skola za isihazam

8/8/2019 Skola za isihazam

1/210

Naum Strumi~kiMitropolit

[kola za isihazam

K n i g a 1

BIBLIOTEKA VOVEDENIEVELJUSA 2005


2/210

Makedonska Pravoslavna CrkvaStrumi~ka Eparhija

Izdava:Manastir Presveta Bogorodica Eleusa

Veljusa 2005

Pe~atnica:

'Sveti Teodosij Sinajski"pri Manastirot na Svetite ^etirieset

Sevastiski ma~enici vo BanskoLektura:

monahiwa Eliseja


3/210

Na bra]ata i sestrite monasi

koi vo dobar podvig se podvizuvaat

vo manastirite

na Makedonskata Pravoslavna Crkva,

vozobnovenata Ohridska Arhiepiskopija,

i koi so svest deka se plod na pokajanietona verniot pravoslaven narod

koj `ivee vo Republika Makedonija

a vo poslu[nost kon svoite Episkopi

do krajna samo`rtva,

se vgraduvaat vo duhovniot polet

na na[ata Sveta Crkva i vo sobornotosvedo[tvo na Edinstveniot Spasitel,

Bogo~ovekot Isus Hristos,

neodzemlivo...


4/210


5/210

Bibliografija

124

Predgovor

Na tesniot pat

21

26

45

68

75

79

106

116

140

Voved

Istoriski osvrt

Nekoi aspekti od u~ewetoza Isusovata molitva kajsvetogorskite starci od HH vek

Eshatolo{kite dimenziina Isusovata molitva

Kaj {to e duhovniot otectamu e i Crkvata i narodot

Makedonskata Pravoslavna Crkvai Srpskata Pravoslavna Crkva

Za Ni{kiot raboten dokument

Interview

SODR@INA

Za poslednite slu~uvawa 186

Zaradi edinstvotokoe{to nie go smislivme

173Soo~uvawe so apsurdot

[kola za isihazam ( K n i g a 1 )

I-XVI

204


6/210


7/210

PREDGOVOR

Site onie {to se upravuvaat

po Duhot Bo`ji se sinovi Bo`ji,oti vie ne primivte duh na ropstvo

za da bidete vo strav, tuku Go primivteDuhot na vosinovuvaweto, preku

Kogo povikuvame: Avva, O~e!(Rim. 8, 14 - 15)

Za site {to navistina sakaat duhovnoda rastat i da se vosovr{uvaat, soglasno zapo-vedta na na{iot nebesen Otec, edinstven vis-tinski, neodminliv i neodoliv kriterium e Bo-go~ovekot Hristos. Toj stana ôvek za nie dastaneme bogovi po blagodat. Negovoto Voplotu-

vawe n napravi li~no pri~esni na plodoviteod za nas spasitelnoto op{tewe na svojstvata naBo`jata i ~ove~kata priroda vo Negovata Ipo-stas. Na{ite tela stanaa hram na Svetiot DuhKoj ìvee vo nas...

Vo ova istorisko i eshatolo{ko slu~u-vawe e poloèna teolo{kata (hristolo{ka) i

antropolo{kata, odnosno eklisijalnata osnovana pravoslavnata (isihasti~ka) duhovnost: vona~inot {to Bogo~ovekot Hristos ni go pokaà

I


8/210

II

so Svoeto Voplotuvawe, no i so celiot Svoj Do-mostroj za na{eto spasenie. Toj s napravi odvnatre , pritoa beskrajno mnogu stradaj}i. Si-not Bo`ji go spasuva ~ovekot ne preku izdavawenaredbi od neboto i preku demonstracija na si-la, kako nekoj vlastodrèc i sudija, tuku napro-

tiv, Toj ni se objavi Sebesi preku qubovno pois-tovetuvawe so nas. Ja posvoi vo Sebe na{ata pa-dnata ~ove~ka priroda (osven grevot) i ja na-pravi Svoja sopstvena, isceluvaj}i ja i oboù-vaj}i ja.

Bogo~ovekot Hristos so Svojot Boès-tven Domostroj n napravi pri~esnici na Nego-vata nesozdadena blagodat (energija), koja ja do-bivame vo Crkvata kako zalog i polnota priSvetata Tajna Kr{tenie. Toa e istata onaa bla-godat {to pravi od nas rod izbran, carsko sve-{tenstvo, narod svet . Se razbira, samo ako po-dvi`ni~ki i svesno u~estvuvame vo liturgisko-

to vreme i prostor na Svetata Tajna Evharistijakako pri~esnici na Teloto i Krvta Hristovi.Sveti Grigorij Palama veli deka vo ovie

dve Sveti Tajni - Kr{tenieto i Evharistijata(Boèstvenata Liturgija) - se sodrì celokup-noto na{e spasenie, bidej}i vo niv e polnotatana Bogo~ove~kiot Domostroj.

No, da se zadrìme na ona podvi`ni~-ki i svesno. Zaedni~areweto vo ìvotvornataBo`ja energija vo Crkvata i duhovnoto rastewe

Predgovor


9/210

ne se avtomatski dadeni i zagarantirani so Kr-{tenieto i Evharistijata. Blagodatta na Sve-toto Kr{tenie Gospod ni ja dava samo kako za-log, a dali taa }e stane dejstvitelna, toa vo go-lema mera od nas zavisi i toa so sloboden volevpodvig se dostignuva, kako dar Bo`ji. Patot na

nejzinoto aktuelizirawe vsu{nost e pat na as-ketsko-isihasti~ko vosovr{uvawe i osvojuvawena vnatre{nite prostori, pat na oboènie na~ovekot , so toa i pat na negovoto spasenie. Toae tesniot pat {to ni go pokaùva Bogo~ovekotHristos:

Ste slu{ale deka im bilo re~eno na

starite: Ne ubivaj!' Jas pak vi velam deka sekoj{to se gnevi na brata si bez pri~ina, }e bidevinoven pred sudot...

Ste slu{ale deka na starite im bilore~eno: Ne prequbodejstvuvaj!' Jas pak vi velamdeka sekoj {to }e pogledne na èna so èlba,

ve}e izvr{il prequba so nea vo srceto svoe.I: Blaèni se ~istite po srce, otitie }e Go vidat Boga (Mat. 5, 8).

[to se ovie zborovi ako ne pouki za toadeka e potrebno bdeewe duri i nad pomislite{to umot gi vnesuva vo srceto i negovo o~istu-vawe od strastite {to go valkaat?

A vo toj proces na o~istuvawe (preob-razuvawe na stastite), pokraj postojaniot pod-vig vo molitvata, ispolnuvaweto na zapovedite

III

[kola za isihazam


10/210

IV

vo poslu{anie na duhoven otec (so kogo gi pro-veruvame site pomisli, èlbi i ~uvstva), pra-vilnata ispoved i naglaseniot asketski podvigse prioritetni zada~i do klu~niot moment namolitvenoto otvorawe na srceto, i treba da od-vedat do bitnata i radikalna duhovna preobraz-

ba koja{to Svetite otci ja poznavaat i imenu-vaat kako dar na prosvetluvawe , a koja pak, naplanot na molitveniot podvig se projavuva kakopo~etok na umnosrde~nata molitva.

Za zna~eweto na ovaa molitva i za ne-ophodnosta od nea, kako za na{eto li~no duhov-no vosovr{uvawe taka i za na{eto vistinskou~estvo vo evharistiskiot ìvot na Crkvata,na{iot otec i episkop Mitropolitot Stru-mi~ki Naum ni zboruva u{te vo svojot voved, akonkretno za na~inite na nejzinoto steknuvaweni gi prenesuva svedo{tvata na svetogorskiteotci od HH vek, vo prviot del od knigata.

Spored niv, postojat dva redovni na~i-ni za steknuvawe na umnosrde~nata molitva. Ed-niot e koga vo pokajanie i pla~, preku ispolnu-vaweto na Bo`jite zapovedi vo poslu{anie naduhoven otec, srceto (kako na{ duhoven centar)postepeno se ~isti od strastite, taka {to koga}e se o~isti dovolno, po blagovolenie Bo`jo,

blagodatta projavena od nego samata }e go po-kaè mestoto na srceto , kade {to umot bivaneodolivo privle~en od nea (od blagodatta) -

Predgovor


11/210

V

pou~uvaat starec Siluan, starec Sofronij, sta-rec Paisij...

Drugiot na~in, pak, pokraj o~istuvawe-to preku ispolnuvaweto na zapovedite vo pokajanie, koristi i specijalna tehnika na vdi{u-vawe i izdi{uvawe za otkrivawe na mestoto na

srceto

, {to se odviva pod budnoto oko na opit-niot duhoven otec koj naj~esto molitvata i jadobil (sekoga{ kako dar) obu~uvaj}i se na tojna~in. Za ova posebno zboruvaat starec JosifSpileot, starec Efrem Filotejski, starec Ef-rem Katunakiotski...

Kako i da e, site ovie Sveti svetogors-ki otci samo verno go sledat i ni go predavaatPredanieto na Svetata Crkva, koe vo svojata os-nova od samiot svoj po~etok na planot na li~-nosta od edna strana e dlaboko isihasti~ko, a oddruga strana pak e dlaboko soborno-crkovno (li-turgisko), i koe niz vekovite od Hrista pa do de-

nes go branele i go svedo~ele Li~nosti kako:Sv. Antonij Veliki, Sv. Makarij Egipetski,Sv. Isaak Sirin, Sv. Dijadoh Fotikiski, Sv. Jo-van Lestvi~nik, Sv. Maksim Ispovednik, Sv. NaumOhridski, Sv. Prohor P~inski, Sv. Gavril Les-novski, Sv. Joakim Osogovski, Sveti Jovan Ril-ski, Sv. Simeon Nov Bogoslov, Sv. Grigorij Si-

najski, Sv. Grigorij Palama, Sv. Nikodim Pri-lepski, Sv. Nikodim Agiorit, Sv. Paisij Ve-li~kovski, Sv. Serafim Sarovski i mnogumina

[kola za isihazam


12/210

VI

drugi, do den dene{en. A {to pak da kaème zaOnaa Koja{to so mol~anie ja pokri Svojata Taj-na...

