slovenščina 8, samostojni delovni zvezek, 1. del
DESCRIPTION
Samostojni delovni zvezek po posodobljenem učnem načrtu za pouk slovenskega jezika v 8. razredu OŠTRANSCRIPT
SLOVENŠČINa 88
www.emka.siwww.mladinska.com/sola
8,40 €
SaMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK (1. DEL)ZA OSMI RAZRED OSNOVNE ŠOLE
SLOVENŠČINa 8Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak
SAMOStOjNI DELOVNI ZVEZEK ZASLOVENSKI JEZIK
V OSMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
SLO
VEN
ŠČIN
a 8
— S
AM
OSt
OjN
I D
ELO
VN
I Z
VEZ
EK (
1. D
EL)
Samostojni delovni zvezek Slovenščina 8 v dveh delih upoštevavse novosti posodobljenega učnega načrta.
Samostojni delovni zvezek odlikujejo: • podajanje snovi z upoštevanjem učnociljnega in procesnega načrtovanja pouka na podlagi posodobljenega učnega načrta, • sistematično razvijanje vseh sporazumevalnih zmožnosti,• premišljen izbor aktualnih in zanimivih besedil, ki upošteva doživljajski svet učencev,• domiselne in raznovrstne naloge, stopnjevane glede na zahtevnostno raven,• priprava na uspešno opravljanje nacionalnega preizkusa znanja.
SlovenšČina 8, SamoStojni delovni zvezek, 1. del
SlovenšČina 8, SamoStojni delovni zvezek, 2. del
Berilo 8, Skrivno življenje BeSed
SlovenšČina 8, UČBenik
1. del
Oprema SLO 8_DZ.indd 2 2/23/12 10:09 AM
SLOVENŠČINA 8
Samostojni delovni zvezek za slovenščino – jezik v 8. razredu osnovne šole, 1. del
Avtorice: dr. Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana KošakRecenzentki: Tina Primožič, Tina Žagar PernarUrednica: Alenka Kepic MoharIlustrator: Damjan StepančičSlikovno gradivo: arhiv MKZ, Shutterstock in drugi viri
© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012
Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2012Predsednik uprave: Peter TomšičGlavni urednik: Bojan ŠvigeljVodja Izobraževalnega založništva: Senja Požar Horvat
Oblikovanje in prelom: Pia RihtaričOprema: Peter SvetekTehnični urednik: Peter SvetekTisk: Tiskarna grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica, 2012
Naklada: 1500 izvodov
1. natis
Vse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh:www.mladinska.com/sola in www.emka.si
Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga upora-ba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, s fotokopiranjem, tiskanjem ali s shranitvijo v elektronski obliki.
CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
811.163.6(075.2)(076)
VOGEL, Jerica Slovenščina 8. Samostojni delovni zvezek za za slovenščino - jezik v 8. razredu osnovne šole / Jerica Vogel, Milena Čuden, Tatjana Košak ; [slikovno gradivo arhiv MKZ, Shutterstock in drugi viri]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2012-
Del 1. - 2012
ISBN 978-961-01-2140-4 (zv. 1)1. Košak, Tatjana, 1953- 2. Čuden, Milena260417792
Jerica Vogel, Milena Čuden, TaTJana KošaK
slovenščina 8SAMOSTOJNI DELOVNI ZVEZEK
ZA SLOVENŠČINO – JEZIK V 8. rAZrEDu OSNOVNE ŠOLE
4
VsebinaVsebinaVsebinaVsebinaVsebinaVsebinaVsebinaVsebinaVsebinaVsebinaVsebinaVsebina1. POD MORSKO GLADINO ...................................................5
Mit v slovenskem morju(Obnova neumetnostnega besedila) ......................................................................... 6Dvajset tisoč milj pod morjem(Umetnostno, neumetnostno besedilo) .................................................................15Ujete podobe podvodnega sveta (Veznik, nepravi veznik) ................................................................................................23
2. V SVETU PSOV ............................................................... 33Šolanje psov(Opis delovnega postopka) .........................................................................................35Kadar me ni doma, psička najraje počiva na postelji(Nasvet strokovnjaka) ....................................................................................................45Moda psov(Enostavčna in dvostavčna poved/zložena poved) ............................................49Kakršen gospodar, takšen pes(Podredno zložena poved) ..........................................................................................54
3. OD PRVEGA TELEFONA DO »MOBIJA« .......................... 63Telefon se predstavi(Opis naprave)...................................................................................................................... 65Poplava prenosnih telefonov(Osebkov odvisnik) ........................................................................................................... 77Nevarnosti in pasti pri uporabi prenosnega telefona(Predmetni odvisnik) ........................................................................................................ 86
4. OLIMPIJSKE IGRE .......................................................... 95Olimpijske igre moderne dobe(Opisovalno in pripovedovalno besedilo) .............................................................97Pomembno je sodelovati, ne zmagati(Seznam, časovni odvisnik) .......................................................................................108Privlačna olimpijska prizorišča (Krajevni odvisnik) ........................................................................................................117
5. RADOVEDNOST JE KORISTNA ..................................... 123Zanima me …(Raziskovalni pogovor) ................................................................................................124Neznane znane osebe (Javni raziskovalni pogovor – intervju, tri pike) .................................................128Voditelj s sto talenti(Načinovni odvisnik) ....................................................................................................140
5
POD MORSKO POD MORSKO POD MORSKO GLADINOGLADINOGLADINO
Obnova neumetnostnega besedilaObnova neumetnostnega besedilaObnova neumetnostnega besedilaUmetnostno, neumetnostno besediloUmetnostno, neumetnostno besediloUmetnostno, neumetnostno besedilo
Veznik, nepravi veznikVeznik, nepravi veznikVeznik, nepravi veznik
1
1
6
MIT V SLOVENSKEM MORJU OBNOVA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA
Ena od dejavnosti, s katero si lahko popestriš dneve na morju, je tudi potapljanje in odkriva-nje morskih skrivnosti.
1. Med največjimi podmorskimi skrivnostmi so zagotovo potopljene ladje. Preberi nekaj zanimivosti o rexu, največji ladji, ki se je kadar koli potopila v slovenskem morju.
Konec je počitnic, toda spomini nanje so še sveži. Na hodnikih šole, pred šolo, na dvorišču pogovor pogosto nanese na počitniške dneve. Vsak od vas je verjetno svojemu prijatelju/svoji prijateljici povedal/-a marsikaj zanimivega.
a) Kje si preživel/-a počitnice?
______________________________________________________________________________
b) Sošolcem/sošolkam pripoveduj o doživetju, ki se ti je z letošnjih počitnic najbolj vtisnilo v spomin.
c) Kar nekaj sošolcev je najbrž pripovedovalo o tem, kar so doživeli na morju. Tudi iz njihovih pripovedi si lahko ugotovil/-a, da so lahko nekatere dejavnosti na morju malo bolj umirje-ne, druge bolj razgibane. Naštej nekaj mirnejših dejavnosti in nekaj bolj razgibanih.
Mirnejše dejavnosti: __________________________________________________________
Bolj razgibane dejavnosti: _____________________________________________________
č) Kaj bi počel/-a na morju, če ne bi imel/-a nikakršnih omejitev? Odgovor v povedi napiši na črti.
____________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________
Boris Kozinc
Mit v slovenskem morju
»Ko sem bil star dvanajst let, sem s prijateljem na skrivaj plaval na zvrnjenega Rexa. Ob njem me je bilo kar groza. Tudi starši so me doma ošteli in pustolovščine nisem več ponovil,« začne Marjan Kralj nenavadno zgodbo o veliki čezoceanski ladji, ki se sprva zdi kot lepa pravljica. Toda trden dokaz o resničnosti mita v našem morju so portalna vrata, ki jih je lani iz vode potegnila skupina dvanajstih slovenskih potapljačev.
