SLOVAJEZIKI

9 789612 375300

ISBN 978-961-237-530-0

JEZIKISLOVASLOVAJEZIKISLOVAJEZIKISLOVASLOVASLOVA

VOJKO GORJANC (UR.)

SLOVANSKI JEZIKIIZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOSTLjubljana 2012

Monografija predstavlja del dogajanja v slovanskem svetu zadnjih dveh desetletij, ko se je tudi jezikovna situacija v vseh slovanskih dravah bistveno spremenila. Umea ga v zgo-dovinski kontekst in hkrati predvideva nadaljnji razvoj. Monografija nima ambicije predstaviti jezikovne situacije v slovanskem svetu v celoti, ampak nadgraditi obstojee opise in v okviru Komisije za slovanske knjine jezike pri Mednarodnem slavistinem komiteju zaeti z njihovo sistematino predstavitvijo.

Publikacija je del aktivnosti Komisije za slovanske knjine jezike, ki je imela svoje letonje delovno sreanje v Ljubljani. Za Mednarodni slavistini kongres v Minsku leta 2013 Komisija pripravlja pregled za-konodaje, povezane z jezikom, v vseh slovanskih dravah, zato je precejen del monografije Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost posveen prav za-konodajnim vidikom urejanja jezikovnih vpraanj.

VOJK

O GO

RJAN

C (U

R.):

SLOV

ANSK

I JEZ

IKI IZ PRETEKLOST

I V PRIH

ODNOST

Vojko Gorjanc (ur.)

Ljubljana 2012

SLoVanSki jeziki:iz pretekLoSti V prihodnoSt

SLoVanSki jeziki: iz pretekLoSti V prihodnoSt

Urednik: Vojko Gorjanc

Recenzentki: Nataa Gliha Komac, Karmen Kenda Je

Lektorja: Damjan Popi, Robert Groelj

Slika na naslovnici: Bevk Perovi arhitekti d. o. o. (Zmagovalna zasnova arhitekturnega nateaja za Narodno in univerzitetno knjinico NUK II)

Tehnini urednik: Jure Preglau

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2012.

Vse pravice pridrane.

Zaloila: Znanstvena zaloba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Za zalobo: Andrej erne, dekan Filozofske fakultete

Prelom: Jure Preglau

Naslovnica: VBG d. o. o.

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Ljubljana, 2012

Prva izdaja

Naklada: 149 izvodov

Cena: 9 EUR

Knjiga je izla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.

CIP Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

811.16(082)

SLOVANSKI jeziki : iz preteklosti v prihodnost / Vojko Gorjanc (ur.). - 1. izd. - Ljubljana : Znanstvena zaloba Filozofske fakultete, 2012

ISBN 978-961-237-530-0 1. Gorjanc, Vojko 263508992

3Kazalo

Kazalo

Predgovor ............................................................................................................................. 7Introduction ......................................................................................................................... 8

I1 Medjezikovna razmerja in vezljivost .................................................................... 11 Robert Groelj

1.1 Vpliv medjezikovnih razmerij na vzpostavljanje vezljivosti ..................................... 11

1.1.1 Stara cerkvena slovanina .............................................................................. 11

1.1.2 Slovenina ..................................................................................................... 13

1.1.3 Hrvaina in srbina ...................................................................................... 15

1.2 Posredni vpliv medjezikovnih razmerij na spremembo vezljivosti .......................... 19

1.3 Medjezikovna razmerja, vezljivost, jezik ........................................................... 21

II2 : 90- ......................................... 31

2.1 ............................................................ 31

2.2 ............................................................... 32

3 / ........................................................................................................ 43

3.1 / ............................................................................................................... 44

3.2 / ................................. 48

3.3 ....................................................................................................................... 49

4 Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost

4 ........ 53

5 Aktualne wuwie hornjoserbskeje spisowneje re tendency a problemy ...................................................................................................................... 67 Jana oina

5.1 Aktualna rna situacija ............................................................................................. 67

5.2 Wuwiowe tendency hornjoserbskeje spisowneje re ............................................. 68

5.3 Ekskurs do fachoweje didaktiki ................................................................................. 69

5.3.1 Rozdlne wuknjenske a wuwuowanske koncepcije ..................................... 69

5.3.2 Rna heterogenos .......................................................................................... 69

5.3.3 Rozdlna interpretacija rnych zmylkow, rozdlne hdnoenje a znamkowanje ................................................................................................. 70