Asketsko-isihasti~kiot podvig vo koj-{to ìveeme i preku koj gi ~istime (preobrazu-vame) strastite na srceto, a zaradi gradewe na

najdlaboka i najvnatre{na li~nosna zaednica soBogo~ovekot Hristos i pome|u nas samite, vsu{-nost e na{ dvig kon Boga, na{ odgovor na Nego-voto stradawe i isto{tenie, na{e blagodarewe,slobodno i qubovno predavawe Nemu. Toa na{eli~nosno zaedni~arewe, kako {to rekovme, se-pak najrealno i najpotpolno se ostvaruva na Sve-tata Liturgija i postojano se potvrduva i pot-krepuva vo nea, kade {to site zaedno sobraniokolu svojot Episkop pri~estuvaj}i se so Te-loto i Krvta Hristovi sme Teloto Hristovo,Negova ve~noìva Crkva - Edna, Sveta, Sobornai Apostolska.

Isusovata molitva, spored Otcite, voovoj svet i vek ne moè da ja zameni spasitelna-ta blagodat na Svetata Evharistija, bidej}i Bo-èstvenoto Ime {to vo molitvata se povikuvamoè da se najde vo vnatre{nosta na srceto votolkava mera kolku {to ~ovekot preku Kr{te-nieto i Evharistijata e vkorenet vo Teloto na

Crkvata, no taa (molitvata) sepak pretstavuvaimperativ za najcelosno ostvaruvawe na Sveta-ta Tajna, alfa i omega na li~no-sobornoto u~es-tvuvawe.

Predgovor


13/210

VII

Na{iot li~en molitven podvig, potvr-den vo Svetata Evharistija, ima soborno-kos-mi~ki dimenzii i ja zasegnuva celata Crkva, ssozdadeno. Na{ata pravilna li~nosna zaednicaso Boga e neizbeèn uslov za gradewe na vistin-ska zaednica so koja bilo druga li~nost. Taa is-

to taka e potrebna za qubov i vistinska zaedni-ca i me|u dve pomesni Crkvi koi{to, neli, giso~inuvaat konkretni li~nosti i ~ii{to (me-|ucrkovni) odnosi konkretno se projavuvaat ipotvrduvaat preku evharistiskata i duhovna, li~-nosna zaednica na nivnite Episkopi. No kakviEpiskopi, takvov razvoj na me|ucrkovnite odno-si. Zatoa, kolku {to e spasonosna i neophodnavosoglasenosta na li~noto duhovno vosovr{uva-we na nositelot na visoka crkovna vlast so ne-goviot ~in, blagodarenie na negoviot duhovenpodvig, tolku e postra{na i pogolema bezdnatana proma{uvaweto na onoj {to ne ìvee vo ovoj

podvig na vosovr{uvawe, a mu bilo dadeno dos-toinstvoto ovde na zemjata da pretstavuva ikonaHristova, da sedi na mestoto i vo obrazot Hri-stov, na site da im bide s. I namesto Episkopotda bide svetlina za svetot se slu~uva svetot dastane su{tinski del od nego i toj da dejstvuvasoglasno so negovite gibelni i mra~ni zakoni-

tosti.Osnoven kriterium za duhovniot ìvot

na sekoj hristijanin e srceto, na{iot duhoven

[kola za isihazam


14/210

VIII

centar. S duri srceto ni e zarobeno od stra-stite (me|u drugite i od etnofiletizmot) i za-tvoreno za darot na umnosrde~nata molitva, sdotoga{ svetot e prete`niot del od nas, ìve-eme vo duhovna temnina i slepilo. Taka {to, bezogled na oblekata ili na nadvore{noto dosto-

instvo {to go nosime, kvalitativna razlika po-me|u nas i svetot ne postoi. Kvalitetot za koj-{to tuka zboruvame e umnosrde~nata molitva,ni{to pomalku i ni{to drugo!

Postojat tri stepeni vo sve{teni~-kiot ~in: |akonski, prezviterski i episkopski.Ovie tri stepeni se soodvetni na trite ste-

peni od duhovniot razvoj: '~istewe na srceto'(praksa), 'prosvetluvawe na umot' (teorija) i'oboènie' (teologija). Sve{tenikot ja voz-glavuva Crkvata, no samo ako pred toa ja so-bral vo svoeto srce. Samo o~istenoto srce mo-è da gi primi vo sebe site, bez isklu~ok duri i

na neprijatelite. Samo vo nego moè da se sovr-{i velikata tajna na soborniot ìvot, navzaemnoto proniknuvawe. Samo vo takvoto sr-ce moè da pote~e molitvata za celiot svet,ispolneta vo ona neizglagollivo Avva O~e!'Samo na oltarot od otvorenoto srce umotmoè nevidlivo da sve{tenotvori. Bez ovaa as-

ketsko-isihasti~ka dimenzija se gubi i perso-nalno-sotiriolo{kiot karakter na Sve{ten-stvoto kako Sveta Tajna. (Slovo od Vodo~a,Mitropolit Naum)

Predgovor


15/210

IX

Znaej}i go ova, pra{aweto zo{to edenbanalen i filistarski problem, kako {to od~isto crkovna gledna to~ka e sporot za imeto naedna sestrinska pomesna Crkva, dobiva razmerina podelba pogubna za pravoslavieto i problemnere{liv i nepremostliv za dve ili tri, na toj

na~in duri, me|uetni~ki, sprotistaveni erar-hii, se objasnuva kone~no i su{tinski, vo sitenegovi nose~ki aspekti. Imeno, se objasnuva pra-{aweto zo{to za nekoi pravoslavni episkopi eneprifatlivo imeto Makedonska PravoslavnaCrkva i zo{to voop{to episkopite na Pravo-slavnata Crva ne moàt da najdat re{enie zaeden vakov ednostaven problem.

Na ovaa problematika e posveten vto-riot del od knigata {to e pred nas, i toa treti-raj}i go konkretno aktuelniot spor za imeto me-|u Makedonskata Pravoslavna Crkva i Srpska-ta Pravoslavna Crkva preku prizmata na isi-

hazmot. Isihasti~kiot aspekt e i vnatre{natani{ka {to gi povrzuva dvata navidum sodrìn-ski razli~ni delovi na knigata. Vo prodolè-nie }e dademe presek na ona {to vo kratki crtigo objasnuva celiot teatar {to se slu~uva, oso-beno negovata administrativno-organizacionadimenzija.

Vo na{iot sekojdneven crkoven ìvot,vo na{eto crkovno postoewe i dejstvuvawe, apod vlijanie na svetot i etnofiletizmot, me|u

[kola za isihazam


16/210

X

drugoto, se zloupotrebuvaat i se me{aat ~istovnatre{no-pastirskite pozicii i administra-tivni potrebi na pomesnata Crkva so dogmat-skite pozicii i misionerskiot karakter na So-bornata Crkva. Taka, vo me|usebnite odnosi ipred me|unarodnata javnost se pretstavuvame so

teolo{ki neosnovani imiwa koi posredno ilineposredno gi potenciraat etni~kite razlikipome|u pomesnite Crkvi, i gi doveduvame vo za-bluda site neupateni vo odnos na karakterot naCrkvata (etni~ka organizacija li e, HristovoTelo li e?), namesto da gi koristime imiwata{to go svedo~at i {to go potenciraat na{etoedinstvo vo Hristos. Toa e lo{ znak, odnosnoznak deka pome|u pomesnite Pravoslavni Crkvis u{te traat iscrpuva~kite vnatre{no-crkov-ni borbi za crkovna (etni~ka) dominacija, koepak istovremeno e i realno svedo{tvo deka vre-meno sme se otkaàle od misijata na Crkvata

kon nadvor, me|u onie koi s u{te ne gi doprelaspasitelnata blagodat Bo`ja {to prebiva vonea.

A vistina e deka na{ite etni~ki into-nirani imiwa adekvatno i ne{tetno bi moèleda gi koristime samo kon vnatre, kako izraz nana{ata pastirska grià za konkretnite lu|e me-

|u koi dejstvuvame i koi{to duhovno gi vodime,no vo me|usebnite odnosi i kon me|unarodnatajavnost od neprikosnovena va`nost za site nas, i

Predgovor


17/210

XI

kon vnatre i kon nadvor, e da gi koristime sa-mo takvite crkovni imiwa {to go potenciraatna{eto edinstvo vo Hristos i go svedo~at fak-tot deka sme Edna, Sveta, Soborna i ApostolskaCrkva. No, za àl, za ova s u{te ne postoi i nemoè da se postigne soborna crkovna soglas-

nost. Na{ite, pak, od etnofiletizam iskri-veni crkovni odnosi se reflektiraat i najo~e-bijno se zabeleùvaat vo crkovnoto organizi-rawe na dijasporata, kade {to za sekoja etni~kazaednica nastapuvame so svoj Episkop, posebno.Taka, se slu~uva eden grad da ima i nad desetinapravoslavni Episkopi, za sekoja etni~ka crkov-na zaednica po eden. Postra{na eres od taa, kojase reflektira kako realna podelba duri i na or-ganizaciono nivo, dosega vo Crkvata se nema po- javeno. Site drugi eresi Crkvata ja napa|aa odpozicii {to se za nea nadvore{ni (eres vo u~e-

weto) i kako takvi bea lesno prepoznatlivi, ilesno bea otsekuvani od nejzinoto Telo, a ovaaja napa|a i se obiduva da ja razori bukvalno od-natre (eres vo praksa) i go blednee i go onevoz-moùva nejzinoto svedo{tvo na edinstveniotSpasitel, Bogo~ovekot Hristos, vo svetot. Zanadminuvawe na eres {to se pojavuva vo praksa

potrebna e promena na ìvotot, potrebno e vis-tinsko pokajanie i zatoa takvata eres te{ko sepobeduva.