7
Ladjo Rex so začeli graditi januarja 1930 v Genovi in jo splavili avgusta naslednjega leta. Krstila sta jo italijanska kralj in kraljica. Prav po svojih »botrih« se ladja tudi imenuje – rex namreč v latinščini pomeni kralj. Latinsko ime se je med domačini tako »prijelo«, da celo delu obale med Koprom in Izolo pravijo Pri Rexu.
Na prvo plovbo čez ocean se je ladja odpravila 27. septembra 1932. Na krovu je imela 2020 potnikov. Ker so se pojavile težave z motorji, se je morala ustaviti v Gibraltarju. Pot je lahko nadaljevala šele čez tri dni. Medtem ko je Rex počival, je nekaj potnikov prestopilo na nemško ladjo Evropa, saj mu niso več zaupali. In samo mislimo si lahko, kako so bili presenečeni, ko so ob prihodu v New York ob pomolu zagledali Rexa. Zato ni nikogar presenetilo, da je ladja že 11. avgusta naslednjega leta osvojila modri trak, priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantik. Za pot od Gibral-tarja do New Yorka je potrebovala 4 dni, 13 ur in 50 minut. Šele čez dve leti ji je trak prevzela francoska Normandija.
Zadnjič je Rex kot »običajna« potniška ladja plul spomladi 1940. Med drugo sve-tovno vojno so ga Italijani najprej spremenili v ladjo Rdečega križa, kasneje pa so ga prevzeli Nemci. Ti so ga 5. septembra 1944 pripeljali na slovensko obalo, da bi ga skrili pred zavezniškimi letali. Toda zavezniki so ladjo vendarle odkrili. Ker so se bali, da jo bodo Nemci razstrelili pred vhodom v tržaško pristanišče in jim tako zaprli dostop po morju, so jo 8. septembra napadli z raketami. Gorela je štiri dni, šele nato se je potopila. O tem je eden izmed angleških pilotov posnel tudi kratek dokumentarni film.
Za velikanko, ki leži pod vodo tik ob slovenski obali, so doslej vedeli le redki. Morda se o njej ni govorilo zaradi vabljive skrivnosti – zaklada na ladji. Na njej naj bi namreč Nemci skrili dragocenosti, ki so jih odvzeli številnim ujetnikom. Te dra-gocenosti je po vojni iskalo mnogo tujih in naših potapljačev, vendar ni znano, da bi kdo kaj našel. Tega, kje je zaklad s potopljene čezoceanke, verjetno ne bomo nikoli izvedeli.
(Prirejeno po reviji Gea, avgust 2002, str. 38–39.)
Prer
ez la
dje
Rex
SLOVARČEK
Gibraltar – je ozemlje Velike Britanije na južni obali Pirenejskega polotoka. Ker leži ob Gibral-tarski ožini, ki povezuje Atlantski ocean s Sredo-zemskim morjem, je vojaško in gospodarsko zelo pomemben.
Genova – je glavno mesto italijanske dežele Ligu-rija in največje italijansko pristanišče. Od tod je veliko znanih pomorščakov in raziskovalcev, naj-bolj slaven med njimi pa je Krištof Kolumb.
Modri trak – je nagrada za najhitrejše prečkanje Atlantika, za katero so se potegovale čezoceanke v 19. in 20. stoletju. Rexov modri trak je bil 29 metrov dolga zastava – za vsak vozel hitrosti en meter.
8
a) O čem govori besedilo? Odgovor zapiši na črto.
____________________________________________________________________________________
b) Kdo je besedilo napisal in komu je namenjeno? Dopolni poved.
Besedilo je napisal ______________________________, namenjeno je ____________________
________________________________.
2. rex je potopljen že več desetletij.
a) Kateri dogodek je spodbudil pisca besedila, da je pisal o Rexu? Odgovor v povedi napiši na črti.
_________________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________________
b) V katerem delu besedila si to izvedel/-a? Podčrtaj ustrezno možnost.
Te podatke sem izvedel/-a v uvodu/jedru/zak l jučku.
3. Ali je pisec besedila sam doživel pustolovščino, povezano z rexom? Obkroži DA oz. NE in iz besedila izpiši tisti del, ki potrjuje tvojo odločitev.
DA NE
Del besedila: ____________________________________________________________________
4. Kaj je hotel pisec z besedilom doseči? Obkroži črko pred ustreznim odgovorom.
A Da bi naslovnik vedel, kaj se je dogajalo z ladjo Rex.
B Da bi naslovnik napisal pripoved o usodi ladje Rex.
C Da bi si naslovnik ogledal ostanke ladje Rex na morskem dnu.
Č Da bi bil naslovnik prepričan, da je ladja Rex najuspešnejša ladja vseh časov.
5. V besedilu je omenjenih več dogodkov, povezanih z ladjo rex. Da bi besedilo razumel/-a, je zato zelo pomembno, da veš, kako so si dogodki v besedilu sledili. S številkami od 1 do 8 razvrsti dogodke v časovno zaporedje.
____ Goreča ladja se je potopila v 4 dneh.
____ Od Italijanov so ladjo Rex prevzeli Nemci.
____ Angleški pilot je posnel dokumentarni film o potopitvi čezoceanke.
____ Marjan Kralj je pripovedoval zanimivo zgodbo o ladji Rex.
____ Ladja Rex je osvojila modri trak.
9
____ Na prvo plovbo se je odpravilo 2020 potnikov.
____ Usoda zaklada z ladje še danes ni znana.
____ Ladjo Rex so splavili leta 1931.
6. Kako si v besedilu sledijo dogodki, povezani z ladjo Rex?
a) Kako so v besedilu Mit v slovenskem morju razporejeni dogodki iz »življenja« ladje Rex? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
A Od najpomembnejšega dogodka k najmanj pomembnemu.
B Od manj pomembnih dogodkov k pomembnejšim.
C Po časovnem zaporedju, tako kot so se zgodili.
Č Najprej je navedena trditev, potem pa pisec navaja dokaze.
D Dogodki so razvrščeni po naključju.
b) Zakaj je bila v besedilu prej predstavljena Rexova prva in ne zadnja vožnja? Odgovor v povedi napiši na črti.
_________________________________________________________________________________
_________________________________________________________________________________
7. Kaj pomenijo v besedilu Mit v slovenskem morju besede mit, portal, čezoceanka, zavezniki, splaviti in dokumentarni? Na vsako črtico zapiši ustrezno številko.
___ mit 1 poudarjen, oblikovan vhod
___ portal 2 ladja, ki lahko plove tudi pod vodo
___ čezoceanka 3 kdor koga podpira, mu pomaga pri njegovih prizadevanjih
___ zavezniki 4 spustiti ladjo v vodo
___ splaviti (ladjo) 5 razkošna potniška ladja, ki pluje čez oceane
___ dokumentarni (film) 6 pripoved o nadnaravnih pojavih, bogovih in bajeslovnih bitjih
7 osebe, ki kažejo do drugih zelo nenaklonjen odnos
8 film, ki brez primesi igranega filma posreduje dejstva iz življenja in narave
8. Kaj pomeni naslov besedila Mit v slovenskem morju? razlago naslova napiši na črto.
____________________________________________________________________________________
Od najpomembnejšega dogodka k najmanj pomembnemu.
