta bila nezadovoljna s svojim položajem pod nadškofom, kar je razvidno iz Leopoldovih pisem, ne vemo pa, ali je bil nadškof do njiju zares

naročilu Nizozemskega radijskega zbora in dirigenta Petra Dijkstre.

Alles Gute zum Geburtstag, lieber Mozart! (Vse najboljše za rojstni dan, dragi Mozart!) je novo delo, ki je nastalo po naročilu Slovenske filharmonije v počastitev Mozartovega rojstnega dne (skladatelj se je rodil pred natanko 263 leti na današnji dan). Skladateljica sama pravi, da jo Mozart kot skladatelj navdihuje s svojo spontanostjo in izčiščeno glasbeno mislijo. Liturgična besedila mašnega ordinarija, ki se lepo uvrščajo v sakralni glasbeni spored, je izbrala zato, ker »tako kot Mozartova glasba premagujejo minljivost časa in so neizčrpni vir navdiha še dandanes«, nedvomno pa tudi zato, ker je v tej zvrsti kot komponist v Salzburgu ustvarjal tudi Mozart. Za to priložnost je izbrala tri mašne stavke in tako je nastala neke vrste kratka maša, ki jo bo v prihodnosti najverjetneje dopolnila z uglasbitvijo preostalih mašnih stavkov. O procesu ustvarjanja in svoji glasbi pa je dejala: »Pri komponiranju mi je bilo v največje veselje slikanje zvočne krajine z uporabo dveh zvočnosti: zborovske in godalne. Želela sem, da se godala in zbor zlijejo v homogeno zvočno celoto ter se ritmično in harmonsko dopolnjujejo. Ker je treba pri komponiranju za zbor zelo paziti, kako skladatelj uporablja harmonije in intervale med glasovi, da glasba zazveni in da pevci ob petju tudi uživajo, sem si ob souporabi godal lahko privoščila malo bogatejše zvočne strukture in obenem razširila zvočni obseg. V veliko čast mi je, da bo skladba zazvenela ob glasbi dveh skladateljskih mojstrov – Pärta in Mozarta!«

kot je mogoče, služil cerkvi in dvoru s svojimi novimi kompozicijami«. Vendar je nadškof Colloredo očitno pričakoval, da bo Mozart v glasbi njegovega dvora aktivnejši. Mladi skladatelj s svojimi kompozicijami in izvajanjem najverjetneje tudi ni bil pri stvari s srcem, saj je skladateljske sile vse bolj usmerjal v občinstvo iz majhnega kroga prijateljev in lokalnega plemstva.

Vesperae solennes de confessore (Slovesne večernice za praznik spoznavalca), KV 339, so tako nastale leta 1780, nekoliko pred veliko opero Idomeneo, zaradi katere je Wolfgang odšel iz Salzburga v München. Nekateri domnevajo, da je bil »spoznavalec«, ki naj bi mu bile namenjene, sv. Rupert, zavetnik salzburške regije in sozavetnik katedrale sv. Virgila – res pa je, da je dodatek naslovu »de confessore« v Mozartov rokopis vnesla kasnejša roka. Večernice so sicer zadnje delo, ki ga je Mozart napisal za katedralo. Ohranile so svojo temeljno obliko iz srednjeveške liturgije, glasba pa seveda ni bila več koralna. V šestih stavkih (pet psalmov in kantik večernic Magnificat) se razgrne bogata paleta tonalitet, z uvodnim in zaključnim C-durom, ki se vmes ustavi tudi v tonalitetah Es-dura, G-dura, d-mola in F-dura. Razgibane so tudi po svoji obliki: v njih se izmenjujejo solisti in zbor, pri tem so prvi trije psalmi uglasbeni prekipevajoče, drzno, četrti stavek (Laudate pueri) pa je zborovska fuga v kontrapunktu starejšega sloga. Laudate Dominum za solistični sopran z dodatkom zbora velja za eno najlepših in najbolj znanih Mozartovih melodij, ki jo pogosto slišimo tudi v samostojni izvedbi izven konteksta večernic. Zaključni Magnificat pa delo zaokroži v glasbenem slogu, s katerim se je začelo. Mozart ne bi bil Mozart, če ne bi tudi v okviru konvencij salzburške cerkvene glasbe uspel napisati nečesa prav posebnega.

