Silhueta Debele griže na kamnu pred parkiriščem, Volčji Grad, september 2015. Foto: V. Benedik

SLO

6

SLO časi, kraji, ljudje Maj 2017G r a D i š č e

SLO

7

SLO časi, kraji, ljudje Maj 2017 G r a D i š č e

Ostanki utrdbe

razgodovinsko gradišče Debela griža je ostanek mogočnega utrdbenega obroča iz bronaste in že-lezne dobe. Nedvomno je

ta obroč oklepal in varoval naselbino ter v primeru napadov nudil zatočišče prebi-valcem s širšega območja. Stoji na komaj zaznavni vzpetini. Med gradišči izstopa za-radi posebnosti in ohranjenosti. Domačini imenujejo obzidje Debela griža, saj pomeni »griža« v lokalnem narečju kup kamenja, območje, kjer leži gradišče, pa Ozidje. Suhi zid je zložen večinoma v enojno, na treh mestih in ob obeh vhodih pa v dvojno ob-zidje z zunanjim obsegom približno 850 m ter notranjim obsegom 680 m. Obzid-ja je skupaj za 1100 m. Zid se prilagaja naravnim danostim in oblikovanosti tere-na: visok je od 2 do 7 m, domnevamo pa, da je bil v času naselitve še višji. Današnje ruševine segajo od 5 do 15 m v širino in po celotni dolžini kažejo ostanke prvotne stopničaste gradnje. Skupna količina vgra-jenega kamenja presega 60.000 kubičnih metrov.

Zelo pomemben mejnik v ozaveščanju o pomembnosti in v spodbujanju k varo-vanju Debele griže je poleg ustanovitve lokalnega društva Debela griža zbornik Volčji Grad, ki ga je uredil dr. Mitja Gu-štin, izdala pa Občina Komen leta 2012. V njem sta do zdaj najobsežnejša zapisa o gradišču: Andrej Preložnik, »Kamen na

Debela griža pri vasi Volčji Grad spada med slikovita in dobro ohranjena nižinska prazgodovinska gradišča na Krasu. Dosedanje ugotovitve o njej slonijo za zdaj bolj na obstoječem videzu kakor na temeljiti raziskanosti. Med drugimi gradišči izstopa zaradi nižinske lokacije, vključenosti globinskih vrtač v obrambni sistem, pre-cej simetrične oblike in vpetosti v prostor. Zato ni ne-navadno, da Debela griža že od nekdaj buri domišljijo in spodbuja k raziskavi in predstavitvi.

Dejan VONČINA, Zavod Krasen Kras

P

Detajl znotraj gradišča, januar 2015. Foto: V. Benedik

Mogočen obrambni zid pred vhodom v gradišče. Foto: V. Benedik

Med gradišči izstopa zaradi posebnosti in ohranjenosti.

Domačini imenujejo obzidje Debela griža, saj pomeni »griža« v lokalnem narečju kup kamenja, območje, kjer leži gradišče, pa Ozidje. Suhi zid je zložen večinoma v enojno, na treh mestih in ob obeh vhodih pa v dvojno obzidje z zunanjim obsegom približno 850 m ter notranjim obsegom 680 m.

SLO

8

SLO časi, kraji, ljudje Maj 2017G r a D i š č e

kamen – Debela griža. Raziskave in pomen volčjegrajskega gradišča«; Manca Vinazza, »Prazgodovinska keramika z gradišča De-bela griža pri Volčjem Gradu«. Prazgodo-vinsko gradišče strokovna literatura ome-nja že od preloma iz 19. v 20. stoletje. Kot arheološko najdišče ga prvič navaja Carlo de Marchesetti (1850−1926), profesor na tržaškem liceju in ravnatelj tržaškega mu-zeja (Civico Museo di Storia Naturale), v svojem znanem delu I castellieri preistorici di Trieste e della regione Giulia, ki je izšlo leta 1903 v Trstu.