10
9. Ali se ti zdi besedilo zanimivo? Obkroži DA ali NE in svoj odgovor utemelji.
DA NE
Utemeljitev: ____________________________________________________________________
______________________________________________________________________________
10. »Življenjsko pot« ladje Rex, ki si jo spoznal/-a v besedilu Mit v slovenskem morju, bi lahko predstavil/-a tudi svojim sošolcem, prijateljem, staršem. Kako bi jim predstavil/-a besedi-lo? Obkroži črko pred ustreznim odgovorom.
A Besedilo bi dobesedno ponovil/-a.
B Besedilo bi obnovil/-a, tako da bi v nekaj povedih predstavil/-a vse bistvene podatke.
C Povedal/-a bi jim le tisti podatek, ki se mi zdi najbolj zanimiv.
Č V eni povedi bi povzel/-a, o čem besedilo govori.
11. Kadar se odločimo, da bomo obnovili besedilo, ki smo ga prebrali ali slišali, po navadi najprej razmislimo o tem, kaj je za to besedilo značilno.
a) Kaj je značilno za besedilo Mit v slovenskem morju? Obkroži črke pred pravilnimi trditvami.
A Besedilo pripoveduje o dogodkih, ki so se zgodili le enkrat.
B Opisuje dogajanje, ki se je večkrat ponavljalo.
C Besedilo je zgrajeno iz uvoda, jedra in zaključka.
Č Besedilo nima uvoda, jedra in zaključka.
D Dogodki so predstavljeni v takem zaporedju, kot so se zgodili.
E Dogodki niso predstavljeni v takem zaporedju, kot so se zgodili.
b) Besedilo katere vrste si prebral/-a? Podčrtaj ustrezno možnost.
Prebral/-a sem opis ladje Rex/pripoved o usodi ladje Rex/vabilo na potapljanje do razbit in ladje Rex/pripoved o živl jenju na ladj i Rex.
12. Katera besedila ti najpogosteje obnavljaš? Podčrtaj ustrezno možnost ali napiši svoj odgovor.
Najpogosteje obnavljam časopisne članke/televizi jske pr ispevke/vsebine radij-sk ih oddaj/vsebino spletnih strani/k nj ige/f i lme/pogovore s pr i jatel j i/učno uro.
Moj odgovor: __________________________________________________________________
11
13. Kako se po navadi lotiš pisanja obnove zanimivega besedila?
a) Katere izmed navedenih korakov opraviš, kadar pišeš obnovo? Črke teh korakov v ustreznem zaporedju napiši na črto.
A Besedilo preberem še enkrat in razmislim, kaj je v njem posebej pomembno.
B Napišem končno različico obnove.
C Podčrtam oz. označim najpomembnejše podatke v vsakem odstavku.
Č Obnovo še enkrat preberem in preverim, ali je razumljiva – ali sem zajel/-a res vse bistvene podatke in nič manj pomembnega.
D Napišem osnutek obnove.
E Besedilo prvič preberem in ugotovim, da je zanimivo.
F Obnovo izboljšam, tako da je pravopisno in jezikovno pravilna, da je napisana v knjižnem jeziku, da se besede v njej ne ponavljajo prepogosto.
G Oblikujem si miselni vzorec oz. oporne točke.
Moj postopek pisanja obnove: ______________________________________________________
b) Ali je tvoj način pisanja obnove učinkovit? Obkroži DA ali NE in v povedi pojasni svoj odgovor.
DA NE
Pojasnilo: ____________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________
14. V zvezek ali na list oblikuj miselni vzorec ali oporne točke za obnovo besedila Mit v slo-venskem morju.
15. Svoj miselni vzorec/oporne točke primerjaj z naslednjo obnovo besedila Mit v slovenskem morju.
Ladjo Rex so začeli graditi januarja 1930 v Genovi in jo spustili v morje avgusta naslednjega leta. 27. septembra 1932 je ladja od-plula na svojo prvo vožnjo čez ocean. Zaradi težav z motorjem se je ustavila v Gibraltarju. Ladja je naslednje leto osvojila modri trak, priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantik. Rex je spomla-di 1940 še zadnjič izplul s potniki na krovu. Med drugo svetovno vojno so ga imeli v lasti najprej Italijani, ki so ga uporabili za lad-jo Rdečega križa, nato so ga Nemci 5. septembra 1944 prepeljali na slovensko obalo. Čeprav so ladjo hoteli skriti pred zavezniki, so jo ti odkrili. 8. septembra 1944 so jo zavezniki raketirali, saj so se bali, da jo bodo Nemci razstrelili pred vhodom v tržaško pristanišče. S tem bi jim onemogočili dostop po morju. Na veli-kanki naj bi bil skrit tudi zaklad, vendar pa ni nobenih podatkov o tem, da bi kdo na njej kaj našel.
12
a) Podatke, ki so omenjeni v zgornji obnovi, primerjaj s svojim miselnim vzorcem. Kaj si ugotovil/-a? Obkroži črko pred ustrezno trditvijo.
A Vsi podatki v obnovi so enaki kot v mojem miselnem vzorcu.
B Večina podatkov v obnovi je enaka kot v mojem miselnem vzorcu.
C Približno polovica podatkov v obnovi je enakih kot v mojem miselnem vzorcu.
Č Manj kot polovica podatkov v obnovi je enakih kot v mojem miselnem vzorcu.
b) V obnovi vse povedi govorijo o ladji Rex. Še enkrat jo preberi in v njej podčrtaj vse izraze, s kate-rimi je poimenovana ladja Rex.
c) Ali naslednje trditve o obnovi držijo? Če trditev drži, obkroži DA, če trditev ne drži, obkroži NE.
Pisec je v obnovi dogodke predstavil v enakem zaporedju, kot so predstavljeni v besedilu Mit v slovenskem morju. DA NE
Pisec je v obnovi ohranil bistvene podatke, manj pomembne pa je izpustil. DA NE
Pri pisanju je pazil na to, da je obnova slovnično in pravopisno pravilna. DA NE
Pri pisanju je pazil na to, da v obnovi ni ponavljal posameznih besed ali besednih zvez. DA NE
16. V literaturi oz. na spletnih straneh poišči besedilo, ki je povezano z morji, rekami, jezeri ali s potapljanjem in ki bi bilo zanimivo tudi za tvoje sošolce. Poskusi napisati obnovo tega besedila.
a) Pri pisanju obnove bodi pozoren/-rna na njene naslednje značilnosti:
• Dogodke v besedilu obnovi v urejenem časovnem zaporedju – tako kot so si sledili.
• Ohrani le bistvene podatke, nebistvene podatke izpusti.
• V obnovi ne uporabljaj premega govora, izogibaj se tudi dobesednega prepisovanja.
• Ker boš obnavljal/-a dogodke, ki so se že zgodili, uporabljaj glagole v pretekliku.
b) Pred obnavljanjem izbranega besedila odgovori na naslednje vprašanje.
• O čem govori besedilo? Odgovor napiši na črto.
____________________________________________________________________________________
c) Dopolni povedi z ustreznimi podatki, pri tem si pomagaj z vprašalnico pod črto.
Besedilo z naslovom ___________________________ je napisal ___________________________, (Katerim?) (Kdo?)
objavljeno je bilo v _________________________________, _______________________________ . (Kje?) (Kdaj?)
13
Namenjeno je ____________________________________________. (Komu?)
č) V besedilu podčrtaj ali drugače označi bistvene podatke.
d) Oblikuj miselni vzorec ali oporne točke.
e) Miselni vzorec oz. oporne točke ubesedi.
f ) Pripravljeno obnovo povej svojim sošolcem/sošolkam. Govorni nastop moraš skrbno načrtovati. Še enkrat si preberi napotke za njegovo pripravo.
NAČrT
O čem bom sploh pisal? Ali besedilo dobro razu-mem?
Kaj je v besedilu posebej po-membno? V katerem zaporedju bom pisala dogodke?