nepravičen. Morda je bil prav preplet vsega tisti, ki je nazadnje povzročil, da se je Mozart od Salzburga povsem oddaljil: nadškofova težavna osebnost, kulturne omejitve v Salzburgu in nenazadnje pogosta Mozartova potovanja. Ne smemo pozabiti tudi, da je leta 1777 Colloredo tako očeta kakor sina odpustil, ker je Wolfgang želel na potovanje, Leopold pa je bil prepričan, da bo na poti dobil službo v Mannheimu ali na katerem drugem uglednem dvoru. Tako je Mozart odšel v Mannheim (kjer se je zaljubil v Aloysio Weber, hčer dvornega kopista), od tam pa leta 1778 naprej v Pariz, kamor ga je spremljala mati. Od tod se je Mozart v začetku leta 1779 vrnil razočaran in celo strt: na poti mu je umrla mati (kar je otežilo odnose med očetom in sinom), medtem ko ga je zdaj uspešna Aloysia sprejela zelo hladno.

Po vrnitvi v Salzburg je zaprosil nadškofa za službo dvornega organista. Njegove obveznosti bi vključevale igranje v katedrali, na dvoru in v kapeli ter poučevanje deških zboristov. V novo službo se je zagnal z veliko odločnostjo in napisal kar nekaj novih maš in drugih sakralnih del, med drugim tudi uglasbitev večernic KV 339. Vendar Colloredo z njim ni bil zadovoljen: v dvoumno zapisanem dokumentu je za dvornega in katedralnega organista imenoval Michaela Haydna, medtem ko je mladega Mozarta opomnil, da bi moral »pokazati več prizadevnosti [...] in pogosteje komponirati za našo cerkveno in komorno glasbo«. Morda je bil Colloredo nezadovoljen, ker je Mozart v tem času napisal tudi druga dela, ki s cerkvijo in škofom niso bila niti najmanj povezana: instrumentalne koncerte in simfonije, serenade in divertimente ter priložnostno glasbo za odrska dela. V Mozartovi pogodbi sicer ni bilo posebej navedeno, da bi moral pisati glasbo le za škofovski dvor: skladatelj naj bi le »v tolikšni meri,

Steffen Schreyer je po končanem študiju cerkvene glasbe in orgel na Visoki šoli za glasbo v Münchnu kot štipendist DAAD (Služba za nemško akademsko izmenjavo) podiplomsko študiral zborovsko dirigiranje na Kraljevem kolidžu za glasbo v Stockholmu in bil kot prvi absolvent dirigiranja nagrajen z medaljo Švedske glasbene akademije za izjemne zasluge. V Stockholmu je deloval kot samostojni umetnik – zborovski dirigent, med drugim je vodil Švedski radijski zbor in Komorni zbor Erica Ericsona ter bil organist v Katedrali sv. Erika. Po vrnitvi v Nemčijo je delal z Zborom Zahodnonemškega radia Köln, Zborom Severnonemškega radia Hamburg in drugimi ter z orkestri, kot so Stockholm Sinfonietta, Hamburški baročni orkester, Jugozahodnonemška filharmonija v Konstanci in drugi.

S svojimi zbori je prejel številne nagrade na tekmovanjih, kot dirigent pa je na mednarodnem tekmovanju za zborovske dirigente Mariele Ventre v Bologni leta 2007 prejel drugo nagrado. Leta 2006 je ustanovil profesionalni zbor Evropski vokalni solisti (The European Vocal Soloists), v katerem pojejo pevci iz Skandinavije, Velike Britanije ter srednje in vzhodne Evrope. Med letoma 2009 in 2012 je bil šef dirigent Slovenskega komornega zbora, sedanjega Zbora Slovenske filharmonije. Od leta 2009 deluje kot glavni zborovodja v katedrali v Konstanci, kjer je odgovoren tako za liturgičnoglasbeno kakor koncertno dejavnost različnih zasedb.

Schreyer je bil več let profesor zborovskega dirigiranja na Katoliški visoki šoli za cerkveno glasbo sv. Gregorja v nemškem Aachnu, trenutno pa predava na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu v Nemčiji in na Visoki šoli za glasbo v Düsseldorfu.

Theresa Plut, koloraturna pevka kanadsko- -slovenskega rodu, sodi med naše najuspešnejše operne in koncertne pevke, ki kritike po svetu navdušuje s kristalno jasnim glasom, izjemnimi koloraturami in dramatičnostjo izraza.