Podjetnik Goran Živec (Vahta d.o.o.) je z namenom, da spodbudi nadaljnje in-terdisciplinarno preučevanje, zaščito in postopno celostno predstavitev Debele griže širši javnosti, junija 2014 ustanovil neprofitni Zavod Krasen Kras. Za-vod naj bi postal gibalo razvoja potencialnega kulturnega tu-rizma na območju Komen-skega Krasa in širše; Debe-la griža pa naj bi sčasoma postala model, kako za-ščititi in prezentirati tudi druga bližnja gra-dišča na Krasu.

Živec se je zavedal, da spadajo prazgodovin-ska gradišča med pred-nosti, po katerih je Kras še premalo prepoznaven. Hkrati pa je šlo za ozave-ščanje lokalnega prebivalstva in širše javnosti o pomembnosti gradišč (primerjava z najdišči iz praz-godovine, starega veka in antike na ob-močju Sredozemlja itn.).

Razstava o gradiščih

Zato je Zavod Krasen Kras organiziral po-stavitev razstave o gradiščih s poudarkom na Debeli griži. Razstava je bila prvič na ogled od februarja do septembra 2016 na gradu Štanjel. Sedaj pa si jo je mogoče ogledati v Parku vojaške zgodovine Pivka, kjer gostuje od 9. septembra 2016 do kon-ca junija 2017.

Temeljni namen razstave je ozavesti-ti širšo javnost o pomembnosti in zašči-ti gradišč na Tržaškem in Komensko-Di-vaškem Krasu. Razstava Gradišča – neme

priče zgodovine na razumljiv in poljuden način obravnava teme s področij arheolo-gije, etnologije in geologije, pa tudi kul-turne krajine, načina življenja, zbiranja vode, prehodnosti prostora, prometnih povezav in razširjenosti gradišč. Zasta-vljena je interdisciplinarno in obsega pestro paleto snovnih in nesnovnih spo-znanj. Slikovno-opisni del na panojih dopolnjujejo filmska upodobitev Debe-le griže, maketa, ki prikazuje gradišče in njegove dele, vpete v značilen relief kraji-ne, in scenska osvetlitev razstavnega pros-tora. Razstavi je bil ob gostovanju dodan pano s predstavitvijo bitke med Rimljani in Japodi z rekonstrukcijo njene zvočne podobe. Razstava je obogatena še z izbra-nimi kamninami in lončenimi najdbami

z Debele griže. Več informacij je mo-goče dobiti na spletni strani www.

krasenkras.com.

Zaščita gradišča

Prva naloga Zavoda Kra-sen Kras je, da v sodelo-vanju z varstvenimi usta-novami, zlasti Zavodom za varstvo kulturne dedi-

ščine Slovenije, območ-no enoto Nova Gorica,

in stroko, postopno zaščiti gradišče in ga predstavi jav-

nosti. Najprej bo treba ročno odstraniti vegetacijo, ki opazno

škoduje gradišču. Njegovi suhi zidovi so preraščeni z grmovjem, drevjem in ma-hom. Rastline s koreninami usodno po-segajo v strukturo kamnitih nasipov, jih ponekod rušijo in omogočajo razpadanje. Grmovnice in drevje s koreninskim siste-mom ustvarjajo v določenih podnebnih razmerah tudi ugodne okoliščine za razvoj požarov.

Zavod Krasen Kras je 1. februarja 2016 pridobil kulturnovarstveno soglasje ZVKDS, OE Nova Gorica, za ročno od-stranitev škodljive vegetacije znotraj in zu-naj gradišča Debela griža. Odstraniti bo treba vse grmičevje, plazeče se rastlinje in nekatere kmetijske nasade ter urediti osta-la visokorasla drevesa znotraj gradišča.