[kola za isihazam


18/210

XII

A prirodata na eresta na etnofiletiz-mot e takva {to na soborno i teolo{ko nivo ba-ra da bide osudena, za potoa istata taa osuda dase ispolzuva na lokalno nivo, me|u pobliskitesvoi, kade {to zloto prodol`uva da se sprove-duva i {iri vo praksa, vrz osnovi na samooprav-

duvawe i obvinuvawe za etnofiletizam na pra-voslavni bra}a od druga nacionalnost, sekako,pod vid na izvesna nacionalna kolektivna samo-za{tita i te`neewe kon patriotski, crkovno-istoriski, administrativen prosperitet. Po-sledicite na me|usebnite borbi na Balkanot, nakolektivno nivo, edna{ ve}e gi iskusivme: pet-stotini godini pod inoverno ropstvo. Idniteposledici doprva }e gi vidime i ve}e gi gleda-me kako posledno predupreduvawe. Posledicitepak, {to etnofiletizmot gi ostava vo du{itena svoite zarobenici, na li~no nivo, se takvi{to samo Gospod mo`e da im pomogne. Proble-

mot na etnofiletizmot vo Pravoslavnata Crk-va e tolku golem {to vo eventualnite idni raz-govori pome|u Makedonskata Pravoslavna Crk-va i Srpskata Pravoslavna Crkva, na{ata stra-na mora da ja postavi spornosta na crkovnataorganiziranost vo dijasporata, kako edno od pra-{anata na dneven red koi moraat da bidat re{e-

ni kako uslov za stapuvawe vo kanonsko i evha-ristisko edinstvo so drugata strana.

Denes crkovnite lideri pod vlijanie na

Predgovor


19/210

XIII

etnofiletizmot i na svetot otvoreno se me{aatvo politi~kata borba me|u dràvite (negirawena ime na dràva), a legitimnata teolo{ka bor-ba i dokaùvaweto na vistinata gi sveduvaat nagoli projavi na me|usebna omraza i li~ni navre-di, bez da dadat soodveten odgovor na ve}e pred-

loènite teolo{ki re{enija na problemot (po-glednete izvesni surogati na crkovni sajtovi is }e vi bide jasno). A znacite na vremiwata po-stojano n potsetuvaat deka ne e vreme za setoova.

[to najmnogu pokaùva deka crkovnitelideri zaslepeni od etnofiletizam se izgubilevo lavirintot na svetovnata politika, a dekadogmite i kanonite na Crkvata gi koristat samokako sredstvo na psiholo{ka vojna? Toa {to pro-blemite koi{to se pojavuvaat me|u Crkvite nese od dogmatski karakter nitu pak od kanonski(tie aspekti na primer vo slu~ajot na Makedon-

skata Pravoslavna Crkva i Srpskata Pravo-slavna Crkva se zadovolitelno re{eni vo ra-botniot dokument od Ni{), tuku se sveduvaat naproblem za ime na Crkva, {to vedna{ ukaùvana ~isto politi~kata, svetovna priroda na ovapra{awe. Od druga strana pak, crkovnite voda-~i pokaùvaat neukost i nesposobnost da iznaj-

dat re{enie za toj problem. Pa toa e prosto ja-ven sram, za site o~igleden! Treba da se zapamtideka: sekoga{ koga Pomesnite Crkvi ne moàt

[kola za isihazam


20/210

XIV

da gi vosoglasat svoite stavovi za pra{awa {tone se od dogmatski ili kanonski karakter, a nao~igledna {teta na crkovnoto edinstvo, zna~ideka crkovnite lideri se vpletkani vo svetovnapolitika, ili najmalku barem ednata strana.Osobeno {to crkovno, odnosno pastirsko re{e-

nie na problemot, kako {to rekovme, postoi: ko-ristewe na starite eklisijalni imiwa soglasnosedi{teto na prviot me|u ednakvite Episkop -Ohridska Arhiepiskopija, Atinska Arhiepi-skopija, Pe}ska Patrijar{ija, Trnovska Patri-jar{ija...

Zar e tolku te{ko Crkvite da se dogo-vorat me|usebe oficijalno da komuniciraat sa-mo so ovie imiwa?! I taka celata administra-tivna crkovna komunikacija se sveduva na ~eti-ri-pet pisma godi{no: ispra}awe ~estitki zaBoìk i Veligden, nekoja informacija i even-tualni pokani za odredeni proslavi i zaedni~ki

sosluùvawa. Sekoja druga upotreba na sega va-è~kite crkovni imiwa (Ruska, Srpska, Bugar-ska, Gr~ka, Makedonska itn.), ako gi izzememevnatre{no-pastirskite (?!), sluì za ~isto po-liti~ki celi. Sepravoslavna konferencija nanivo na Poglavari na koja bi moèl avtorita-tivno da se re{i ovoj problem odamna ne e svi-

kana, a i te{ko }e moè da se svika, zatoa {toMoskovskiot i Carigradskiot Patrijarh ve}eodamna ne sosluùvaat zaedno.

Predgovor


21/210

XV

Knigata {to e pred nas, mnogu preciznoi jasno go pokaùva patot za re{avawe ne samona poso~eniot tuku i na koj bilo drug problem{to proizleguva od ìviot ìvot na Crkvata.Sepak ostanuva sekoj sam da si go izbere patot.Posledicite od raskolot }e gi trpime site, no

prokletstvoto na odgovornosta od eventualnotonegovo prodlabo~uvawe }e go ponese samo onoj{to administrativnite crkovni raskoli }e pro-dolì da gi re{ava odnadvor i nasilno, kakoprikalemena i nezasegnata ma}ea, a ne kako ro-dena, prirodno i blagodatno - bezuslovno po`r-tvuvana majka (sp. 3 Car. 3, 16 - 27). Ako nekoj

ve}e se smeta za majka Crkva?!Administrativniot raskol mora i mo-

è da se nadmine samo od vnatre . Pravoslavna-ta metodologija na re{avawe na problemite, akoja e vtemelena na pravoslavnata hristologija,ne poznava nadvore{en na~in za izleguvawe od

konkretnava nevolja. Osobeno ne - koga }e seprevidat i proma{at istoriskite okolnosti:li~nostite, vremeto i mestoto. Sepak, vo slu-~ajov neophodno e me|u nas da se namnoì onojkov na pastiri koi{to od svoite duhovni po~e-toci i so sevkupniot svoj li~en razvoj }e sevgradat i }e rastat vo pazuvite na Crkvata (ek-

lisiolo{ka ipostas vtemelena na isihazmot, ane na nekoi drugi osnovi), o~isteni, prosvetle-ni i oboùvani od Boèstvenata blagodat vo

[kola za isihazam


22/210

XVI

nea, i koi shodno na svojot blagodaten duhovenrast }e odgovorat na pastirskiot priziv i }e goponesat ~inot {to mu soodvetstvuva. Zna~i, nitrebaat Pastiri koi }e go vozobnovat pravo-slavniot duhoven `ivot (}e go razgorat oginotna verata), koi vo praksa (so li~en primer) }e go

aktueliziraat Svetoto Predanie, koi }e se gri-`at za edinstvoto (prvenstvoto na ~est me|u ed-nakvite) na Crkvata, koi }e go so~uvaat dosto-instvoto (eklisijalnata polnota) na lokalnataepiskopalna Crkva, kako i pastirskiot avtori-tet i kredibilitet na pomesnata Crkva, no ne odnadvor, tuku od vnatre. Ova, pak, e osobeno po-

trebno i va`no za onie {to imaj}i greda vo svo-eto oko se obiduvaat da ja izvadat raskata odokoto na svoite bra}a so krajno nesoodveten igrub instrument, paralelna erarhija. Samo naovie temeli na{ite Episkopati }e ja pronajdatizgubenata vidliva evharistiska zaednica na

blagodatnoto svetotroi~no edinstvo vo Ednata,Sveta, Soborna i Apostolska Crkva.

monahiwa Saraso sestrinstvoto od manastirotna Presveta Bogorodica Eleusa

Predgovor


23/210

[kola za isihazam

K n i g a 1


24/210


25/210

VOVED

Sega znam deka Gospod go spasuva Svojot pomazanik,go slu{a od svetite Svoi nebesa;

spasenieto e vo silata na Negovata desnica;

Edni so koli, drugi - so kowi,a nie so imeto na Gospoda,na{iot Bog, se falime.

(Ps. 19, 6 - 7)

eto ona {to Bogo~ovekot Isus Hris-tos preku Svojot Domostroj za na{etospasenie ni go ostavi vo Crkvata, od-nosno Svetite Tajni, Svetite dobrode-teli, Svetoto Predanie, pi{ano i us-

no, ima za cel da ni pomogne da izgradime, da os-tvarime vistinski, konkreten li~nosen odnos soBoga. No molitvata kako Sveta dobrodetel, a

osobeno umnosrde~nata molitva, ima tolku poseb-no mesto vo gradeweto na li~nosniot odnos soBoga, {to bez nea toj odnos ne bi mo`el nitu dase zamisli.

Molitvata, najednostavno ka`ano, e di-jalog koj{to ~ovekot go vodi so Boga. Gospod ni

ja dade zapovedta da Go qubime Boga so seto sr-ce, so siot um, so seta du{a. Mo`no li e da Go qu-bime bez molitvata?... Onoj {to go qubi{ nanego misli{, za nego zboruva{, so nego saka{ da