Na glasbeno pot je stopila v rodnem Vancouvru in jo po diplomi na Kraljevem glasbenem konservatoriju v Torontu nadaljevala v Evropi: diplomirala in magistrirala je na Visoki šoli za glasbo v Zürichu v Švici, v opernem petju pa se je specializirala na Visoki šoli za glasbo v nemškem Stuttgartu. Bila je nagrajenka več mednarodnih tekmovanj in dobitnica različnih štipendij.

Je redna gostja opernih in koncertnih hiš po vsem svetu (Nemška opera na Renu, Opera Bangkok, Stuttgartska opera, Düsseldorfski simfoniki, Siamska filharmonija), nastopila je pod taktirko mnogih priznanih dirigentov, kot so John Fiore, Alexander Joel, Nicholas Milton in Emmanuel Villaume. Poleg koncertne in operne dejavnosti se je dokazala tudi kot izjemna interpretka samospevov. Nastopa s solističnimi recitali doma in v tujini: na Festivalu Ljubljana, Festivalu Zimriya v Izraelu, Festivalu Cluj modern v Romuniji in drugje.

Theresa Plut je od leta 2015 profesorica solopetja in specialne pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

dir

igen

t

sop

rani

stka

Barbara Jernejčič Fürst je na graški Univerzi za glasbo in uprizoritveno umetnost magistrirala iz zborovskega dirigiranja in glasbenodramskega uprizarjanja. Bila je članica Flamskega opernega studia v belgijskem Gentu in štipendistka Glasbenega inštituta Steans v Ravinii v Chicagu. Ob tem se je izpopolnjevala na mojstrskih tečajih pri znanih pevcih klasičnega in baročnega petja.

Kot operna pevka je v različnih vlogah nastopila v Flamski operi v Gentu, v Antwerpnu, dunajski Komorni operi, gledališču Theather an der Wien, ljubljanski in mariborski operi. Kot koncertna pevka je pela na vidnih slovenskih festivalih, v tujini pa na festivalih, kot so Koroško poletje, Steirischer Herbst, zagrebški bienale, Klangwerktage Hamburg, Wien Modern, Bregenške slavnostne igre, Styriarte, Echi lontani, Frühling Festival in Musikverein. Nastopa z znanimi dirigenti (Uroš Lajovic, Marko Munih, George Pehlivanian, Sigiswald Kuijken, Martin Haselböck, Diego Masson, Donald Runnicles, Johannes Kalitzke in številni drugi) ter sodeluje z ansambli in orkestri, kot so Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Armonico Tributo Austria, La petite bande, Solamente naturali, Musica Aeterna, Slowind, Ensemble Mosaik, Klangforum, Tonkünstlerorchester in dunajski Simfonični orkester Avstrijskega radia.

Pohvali se lahko s širokim koncertnim repertoarjem in premiernimi izvedbami več kakor 50 del sodobnih slovenskih skladateljev. Za domače in tuje založbe je poustvarila dela na številnih zgoščenkah, samostojno pa izdala tri, posvečene slovenskemu samospevu 20. stoletja. Redno sodeluje s kitaristom Žarkom Ignjatovićem, s katerim je nastopila v Ameriki in Kanadi. Je profesorica solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

David Jagodic je študiral na Visoki šoli za glasbo in uprizoritveno umetnost na Dunaju v razredu Claudie Visce, kjer je leta 2015 diplomiral z odliko, 2018 pa magistriral iz samospeva in oratorija v razredu Roberta Holla. Izpopolnjeval se je pri Florianu Boeschu, Piotru Beczali, Irini Gavrilovici in Michaelu Schadeju. Med študijem je bil štipendist Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Fundacije SIAA iz Liechtensteina ter prejemnik več nagrad mednarodnih tekmovanj.

Leta 2012 je debitiral z vlogo Alfonsa (Schubertova Prijatelji Salamanke) na Poletnih igrah v Neuzellu v Nemčiji. Na evropskih in svetovnih odrih je upodobil veliko Mozartovih likov (Tamino v Čarobni piščali, Don Ottavio v Don Giovanniju, Ferrando v Così fan tutte) ter vloge Lenskega (Jevgenij Onjegin Čajkovskega), Fentona (Verdijev Falstaff ), Alfreda (Straussov Netopir), Simona (Millockerjev Študent berač), Čarovnice (Janko in Metka Humperdincka), Wüstericha (Tulifant von Einema) in druge.