Katere podatke naj si v iskanem besedilu podčrtam?
1. 2. 3.
Vse to si lahko zapišem v obliki miselnega vzor-ca ali opornih točk.
4.
Popravljeno besedilo — predlogo za govorninastop si skušam čim bolje zapomniti.
Ob miselnem vzorcu vadim
govorni nastop (v predlogo
pogledam le, kadar je to res
nujno).1.
2. 3.
Najprej napišem
osnutek. Nato
osnutek popravim.
Napišem končno
različico obnove.
OSNuTEK
14
1.
2.
3.
4.
5.
uČITELJICA
Izogibaj se ponavljanju besed, besednih zvez.
Razmisli o tem, katere besede boš poudaril, kje boš naredil premore, kdaj boš šel z glasom navzgor in kdaj navzdol ...
Preveri, ali znaš vse besede pravilno naglasiti.
Govori dovolj glasno, razumljivo in naravno.
»Poskrbi«, da te bodo sošolci/sošolke pozorno in z zanimanjem poslušali. V vsak okvirček napiši po eno nalogo zanje.
Poskusi govoriti čim bolj knjižno. Uporabi bogat in zanimiv besedni zaklad.
PrED POSLuŠANJEM MED POSLuŠANJEM PO POSLuŠANJu
15
DVAJSET TISOČ MILJ POD MORJEM UMETNOSTNO IN NEUMETNOSTNO BESEDILO
O morju in dogodivščinah na morju pogosto v svojih knjigah pišejo tudi slovenski in tuji pisatelji.
1. Zagotovo poznaš kar nekaj knjig, ki so povezane z morjem.
a) Poveži naslove knjig z njihovimi avtorji, tako da na črtico napišeš ustrezno številko.
_____ Bratovščina Sinjega galeba 1 Ivan Sivec
_____ Srebro iz modre špilje 2 Daniel Defoe
_____ Kapitanov ključ 3 Jules Verne
_____ Otok modrih delfinov 4 France Prešeren
_____ Robinson Crusoe 5 Tone Seliškar
_____ Dvajset tisoč milj pod morjem 6 Desa Muck
7 Slavko Pregl
8 Scott O‘Dell
b) Ali poznaš še katero knjigo, v kateri avtor dogajanje povezuje z morjem? Njen naslov napiši na črto.
________________________________________________
c) Če si prebral/-a katero od takih knjig, jo ustno obnovi sošolcem/sošolkam.
2. Ena od znanih knjig, ki govori o dogodivščinah na morju, je tudi knjiga Dvajset tisoč milj pod morjem. Preberi odlomek iz romana.
Jules Verne: Dvajset tisoč milj pod morjem (1870)
Profesor Aronax na ameriški vojni ladji išče ogromnega kita, ki napada ladje. Toda kmalu se s posadko znajde na podmornici Nautilus kapitana Nema.
»Ned!« sem zaklical.»Jaz sem, gospod, in plavam po nagrado!« je odvrnil Kanadčan.»Vas je ob trčenju vrglo s fregate v morje?«»Ob trčenju, gospod profesor, a na boljše kot vas, jaz sem skoraj takoj zadel z no-
gami na plavajoči otoček.«»Na otoček?«
16
»Ali da bolje povem, na vašega gigantskega samoroga.« »Razložite mi, Ned.«»In takoj se mi je posvetilo, zakaj se moje ostve niso mogle zariniti vanj in so od-
letele od kože.«»Zakaj, Ned, zakaj?«»Zato, ker je tale žival, gospod profesor, iz jeklene pločevine!«Zdaj pa moram zbrati svojega duha, obnoviti vse v spominu in sam pregledati
svoje trditve.Ob zadnjih Kanadčanovih besedah je nastal v mojih možganih nenaden preo-
brat. Hitro sem splezal na vrh bitja ali predmeta, ki nam je na pol potopljen dajal zatočišče. Otipal sem ga z nogo. Očitno je bilo, da je telo trdo, nepredirno in ne tako mehko, kakor so telesne površine velikih morskih sesalcev.
Vendar pa bi mogel biti trdi predmet tudi koščena želvovina, podobna oklepom predpotopnih živali, in že sem bil pripravljen pošast uvrstiti med plazilske dvoživke, take, kakor so na primer želve in aligatorji.
Pa vendar, ne! Črnkasti hrbet, ki me je nosil, je bil zglajen, zbrušen, ne luskinast. Če si udaril po njem, je kovinsko zazvenel in naj je slišati še tako neverjetno, videti je bilo, kakor da je – kaj pa govorim! – iz plošč, privitih z vijaki.
Dvom ni bil več mogoč! Žival, pošast, naravni pojav, ki je spravil na noge ves učeni svet, ki je na obeh zemeljskih poloblah razburjal in speljeval na kriva pota domišljijo pomorščakov, je bil, to je bilo že treba povedati, še veliko bolj presenetljiv čudež, delo človeške roke.
Ko bi bil odkril, da resnično živi kako najbolj bajno, najbolj mitološko bitje, bi me to ne bilo tako na vso moč osupnilo, da je vse, kar je čudovitega, delo Stvarnika, to je čisto jasno. A na vsem lepem pred svojimi očmi odkriti nekaj nemogočega, kar je skrivnostno ustvarila človeška roka, to je moglo pamet spraviti čisto s tira!
(Jules Verne, Dvajset tisoč milj pod morjem, 1970, odlomek prevedel Bogdan Gradišnik, str. 59–61.)
a) Dopolni povedi z manjkajočimi podatki. Pomagaj si z vprašalnico pod črto.
Roman Dvajset tisoč milj pod morjem je napisal ________________________________________, in (Kdo?)
sicer __________________________. Odlomek besedila govori ______________________________. (Kdaj?) (O čem?)
b) O katerem plovilu govori pisatelj v odlomku? Odgovor v povedi napiši na črto.
____________________________________________________________________________________
17
3. Ali so naslednje trditve o besedilu pravilne? Če je trditev pravilna, obkroži DA, če trditev ni pravilna, obkroži NE. Nepravilne trditve ustno popravi.
Odlomek besedila se začne s pogovorom med Nedom in kapitanom. DA NE
Ned je ugotovil, da ni zadel ne plavajočega otočka in ne samoroga, ampak DA NEneko drugo žival.
Kapitan je še pred pogovorom ugotovil, da njihovo zatočišče ni morski sesalec. DA NE
Ko je kapitan udaril po hrbtu predmeta, je zaslišal nežen zven. DA NE
4. Ali so podmornico v času, ko je Jules Verne napisal roman, že poznali? Podčrtaj ustrezno možnost in odgovor dopolni tako, da si pomagaš z leksikonom, enciklopedijo, s spletnimi stranmi.
Ko je Jules Verne napisal Dvajset tisoč milj pod morjem, so podmornico že poznal i/
podmornice še niso poznal i , saj so jo izumili ______________________________.
5. Pisec na začetku odlomka poroča o pogovoru med Nedom in profesorjem.
a) Kako Jules Verne poroča o pogovoru? Podčrtaj ustrezno možnost.
Pisec poroča o pogovoru s premim govorom/z odvisnim govorom.
b) Zakaj se je po tvojem mnenju odločil za tak način poročanja o pogovoru? Obkroži črki pred možnostma, s katerima se strinjaš.
A Da bi bralec bolj verjel, da je dogajanje resnično.
B Da bi bilo besedilo zanimivejše.
C Da bi se bralec čim bolj vživel v dogajanje.
Č Da bi bilo besedilo čim bolj stvarno in jedrnato.
c) Kako o pogovoru najpogosteje poročaš ti in zakaj? Odgovori v povedi.