5.4 Rne poradowanje jako strategija popularizowanja normow hornjoserbskeje spisowneje re .......................................................................................................... 70

5.4.1 Historiski pehlad ............................................................................................. 70

5.4.2 Rne poradowanje w serbskich medijach .................................................... 71

5.4.3 Rny kuik - model rneho poradowanja ................................................ 72

5.5 Facit ............................................................................................................................ 73

6 Vojvodinsk slovenina v procese eurpskej integrcie .................................. 75 Juraj Glova

7 .......... 79

7.1 .............................................................................. 79

7.1.1 ..................................................................................................... 79

7.1.2 .................................................................................... 81

7.2 ............................ 83

5Kazalo

7.2.1 .................................................. 83

7.2.2 .......................................... 84

7.2.3 : .......................................................... 84

7.3 ...... 88

8 Jezik slovenskega visokega olstva: med zakonodajo, strategijo in vizijo ........95 Monika Kalin Golob

8.1 Okvir za oris poloaja jezika visokega olstva .......................................................... 96

8.1.1 Bolonjska reforma in internacionalizacija........................................................ 96

8.1.2 Stroka o jeziku visokega olstva ...................................................................... 98

8.2 Jezikovna politika v visokem olstvu ...................................................................... 101

8.2.1 Evropski vidiki ............................................................................................... 101

8.2.2 Slovenska jezikovna politika in perspektive slovenine kot jezika visokega olstva ............................................................................................. 103

8.3 Iskanje reitev: potrebujemo vizijo slovenskega visokega olstva .......................... 104

9 Slovenina v pravu ................................................................................................... 111 Andreja ele

9.1 Pravna slovenina v Sloveniji ................................................................................ 112

9.2 Pravna slovenina medjezikovno v smislu pravnega nadnacionalnega (prevodnega) jezika EU ........................................................................................... 117

III

10 Diskursi moi i mo diskursa: ka novim promiljanjima jezine politike .......................................................................................................... 123 Marina Katni-Bakari

6 Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost

11 Jzyki sowiaskie 2050.......................................................................................... 135 Stanisaw Gajda

11.1 Mylenie prognostyczne ........................................................................................ 135

11.2 Mylenie prospektywne o jzyku ........................................................................... 136

11.3 Europeizacja vs nacjonalizacja ............................................................................. 139

11.4 Modele prognozy jzykowej .................................................................................. 141

Abstracts ........................................................................................................................... 147

7Predgovor

Predgovor

Jezikovne situacije v svetu se hitro in ponekod dramatino spreminjajo. Nekdaj stabilni poloaj doloenega jezika in njegov status se lahko nepredvidljivo spreminjata, preraz-poreditev politinih, ekonomskih in drugih centrov moi spreminjajo jezikovno podobo dananjega sveta. Pravzaprav se je jezikovna podoba vedno spreminjala, le da je danes izjemno hitra, prav tako pa jo tudi laje opazimo kot v preteklosti, saj so razdalje v svetu postale relativno manje, tako tudi razdalje med razlinimi jeziki. Novi diskurzi in spremenjene jezikovne navade povzroajo tudi spremembe v jeziku samem. Vse to jezikovnim raziskavam postavlja nove izzive, za opazovanje novih pojavov pa postajajo obstojei metodoloki aparati neustrezni, kar je dodaten izziv sodobnemu jezikoslovju.

V zadnjih dveh desetletjih se je tudi jezikovna situacija v vseh dravah slovanske-ga sveta bistveno spremenila. Temeljni namen monografije je predstaviti novonastale jezikovne situacije z razlinih zornih kotov in tako dobiti vpogled v aktualno stanje na podroju slovanskih jezikov ter ga umestiti v zgodovinski kontekst. Monografija nima ambicije predstaviti jezikovno situacijo v slovanskem svetu v celoti, ampak nadgra-diti obstojee in v okviru Komisije za slovanske knjine jezike pri Mednarodnem slavistinem komiteju zaeti z njihovo sistematino predstavitvijo.