V tujini je uveljavljen tudi kot koncertni pevec. V letu 2017 je debitiral v dunajskem Musikvereinu, leta 2018 pa v tamkajšnjem Konzerthausu. Poleg samostojnih recitalov samospevov s pianisti, kot so Helmut Deutsch, Andras Schiff in Stephan Matthias Lademann, nastopa v oratorijih kot Evangelist (Bachov Pasijon po Janezu, Magnificat in Božični oratorij), Obadja (Mendelssohnov Elija), Samson (Händlov Samson), Uriel (Haydnovo Stvarjenje), pel pa je tudi v delih, kot so Bachov Magnificat in Božični oratorij, Mozartov in Verdijev Rekviem, Mendelssohnova Simfonija št. 2, Brucknerjev Te Deum in druga.

Od leta 2018 je član Slovenskega okteta, leta 2019 pa bo debitiral na sloviti Schubertiadi v Schwarzenbergu in v Berlinski filharmoniji.

mez

zoso

pra

nist

ka

teno

rist

Marcos Fink, rojen slovenskim staršem v Buenos Airesu v Argentini, je petje študiral pri Ivanu Ivanovu in Victorju Srugu, pozneje pa se je izpopolnjeval pri vodilnih evropskih mojstrih. Leta 1990 je debitiral v Salzburgu. Nastopal je v operah, na koncertih in recitalih samospevov po vsem svetu (Pariz, Bordeaux, Frankfurt, Barcelona, Dunaj, Ženeva, Tokio, Osaka, Ljubljana, Milano, Buenos Aires, Berlin, Houston, Seul, Shanghai idr.) pod taktirko uglednih dirigentov (Michel Corboz, Hans Graf, Leopold Hager, Alain Lombard, Semjon Bičkov, Milan Horvat, Pinchas Steinberg, Anton Nanut, Lior Shambadal, René Jacobs, Anton Lajovic idr.) in z odličnimi orkestri (Orkester Romanske Švice, Nacionalni orkester iz Pariza, Filharmonični orkester iz Strasbourga, Komorni orkester Lozane, Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Concerto Köln, Dunajski simfoniki, Münchenski filharmoniki, Freiburški baročni orkester, Akademija za staro glasbo Berlin idr.).

Sodeloval je pri snemanju številnih zgoščenk z deli Puccinija, Haydna, Bacha, Mozarta, Martina, Rossinija, Fauréja, Marxsena, Händla, Schumanna, Schuberta in drugih skladateljev. Za posnetek Schubertovega cikla Die Winterreise (Zimsko popotovanje) je leta 1998 v Parizu prejel nagrado zlati orfej. Zgoščenka Mozartove Čarobne piščali je osvojila glasbeno nagrado BBC, zgoščenki Canciones argentinas in Händlove opere Agrippina pa sta bili nominirani za nagrado grammy.

Je dvakratni prejemnik nagrade Prešernovega sklada: leta 1999 za komorne dosežke, še posebej za izvedbo pesemskega cikla Schwanengesang (Labodji spev) Franza Schuberta, 2013 pa skupaj s sestro Bernardo Fink za zgoščenko Slovenija!. Za umetniške dosežke na opernem področju je za leto 2016 prejel nagrado Sama Smerkolja, ki jo podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče.

bas

bar

itoni

st

V NOVO LETO Z NOVO GLASBOOrkester Slovenske filharmonije

TIŠINA, PROSIM!2. februar 2019 ob 19.00

Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

Gregor A. Mayrhofer dirigent

Rinnat Moriah sopran

Boris Ostan govorec

besedila Boris A. Novak

spored V. Žuraj | R. Strauss | B. A. Zimmermann | F. Biber | I. Xenakis | G. Ligeti

www.filharmonija.si

Godalni kvartet Dissonance

Arvo Pärt

Te Deum(Starokrščanska ambrozijanska himna)

Te Deum laudamus,te Dominum confitemur.

Te aternum Patremomnis terra veneratur.

Tibi omnes Angeli,tibi caeli et universae Potestates.Tibi Cherubim et Seraphimincessabili voce proclamant:Sanctus, Sanctus, SanctusDominus Deus Sabaoth.

Pleni sunt caeli et terramajestatis gloriae tuae.

Te gloriosus Apostolorum chorus,te Prophetarum laudabilis numerus,te Martyrum candidatus laudat exercitus.