____________________________________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
6. Kaj je želel pisec romana Dvajset tisoč milj pod morjem doseči pri bralcu? Obkroži črki pred ustreznima odgovoroma.
A Da bi se bralec ob branju romana nečesa naučil.
B Da bi bralec ob branju romana razvijal svojo domišljijo.
C Da bi bralec odgovarjal na vprašanja, povezana s knjigo.
Č Da bi bralec ob branju romana užival.
18
7. Med seboj primerjaj besedili Mit v slovenskem morju in Dvajset tisoč milj pod morjem. Za vsako od naslednjih trditev ugotovi, za katero besedilo velja, in v ustrezni stolpec zapiši +.
TRDITEVMit v slovenskem morju
Dvajset tisoč milj pod morjem
Podatki v besedilu so resnični.
Podatkov v besedilu ne moremo preveriti.
Podatke v besedilu lahko preverimo v arhivih, različnih dokumentih.
Iz zapisanega besedila so bralci izvedeli nekaj novega, se nekaj naučili.
8. Eno od besedil, ki si ju prebral/-a, je neumetnostno, drugo pa umetnostno.
a) Kateri vrsti besedil si prebral/-a? Poveži med seboj oba dela povedi.
Mit v slovenskem morju je umetnostno besedilo.
Dvajset tisoč milj pod morjem je neumetnostno besedilo.
b) Preveri, ali si razumel/-a razliko med umetnostnimi in neumetnostnimi besedili. Preberi opredelitev.
NEuMETNOSTNO IN uMETNOSTNO BESEDILO
Katera besedila so neumetnostna?Neumetnostna besedila so tista, ki govorijo o resničnih dogodkih, čustvih in mnenjih. Njihov namen je praktičen, saj jih pisec ali govorec tvori zato, da bi naslovnik kaj novega izvedel, kaj naredil, kam prišel, odgovoril na vprašanja … V teh besedilih redkeje uporabljamo besede v prenesenem pomenu ali pesniške figure.
Kaj je značilno za umetnostna besedila?Umetnostna besedila govorijo o domišljijskih osebah, dogodkih, čustvih, mnenjih in nimajo praktičnega namena. Bralci pri branju umetnostnih besedil uživajo, se zabavajo, se identifici-rajo z junaki. Z njimi želi pisec/govorec spodbuditi naslovnikovo domišljijo, v njem prebuditi čustva … Da bi to dosegli, pisatelji in pesniki uporabljajo številna pesniška sredstva, nenava-den besedni red …
19
9. Spomni se treh neumetnostnih in treh umetnostnih besedil, ki si jih prebral/-a ali poslušal/-a.
a) Naslove besedil napiši v preglednico.
b) Za eno umetnostno in eno neumetnostno besedilo svojo odločitev pisno utemelji.
Primer neumetnostnega besedila je __________________________________________________,
saj _______________________________________________________________________________.
Primer umetnostnega besedila je ______________________________________________________,
saj _______________________________________________________________________________.
10. O morju in vsem, kar je z njim povezano, govorijo različna besedila. Preberi naslednja besedila.
1. besedilo
Neumetnostna besedila Umetnostna besedila
Izola, mesto s starim jedrom na poloto-ku (nekdanjem otoku) v Slovenskem pri-morju, 15900 preb. (Slovenci, Italijani); sedež občine. Ribištvo, živilska industri-ja, tovarna igrač, ladjedelnica, turizem. 1. omenjena 973, samostojna mestna ob-čina s statutom iz 1372, več srednjeveških palač, mestna hiša iz 16. stoletja.
(Leksikon Cankarjeve založbe, 2000, str. 413–414.)
20
Na piranski Punti se najraje potapljam pozimi, ker je takrat morje najbolj pro-zorno in ker je turistov najmanj. Tudi dostop do morja je tedaj najudobnejši. Z avtom se lahko pripeljem čisto do obale in potem le še stopim vanj. Pred leti, ko sem nekaj časa živel na Obali, se je zgodi-lo, da sem se na Punto pripeljal že v pota-pljaški obleki. Bilo je nadvse praktično, le policisti, ki so me ustavili v Portorožu, so nekam čudno gledali.
(Ciril Mlinar - Cic, Podmorski sprehod, Gea, junij 2004)
2. besedilo
3. besedilo
Jadrala sta dobro in starec si je omočil roke v slani vodi in si skušal ohraniti jasno glavo. Na nebu so bili visoki kopasti oblaki in nad njimi dosti mrenastih, in po tem je vedel, da bo pihalo vso noč. Neprenehoma je gledal ribo, ker se je hotel prepričati, da je resnič-na. Minila je ena ura, preden se je zagnal nadnjo prvi morski volk.
(Ernest Hemigway, odlomek iz novele Starec in morje, prevedel Srečko Fišer.)
a) O čem govorijo besedila? Odgovor za posamezno besedilo napiši na ustrezno črto.
1. besedilo: _______________________________________________
2. besedilo: _______________________________________________
3. besedilo: _______________________________________________
21
b) Kdo je besedila napisal in kje (v kateri knjigi ali reviji) bi jih lahko prebral/-a? Izpolni preglednico.
Pisec besedila Naslov knjige/revije
1. besedilo
2. besedilo
3. besedilo
Katerega podatka iz besedil nisi izvedel/-a? Odgovor napiši na črto.
______________________________________________________________________________________
c) Čemu so pisci napisali besedila? Poveži naslov besedila z namenom pisca, tako da na vsako črtico pred naslov zapišeš ustrezno številko.
Pisec je besedilo napisal, da bi
__ Izola 1 spodbudil naslovnikovo domišljijo.
__ Podmorski sprehod 2 naslovnik izvedel bistvene podatke o Izoli.
__ Starec in morje 3 se naslovnik odšel potapljat na piransko Punto.
4 mu naslovnik povedal, kar ve o Izoli.
5 naslovnik izvedel, kje se najraje potaplja in zakaj ter kaj se mu je nekoč zgodilo.
11. Preberi še enkrat 1. besedilo iz 10. naloge (Izola).
a) Navedi pet podatkov o mestu, ki jih izveš iz besedila.
______________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________
b) Ali so izpisani podatki resnični in jih lahko preveriš? DA NE
22
12. Primerjaj 2. in 3. besedilo iz 10. naloge.
a) Kje poteka dogajanje, o katerem besedili pripovedujeta? Ob vsakem besedilu označi kraj dogajanja.
Podmorski sprehod: ___________________________________________
Starec in morje: _______________________________________________
b) O kom govorita pisca besedil? Dopolni poved z manjkajočimi podatki.
Pisec besedila Podmorski sprehod govori o _____________________, pisec besedila
Starec in morje pa o _________________________.
c) Katero besedilo govori o resničnem in katero o izmišljenem dogajanju? Poveži ustrezni možnosti.
Podmorski sprehod izmišljeno dogajanje
Starec in morje resnično dogajanje
13. Ali so naslednje trditve o besedilih iz 10. naloge pravilne? Če trditev drži, obkroži DA. Če trditev ne drži, obkroži NE.
V besedilu Izola je avtor uporabljal različna pesniška sredstva. DA NE
V besedilu Starec in morje je avtor pripovedoval o resničnih DA NEdogodkih.
V besedilu Izola marsikateri bralec izve nekaj novega o Izoli. DA NE
Besedilo Izola je neumetnostno. DA NE
Besedilo Podvodni sprehod je neumetnostno. DA NE
Besedilo Starec in morje je neumetnostno. DA NE
14. Ali se še spomniš besedila Mit v slovenskem morju? Primerjaj ga z naslednjim odlomkom.
Morje med Izolo in Koprom mirno valovi, iz dneva v dan, iz leta v leto, iz stoletja v stoletje. Drobni valovi se zaletavajo v obrežje, potem pa se brez premisleka spet vračajo v objem ne-skončnega prostranstva. Le kdo bi si tistega le-nega junijskega dopoldneva mislil, da se bo za-deva nenadoma tako razburljivo zapletla! Bruno je sedel v recepciji hotela Marina in mirno raz-vrščal hotelske račune.