Urednik

8 Introduction

Introduction

Linguistic situations throughout the world are changing quickly and in some parts even dramatically. A once firm position of a language and its status may change abruptly, the shifts of political, economic and other centres of power are changing the linguistic im-age of todays world. In reality, the linguistic image has always been changing dynami-cally, only that, nowadays, this is extremely fast and can also be detected more easily, since distances across the world have become relatively shorter, shortening also the distances between different languages. New discourses and altered linguistic habits are causing changes in languages themselves. All this creates new challenges to language studies, where existing methodological tools are becoming inadequate to observe new phenomena, which poses an additional challenge to contemporary linguistics.

In the last two decades, the linguistic situation in all the countries of the Slavic world has changed significantly as well. The main purpose of this monograph is to pres-ent the contemporary linguistic situations from different perspectives, to get an over-view of the current state of affairs of the Slavic languages and place it in the historical context. The monograph has no ambition to present the linguistic situation in the Slavic world as a whole, but to upgrade the existing ones, and in the framework of the Com-mission for Slavic standard languages of the International Slavic Congress begin a sys-tematic presentation of the respective contemporary linguistic situations.

Editor

I

11Medjezikovna razmerja in vezljivost

1 Medjezikovna razmerja in vezljivostRobert Groelj

V sociolingvistiki in zgodovinskem jezikoslovju je vpliv jezikovnega stika na sklad-njo dokaj dobro opisan pojav (npr. Harris-Campbell, 1995, 120150; Vincent, 2001, 407412; Roberts, 2007, 383442), enako pa velja tudi za vpliv jezikovnega stika na vezljivost (za posamezne slovanske jezike so o tem z bolj ali manj eksplicitno vezl-jivostnega stalia razpravljali npr. R. Veerka, L. Hudeek, I. Maier, I. Orel). V sorodno problematiko sodi tudi ta razprava, saj se v njej raziskuje povezanost medjezi-kovnih razmerij in vezljivosti, predvsem na gradivu doloil glagolov umevanja (odrazi psl. *mysliti, *mnti, *mniti in *umti, *vdti, *znati) v izbranih junoslovanskih jezikih (stara cerkvena slovanina, slovenina, hrvaina in srbina).1

Avtor v razpravi izpostavlja dva problemska vidika: (1) pod neposrednim vpli-vom medjezikovnih razmerij na vzpostavljanje vezljivosti po jezikih obravnava domnevno prevzeta oz. tujejezino motivirana doloila (domnevne grecizme, balka-nizme, romanizme, germanizme, slavizme), problematizira njihovo vkljuitev v jezik ter njihov razvoj; (2) kot posredni vpliv medjezikovnih razmerij (preko knjinojezi-kovne norme) na spremembo vezljivosti pa izpostavi nadomestitev doloila odSgen v vlogi razmernega vsebinskega udeleenca ob glagolih umevanja idr. z doloilom oSlok v knj. hrv. in sln. sredi 19. st. Avtor tako opazuje, kako medjezikovna razmerja vplivajo na vezljivost (kot del jezikovnega sistema), obenem pa se mu odpira tudi pogled v drugo smer na vezljivostno znailnost ali spremembo kot mogo znak medjezikovnega razmerja.

1.1 Vpliv medjezikovnih razmerij na vzpostavljanje vezljivosti

1.1.1 Stara cerkvena slovanina

V oblikovanju stcsl. knjinojezikovne norme, tudi skladenjskega sistema, je imela kl-juno vlogo grina (o vplivu gr. na stcsl. skladnjo povzemalno Veerka, 1999, 3741; Zlatanova, 1993).

1 Korpus za vezljivostno analizo gradiva sestavljajo besedilni zgledi iz veinoma slovarskih virov, ki pokrivajo ves knjinojezikovni razvoj obravnavanih jezikov (prim. Groelj, 2011, 1315, 549552). Ve o metodologiji pomenske in vezljivostne analize v Groelj (2011, 1825).