Te per orbem terrarum sancta confitetur Ecclesia.Patrem immensae majestatis:venerandum tuum verum et unicum Filium:Sanctum quoque Paraclitum Spiritum.

Tu rex gloriae, Christe.Tu Patris sempiternis es Filius.Tu, ad liberandum suscepturus hominem,non horruisti Virginis uterum.

Tebe, Boga, hvalimo

Tebe, Boga, hvalimo, tebe, Gospoda, poveličujemo. Tebe, večnega Očeta, časti vsa zemlja.

Tebi vsi angeli, tebi nebesa in vse oblasti, tebi Kerubi in Serafineprenehoma prepevajo: Svet, svet, svet si ti,Gospod, Bog vsega stvarstva. Polna so nebesa in zemljaveličastva tvoje slave. Tebe hvali apostolov slavni zbor, tebe prerokov hvalevredno število,tebe mučencev sijajna vojska. Tebe po vsej zemlji slavi sveta Cerkev:Očeta neskončnega veličastva, častitega tvojega Sina, pravega in edinega; in Svetega Duha Tolažnika. Ti, Kristus, Kralj veličastva, ti si Očetov večni Sin.Ti se nisi branil učlovečenja v telesu Device, da si odrešil človeka.

Tu, devicto mortis aculeo,aperuisti credentibus regna caleorum.

Tu ad dexteram Dei sedes, in gloria Patris.Judex crederis esse venturus.

Te ergo quaesumus,tuis famulis subveni,quos pretioso sanguine redemisti.Aeterna fac cum Sanctis tuisin gloria numerari.

Salvum fac populum tuum, Domine,et benedic hereditati tuae.Et rege eos, et extolle illos usque in aeternum.

Per singulos dies benedicimus te:et laudamus nomen tuum in saeculum,et in saeculum saeculi.

Dignare, Domine,die isto sine peccato nos custodire.

Miserere nostri, Domine,miserere nostri.Fiat misrecordia tua, Domine, super nos,quemadmodum speravimus in te.

In te, Domine, speravi:non confundar in aeternum.

Amen. Sanctus, Sanctus, Sanctus.

Nunc dimittis(Lk 2,29-32)

Nunc dimitis servum tuumin pace.Quia viderunt oculi mei salutare tuum,quod parasti ante faciem omnium populorum:lumen ad revelationem gentiumet gloriam plebis tuae Israel.

Ti si premagal želo smrti in vernim odprl nebeško kraljestvo.

Ti sediš na desnici božji v slavi Očetovi.Da prideš kot sodnik sodit, verujemo.

Tebe torej prosimo,pridi na pomoč svojim služabnikom, ki si jih odkupil z dragoceno krvjo.Daj, da bomo v večni slavi prišteti tvojim svetim.

Reši svoje ljudstvo in blagoslovi svojo lastnino, ti bodi naš voditelj in vladar na veke.

Vsak dan ti hočemo prepevati hvalo in slaviti tvoje ime vekomajin na veke vekov.

Ohrani nas, Gospod, ta dan brez greha. Usmili se nas, Gospod,usmili se nas.Tvoja dobrota naj nas vedno spremlja, to vdano pričakujemo od tebe.

Gospod, vate zaupam, naj ne bom osramočen nikoli.

Amen. Svet, svet, svet.

Zdaj odpuščaš(Sveto pismo, Slovenski standardni prevod)

Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnikapo svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev, ki si jo pripravil pred obličjem vseh ljudstev: luč v razodetje poganomin slavo Izraela, tvojega ljudstva.

Nana Forte

Alles Gute zum Geburtstag, lieber Mozart!(Mašno liturgično besedilo)

Kyrie

Kyrie eleison.Christe eleison.Kyrie eleison.

Gloria

Gloria in excelsis Deoet in terra pax hominibus bonae voluntatis.Laudamus te, benedicimus te,adoramus te, glorificamus te,gratias agimus tibi propter magnam gloriam tuam,Domine Deus, Rex caelestis,Deus Pater omnipotens.Domine Fili Unigenite, Jesu Christe,Domine Deus, Agnus Dei, Filius Patris.