Za ohranitev in zaščito mogočnega, več kot 3000 let starega suho zidanega

Napis na sredini Debele gri-že, 2015. Foto V. Benedik

SLO

9

SLO časi, kraji, ljudje Maj 2017 G r a D i š č e

SLO

10

SLO časi, kraji, ljudje Maj 2017G r a D i š č e

Pogled na del obrambnega obzidja, zgrajenega v suhi tehniki, z balona, november 2015. Foto: V. Benedik

Olupljena skorja nad koreni-nami (neagresivna metoda), maj 2016. Foto: D. Vončina

Dijaki Srednje gozdarske šole Postojna pomagajo pri čiščenju zunaj Debele griže, 12. 12. 2016. Foto: D. Vončina

SLO

11

SLO časi, kraji, ljudje Maj 2017 G r a D i š č e

obzidja uporabljamo po priporočilu dr. Franca Pohlevna z Biotehnične fakultete v Ljubljani neagresivno metodo: z odstra-nitvijo kolobarja skorje na deblu tik nad podlago prekinemo vegetacijsko oskrbo drevesa, ki nato odmre skupaj s korenino. Postopek lahko traja 1–2 leti, odvisno od debeline debla drevesa.

Zavod želi odstraniti škodljivo vege-tacijo ter tako skupaj s stroko omogočiti načrtno vzdrževanje in postopne sistema-tične raziskave prazgodovinskega gradišča z neagresivnimi metodami (npr. meritve magnetne upornosti tal, georadar, posnet-ki LIDAR itn.). To bo prispevalo k ugo-tavljanju stanja pod zemljo, pridobivanju podatkov o tem, kako so živeli prebivalci gradišča, in natančnejši dataciji nastanka prazgodovinskega gradišča Debela griža. Nobeno gradišče v Sloveniji ni celostno in načrtno raziskano, zato je izziv, da na takšen način obravnavamo Debelo grižo,

toliko večji. Tako bomo zaščitili najbolj ogro-žene dele gradišča in obenem omogočili, da tudi tridimenzionalno prikažemo zgodbo o njem. Zato si želimo, da bi zasebno vlaga-nje sredstev podje-tnika in Kraševca Gorana Živca ob-rodilo sadove in da bi tako Debela gri-ža postala muzej na prostem, znan v širšem prostoru. Ta cilj pa je dosegljiv s sodelovanjem med strokovnjaki in lokalno skupnostjo.

Po odstranitvi škodljive vegetacije si bo Zavod Krasen Kras prizadeval doseči te cilje:

Postopno bo treba ustrezno zaščititi gradišče: postaviti obvestilne table, zašči-titi najbolj ogrožene dele gradišča, upošte-vati varnost obiskovalcev in zato označiti pohodne poti.

Načrtno bo treba vzdrževati ustrezno stanje, predvsem skrbeti za ohranjanje na-sipov in prehodnih poti ter preprečevati nadaljnje zaraščanje.

Cilj zavoda je tudi razglasitev Debe-le griže za spomenik državnega pomena. Zato je treba izdelati smernice za zaščito gradišča s pomočjo ZVKDS, OE Nova Gorica. S takšno zaščito bi lažje pridobili sredstva Evropske unije.

Šele omenjeni zaščitni ukrepi bodo omogočili redno vzdrževanje in uporabo neagresivnih arheoloških metod za siste-matično raziskavo gradišča in zaščito nje-govih najbolj ogroženih delov.

Z izpeljavo projekta bomo pripomo-gli k večji zaščiti in javni dostopnosti spo-menika, hkrati pa ga pripravili za varen in okolju prijazen turistično-kulturni ogled bogate etnološke in arheološke dediščine, namenjen različnim skupinam, tudi lju-dem s posebnimi potrebami, invalidom itn.

Dolgoročni cilj Zavoda Krasen Kras je vzpostavitev muzeja na prostem in multi-disciplinarnega centra za preučevanje in predstavitev prazgodovine v širšem pro-storu med Alpami in Jadranskim mor-jem.

Ob otvoritvi razstave v Parku vojaške zgodovine Pivka, 9. september 2016. Foto: V. Benedik

Temeljni namen razstave

je ozavestiti širšo javnost o pomembnosti in zaščiti gradišč na Tržaškem in Komensko-Divaškem Krasu. razstava Gradišča – neme priče zgodovine na razumljiv in poljuden način obravnava teme s področij arheologije, etnologije in geologije, pa tudi kulturne krajine, načina življenja, zbiranja vode, prehodnosti prostora, prometnih povezav in razširjenosti gradišč.