12 Robert Groelj

Med doloili glagolov umevanja idr. naj bi grina vplivala na monosti Sak Sak, Sak Part, Sak INF in Sdat INF.2 V monosti Sak Sak (accusativus duplex, Ad) prvo doloilo predstavlja vsebinskega udeleenca tipa prizadeto, ki mu je pripisana vsebina preko predikativnega Sak, npr. rod bo boae s ioana . vdy i ma pravedna i sta Mk 6.20 Mar.3 Podobne vezljivostne znailnosti imata tudi monosti Sak Part (accusativus cum participio, AcP), npr. az tebe stara sta i tacmi sdina-mi ukraena sta mn Supr 48.67,4 ter Sak INF (accusativus cum infinitivo, AcI), npr. da ne kto mnit m bezumna byti 2 Kor 11.16 Christ Slep i;5 v obeh zgradbah drugi Sak nadomeata kompleksneji propozicijski doloili Part in INF. V doloilni monosti Sdat INF (dativus cum infinitivo, DcI) se kompleksna vsebina (INF) pri-pisuje doloilu Sdat z vlogo vsebinskega udeleenca tipa prejemnik, npr. mnl li jesi straxy ubojati s nam Supr 176.1516.6 Navedene zgradbe ob glagolih umevanja niso pogoste, eprav so ponekod stabilne (Ad, AcP, DcI ob mnti, AcP ob vdti); vsem konkurira predvsem SENT (Groelj, 2011, 127137).

Vpliv grine na tiri doloilne monosti pa ni bil tipoloko enak. Med vsemi na-mre velja le AcI za mehanini prevodni kalk po gr. modelu, tj. za obrobno zgradbo, ki je bila v stcsl. jeziku polslovnina, ozko knjina in mehanina posledica preva-janja (v mlajih csl. besedilih je tovrstnih kalkov ve; Veerka, 1993, 235; 1999, 38).

Ostale tri monosti veljajo po R. Veerki za t. i. strukturne grecizme za slov. slovnine monosti, ki jih je gr. jezikovni model v stcsl. aktiviral. Pogosta prevodna ustreznica za gr. AcI in AcP je stcsl. AcP (mehanina stcsl. monost AcI ustreza zgolj gr. AcI); gr. zgradbi sta v tem primeru vplivali na vejo rabo stcsl. slovninega sredstva (Veerka, 1993, 235; 2002, 447). Podobno velja tudi za Ad (Veerka, 1993, 235),7 s katero se je pri glagolih umevanja prevajal veinoma gr. Ad (a ne nujno; Groelj, 2011, 123124). Najpogosteje pa gr. zgradbi AcI ustreza stcsl. DcI; ta je bil sicer del slov. je-zikovnega sistema, vendar je bil kot ustreznica za gr. zgradbo po glagolih intelektualne in psiholoke dejavnosti neobiajen, saj ga zaznamuje modalni pomen pripadnosti oz.

2 V analiziranem gradivu sem doloila zasledil ob naslednjih glagolih umevanja: ob mnti meniti, misliti, obravnavati koga kot kaj in mniti meniti, misliti, smatrati za vse tiri, ob vdti vedeti, znati, poznati vse razen Sak INF, ob vdati vedeti, znati, poznati samo Sak Sak, ob mysliti misliti, razmiljati samo Sdat INF (Groelj, 2011, 117127). Pri redkem doloilu Part (predvsem po relativih in interogativih) v vlogi propozicijskega vsebinskega udeleenca ob vdti (tipa ne vdt bo to tvorte L 23.34 S) naj bi o slovanskem izhodiu priala predvsem neodvisnost od gr. prevodnih predlog (Veerka, 1961, 99101).

3 Prim. gr. (Ad).

4 Prim. gr. ... (AcP).

5 Prim. gr. (AcI).

6 Prim. gr. (AcI).

7 Sopomenskost zgradb SENT (zveza z byti) AcP Ad ustreza naslednji pretvorbni antiklimaks: *vm, jako (ty) nag jesi *vm t nag st *vm t nag (Veerka, 2002, 449). Prehod k Ad predstavljajo polstavne zgradbe (tip AcP, AcI), v katerih je udeleencu v Sak pripisana lastnost (zveze tipa byti + PovDol).

13Medjezikovna razmerja in vezljivost

primernosti. Pri stcsl. zgradbi je torej tujejezini vzor aktiviral funkcijo in pomen, ki ju ta izhodino ni imela (Veerka, 1999, 39).

1.1.2 Slovenina

1.1.2.1 Med izhodino romanska skladenjska sredstva v sln. naj bi sodilo doloilo odSgen v vlogi razmernega vsebinskega udeleenca; ob glagolih umevanja idr. se je pojavljalo do srede 19. st. (ve v 2.2).