Qui tollis peccata mundi, miserére nobis.Qui tollis peccata mundi, suscipe deprecationem nostram.Qui sedes ad dexteram Patris, miserere nobis.Quoniam tu solus Sanctus, tu solus Dominus,tu solus Altissimus, Jesu Christe, cum Sancto Spiritu:in gloria Dei Patris.Amen

Agnus Dei

Agnus Dei, qui tollis peccata mundi,miserere nobis.Agnus Dei, qui tollis peccata mundi,miserere nobis.Agnus Dei, qui tollis peccata mundi,dona nobis pacem.

Nana Forte

Vse najboljše za rojstni dan, dragi Mozart!

Gospod, usmili se

Gospod, usmili se.Kristus, usmili se.Gospod, usmili se.

Slava

Slava Bogu na višavahin na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.Hvalimo te, slavimo te,molimo te, poveličujemo te,zahvaljujemo se ti zaradi tvoje velike slave.Gospod Bog, nebeški Kralj,Bog Oče vsemogočni.Gospod, edinorojeni Sin, Jezus Kristus,Gospod Bog, Jagnje Božje, Sin Očetov.

Ti odjemlješ grehe sveta, usmili se nas.Ti odjemlješ grehe sveta, sprejmi našo prošnjo.Ti sediš na desnici Očetovi, usmili se nas.Zakaj edino ti si Sveti, edino ti Gospod,edino ti Najvišji, Jezus Kristus, s Svetim Duhom:v slavi Boga Očeta.Amen.

Jagnje Božje

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,usmili se nas.Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,usmili se nas.Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,podari nam mir.

Wolfgang Amadeus Mozart

Vesperae solennes de confessore

Dixit Dominus Domino meo(Ps 110)

Dixit Dominus Domino meo: Sede a dextris meis, donec ponam inimicos tuos scabellum pedum tuorum. Virgam virtutis tuae emittet Dominus ex Sion:Dominare in medio inimicorum tuorum.Tecum principium in die virtutis tuae, In splendoribus sanctorum: ex uteroante luciferum genui te.Juravit Dominus, et non poenitebit eum, Tu es sacerdos in aeternum secundum ordinem Melchisedech. Dominus a dextris tuis, confregit in die irae suae reges. Judicabit in nationibus, implebit ruinas: Conquasabit capita in terra multorum. De torrente in via bibet, propterea exaltabit caput. Gloria Patri et Filio et Spiritui Sancto. Sicut erat in principio, et nunc, et semper. Et in saecula saeculorum. Amen.

Confitebor tibi Domine(Ps 111)

Confitebor tibi Domine, in toto corde meo; in consilio justorum, et congregatione. Magna opera Domini, exquisita in omnes voluntates ejus. Confessio et magnificentia opus ejus; et justitia ejus manet in saeculum saeculi. Memoriam fecit mirabilium suorum, misericors et miserator Dominus. Escam dedit timentibus se.

Slovesne večernice za praznik spoznavalca

Gospod je rekel mojemu Gospodu(Sveto pismo, Slovenski standardni prevod)

Gospodov govor mojemu Gospodu: »Sedi na mojo desnico, dokler ne položim tvojih sovražnikovza podnožje tvojih nog!« Žezlo tvoje mogočnostiraztegne Gospod s Siona: »Gospoduj v sredi svojih sovražnikov!Tvoje je gospostvo ob dnevutvojega rojstva v svetem sijaju: rodil sem te kakor rosopred zgodnjo danico.« Gospod je prisegelin se ne bo kesal: »Ti si duhovnik na vekepo Melkizedekovem redu.« Gospod je ob tvoji desnici, na dan svoje jeze bo potrl kralje; sodil bo narode,nakopičil mrliče, razbil bo glave širom po zemlji, na potu bo pil iz potoka; zato bo dvignil glavo.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselejin na veke vekov. Amen.

Zahvaljujem se Gospodu

Zahvaljujem se Gospoduz vsem srcem v krogu pravičnih,v skupnosti. Velika so Gospodova dela, preiskujejo jih vsi, ki imajo veselje z njimi.Veličastvo in sijaj je njegovo delovanje, njegova pravičnost ostaja na veke. Naredil je spomin za svoja čudovita dela,milostljiv in usmiljen je Gospod.Hrano je dal tistim, ki se ga bojijo,

memor erit in saeculum testamenti sui. Virtutem operum suorum annuntiabit populo suo. Ut det illis hereditatem gentium; Opera manuum ejus veritas et judicium. fidelia omnia mandata ejus, confirmata in saeculum saeculi, facta in veritate et aequitate. Redemptionem misit Dominus populo suo; mandavit in aeternum testamentum suum. Sanctum et terribile nomen ejus: Initium sapientiae timor Domini; intellectus bonus omnibus facientibus eum. Laudatio ejus manet in saeculum saeculi. Gloria Patri et Filio et Spiritui Sancto. Sicut erat in principio, et nunc, et semper. Et in saecula saeculorum. Amen.