(Ivan Sivec, odlomek iz romana Kapitanov ključ.)
23
15. V zvezek napiši povezano besedilo, v katerem boš povedal/-a,
a) kaj je besediloma skupno ter
b) katero besedilo je neumetnostno in katero umetnostno – pri tem ugotovi:
• čemu sta pisca napisala besedili,
• ali govorita o resničnem ali domišljijskem dogajanju,
• katero besedilo vsebuje več pesniških sredstev ...
UJETE PODOBE PODVODNEGA SVETAVEZNIK, NEPRAVI VEZNIK
1. Ljudje se radi potapljajo, čeprav so razlogi za to različni.
a) Zakaj se ljudje po tvojem mnenju radi potapljajo? Navedi tri razloge in jih napiši na črte.
______________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________
______________________________________________________________________________________
b) Ali je kdo od sošolcev kot razlog navedel tudi ribolov s fotoaparatom? Ali si že slišal/-a zanj? Sošolcu/sošolki povej, kar veš o njem, oziroma kako si ga predstavljaš.
2. Veliko potapljačev želi odkriti drugačno bogastvo, ga ohraniti zase in približati tudi tistim, ki se nikdar ne bodo potopili v morske globine. Preberi besedilo in morda boš izvedel/-a kaj novega o podvodni fotografiji.
Podvodno fotografiranje
Podvodno fotografiranje postaja vse bolj priljubljeno in privlačno. Nikoli prej ni bilo mogoče tako preprosto zajeti življenja pod vodo ter ga pokazati vsemu svetu. Tako je danes skoraj za vsakega potapljača del obvezne opreme tudi podvodni fotoaparat, da lahko z njim ujame zanimive trenutke in motive. Veliko ljudi se danes odloča za potapljanje, ker radi fotografirajo pod vodo.
Oprema za podvodno fotografiranje se hitro razvija in danes lahko izbiramo med številnimi fotoaparati različnih cenovnih razredov, zato je odločitev za cenejši ali dražji aparat za večino ljudi trd oreh. Zadovoljimo se lahko že z avtomatskimi fo-toaparati za enkratno uporabo, kljub temu da so njihove možnosti zelo omejene
24
in so slabše kakovosti. Priporočljivi so za začetnike, saj se morajo ti najprej na-vaditi na fotografiranje pod vodo. Pred nakupom fotoaparata moramo preve-riti, ali obstaja zanj ustrezno podvodno ohišje, ki omogoča uporabo vseh funkcij aparata tudi pod vodo. Z avtomatskim fotoaparatom nam bo uspelo posneti marsikatero lepo fotografijo, vendar bo z izkušnjami želja po tehnično zmoglji-vejši opremi vse večja. Če nas podvodno fotografiranje resnično pritegne, bomo zagotovo kupili zmogljivejši fotoaparat. Kadar želimo zahtevnejšo fotografijo, uporabimo še več dodatnih luči in bli-skavic, s katerimi na film zajamemo ves barvni spekter.
Oprema seveda ni vse. Podvodno fo-tografiranje zahteva ne samo veliko zna-nja, ampak tudi nekaj izkušenj. Medtem ko čakamo na dobro fotografijo pod
vodo, moramo na primer ostati čim bolj pri miru, kar začetnikom le redko uspe. Tudi motive, ki si jih želimo ujeti v objektiv, včasih iščemo več mesecev ali celo let. Torej se za dobrimi podvodnimi posnetki skriva ogromno potrpežljivosti, izkušenj in vztrajanja, pa tudi kanček sreče. Čeprav je fotografiranje pod vodo vedno bolj razširjeno, bi se moral vsak potapljač zato najprej vprašati, kakšne so odlike dobrega podvodnega fotografa.
(Prirejeno po spletnih strani: http://www.ummi.net/index.php?option=com_content&task=view&id=24&Itemid= 9, dostop 2. 11. 2011; http://www.nikonsvet.si/znanje-nasvet/strokovni-clanki/?id=6, dostop 2. 11. 2011.)
a) Kdo je po tvojem mnenju lahko napisal izhodiščno besedilo in komu je namenjeno? Odgovora napiši na črti.
Kdo je besedilo napisal? ____________________________________________________________
Komu je namenjeno? ____________________________________________________________
b) Čemu je pisec napisal besedilo Podvodno fotografiranje? Obkroži črko pred pravilnim odgovo-rom.
A Da bi bralce povabil na potapljanje s fotoaparatom.
B Da bi bralcem predstavil opremo za podvodno fotografiranje.
C Da bi bralce naučil uporabljati fotoaparat za podvodno fotografiranje.
Č Da bi bralce poučil o tem, kakšen aparat je dobro imeti za podvodno fotografiranje.
25
3. Najpomembnejši del fotografske opreme je fotoaparat. Zakaj pisec priporoča in zakaj odsvetuje avtomatski aparat za enkratno uporabo? Vsak odgovor napiši na črti.
• Zakaj pisec avtomatski fotoaparat priporoča? ________________________________________
____________________________________________________________________________________
• Zakaj ga pisec odsvetuje? _________________________________________________________
____________________________________________________________________________________
4. Kar nekaj pogojev mora biti izpolnjenih, da potapljač posname dobro fotografijo. Napiši jih na črte.
• ________________________________________________
• ________________________________________________
• ________________________________________________
• ________________________________________________
5. Iz naslednjih povedi izveš marsikaj o podvodnem fotografiranju.
Podvodno fotografiranje postaja vse bolj priljubljeno in privlačno.
Nikoli prej ni bilo mogoče tako preprosto zajeti življenja pod vodo ter ga pokazati vsemu svetu.
a) Kaj si izvedel/-a o podvodnem fotografiranju? Odgovora napiši na črti.
Kakšno postaja podvodno fotografiranje? _______________________________________
Zakaj postaja podvodno fotografiranje danes vse bolj priljubljeno in privlačno?
____________________________________________________________________________________
b) Kaj meniš, zakaj je pisec med besedama priljubljeno, privlačno uporabil besedico in? Podčrtaj ustrezno možnost.
Pisec je uporabil besedico in,
da je z njo poimenoval še eno značilnost podvodnega fotografiranja.
da je z njo povezal med seboj besedi, ki poimenujeta značilnosti podvodnega fotografiranja.
c) Kaj je pisec v drugi povedi povezal z besedico ter? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
A Z besedico ter je pisec med seboj povezal dve besedi oz. dve značilnosti fotografiranja.
B Z besedico ter je pisec povezal med seboj besedni zvezi življenje pod vodo in ves svet.
C Z besedico ter je pisec med seboj povezal dva stavka oz. dve dejanji.
26
6. Kako imenujemo besedici in, ter v povedih? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
A Predlog. C Veznik. D Števnik.
B Samostalnik. Č Glagol.
7. V besedilu je pisec uporabil še veliko veznikov. Opazuj jih v naslednjih povedih.
• Veliko ljudi se danes odloča za potapljanje, ker radi fotografirajo pod vodo.
• Priporočljivi so za začetnike, saj se morajo najprej navaditi na fotografiranje pod vodo.