1.1.2.2 Na nemki vpliv bi lahko opozorili pri doloilnih monostih zoperSak (tudi v Sak* zoperSak), ezSak (v Sak* ezSak ), kSdat in poSlok.8

Doloilo zoperSak (tudi v Sak* zoperSak) ob glagolu misliti nastopa v vlogi prejemnika dejanja (negativne vsebine). Prekrivnost, predvsem v 16. st. (DB), z nem. predlogami (Luter) napeljuje na monost prevodnega kalka (prim. razmerje z nem. widerSak), npr. 16. st. erce bo mililu supr to veto Saveso Dan 11.27 DB; 19. st. zoper Hesebon hudo mislijo. Jer 48.2 W; odstopanja od prevodnih predlog pa vendarle kaejo, da bi lahko lo e za sistemski kalk.9 Podobno bi veljalo tudi za neko-liko redkeje doloilo ezSak (v Sak* ezSak; prim. nem. berSak), npr. 16. st. inu hudu zhes me milio. Ps 41.8 DB.10 Med konkurennimi sredstvi (v vlogi predmeta nasprotovanja, nestrinjanja) se od 16. do 19. st. pojavljajo protiSdat, redkeje naSak,

8 V analiziranem gradivu sem doloila zasledil ob naslednjih glagolih umevanja: zoperSak in ezSak (v Sak* ezSak) ob misliti misliti, snovati v kodo/korist (od 16. do 19. oz. 18. st.); kSdat in poSlok ob misliti misliti, razmiljati (10. in 16. st. oz. 16. in 19. st.; Groelj, 2011, 145165).

9 Prim. Vnd sein hertz richten wider den heiligen Bund Dan 11.28 (Luter); Denn man gedenckt bses wider sie Jer 48.2 (Luter). Kot e omenjeno, bi lahko na sistemskost kalka opozarjala odstopanja od predlog, prim. Vy te hudu supr mene milili 1 Mz 50.19 DB; Jr gedachtets bse mit mir zu machen (Luter); vos cogitastis de me malum (Vulgata).

V tem kontekstu so zanimivi zgledi z zapostavljenim predlogom zoper in daj., npr. kar se takim zapuvidom zubper misli, govori TO (III, 338); si estukrat Bogu inu nega bessedi zubper mislil, govuril inu sturil TO (III, 506). Stinost predloga (prislova) in glagola lahko pomeni priblievanje glag. sestavljenkam s prislovno-pred-lono sestavino v vlogi predpone (glagolski kalk po nem. vzoru) tipa zoper misliti (prim. zoper stati; Mere, 2003, 8183, 92; Vidovi-Muha, 1984).

10 Prim. Vnd dencken bses vber mich. Ps 41.8 (Luter). Podoben Japljev zgled (18. st.), Katri zhes mene hud mlio, Ps 34.4, pa kae e na samostojno, na tujejezino besedilo nevezano monost, prim. die mir vbel wllen (Luter); cogitantes mihi mala (Vulgata).

14 Robert Groelj

sSins11 in nadSins (Orel, 1993, 416417, 422, 426429),12 ob glagolih umevanja (de-jansko misliti misliti, snovati v kodo/korist; Groelj, 2011) pa je doloiloma konku-riral predvsem Sdat z nevtralizirano protivnostjo.

Kalka po nem. vzoru sta mogoe tudi doloili z vlogo razmernega vsebinskega udeleenca ob misliti kSdat (10., 16. st.) in poSlok (16., 19. st.), npr. 16. st. Satu nema Predavz pet kvojmu predanimu blagu militi Ezk 7.13 DB; Vy, kir velej le po krivizhnim gopodovanju milite Am 6.3 DB; 19. st. veliki toaj ne misli po Joefu ve Ravn. Obe doloili sta izjemni (v tej vlogi sta do srede 19. st. prevladovali naSak, odSgen): osamljenost zgleda kSdat v DB in njegovo ujemanje z Lutrovim besedilom ponujata razlago s prevodno kalkiranostjo; doloilo poSlok je nekoliko pogosteje, a tudi to vsaj v DB kae na dokaj trdno zvezo z nem. predlogo.13 Kljub povedanemu pa je na pojavljanje doloil pri misliti ob tujejezinem (predvsem knjinem?) vzoru verjetno vplivala tudi notranjejezikovna podpora, tj. vezljivost pomensko sorodnih sln. glagolov in pomenje samih predlonih zvez.14

1.1.2.3 Med doloila, ki so se v sln. pojavila pod vplivom slovanskih jezikov, naj bi sodi-lo oSlok v vlogi razmernega vsebinskega udeleenca; ob glagolih umevanja idr. se je uveljavilo v 2. pol. 19. st. (ve v 2.2).