21


26/210

22

Naum Strumi~ki Mitropolit

bide{. 1) Kolku pove}e ~ovekot se trudi da bideso Boga preku eden vakov molitven podvig tolkupove}e Bog mu dava toj molitven dijalog da bidepokvaliteten i popostojan. Znaeme za pove}e ni-voa na kvalitet vo molitvata - vo koja ako po-dvi`nikot se trudi, postojano raste - i tie se

to~no zabeleàni i preneseni od Otcite. Ona{to Bog na krajot mu go dava na podvi`nikot vomolitvata, a {to e mnogu redok dar, e neprestaj-nata umnosrde~na molitva, koga se slu~uva i po-kraj toa {to podvi`nikot zboruva, ~ita, razmi-sluva, jade, raboti, spie, molitvata vo negovoto

srce neprestajno da te~e.Sekoj slovesen ~ovek moè da kaè ne-

{to za umnosrde~nata molitva vrz osnova nasvojot sopstven opit. Sekoj slovesen ~ovek sepla{i da objasnuva ne{to za umnosrde~nata mo-litva ako toa li~no ne go doìveal. I sekoj slo-vesen ~ovek odbegnuva da zboruva za umnosrde~-nata molitva pred onie {to ne mu veruvaat ipred onie koi{to ne se podgotveni da go slu{-nat toa slovo. Zatoa, najbezbedno e, {to se odne-suva do u~eweto za molitvata, da go sledimePredanieto na Svetite otci. Zasega bi go pod-vlekle samo slednovo:Dostignuvaweto na bes-

trastie, osvetuvawe ili - {to e isto - na hri-stijanskoto sovr{enstvo, bez steknuvaweto_________1) Starec Siluan, Tagovna radost - radosna taga,

str. 53


27/210

23

[kola za isihazam

na umnosrde~nata molitva e nevozmo`no; vo{to se soglasuvaat site Otci. Celta na mo-na{koto ìveewe ne e samo dostignuvaweto naspasenieto, tuku pred s postignuvaweto na hristijanskoto sovr{enstvo.2) Vo prodolè-nie sakame da potsetime deka glaven ~uvar i no-

sitel na predanieto na Isusovata molitva nizistorijata do denes bile monasite i mona{kitezaednici. Zatoa Sveti Jovan Lestvi~nik pi{u-va: Izlezete od niv i oddelete se, i ne dopiraj-te se do ne~istotijata na svetot, veli Gos-pod (Is. 52, 11). Za{to, koj od svetot nekoga{

napravil kakvo i da e ~udo? Koj od niv voskres-nuval mrtvi? Koj demoni isteruval? Nikoj! Se-to toa se trofei na monasite, koi{to sve-tot ne moè da gi primi. Koga bi moèl - zo-{to bi bil potreben podvigot, zo{to potre-bata da se ostavi svetot?!... Nam pak, na mona-site, takvoto svedo{tvo neka ni posluì ka-ko najdobar dokaz za najgolemata slava na na-{iot priziv. 3)

Znaej}i ja va`nosta na molitvata za gra-deweto na na{iot li~nosen odnos so Boga, Sve-tite otci ne ostavile teoretski nerazjasnetoni{to od ona {to se odnesuva na molitvata. I

_________2) Sveti Ignatij Brjan~aninov, Temeli na duhovniot

ìvot, str. 303) Sveti Jovan Lestvi~nik,Lestvica, Slovo za

nepristrasnosta ili za netaguvaweto po svetot


28/210

24


site moème da pro~itame vo Dobrotoqubietoi vo drugite svetoote~ki i asketski knigi za me-todot preku koj{to se doa|a do umnosrde~nata mo-litva, za otvoraweto na srceto i za mestotona srceto , za neprestajnata umnosrde~na moli-tva - koga nie spieme a na{eto srce bdee - za grabnuvaweto na umot i za gledaweto na Bo-èstvenata svetlina . No {to navistina setotoa pretstavuva moè samo od opit i vo poslu-{anie na duhoven otec da se doznae, koga }e noseni blagodatta. Nikako na drug na~in.

Zna~i, ne postoi nekakvo tajno znaewe

za molitvata koe{to u{te ne e otkrieno od Ot-cite i za koe{to nemame blagoslov da zboruva-me, tuku moè da postoi samo nemawe na opit,neznaewe i strav od pogre{no izlagawe pred opit-nite. Sekako, na{eto samorakovodewe i nezna-ewe ne treba da go prikrivame so izjavi odamna

prepoznaeni kako prelesten plod na gnosticiz-mot. Ova go potvrduva i starec Sofronij:Sevkupnata teorija na ovaa molitva

bi moèla da se izloì na nekolku stranici.No nejzinata prakti~na primena vo hristijan-skata asketika e povrzana so tolkavi te{ko-tii, {to Otcite i u~itelite na Crkvata u{-

te vo po~etokot na site na~ini site onie {totragaa po ovoj vid na soedinuvawe so Boga giubeduvaa deka na Isusovata molitva treba da se pristapi vnimatelno i so strav, baraj}i naj-


29/210

25

[kola za isihazam

napred rakovoditeli koi{to ve}e go pominaleovoj podvig.4)

Vo slednite nekolku redovi }e se obi-deme da go izloìme u~eweto za Isusovata mo-litva kako {to go sretnavme vo delata na sveto-gorskite otci od minatiot vek i kako {to go

primiv kako svetogorski monah i Episkop naPravoslavnata Crkva.

No pred da po~neme da pi{uvame ne{toza Isusovata molitva, sakame da ja predo~ime vi-stinata deka: Isusovata molitva, intimna ili~na, nikoga{ ne go odvojuvala poedinecot od

crkovnata zaednica, tuku postojano natpri- rodno go povrzuvala so nea, bidej}i Hristos,Kogo {to ovaa molitva Go bara vo ~ovekovotosrce, Boèstvenoto Ime {to taa go povikuva,moè da se pronajde vo vnatre{nosta na srce-to vo tolkava mera kolku {to ~ovekot prekuKr{tenieto i Evharistijata e vkorenet voteloto na Crkvata. 5) I u{te, da ne zaboravi-me, sekoj dar preku Nea go dobivame, osobeno da-rot na neprestajnata umnosrde~na molitva. Nej-zinoto prekrasno Ime so umilenie srcata ni giispolnuva - Bogorodica i Sekoga{deva Marija._________

4) Starec Sofronij, Za molitvata, Praksa,str. 117, 118, 119

5) Jovan Maendorf, Sveti Grigorij Palama ipravoslavnata mistika, str. 189


30/210

26

ISTORISKI OSVRT

olema e slavata na sve{tenata i Bo`es-

tvena umnosrde~na molitva, ~ij{to po-~etok Bog mu go podari na ~ovekot vo Ra-

jot, od kade {to taa i go vodi svoeto po-teklo. No nesporedlivo pogolema slava ovaa mo-

litva stekna koga Posvetata od site Sveti, po-

~esna od Heruvimite i nesporedlivo poslavna

od Serafimite, Presvetata Bogorodica, tihu-

vaj}i vo Svetiwata na svetiwite, so pomo{ na

umnosrde~nata molitva gi dosegna krajnite vi-sini na bogopoznanieto, udostojuvaj}i se da sta-

ne prostorna riznica na vo seta tvar Nesmest-

liviot, na vo Nejze vselenoto ipostasno Slovo

Bo`jo, koe{to od Nea zaradi spasenieto na ro-

dot ~ove~ki bessemeno se rodi, kako {to svedo-

~i svetilnikot na Pravoslavieto me|u Sveti-ite, Arhiepiskopot Solunski Grigorij Pala-

ma, vo besedata na praznikot na Vovedenie na

Presvetata Vladi~ica na{a Bogorodica i Se-

koga{deva Marija:

Ispituvaj}i {to mu e najpotrebno namolitvenikot za da besedi so Boga, po koj patdoa|a molitvata, Bogorodica go pronao|a sve-{tenoto tihuvawe - bezmolvie na umot , od-dale~enost od svetot, zaborav na s zemno i


31/210

27

stremewe kon Boèstvenite otkrovenija, iz-bor na podobriot del. Otkriva deka ako umotne se rasejuva kon zemnite raboti, bi moèl dase oddade na podobro i povozvi{eno dejstvuva-we, {to zna~i da se svrti kon samiot sebesi:edinstvenoto dejstvuvawe preku koe{to bi

moèl da se soedini so Boga 6). Ova dvièwe kogaumot se vrti kon nego samiot, odnosno koga energijata na umot , koja{to prestojuva vo gla-vata, se soedinuva so su{tinata na umot , koja-{to e vo srceto na ~ovekot, Otcite go nareku-vaat kru`no dvièwe na umot . Toa e dejstvo so

koe{to umot se nadminuva samiot sebesi i se so-edinuva so Boga. Toa e dvièwe na umot koe{tone podleì na nikakva gre{ka. Toa e na~inot nakoj{to Presvetata Deva prestojuvaj}i vo hra-mot se oslobodi od site tvarni okovi i gi ot-frli site vrski, istovremeno vozdignuvaj}i senad soàluvaweto kon sopstvenoto telo i so-biraj}i go umot vo sosredoto~enost kon negosamiot, so vnimanie i vo neprestajna molitva.I preku nea (molitvata), Taa celata Svojastana i se vozdigna nad raznorodnoto mno{-_________6) Sveti Grigorij Palama, Besedi, Beseda za

Vovedenieto na Sepre~istata Vladi~ica na{aBogorodica i Sekoga{deva Marija voSvetiwata na svetiwite i za Nejziniotbogopodoben ìvot tamu

[kola za isihazam


32/210

28


tvo pomisli, vospostavi nov i neiska`liv patkon Neboto, koj{to jas }e go nare~am mol~a-

nie na umot ( ). I predavaj}i go Svo-jot um na ova mol~anie ja natkrili seta tvar,i podobro od Mojsej ja vide slavata Bo`ja i be-{e posvetena vo Boèstvenata blagodat, koja-

{to nikako ne e podlo`na na silata na ~uvst-vata, tuku pretstavuva prekrasno i sve{tenosozercanie, svojstveno za neporo~nite du{i i

umovi. Bidej}i pri~esna na ova sozercanie, Pre-~istata, kako {to peat crkovnite himni,stana svetlonosen oblak na navistina @iva-

ta voda, zora na tainstveniot den i ognena ko-~ija na Logosot. ...Onie koi taka ~inat, koi sosve{teno tihuvawe gi o~istile srcata i naneiska`liv na~in Mu se pribliìle na OnojKoj{to E nad sekoe ~uvstvo i misla, vo sebe ka-ko vo ogledalo Go gledaat Boga. Tihuvaweto ezna~i brz i direkten patevoditel, uspe{en isoedinuva~ki so Boga, osobeno za onie koi{tovo s i potpolno go praktikuvaat. A {to dakaème za Bogorodica, Koja od detstvoto pre-stojuva{e vo isihija? Molitveno tihuvaj}inatprirodno, od najranite godini, Taa tokmuzatoa - ne znaej}i za ma` - i ja stekna blago-

datta da Go rodi Bogo~ovekot Hristos.7)