• Če nas podvodno fotografiranje resnično pritegne, bomo zagotovo kupili zmogljivejši fotoaparat.
a) Kaj vezniki v navedenih povedih povezujejo? Podčrtaj ustrezno možnost.
dve besedi/dve besedni z vezi/dva stavk a
b) Katera razmerja med deli povedi izražajo vezniki ker, če, saj? Vrsto razmerja napiši na ustrezno črto. Izbiraj med naslednjimi možnostmi: čas, pogoj, vzrok, namen, pojasnilo, kraj.
veznik ker: ______________________
veznik če: ______________________
veznik saj: ______________________
8. Včasih se zgodi, da nismo prepričani, ali je besedica veznik ali predlog. Po čem ju lahko ločiš? Preberi poved.
Za dobrimi podvodnimi posnetki se skriva ogromno potrpežljivosti, izkušenj in vztrajanja.
a) Z rdečo barvo obkroži predlog, z modro pa veznik.
b) Opazuj predlog in veznik v zgornji povedi. Katere značilnosti veljajo za predlog, katere za veznik in katere za obe besedi? V ustrezni stolpec ali v oba stolpca zapiši +.
Predlog Veznik
Samo po tej besedi se ne morem vprašati.
Beseda ne spreminja oblike.
Beseda ne poimenuje nič konkretnega, ampak izraža razmerje.
Beseda stoji med dvema samostalnikoma in ju povezuje.
Beseda vpliva na obliko samostalnika, saj zahteva, da je ta v točno določe-nem sklonu.Beseda ne vpliva na sklon samostalnika, saj lahko stoji ob samostalnikih v katerem koli sklonu.
27
VEZNIK
Kaj so vezniki?Vezniki so besede, s katerimi med seboj povezujemo dele povedi. Z njimi lahko npr. poveže-mo dve besedi (Podvodno fotografiranje postaja vse bolj priljubljeno in privlačno.) ali dva stavka (Nikoli prej ni bilo mogoče tako preprosto zajeti življenja pod vodo ter ga pokazati vsemu svetu.).
Kaj vezniki izražajo?Z vezniki izražamo različna razmerja med deli povedi, npr. vzročno (npr. Veliko ljudi se danes odloča za potapljanje, ker radi fotografirajo pod vodo.), pogojno (npr. Če nas podvodno fotogra-firanje resnično pritegne, bomo zagotovo kupili zmogljivejši fotoaparat.), vezalno (npr. Podvodno fotografiranje postaja vse bolj priljubljeno in privlačno.).
9. Svoje ugotovitve o tem, kaj so vezniki in kaj je zanje značilno, primerjaj z zapisom v okvirčku.
10. Fotografiranje pod vodo se v marsičem razlikuje od »navadnega« fotografiranja. Eno od posebnosti boš spoznal/-a v naslednjem besedilu. Preberi ga.
Težava, ki je ne sme spregledati podvodni fotograf, je delovanje svetlobe pod morsko gladino. Svetloba se v globini hitro zmanj-šuje, zato mora pozorno izbrati fotoaparat. Za to ne potrebuje posebnega fotoaparata, čeprav ti obstajajo. Fotografira lahko tudi z navadnim fotoaparatom. Če ga priredi za uporabo pod vodo, ga mora le zavarovati z vodotesnim ohišjem. Za dobro podvod- no fotografi-jo mora imeti tudi bliskavi-
ce. Kadar usmeri pozornost nase ali na predmet, ki ga slika, lahko uporabi tudi svetilko. Začetnika bo morda motilo, da skozi aparat ne more gledati neposredno, am-pak si mora nadeti masko. A zaradi začetnih težav in neizkušenosti ne sme obupati.
a) Ali naslednje trditve držijo? Obkroži DA ali NE.
Delovanje svetlobe pod morsko gladino podvodnemu fotografu ne predstavlja večjih težav. DA NE
Zaradi hitrega zmanjševanja svetlobe v globini mora pozorno izbrati fotoaparat. DA NE
Za fotografiranje z navadnim fotoaparatom ne potrebuje vodotesnega ohišja. DA NE
Dobro fotografijo naredi, če uporabi bliskavico ali svetilko. DA NE
Čeprav bo imel/-a na začetku težave in premalo izkušenj, mora vztrajati. DA NE
28
b) V besedilu obkroži vse veznike.
11. V drugem in tretjem odstavku besedila Podvodno fotografiranje pisec govori o tem, kako nastane dobra podvodna fotografija.
a) Oblikuj vprašanji, tako da boš nanju odgovoril/-a z danima odgovoroma.
Vprašanje: __________________________________________________________________________
Odgovor: Kljub temu da so njihove možnosti zelo omejene in so slabše kakovosti.
Vprašanje: __________________________________________________________________________
Odgovor: Medtem ko čakamo na dobro fotografijo pod vodo.
b) V odgovorih na vprašanji iz naloge a sta uporabljena veznika kljub temu da in medtem ko. Kateri razmerji izražata? Za vsak veznik podčrtaj ustrezno možnost.
Veznik kljub temu da izraža
pr imerjavo/vzrok/k rajevno razmerje/vrši lca dejanja/dopustnost.
Veznik medtem ko izraža
pr imerjavo/vzrok/časovno razmerje/posledico/pogoj.
c) Po čem se veznika kljub temu da in medtem ko že na prvi pogled razlikujeta od veznikov in, ter, ker, saj, če? Poveži ustrezne dele povedi iz levega in desnega stolpca.
Vezniki in, ter, če, saj, ko so sestavljeni iz več besed.
Veznika kljub temu da in medtem ko sta sestavljena iz ene besede.
č) V povedih z veznikoma kljub temu da in medtem ko stoji vejica. Na katerem mestu stoji? Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
A Vejica stoji pred veznikom.
B Vejica stoji na sredi veznika, med posameznimi besedami.
C Vejica stoji za veznikom.
12. Še enkrat preberi 2. poved tretjega odstavka (Podvodno fotografiranje zahteva …).
a) Iz povedi izpiši odgovor na naslednje vprašanje.
Kaj zahteva podvodno fotografiranje?
_______________________________________________________________________________________
29
b) V odgovoru si uporabil/-a tudi veznik ne samo – ampak tudi. Katero razmerje izražamo s tem ve-znikom? Podčrtaj ustrezno možnost.
stopnjevanje/izbiro med več možnostmi/zanik anje/primerjavo
c) Kako si v svojih odgovorih uporabil/-a veznik ne samo – ampak tudi? Obkroži črko pred pravilno možnostjo.
A Vse besede, iz katerih je sestavljen veznik, stojijo skupaj.
B Besede, iz katerih je sestavljen veznik, stojijo v različnih delih povedi.
13. Poskusi ob veznikih in, kljub temu da ter ne samo – ampak tudi razložiti, kako so lahko sestavljeni vezniki, nato preberi opredelitev.
ENO- ALI VEČBESEDNI VEZNIK
Večina veznikov je sestavljena iz ene besede (npr. in, ter, da, ker, če, zato, saj, vendar), nekateri pa so sestavljeni iz dveh ali več besed (npr. kljub temu da, medtem ko, potem ko, kot da …). Med besedami, iz katerih so sestavljeni ti vezniki, ne pišemo vejice.
Veznik ne samo – ampak tudi pa je sestavljen iz dveh delov, saj njegove besede ne stojijo skupaj, ampak v različnih delih povedi (npr.: Podvodno fotografiranje zahteva ne samo veliko znanja, ampak tudi nekaj izkušenj.).
14. Ladja rex ni edina ladja, ki se je v preteklosti potopila na dno morja. Preberi odlomek iz pripovedi o zadnji plovbi neke druge ladje.