H. Orzechowska (1974, 143) kot pokrajinski pojav, povezan z vplivom hrv. nareij in knj. sbh., razlaga tudi SENT ob znati v 16. in 19.20. st. (dominantno doloilo je

11 V osamljenem zgledu iz 19. st. Vi ste z menoj hudo mislili Gen 50.20 W se lahko doloilo sSins razloi z elipso nedolonika v polstavku (misliti storiti z nekom). Domnevo podpirajo podobni zgledi iz 20. st.: k njemu sem mislil SSKJ (557); V Nemijo je mislil z letalom VSSG (207); v tem primeru bi imel sSins v polstavku vlogo dopolnila ali razmernega predmetnega udeleenca. Vpraanje je, e je na doloilo v konkretnem zgledu vplivala tujejezina podlaga, npr. Jr ge-dachtets bse mit mir zumachen (Luter). Podobno bi veljalo tudi za kajk. zgled iz 18. st., Mene sram prijatela moga, koji z menum dobro misli? (Velikov 83) RHKKJ. Doloilo sSins je tu verjetno treba povezati s socijativom posrednog tipa (ide. starosti), npr. , 214; v odnosu se kae kot relevanten tudi psiholoki moment namere, namena tipa (Ivi, 1954, 175176; zgledi e v Danii, 1858, 601).

12 Prim. e zoperSak, protiSdat ob glagolih sovrane, obrambne dejavnosti v sod. sln. (Dular, 1982, 198, 201).

13 Za doloilo kSdat prim. nem. zuSdat, npr. Darum soll der Verkufer zu seinem verkeuften Gut nicht wieder trachten (Luter). Nemki (stvn.) vpliv bi lahko domnevali e pri zanimivem zgledu tovrstnega doloila v BS (10. st.), Da c tomu dini, zinzi, muzlite, ide na camo ze vcloniti, nu ge pred bosima osima stati BS II, 8388 (prim. stvn. ziSdat ob dankjan, denkjan tipa denche ze minero betestimmo, lat. intende voci orationis meae; Graff, 1840, 152). Za doloilo poSlok prim. zgled Ona mili po eni Nyvi, Prg 31.16 DB, ki kae na ujemanje z denkt an einem Acher (Luter). Na drugano povezavo opozarja Pleternikov zgled iz DB (Plet I, 580): radi mita je-mljo ino mislijo po dareh proti sie haben ein Verlangen nach Geschenken; Ravnikarjev zgled spremlja prevod der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr.

14 Pri kSdat tako ne gre zanemariti monosti vezljivostnega krianja, prim. stcsl. glagole verovanja, upanja (SJS, II, 87) oz. sln. glagole tipa nagibati se, vzdihovati h komu/emu (Dular, 1982, 189), in ciljnostnega pomena zveze kSdat (Orel, 1993, 210217). V primeru poSlok bi prav tako lahko domnevali krianje s sln. glagoli tipa hrepeneti, hlepeti, ozirati se, poizvedovati po kom/em (ciljni predmet ob glagolih miselne ali utno-ustvene usmerjenosti; Dular, 1982, 190; Orel, 1993, 271272).

15Medjezikovna razmerja in vezljivost

sicer INF). Ker pa se je tovrstno doloilo SENT pojavljalo v irem sln. prostoru, npr. 19. st. ... kam nese me obup, ne znam. Kam? P; 20. st. Znaj, da pri nas to ni dovolje-no. SSKJ, je treba upotevati tudi notranjejezikovni razvoj in zapleteno razreevanje pomenskih razmerij med vdenjskimi glagoli nasploh. V 20.21. st. je v knjini sln. doloilo SENT ob znati (tako kot pomen vedeti) obravnavano kot starinsko, kar bi potrjevalo postopno pomensko in skladenjsko normalizacijo (Orzechowska, 1974, 43); SENT se sicer ohranja v posameznih narejih.