Od ovie zborovi na Boèstveniot Gri-_______

7) isto


33/210

29

[kola za isihazam

gorij Palama sekoj moè da zaklu~i deka Pre-~istata Bogorodica, prestojuvaj}i vo Svetiwa-ta na svetiwite, so umnosrde~nata molitva sevoznese do najvisokiot stepen na bogopoznanie.So odrekuvaweto od svetot zaradi potrebniotmir, niz sve{tenoto tihuvawe na umot, so nego-

voto sobirawe vo samiot sebesi preku nepres-tajnata umnosrde~na molitva, so negovoto iz-dignuvawe preku ova sobirawe do Boga, Taa gootvori patot kon takanare~enoto kru`no dvi-èwe na umot , koe{to e negovata najsvetla inajsoodvetna aktivnost, so koja toj se nadminuva

sebesi i se soedinuva so Boga, kako po sigurenpat. So ova Bogorodica so Svojot primer i opit,so Samata Sebesi - mu dade zasekoga{, na sece-liot prepodoben mona{ki ~in obrazec za so-bran i vnimatelen ìvot na vnatre{niot ~ovek,za da moàt monasite odrekuvaj}i se od svetot,

ugleduvaj}i se na Nea, da revnuvaat vo mona{ki-te podvizi i umnosrde~nata molitva, sekoj spo-red svoite sili, no i po molitvite na Pre~ista-ta Deva, za da Ja sledat dokraj. Navistina, koj evo sostojba da oddade dostojna pofalba na Bo-èstvenata umnosrde~na molitva, ~ie ispolnu-vawe be{e Samata Bo`ja Majka, rakovodena od

Svetiot Duh!?Ve}e vo Noviot Zavet se zapoveda bde-

ewe nad srceto i negovo o~istuvawe . Kon toa


34/210

30

se upateni site zapovedi Gospodovi, O~isti gi~a{ata i ~inijata najnapred vnatre, za da bi-dat ~isti i odnadvor (Mat. 23, 26), i: Ona {toizleguva od ~ovekot, toa go oskvernuva ~ove-kot. Za{to odnatre, od srceto ~ove~ko, izle-guvaat lo{i pomisli, prequbodejstva, bludstva,

ubistva, kra`bi, lakomstva, lukavstva, pako-sti, zlobi, oko lukavo, bogohulstvo, gordost,bezumstvo. Seto toa zlo odnatre izleguva i gooskvernuva ~ovekot (Marko 7, 20 - 23). Mo`nos-ta za ~istota na srceto i potrebata od nepre-stajna budnost nad samite sebesi e isklu~itelna

novost i blagodat na Noviot Zavet.Jas, pak, vivelam deka sekoj {to }e pogledne na èna soèlba, ve}e izvr{il prequba so nea vo srcetosvoe (Mat. 5, 28). Na Gorata na Blaènstvata Hri-stos ni go dava eshatolo{kiot odgovor za celtai smislata na podvigot na o~istuvaweto na sr-

ceto

-

blaèni se ~istite po srce, oti tie }eGo vidat Boga (Mat. 5, 8). Zatoa {to vnatre vovas e Carstvoto Nebesno , i Carot. No bde-eweto nad srceto i negovata ~istota se nevoz-mo`ni bez umnosrde~nata molitva Isusova. Za-edno so zapovedta Gospod ni gi dade i na~inot isredstvoto: A ti koga se moli{ vlezi vo svojataskri{na soba (vo srceto) i otkako }e ja zatvo- ri{ vratata, pomoli Mu se na tvojot Otec,Koj e vo tajnost; i On, Koj gleda tajno, }e te



35/210

nagradi javno (Mat. 6, 6).Isusovata molitva ne e od lu|e vospos-

tavena, tuku e vostanovenie Bo`jo. Za nea se go-vori vo Svetoto Evangelie. Samiot na{ Gospod,Bogo~ovekot Isus Hristos, ja vostanovil ovaasve{tena molitva i zapovedal da se molime so

nea. Po Tajnata Ve~era, koga e vostanovena Taj-nata na samata Crkva, Svetata Evharistija, a predizleguvaweto na Golgota zaradi smrt na krst zaspasenieto na padnatoto ~ove{tvo, Gospod na Svo-ite u~enici im gi predal poslednite zapovedi.Vo niv na lu|eto im gi daruval i blagoslovot,

zapovedta i poslu{anieto da se molat so imetoNegovo: Vistina, vistina vi velam: {to i daposakate od Otecot vo Moe ime, }e vi se dade(Jovan 16, 23). I {to i da posakate od Otecotvo Moe ime, }e vi go napravam za da se proslaviOtecot vo Sinot. Ako posakate ne{to voMoe ime, Jas }e go napravam (Jovan 14, 13 - 14).Do-sega ni{to ne ste barale vo Moe ime; barajte i}e dobiete, za da bide radosta va{a polna (Jo-van 16, 24).

Apostolite ja po~ituvale i ja ispolni-le i ovaa zapoved Hristova. Kako {to gledameod Delata apostolski, tie so Bo`estvenoto ime

na Gospod Isus Hristos ve}e ~inele golemi ~u-da: isceluvale neizle~livi bolni, voskresnuva-le mrtvi, im zapovedale na besovite, izgonu-

31

[kola za isihazam


36/210

32

vaj}i gi od lu|eto opsednati so niv. Ispolnetiso Svetiot Duh, bez odnapred da se podgotvat,prosvetleni odgovarale svedo~ej}i pred sudi-ite pred koi{to bile obvinuvani. Zapra{ani iispituvani od Sinedrionot so kakva sila i vo~ie ime go napravivte ova? , preku Petar ispol-

net so Duh Sveti, go dale odgovorot: Neka vi bi-de poznato na site vam i na siot narod izrail-ski, deka vo imeto na Isusa Hrista Nazare-ecot, Kogo{to vie Go raspnavte, a Kogo Bog Govoskresna od mrtvite, ovoj stoi pred vas zdrav...Za{to, pod neboto nema drugo ime dadeno na

lu|eto, so koe bi moèle da se spasime

(Dela 4;10, 12). Site ovie ~uda gi pravele pred s otkako ja po~uvstvuvale ~udesnata sila na imeto Isu-sovo vo svoeto srce. A i ne moè poinaku, bidej-}i ovie dva dara se nerazdelno povrzani. Shodnona svojot li~en opit Svetiot Apostol Pavle po-

vikuva:

Molete se neprestajno

.Predanieto na Isusovata molitva niko-ga{ ne prestanalo niz vekovite, od apostolski-te vremiwa do denot dene{en. So Negovoto imeSvetite ma~enici gi pretrpuvale makite. So Ne-govoto ime Svetite otci ja naseluvale pustina-ta. Od Egipetskata pustina i Palestina, preku

Mala Azija i Sveta Gora na Balkanot, s do Ru-sija, i denes vo Amerika. Obnovata i zaìvuva-weto na mona{kiot ìvot i denes, kako i seko-



37/210

ga{, se temeli vrz obnovenata praksa na evha-ristiskiot i isihasti~kiot `ivot vo parohiitei manastirite.

* * *

Iako znaeme deka plamenot na Isusova-ta molitva neprestajno gorel vo srcata na mo-litvenite tihuvateli, vo srceto na `ivoto sve-toote~ko Predanie toj vo odredeni momenti mo-{ne intenzivno se razgoruval. Vo bogatiot is-toriski period na mona{tvoto i na u~eweto zaIsusovata molitva, nekolku su{tinski bitnimomenti gi izdvojuvame kako zna~ajni za ovojkratok osvrt: doa|aweto na Sveti Grigorij Si-nait na Sveta Gora i {ireweto na isihazmot vomona{kite krugovi na Balkanot i po{irokopreku negovite u~enici, Sinaitite; pojavata naSveti Grigorij Palama i negovata prosvetlena

teolo{ka rasprava kako odgovor na obvinuva-wata na Varlaam, a vo odbrana na Svetite isi-hasti: Trijadite; i deloto na Sveti NikodimAgiorit, koj{to pod imeto gi pub-likuva{e poukite na Svetite otci {to se odne-suvaat neposredno na praksata i teorijata za Isu-

sovata molitva, po {to sledi podvigot na koli-varite i prenesuvaweto na Predanieto za Isu-sovata molitva preku Sveti Paisij Veli~kovs-

33

[kola za isihazam


38/210

34

ki vo Moldavija i vo Rusija. Na krajot, pojavatana Sveti Josif Spileot i negovite u~enici, zakoi }e zboruvame vo slednoto poglavje.

Vo deloto na Sveti Grigorij Sinajski(1255 - 1346) e sistematizirano sevkupnoto isi-hasti~ko predanie dotoga{: od poukite na ot-

cite od pustinata i Sveti Vasilij Veliki, pre-ku u~eweto za srceto kako duhoven centar na ~o-vekot kaj Dijadoh Fotikiski i Psevdo-Makarij,pa s do proro~kiot i harizmati~en duh na Sve-ti Simeon Nov Bogoslov i Sveti Maksim Kap-sokalivit. Doa|aj}i od Mala Azija, Sv. Grigorij

primil mona{ki potstrig vo manastirot naSveta Ekaterina na Sinaj, kade {to s u{te bi-la ìva tradicijata na Sveti Jovan Lestvi~nik.Pa sepak, toj na ~uvawe na umot i na umnosr-de~na molitva ne bil nau~en na Sinaj, tuku naKrit, kade {to podocna ìveel, od eden monahpo ime Arsenij. Od Krit zaminal na Sveta Gora,kade {to stanal duhovnik na skitot Magula ibil opkruèn so mnogu u~enici. Okolu 1325 go-dina atonskite monasi {to ìveele nadvor odza{titnite bedemi na golemite manastiri bile`rtvi na postojani turski napadi. Zaradi toaGrigorij bil prinuden da go napu{ti Aton i da

najde pribeì{te vo Parorija, na Trakiskataplanina blizu granicata na Vizantiskoto cars-tvo so Bugarija, od kade prodolìl da pou~uva



39/210

{irej}i go u~eweto za Isusovata molitva. Tamutoj bil pod za{tita na bugarskiot car JovanAleksandar. Vo toa vreme od Parorija isihaz-mot zapo~nal da se {iri i vo slovenskite zemji.Idnite tvorci na slovenskata duhovna i inte-lektualna prerodba vsu{nost bile direktni

ili indirektni u~enici na Grigorij Sinajski:Teodosij od Trnovo, bugarskiot patrijarh Ef-timij i Kiprijan mitropolitot Kievski; potoaSvetiot Efrem Pustinik patrijarhot srpski,Prepodoben Grigorij Grigorijatski, poznat ka-ko Grigorij Pomladiot Sinajski so svoite u~e-

nici, s do Sveti Nikodim Prilepski-Tisman-ski, osnovopolo`nik na romanskata isihasti~-ka loza i voop{to na mona{tvoto vo Romanija.