Sončno nedeljsko jutro je obetalo ne samo lep dan, temveč tudi prijetno vožnjo. Vsi so bili zado-voljni, ker je potovanje potekalo tako mirno. Potniki so se veselili skorajšnjega prihoda v New York, toda nihče od njih ni vedel, da ladja pluje po ogroženem območju. Malo pred polnočjo je eden od častnikov na obzorju zagledal nejasno in temno senco. Morje je bilo popolnoma mirno, kot da bi potniki gledali »jezero olja«, nenadoma pa se je pred njimi pojavila ledena gora. Poveljujoči častnik je takoj ukrepal. Strokovnjaki so kasneje natančno preučili njegovo ravnanje in ugotovili, da so bili njegovi manevri napačni ter celo v nasprotju s priporočili. A takrat se je bilo treba odločiti v nekaj sekundah. Častnik je ravnal tako, kot bi ravnala večina poveljujočih na njegovem mestu.
a) Odlomek pripovedi govori o znani ladji. Njeno ime napiši na črto.
______________________________________
b) Če si prebral/-a celotno zgodbo oz. gledal/-a film, sošolcem/sošolkam povej, kaj se je dogajalo na ladji, potem ko so se zaleteli v ledeno goro.
c) V besedilu obkroži vse veznike.
30
č) Na črtice izpiši veznike, ki izražajo naslednja razmerja.
Razmerje: vzročno nasprotje primerjava
Veznik: _________ _________ _________
d) V odlomku si obkrožil/-a tudi dva večbesedna veznika. Ali lahko ugotoviš, kateri od njiju je eno-delni in kateri dvodelni? Veznika zapiši v ustrezno okence.
NEPrAVI VEZNIKI
Enako vlogo kot »pravi« vezniki lahko v povedi opravljajo tudi nekatere druge besede. Tako lahko stavka med seboj povežemo z oziralnim zaimkom (npr. Ostati moramo čim bolj pri miru, kar začetnikom le redko uspe.) ali z vprašalnim zaimkom (npr. Vsak potapljač bi se moral najprej vprašati, kakšne so odlike dobrega podvodnega fotografa.) Take besede imenujemo »nepravi« vezniki.
Večbesedna veznika
Enodelni veznik Dvodelni veznik
15. Enako vlogo kot vezniki lahko v povedi opravijo tudi nekateri zaimki, ki si jih že spoznal/-a. Opazuj jih v naslednjih povedih.
Ostati moramo čim bolj pri miru, kar začetnikom le redko uspe.
Motive, ki si jih želimo ujeti v objektiv, včasih iščemo več mesecev.
Vsak potapljač bi se moral najprej vprašati, kakšne so odlike dobrega podvodnega fotografa.
a) Katere vrste zaimkov so obkrožene besede? Na črtico pred vsako besedo zapiši številko ustre-znega zaimka iz desnega stolpca.
___ kar 1 osebni zaimek
___ ki 2 vprašalni zaimek
___ kakšne 3 oziralni zaimek
4 kazalni zaimek
b) V spodnji povedi je en pravi veznik in kar dva neprava. Pravi veznik obkroži z rdečo barvo, nepra-va pa z modro.
Kadar želimo zahtevnejšo fotografijo, uporabimo še več dodatnih luči in bliskavic, s katerimi na film zajamemo ves barvni spekter.
16. razmisli, kaj so »nepravi« vezniki.
31
17. Križarjenje po morju je zagotovo nepozabno doživetje. Kakšni spomini pa bodo ostali tistim, ki bodo potovali s to največjo potniško ladjo? Preberi besedilo.
Največja ladja za križarjenje na svetu je zapustila finsko pristani-šče in zaplula v morje, kjer so de-lavci opravili zaključna dela. Ko je tako prvič prišla v stik z vodo, so se pričele priprave na križarjenje, ki se bo zapisalo v zgodovino.
Velikanka je dolga skoraj 362 metrov, visoka 73 metrov in težka 220 tisoč ton, zato je njeno veliči-no in mogočnost težko razumeti,
če ne stojiš ravno pod njo. Kako velika je, dokazuje podatek, da lahko z njo udob-no potuje šest tisoč potnikov, na njej pa je zaposlenih več kot dva tisoč delavcev. Najprestižnejša potniška ladja ima vse in še več, kar si lahko potnik želi. Na njej je tudi amfiteater za 750 ljudi, v katerem lahko potniki spremljajo različne akrobate, sinhronizirano plavanje ter vodni balet. Na vrhu ladje je odprt prostor, kjer rastejo drevesa in rastline. Na ladji pa so tudi stimulator deskanja na vodi, dvorana za drsa-nje in stena za plezanje.
a) Kateri podatek o ladji te je najbolj presenetil? Zakaj? Odgovor v povedi napiši na črte.
_______________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________
b) V besedilu obkroži veznike.
c) V besedilu je tudi nekaj nepravih veznikov. Napiši jih na črte.
________ ________ ________ ________ ________
18. Kadar človek odhaja na prvo križarjenje, je dobro, da posluša nasvete ljudi, ki so že kdaj bili na taki poti. Preberi nekaj nasvetov. Da pa ti bodo razumljivi, moraš najprej na črtice napisati manjkajoče veznike.
Ladje za križarjenje naenkrat prevažajo veliko ljudi, ________ ne morejo ustreči vsem. Nekaj
nasvetov vam bo pomagalo, ________ bo vaše potovanje res prijetno ________ nepozabno.
• Sprostite se ______ uživajte.
• Ne pritožujte se za vsako stvar, _________ boste za mizo sedeli z ljudmi, ______ bodo glasni.
• V sobi ne poslušajte glasbe ______ televizije na ves glas.
• Na hodnikih, ______ so med kabinami, se ne pogovarjajte glasno.
32
• Potniki bodo prijazni do vas, ______ boste tudi vi prijazni do njih.
• Starši svojih otrok ne smejo pustiti, ______ brezglavo tekajo sem ______ tja po ladji. Ne
smejo škropiti ______ polivati vode iz bazena. Otroci se lahko zabavajo, ______ pri tem ne
smejo preveč motiti drugih gostov. ______ ste na ogledu mesta, je ladja zasidrana, ______
nikar ne zamudite odhoda, ______ vas ladja ne bo čakala.
19. Vejico zapisujemo le pred nekaterimi vezniki. Preberi povedi iz pripovedi o potopu do rexa in ugotovi, ali je raba vejice pravilna ali ne. Popravljene povedi napiši na črte.
Med potapljanjem sem videl da sem se približal robu kotanje. Bil je mraz, zato ladje nisem pregledal cele. Približal sem se notranjosti ladje, in v njej zagledal večje ribe.
Kmalu sem izplaval, saj sem se kar malo prestrašil. Med plavanjem sem zagledal bazen ki je imel belo kupolo. Spraševal sem se, če bom imel dovolj moči za plavanje. Uspelo mi je. Prijatelj me je vprašal, zakaj sem se sploh potopil do Rexa.
_______________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________
20. Sestavi kratko besedilo, povezano z morjem. V njem uporabi naslednje veznike: in, ko, ali, če, ker, čeprav, toda, zato, saj, medtem ko, ne samo – ampak tudi, kateri, kdor.
_______________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________________________
U STVARJALN I I Z Z I VRobinsonu Crusoeju se je po brodolomu ladje uspelo re-šiti na samotni otok, kjer je preživel kar nekaj let. Zamisli si, da bi tudi tebe doletela taka nesreča, kot je Robinsona. Kako bi si uredil/-a življenje na otoku, kaj bi pogrešal/-a? O svojem doživetju napiši: neumetnostno besedilo, npr. poročilo za časopis, ali umetnostno besedilo, npr. kratko zgodbo, pesem ali dramski prizor.Pri pisanju bodi pozoren/-rna na ustrezno rabo veznikov.