1.1.3 Hrvaina in srbina15

1.1.3.1 Med kompleksne balkanizme v srjslov. (tok.) diasistemu sodi doloilo daPrez. Kot propozicijski vsebinski udeleenec in sistemska ustreznica INF se pojavlja ob t. i. kopulativnih ali semikopulativnih glagolih (prim. pomene imeti sposobnost, znati, moi ali nameravati), npr. 18. st. Na koliko sebi mili(h) misli blago da razdili. V. Doen 73a; 19. st. Svak se smuti ne umiju muci da odoli. Osvetn. 4, 44; 20. st. . . 1.16

Medtem ko se na vzhodu tega prostora razmerje daPrez : INF razreuje v korist prvega (t. i. dakanje), je na severozahodu ustaljen INF (Mareti, 1963, 653; Ivi, 1972, 125126), npr. 16. st. Jeda mni ubiti sam sebe? N. Ranjina 51b; 17. st. misli udrit na Poljaka. I. Gunduli 359; 18. st. Razborito znade govoriti. Kai kor. 64; 19. st. I ostale neke poglavice, no ih redom brojit ne umijem. (Npj. 5, 139) RHJ.17

Po I. Grickat je bila najverjetneji aktivator za vzpostavitev daPrez na balkanskem prostoru grina, v kateri se je zaradi oblikoskladenjske preobremenjenosti zael INF umikati odvisnikim zgradbam z da, da bi. V slovanini (stcsl.) je naraala raba optativnega ali voluntativnega da v elelnih in namernih zgradbah (zaradi razlikovanja slovn. osebe, stilistike idr.), npr. dast im vlast na dusx da izgont j Mt 10.1 Mar (gr. , lat. ut eicerent eos), se postopoma uveljavljala v oseb-kovnih zvezah tipa moje brano jest da tvorj J 4.34 Mar (gr. , lat. meus cibus est ut faciam voluntatem) itn. (Grickat, 1975, 98102). Takno je bilo naeloma tudi stanje v srbcsl., vendar pa se je zgradba zaela iriti tudi v poloaje z enakim osebkom, po pomonih glagolih, s pomenom prihodnjika

15 Hrv. in srb. obravnavam skupaj kot dela srednjejunoslovanskega (srjslov.) diasistema (Brozovi, 1998, 4).

16 V analiziranem gradivu sem doloilo daPrez zasledil ob glagolih misliti nameravati (posamezni zgledi iz 16.20. st.), umjeti biti sposoben, moi (osamljen zgled iz 19. st.) in znati znati, vedeti (osamljeni zgledi iz 19.20. st.; Groelj, 2011, 213). Nekoliko presenea skromna zastopanost te zgradbe, saj se regularno dubletno razmerje daPrez : INF v vzh. delu srjslov. prostora nagiba k prvi.

17 Prim. sicer skladenjsko-pomensko razmerje zavedati se realnega dejstva, da delam (SENT) proti . (daPrez) : . (INF) sposoben sem delati (prir. po Stevanovi, 1969, 790791).

SLOVAJEZIKI

9 789612 375300

ISBN 978-961-237-530-0

JEZIKISLOVASLOVAJEZIKISLOVAJEZIKISLOVASLOVASLOVA

VOJKO GORJANC (UR.)

SLOVANSKI JEZIKIIZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOSTLjubljana 2012

Monografija predstavlja del dogajanja v slovanskem svetu zadnjih dveh desetletij, ko se je tudi jezikovna situacija v vseh slovanskih dravah bistveno spremenila. Umea ga v zgo-dovinski kontekst in hkrati predvideva nadaljnji razvoj. Monografija nima ambicije predstaviti jezikovne situacije v slovanskem svetu v celoti, ampak nadgraditi obstojee opise in v okviru Komisije za slovanske knjine jezike pri Mednarodnem slavistinem komiteju zaeti z njihovo sistematino predstavitvijo.

Publikacija je del aktivnosti Komisije za slovanske knjine jezike, ki je imela svoje letonje delovno sreanje v Ljubljani. Za Mednarodni slavistini kongres v Minsku leta 2013 Komisija pripravlja pregled za-konodaje, povezane z jezikom, v vseh slovanskih dravah, zato je precejen del monografije Slovanski jeziki: iz preteklosti v prihodnost posveen prav za-konodajnim vidikom urejanja jezikovnih vpraanj.

VOJK

O GO

RJAN

C (U

R.):

SLOV

ANSK

I JEZ

IKI IZ PRETEKLOST

I V PRIH

ODNOST

Blank Page