Edna od glavnite pri~ini zo{to mnoguod svetite u~enici na Grigorij ostanale bezi-meni vo narodnoto i vo crkovnoto Predanie enivnoto namerno kriewe na sopstveniot podvigi poteklo. Praktikuvaj}i go umstvenoto dejst-vuvawe , t. e. neprestajnoto molitveno tihuva-we i strogoto vozdr`anie, ~uvaj}i ja srde~natapredadenost na Boga, tvrdele deka nivnoto rod-no mesto e Gorniot Erusalim, a nivni bra}a irodnini - Nebesnite vojski. [to se odnesuva do

zemnata tatkovina, se smetale sebesi za edemi-ti - rajski lu|e, sozdadeni spored obrazot i po-dobieto Bo`jo . Dejstvuvaj}i na potegot od Ege-

35

[kola za isihazam


40/210

36

jot, preku Balkanskiot poluostorov i Romanija,s do granicite na Moldavija so Ukraina, mno-gumina od niv, pustinoìteli i Sinaiti, bileMakedonci, Elini, Vlasi, Bugari, Srbi i Arva-niti, a me|u niv moèlo da se pronajde i ponekojGruziec, Evrein ili Siriec. No so svojot ìvo-

ten stav, sfa}awa i podvig ovie sveti lu|e go ob-novuvaat i ìveat bibliskiot prototip za naci-ja. Za niv nacijata e - hristijanskiot narod Bo-`ji , hristolik i hristopodoben, eden i edins-tven vo soborniot ìvot, vo edinstvoto na vera-ta i zaednicata na Svetiot Duh, sobran od razni

plemiwa i narodi i od razni krai{ta na zemja-ta. Kaj takvoto poimawe na nacijata biolo{ka-ta pripadnost, nacionalnoto ~uvstvo, jazikot isl., sekoga{ imaat vtorostepeno zna~ewe. Vrzosnova na toa poimawe i ìveewe na nacijatakako soborna, seopfatna Crkva, koja{to ne znae

za granici i podelbi, od vnatre e obedinet - t.e.na duhoven, vnatre{en plan - dotoga{ raspar-~eniot i od strastite razedinet Balkan, koj{tona ovoj na~in vo tekot na XIV i XV vek be{e du-hovno podgotven da gi izdrì azijatskata is-lamska naezda i dolgovekovnoto ropstvo.

Vo spisite i poukite za molitvata na

Sveti Grigorij Sinajski i na mno{tvoto negoviu~enici i duhovni naslednici sre}avame po-glavja vo koi e soedineta celata tajna na Boès-



41/210

tvenoto Ime i celata duhovnost na umnosrde~-nata molitva so svetotainskiot ìvot vo IsusaHrista. Za niv, kako i za site isihasti, celta naisihasti~kiot ìvot bila su{tinski istovetnaso celta koja{to Svetoto Pismo ja postavuvapred site hristijani: da se obnovi svesta za bla-

godatta na Kr{tenieto, so toa {to }e se aktivi-ra nejzinata sila. Ovaa blagodat sekoj pravosla-ven hristijanin ja dobiva vo ~asot na SvetotoKr{tenie, no zaradi podocne`noto nevnimaniei grevoven ìvot, ostanuva sokriena. Seto ovao~igledno zboruva deka isihazmot ne e samo ed-

no duhovno predanie tuku i u~ewe koe{to e ne-razdelno povrzano so toa Predanie.

Sistematskoto izloùvawe na isihaz-mot na Sveti Grigorij Sinajski kako da pod-gotvilo po~va za teolo{kata sinteza na edendrug u~itel na Crkvata, velikiot Grigorij Pa-lama, Arhiepiskopot Solunski. Okolu 1316 go-dina, pottiknat od druèweto so vistinski mo-nasi vo Carigrad, Grigorij re{il da mu se po-sveti na mona{kiot podvig. Vo tajnite na umno-srde~nata molitva go vovel Svetiot episkop Te-olipt Filadelfiski. Na Sveta Gora toj proì-veal dvaeset godini mona{ki ìvot, koj nitu voXIV vek ne se razlikuval od dene{niot ìvot naatonskite monasi. Vo XIV vek Atos bil centarna sevkupnoto pravoslavno mona{tvo. Idniot

37

[kola za isihazam


42/210

38

u~itel na isihazmot najnapred stapil vo mona{-ko op{teìtie. Igumenot duri go odredil dabide i u~itel po peewe. Po tri godini toj se po-vlekol vo isposncata Glosija, za tamu da se pod-vizuva pod rakovodstvo na eden pro~uen monah,koj{to isto taka se vikal Grigorij. Koga imal

trieset godini, Palama bil rakopoloèn za sve-{tenik vo Solun. Toga{ ja osnoval isposnicatavo blizinata na Verija (Ber), so koja{to rako-vodel i kade {to ìveel celi pet godini so is-klu~itelno strog asketski ìvot. Najposle, vo1331 godina, se vratil na Atos, zatoa {to srp-

skite natrapnici postojano ja pusto{ele oblas-ta Verija. Re{il da ìvee vo isposnicata naSveti Sava, vo blizina na Velikata Lavra. Tamuprodolìl da ìvee so istiot na~in na ìvot{to go vodel vo Verija, pominuvaj}i cela sedmi-ca vo osamenost, a vo manastirot odel samo nanedelnite i prazni~nite bogoslu`bi. Tuka ja za-beleùvame onaa izvonredna ramnoteà me|uli~niot duhoven podvig i zaedni~kata molitva,koja{to isihazmot ja potvrdil vo XIV vek i kojavo golema mera ja odredila teolo{kata misla naGrigorij Palama. Po golemi isku{enija i pro-goni, vo maj 1341 godina, golemiot u~itel na isi-

hazmot e hirotonisan za Arhiepiskop Solunski.Vo 1330 godina vo Carigrad do{ol eden

Grk od Kalabrija, Varlaam, i brzo se pro~ul ka-



43/210

ko nau~nik i filozof. Begaj}i od intelektu-alisti~kiot realizam na zapadnata tomisti~kasholastika, Varlaam se sudril so asketsko-bla-godatniot realizam na pravoslavnite monasi.Ovoj kalabriski filozof imal istraùva~kium i za svoite novi protivnici nastojuval da do-

znae {to pove}e. Zaradi toa i samiot izvesnovreme ìveel niz isposnicite na Solun i Ca-rigrad. Protiv monasite isihasti toj napi{alcela niza polemi~ki spisi {to sodrèle mno{-tvo napadi vrz nivnata duhovna praktika i psi-hofizi~ki metod na molitva i pritoa razvil

svoe u~ewe za bogopoznanieto, svoe poimawe namolitvata i askezata. Spored nego, monasite seeretici mesalijani, zatoa {to tvrdat deka sosopstveni o~i ja gledaat Boèstvenata su{tina.A direktnoto viduvawe na Boga spored Varlaamne e mo`no.

Tokmu protiv vakvoto pi{uvawe na ka-labriskiot filozof vo svojata isposnica naSveti Sava, a podocna vo Solun, Sveti GrigorijPalama gi napi{al svoite poznati Trijadi - voodbrana na Svetite isihasti. Ovie isklu~i-telni tekstovi ja pretstavuvat prvata teolo{kasinteza na pravoslavnata mona{ka duhovnost.

Varlaamovite napadi dale mo`nost na Pravo-slavnata Crkva, preku branitelot vo kogo{tose prepoznala samata sebesi, da go razjasni odno-

39

[kola za isihazam


44/210

40

sot na isihazmot kon nejzinite glavni vistini:u~eweto za grevot, za Voplotuvaweto, za blago-datta na Svetite Tajni. Na krajot, kako odgovorna obvinenijata na Varlaam za mesalijanstvo ina prekorot kon monasite deka Boèstvenatasu{tina so telesni o~i ja gledaat, vizantiskite

sobori od XIV vek (vo 1341 i 1351 godina) go us-voile Palaminoto razlikuvawe na Boèstvena-ta su{tina od Boèstvenite energii. Vsu{nost,vo samata sr` na isihasti~koto predanie ja gle-dame postepenata pobeda na monisti~kiot poimza ~ovekot - za celiot ~ovek, padnat i smrten,

koj{to e povikan kako celosen ~ovek, so umnatai razumna du{a i so teloto, preku pri~estuva-weto so nesozdadenata Boèstvena energija u{-te ovde na Zemjata da gi uìva prvite plodovina kone~noto oboènie .

Malku se znae za odnosite me|u SvetiGrigorij Sinajski i Sveti Grigorij Palama,iako i dvajcata vo isto vreme ìveele na SvetaGora. No poznato ni e deka u~enicite na SvetiGrigorij Sinajski, Marko, Isidor, Kalist i ne-koi drugi, stanale najrevnosni braniteli na teo-logijata na Palama vo Carigrad. Duri i bugar-skite u~enici na Sinait preku Patrijar{ijata

vo Trnovo gi potvrdile odlukite na Carigrad-skiot Sobor od 1351 godina. Taka teolo{kitestavovi {to gi razrabotil Palama, a koi{to



45/210

Crkvata gi potvrdila, bile prifateni od se-vkupnoto isihasti~ko dvi`ewe.

Po padot na Carigrad isihasti~kotopredanie na Istok ne izumira. Naprotiv, ednos-tavnosta i su{testvenosta na negovoto u~ewepravat od nego da se voodu{evuvaat monasite i

mirjanite koi{to za vreme na ~etiristotini-godi{noto muslimansko vladeewe, li{eni od u~i-li{te, knigi i crkovna organizacija, revnosnogo ~uvale bogatstvoto na pravoslavnata duhov-nost. Sveta Gora ostanuva glaven centar na mo-na{koto isihasti~ko predanie.