Beatus vir qui timet Dominum(Ps 112)

Beatus vir qui timet Dominum, in mandatis ejus volet nimis. Potens in terra erit semen ejus, generatio rectorum benedicetur. Gloria et divitiae in domo ejus, et justitia ejus manet in saeculum saeculi. Exortum est in tenebris lumen rectis, misericors et miserator et justus. Jucundus homo, qui miseretur et commodat, disponet sermones suos in judicio. Quia in aeternum non commovebitur. In memoria aeterna erit justus, ab auditione mala non timebit. Paratum cor ejus sperare in Domino. Confirmatum est cor ejus; non commovebitur donec despiciat inimicos suos. Dispersit, dedit pauperibus, justitia ejus manet in saeculum saeculi. Cornu ejus exaltabitur in gloria.

na veke se spominja svoje zaveze. Moč svojih delje razodel svojemu ljudstvu,da bi mu dal dediščino narodov. Dela njegovih rokso zvestoba in pravica,vsi njegovi ukazi so zanesljivi,postavljeni za vedno, na veke,izpolnjeni v zvestobi in iskrenosti.Odrešitev je poslalsvojemu ljudstvu,na veke je zapovedal svojo zavezo.Sveto in častitljivo je njegovo ime.Začetek modrosti je strah Božji,razumevanje, dobro za vse,ki se ravnajo po njem. Njegova hvalnica ostaja na veke.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselejin na veke vekov. Amen.

Blagor možu, ki se boji Gospoda

Blagor možu, ki se boji Gospoda,z njegovimi zapovedmi ima veliko veselje.Mogočen bo v deželi njegov zarod,rod iskrenih bo blagoslovljen.Premoženje in bogastvo sta v njegovi hiši,njegova pravičnostostaja na veke.Iskrenim zasije luč v temi:milostljiv, usmiljen in pravičen.Dobro je možu,ki je milostljiv in posoja,ki svoje reči ureja pravično.Zakaj na veke ne bo omahnil,za večen spomin bo pravični.Ne boji se zlobne govorice,njegovo srce je trdno, gotovo v Gospodu.Njegovo srce je stanovitno,ne boji se,dokler gleda na svoje nasprotnike.Razsul je, dal je ubogim;njegova pravičnostostane na veke,njegov rog se vzdiguje v slavi.

Peccator videbit et irascetur, dentibus suis fremet et tabescet; desiderium peccatorum peribit. Gloria Patri et Filio et Spiritui Sancto. Sicut erat in principio, et nunc, et semper. Et in saecula saeculorum. Amen.

Laudate pueri(Ps 113)

Laudate pueri Dominum, laudate nomen Domini. Sit nomen Domini benedictum ex hoc nunc et usque in saeculum. A solis ortu usque et ad occasum, laudabile nomen Domini. Excelsus super omnes gentes Dominus, et super coelos gloria ejus. Quis sicut Dominus Deus noster, qui in altis habitat, et humilia respicitin coelo et in terra? Suscitans a terra inopem et de stercore erigens pauperem: Ut collocet eum cum principibus populi sui. Qui habitare facit sterilem in domo, matrem filiorum laetantem. Gloria Patri et Filio et Spiritui Sancto. Sicut erat in principio, et nunc, et semper. Et in saecula saeculorum. Amen.

Laudate Dominum(Ps 117)

Laudate Dominum omnes gentes; laudate eum, omnes populi. Quoniam confirmata est super nos misericordia ejus, et veritas Domini manet in aeternum. Gloria Patri et Filio et Spiritui Sancto. Sicut erat in principio, et nunc, et semper. Et in saecula saeculorum. Amen.

Krivičnik to vidi in se huduje,škriplje z zobmi in gine,hrepenenje krivičnikov se izgubi.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselejin na veke vekov. Amen.