Vo 1782 godina vo Venecija NikodimAgiorit (1748 -1809), monah od atonskiot manas-tir Dionisijat, objavil antologija na sveto-ote~ki tekstovi za umnosrde~nata molitva, () (Dobroto-qubie na trezvenoumnite otci), vo sorabotkaso Sveti Makarij, episkopot Korintski. Toga{-niot svet preku ova izdanie povtorno doznal zatradicijata na Isusovata molitva. Dobrotoqu-bieto bilo glavniot izvor od koj{to pravo-slavnite monasi, kako i zapadnite nau~nici, mo-`ele da se zapoznaat so tekstovite za Isusova-

ta molitva od Svetite otci isihasti. Nikodimimal otvoren duh i bil neumoren vo sobirawetomaterijal, nasekade baraj}i tekstovi koi{to bi

41

[kola za isihazam


46/210

42


go inspirirale obnovuvaweto na neprestajnataumnosrde~na molitva vo Pravoslavieto. Isto-vremeno so ovaa dejnost koja{to rezultirala soobnovuvawe na ìvoto predanie za Isusovatamolitva Nikodim nastojuval da go pottikne {topo~estoto pri~estuvawe na Sveta Gora i voop-

{to vo Pravoslavnata Crkva. Vo svoite zalaga-wa toj se pridrùval do naj~istata tradicija naisihazmot. Objavil eden mal tekst (Za ~estotopri~estuvawe, Venecija, 1783 g.) i predizvikalop{ti napadi od strana na nekoi krugovi, no ne-goviot stav sepak bil prifaten. Imeno, Isuso-

vata molitva kako {to ja sfatile Otcite niko-ga{ ne moè da ja zameni iskupitelnata blago-dat na Svetata Tajna - taa vsu{nost pretstavuvaimperativ na nejzinoto najcelosno ostvaruvawe.Na ovoj na~in isihasti~kata tradicija prido-nesuva za uramnoteèno re{avawe na proble-mot so koj{to ~esto se sretnuva rakovoditelotna du{ite: kako li~nata molitvena nabo`nostda se usoglasi so te`neeweto kon liturgiskatasvetotainska polnota na zaednicata.

Oficijalnata odluka na CarigradskiotSobor donesena vo avgust 1819 godina ja zavr{i-la ovaa diskusija, so toa {to e prifaten prin-

cipot za koj{to kolivarite se borele dolgo vre-me, a koj{to e i apostolsko predanie i predaniena prvata Crkva: vernite da moàt da se pri~es-tuvaat na sekoja Sveta Liturgija, a prepora~ano


47/210

43

[kola za isihazam

e pri~estuvawe sekoja nedela. Ova predanie vona{iot narod be{e zadr`ano do po~etokot naturskoto ropstvo.

Deloto na Sveti Nikodim dlaboko vli-jaelo vrz razvojot na isihasti~kata tradicija ne

samo vo Grcija tuku i vo celiot pravoslaven svet.Negoviot sovremenik Paisij Veli~kovski (1722- 1794) ova delo go pro{iril niz slovenskitezemji. Roden vo Ukraina, se zamona{il na Atos,kade {to osnoval skit posveten na ProrokotIlija, koj{to do pred nekolku godini pretsta-

vuva{e eden od dvata preostanati centri na rus-koto mona{tvo na Sveta Gora. Podocna oti{olvo Wamc, vo Moldavija, kade {to dejstvuval zada ja vovede isihasti~kata tradicija vo Romani-ja i vo ruskite zemji, neprestajno odr`uvaj}i pi-smena vrska so mnogu ruski monasi i mirjani.Edinstveno blagodarenie na li~nite odnosi soPaisij prvite Starci na Optinskata pustinabile zapoznaeni so Isusovata molitva. Sepak,glavno delo na golemite Starci od Wamc bilonivnoto slovenskorusko izdanie na Nikodimo-vata , pod naslov Dobrotoqubie,objaveno vo Petrograd vo 1793 godina. Vo nego

Paisij se povikuva na tekstovite na Otcite, pre-veduvaj}i gi na ruski i delata {to Nikodim giizostavil. Izdanieto bilo dopolneto so mnogudela od Sveti Grigorij Palama {to ne bile vne-


48/210

44

seni vo gr~kata . Deloto na Paisijkru`elo niz Rusija vo mnogubrojni rakopisniili pe~ateni primeroci. Poznato e deka ednakopija od Dobrotoqubieto {to na otcite odOptinskata pustina im poslu`ila kako osnovaza novi svetoote~ki prevodi ja kupil nepoznat

poklonik za dve rubli. A Sveti Teofan Zatvor-nik go objavil ova obnoveno i pro{ireno izda-nie, koe{to do denes pretstavuva korisna duhov-na hrana za ruskite monasi. Kone~no, vo na{evreme doa|a do vistinski procvet na mona{tvo-to i vo Romanija, pri {to na romanski jazik e

izdadeno i novo, mnogu luksuzno i pro{ireno(vo 9 toma) izdanie na .



49/210

45

NEKOI ASPEKTI OD UÊWETO

ZA ISUSOVATA MOLITVA

KAJ SVETOGORSKITE STARCI

OD XX VEK

avistina mnogu bi moèlo da se pi{u-va pod naslovot na ova poglavje. No ona

{to sakav da go poso~am, smetaj}i deka

e od su{tinsko zna~ewe vo u~eweto naStarcite, a {to e neophodno za sekoj

po~etnik vo umnosrde~nata molitva, go pronaj-

dov nakratko kaj starec Sofronij: Dolgi godini monasite ja izgovaraat

molitvata glasno, ne baraj}i ve{ta~ki na~iniza soedinuvawe na umot i srceto. Nivnoto vni-

manie e naso~eno kon toa da go usoglasat svojot sekojdneven ìvot so zapovedite Hristo-

vi. Vekovnoto iskustvo na vakvata askeza po-kaàlo deka umot po Bo`jo dejstvo se soedi-nuva so srceto koga monahot }e pomine zna~aenperiod ispolnet so poslu{anie i vozdrànie,koga srceto, umot i samoto telo na stariot~ovek vo dovolna mera }e se oslobodat od vlas-ta na grevot. Sepak, kako vo minatoto taka i

vo na{e vreme, Otcite ponekoga{ dozvoluvaatda se upotrebi ve{ta~kiot metod na povrzu-vawe na umot so srceto. Za taa cel monahot,postavuvaj}i go teloto vo udobna polo`ba i


50/210

46


naklonuvaj}i ja glavata kon gradite, vo sebe jaizgovara molitvata, lesno vdi{uvaj}i vozduhso zborovite:Gospodi Isuse Hriste (Sine Bo-`ji), a ja zavr{uva pri izdi{uvaweto: pomi-luj me, (gre{niot). Pri vdi{uvaweto vnima-nieto na umot vo po~etokot go sledi dviè-

weto na vozduhot i se zapira na gorniot del odsrceto. Po odredeno vreme pominato vo takvamolitva mislite stanuvaat posobrani, a umotse smestuva vo blizinata na srceto, pa duri mo-è i da vleze vo nego. Iskustvoto pokaùva de-ka ovoj na~in na molitva mu ovozmoùva na

umot da go vidi ne samo fizi~koto srce tuku iona {to se slu~uva vo nego: kakvi ~uvstva sera|aat vnatre, kakvi misleni pretstavi nado-a|aat odnadvor. Takvata praksa moè da dovededo toa monahot podobro da go ~uvstvuva svoe-to srce i vo nego da prestojuva so polno vni-

manie na umot, nemaj}i pove}e potreba da koristi psihosomatska tehnika. Ovaa ve{ta~-ka postapka moè da mu pomogne na po~etni-kot da go najde mestoto na koe{to treba da govosretodo~i vnimanieto za vreme na molitva-ta i voop{to, vo sekoe vreme. Sepak, na ovoj na-~in ne moè da se dostigne vistinskata mo-litva. Taa ne doa|a na drug na~in, osven prekuvera i pokajanie, {to e edinstvenata osnova zavistinska molitva. Opasnosta od psiho-teh-nikata, kako {to pokaùva dolgoto iskustvo,


51/210

47

[kola za isihazam

se sostoi vo toa {to ima mnogu lu|e koi{tona samiot metod mu pridavaat premnogu gole-mo zna~ewe. So cel da se izbegnat mo`nite de-formacii vo duhovniot ìvot kaj onoj {to semoli, od damne{ni vremiwa na po~etnicite imse prepora~uvalo da se molat na drug na~in,

mnogu pobaven po svoite efekti, no zatoa ne-sporedlivo pokorisen i popravilen: da go vosre-doto~uvaat celoto svoe vnimanie na ImetoIsus Hristos i na zborovite od molitvata.Koga dlabokata taga zaradi grevovite }e do-stigne odreden stepen, umot prirodno bara so-

edinuvawe so srceto...Koga vnimanieto na umot }e se zapre vosrceto, polnata kontrola nad ona {to se slu-~uva vo negovata vnatre{nost stanuva voz- mo`na i borbata protiv strastite dobivaslovesen karakter. Podvi`nikot gi gleda ne-prijatelite {to se pribliùvaat odnadvor imoè da gi otfrli so silata na imeto Hris-tovo. Pri takviot podvig srceto stanuva po-suptilno i zerkatelno: intuitivno ja poznavasostojbata na ~ovekot za koj{to se moli. Naovoj na~in nastanuva preminot od umstvenamolitva kon umnosrde~na, posle {to doa|a da-

rot na samopodvi`nata molitva.Nie se trudime da stoime pred Boga vo

edinstvoto i celinata na na{eto bitie. Po-vikuvaweto na imeto na Spasitelot so strav


52/210

48


Bo`ji, soedineto so neprestajnata grià daìveeme spored zapovedite, postepeno dovedu-va do blaèno edinstvo na site na{i sili, koi-{to prethodno kako posledica na padot bearazedineti. Vo toj ~udesen no bolno teòk po-dvig nikoga{ ne treba da se brza. Bog ne vr{i

prisilba vrz na{ata volja, a i nie ne moème daGo prisilime Nego ne{to da stori. Ona {to}e se postigne so naporot na voljata i so upo-treba na psiho-tehnika ne moè dolgo da se za-drì. I {to e najva`no, ne go soedinuva na-{iot duh so Duhot na @iviot Bog.