Hvalite, Gospodovi služabniki

Hvalite, Gospodovi služabniki, hvalite ime Gospodovo. Ime Gospodovo naj bo slavljeno od zdaj in na veke; od sončnega vzhoda do njegovega zahodanaj bo hvaljeno ime Gospodovo.Gospod je vzvišen nad vsemi narodi, nad nebesa sega njegova slava. Kdo je kakor Gospod, naš Bog,ki ima prestol na višavi; kakor tisti, ki gleda v nižave,v nebesih in na zemlji? Iz prahu vzdiguje slabotnega,iz blata potegne ubogega, da ga posadi med kneze, med kneze svojega ljudstva. Nerodovitni ženi daje bivati v hiši kot veseli materi otrok.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselejin na veke vekov. Amen.

Hvalite Gospoda, vsi narodi

Hvalite Gospoda, vsi narodi,slavite ga, vsa ljudstva.Zakaj silna je nad naminjegova dobrota,Gospodova zvestoba traja na veke.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselejin na veke vekov. Amen.

Magnificat(Marijin slavospev, Lk 1,46-55)

Magnificat anima mea Dominum.Et exsultavit spiritus meus in Deo salutari meo.Quia respexit humilitatem ancillae suae.Ecce enim ex hoc beatam me dicentomnes generationes.Quia fecit mihi magna, qui potens est,et sanctum nomen ejus.Et misericordia ejus a progenie in progeniestimentibus eum.Fecit potentiam in bracchio suo,dispersit superbosmente cordis sui.Deposuit potentes de sede et exaltavit humiles. Esurientes implevit bonis et divites dimisit inanes. Suscepit Israel puerum suum,recordatus misericordiae suae.Sicut locutus est ad patres nostros,Abraham et semini ejus in saecula.

Gloria Patri et Filio et Spiritui Sancto,sicut erat in principio et nunc et simperet in saecula saeculorum. Amen.

Moja duša poveličuje Gospoda

Moja duša poveličuje Gospodain moj duh se raduje v Bogu,mojem Odrešeniku.Kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice.Glej, odslej me bodo blagrovalivsi rodovi,kajti velike reči mi je storil Mogočniin njegovo ime je sveto.Njegovo usmiljenje je iz roda v rodnad njimi, ki se ga bojijo.Moč je pokazal s svojo roko,razkropil je tiste,ki so ošabni v mislih svojega srca.Mogočne je vrgel s prestolovin povišal je nizke.Lačne je napolnil z dobrotamiin bogate je odpustil prazne.Zavzel se je za svojega služabnika Izraelain se spomnil usmiljenja,kakor je govoril našim očetom:Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselejin na veke vekov. Amen.

Ena misel sama:

TiVečer ljubezenske poezije in

najlepših skladb na temo ljubezni10. februar 2019 ob 19.30Dvorana Marjana Kozine Slovenska filharmonija

DUO CLARIPIANODušan Sodja klarinetTatjana Kaučič klavir

Saša Mihelčič dramska igralka

spored F. Schubert | A. Makor | E. Grieg | P. Šavli | R. Strauss | C. Guastavino | C. Schumann | R. Schumann | J. Sibelius

besedila A. Gradnik | C. Zlobec | T. Pavček | A. Ahmatova | W. Shakespeare | J. Glazer | M. Kačič | A. S. Puškin …

vstopniceblagajna Slovenske filharmonije Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si spletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si

www.filharmonija.si

foto

: Jan

ez K

otar

Nas

lov

konc

erta

je v

erz

iz p

esm

i Jan

ka G

laze

rja.

Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na info@filharmonija.si.

Koncertni list Slovenske filharmonije, Vokalni abonma, št. 5Izdala: Slovenska filharmonijaDirektorica: Marjetica MahneAvtorica spremnega besedila, urednica življenjepisov in besedil skladb: Katarina Šter Jezikovni pregled: Tanja SvenšekOblikovanje: Futura DDB, d.o.o.Prelom: Vlado TrifkovičFotografija na naslovnici: osebni arhiv dirigentaTisk: Birografika Bori, LjubljanaNaklada: 300 izvodovLjubljana, januar 2019

Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 23. januarja 2019.

ISSN 2350-5117

Ustanoviteljica Slovenske filharmonije je Vlada Republike Slovenije.Dejavnost Slovenske filharmonije financira Ministrstvo za kulturo.

Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum

@SFilharmonija

@slofilharmonija

Slovenska filharmonijaOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije

Kongresni trg 101000 LjubljanaT +386 1 2410 800F +386 1 2410 900E info@filharmonija.siwww.filharmonija.si