Vo uslovite {to vladeat vo sovreme-niot svet molitvata bara nat~ove~ka hra-brost, bidej}i se sprotivstavuvaat sevkup-nite kosmi~ki energii. Da se so~uva molitva-ta neraseana zna~i pobeda na site nivoa naprirodnoto postoewe. Ovoj pat e dolg i trn-liv, no doa|a momentot koga zrakot na Boès-tvenata Svetlina ja probiva gustata temni-na i pred nas se otvora prostor niz koj{to mo- ème da go vidime Izvorot na taa Svetlina.Toga{ Isusovata molitva dobiva kosmi~ki imetakosmi~ki dimenzii.8)

Lesno se zabeleùva {to e podvle~eno

kako bitno vo prethodnoto slovo za molitvata ikon {to se naso~uva na{eto vnimanie. Toa e -________8) Starec Sofronij, Za molitvata, Praksa,

str. 117, 118, 119


53/210

49

[kola za isihazam

onoj podolg period ispolnet so poslu{anie ivozdrànie, so neophodna vera i pokajanie, sodlaboka taga zaradi grevovite; dolgotrajniot po-dvig vo trpenie na{iot sekojdneven ìvot vo sda se vosoglasi so Hristovite zapovedi. Osventoa, svetogorskite Starci ne go prepora~uvaat

koristeweto na psihosomatskiot metod, osobe-no ne bez prisustvo na iskusen u~itel.

Istoto go poso~uva i starec Siluan:Ako tvojot um saka da se moli vo srce-

to no ne uspeva, kaùvaj ja molitvata pridvi-ùvaj}i gi usnite, drèj}i go umot vo zborovi-

te na molitvata, kako {to e nazna~eno vo Le-stvica. Podocna Gospod }e ti dade srde~namolitva bez pomisli, taka {to lesno }e se mo-li{. Nekoi si go povredija srceto prinuduvaj-}i se sebesi da ja sovr{uvaat molitvata soumot vo srceto, taka {to potoa nitu so us-tata ne moèa da ja kaùvaat. Treba da go znae{poredokot vo duhovniot ìvot: darovite sedavaat na prostata, smirenata, poslu{natadu{a...

Molitvata }e ja dobie onoj {to se mo-li, kako {to e kaàno vo Pismoto. No molit-vata samo od navika, bez skru{enost na srceto

zaradi grevovite, ne Mu e ugodna na Gospod. 9)

________9) Starec Siluan, Tagovna radost - radosna taga,

str. 52, 49


54/210

50

Istoto go sovetuva i starec Paisij:Koga si neuk i ne moè{ da navleze{ vo

vistinskata smisla na Svetite otci, isi-hastite od Dobrotoqubieto, za neprestajna-ta molitva ako saka{ upotrebi ednostavenna~in za da ne se oprelesti{. Bidej}i nekoi, za

àl, namesto da go postavat kako cel sobleku-vaweto na stariot ~ovek, t.e. pokajanieto ismirenieto, a telesniot podvig da im bide samo pomo{no sredstvo za osvetuvawe na du{a-ta, za taka da ja po~uvstvuvaat dlaboko svoja-ta gre{nost i da ja osvestat golemata potre-

ba od Milosta Bo`ja i so slatka bolka da ve-lat Gospodi Isuse Hriste, pomiluj me , zapo-~nuvaat so eden neploden telesen podvig, sa-kaj}i da gi dostignat Boèstvenite sladostii svetlini i postojano umnoùvaj}i gi broja-nicite se samoosvetuvaat so sopstvenata po-misla od matemati~kite presmetki na moli-tvite. Sekako, pravat i male~ko stol~e-tro-noèc, to~no vo santimetri i s drugo - na-klonot na glavata, izdi{uvaweto i vdi{uva-weto, kako {to opi{uvaat Svetite Kalist iGrigorij vo Dobrotoqubieto, a seto toa se samo pomo{ni sredstva - i mislat deka se nao-

|aat nekade blisku do svetitelite, ta gi zgo- lemuvaat brojanicite. I koga }e poveruvaatdeka se osvetile, vedna{ doa|a neprijatelot,



55/210

postavuva ekran i vo prodol`enie sledat de-monski proro{tva i sl.

I zatoa, brate moj, vo molitvata nebaraj ni{to drugo osven pokajanie. Nitu svet-lini, nitu ~uda, nitu proro{tva, nitu blago-datni darovi, tuku samo pokajanie. Pokajani-

eto }e ti donese smirenie. Smirenieto - bla-godat Bo`ja. I vnatre vo Svojata blagodatBog }e ti dade s {to e potrebno za tvoetospasenie. I s {to e potrebno ako treba da pomogne{ na nekoja druga du{a.10)

Mestoto i ulogata na poslu{anieto kon

duhovniot otec se od presudno zna~ewe vo pod-vigot na molitvata. Starec Paisij veli: Onoj{to ne se sovetuva so svojot duhoven otec prisvojot duhoven od gi me{a pati{tata, mnoguse zamoruva i zaostanuva. Ako ne se smiri dapra{a, makar i podocna, te{ko }e stigne docelta. Dodeka pak, onie {to se sovetuvaat go minuvaat patot odmoreni, sigurni, prosvet-leni od smirenieto i pod zakrilata na blago-datta Bo`ja.11)

Starec Sofronij go vozdignuva na{iotli~nosen odnos so duhovniot otec na nivoto na________10) Starec Paisij, Voved vo mona{kiot `ivot,

str. 26, 2711) isto, str. 60

51

[kola za isihazam


56/210

52


tajnata na na{iot li~nosen odnos so Boga i gopostavuva kako proverka na istiot: S zavisi odna{iot li~nosen odnos so Boga. Ako imame do-verba vo Negovata Promisla, }e najdeme sila dago sledime slovoto na na{iot duhoven otec. Logikata {to mu e svojstvena na sekojdnev-

niot ìvot i na na{ite razmisluvawa ne edovolna. Bog go napu{ta onoj {to ima pregole-ma doverba vo svojot razum! Nema golemo zna~e-nie ako nekoe slovo na duhovniot otec e pro-tiv nas ili ako nekoj negov sovet ni se ~ini ne- razumen za op{tata logika. Ako sme podgot-

veni da go sledime slovoto, sovetite, ako ima-me doverba vo nego, toga{ Bog }e gi naredi ra-botite taka {to kon~anieto }e bide pozi-tivno. Tajnata na poslu{anieto e edna od po-serioznite stvarnosti na patot kon spaseni-eto!12)

Koga sme na prviot stepen, koga u{te se~istime od strastite i koga srceto e zatvorenoa umot neprosvetlen, ne e bitno dali na{iot du-hoven rakovoditel e prosvetlen , dali e na ste-penot na oboènie ili ne e. Ona {to e bitno ena gordosta da se sprotivstavime so smireniei skru{enost, vo realen li~nosen odnos so du-

hoven otec. No, neka govorat Otcite...________12) Starec Sofronij, Za duhot i ìvotot, str. 65, 66


57/210

53

[kola za isihazam

Eve {to veli starec Sofronij:Nema golemo zna~enie ako sovr{enstvo-

to na na{iot duhoven otec e nesovr{eno. Bog }egi ispravi na{ite dela vo mera vo koja{to tiese izvr{uvaat vo poslu{anie i so vera vo Hri-sta. Toa {to ni se ~ini pogre{no, }e stane

pravilno. Nasproti toa, ona {to ni se ~inisovr{eno vo na{ata logika, mnogupati ne e ni-{to drugo tuku otsjaj na na{ata ogrevovenavolja, taka {to Bog nema da e so nas. 13)

A eve {to veli starec Siluan:Onoj {to saka da se zanimava so moli-

tvata bez rakovoditel i gordo si zamisluvadeka moè da se nau~i ~itaj}i, ta ne bara sove-ti od svojot starec, toj ve}e delumno e vo prelest. Dodeka na smireniot mu pomaga Gospod.Duri i da nema opiten u~itel i da odi kaj koj ida e duhovnik, toga{ zaradi negovoto smirenieGospod }e go za{titi.

Zapomni deka vo duhovnikot ìvee Sve-tiot Duh i deka toj }e ti kaè s {to e po-trebno. No ako si pomisli{ deka duhovnikotìvee nebre`no ili ako se posomneva{ vo pre-bivaweto na Svetiot Duh vo nego, toga{ mno-gu }e nastrada{. A Gospod za da te smiri }e do-

pu{ti da padne{ vo prelest. 14)

________13) isto, str. 6414) Starec Siluan, Tagovna radost - radosna

taga, str. 48 - 49


58/210

54


Sevkupnoto dosega ovde izloèno u~e-we na svetogorskite Starci za na~inot na moli-tvata, za poslu{anieto, pokajanieto i za odno-sot kon duhovniot otec mnogu ubavo e objasnetovo eden kratok tekst za starecot Efrem Katu-nakiotski:

Sekoga{ pou~uva{e i go pretpo~ita{eposlu{anieto. I na pra{aweto Star~e, kako}e ja najdeme molitvata, kako }e ja najdeme bla-godatta?, odgovara{e:

Koga }e se o~isti sadot na du{ata,toga{ sam po sebe }e bide ispolnet od blago-

datta Bo`ja. Od poslu{anieto se ra|a molit-vata, a od molitvata - teologijata, vele{e.Kako da ja kaùvame molitvata, Star-

~e? Cela? Gospodi Isuse Hriste, Sine Bo`ji,pomiluj me mene gre{niot?!"

Ne! Ne. Zamorno e. Dovolni se i petzborovi. Gospodi Isuse Hriste pomiluj me. Akonapredne{ vo molitvata, samiot }e gi otfr-li{ i drugite zborovi, zaradi kopneòt na du-{ata. ]e veli{ Isuse moj, pomiluj me!. Ili:Najsladok Isuse, pomiluj me!. Moè{, ispol-nuvaj}i se celiot so kopne`, da povikuva{ samoIsuse, Isuse! A ako pak se udostoi{ da se is-

ka~i{ i povisoko, toga{ }e ostane{ bezglasen,kako vo ekstaza (istapuvawe ), od toplina-ta na blagodatta {to }e ja ~uvstvuva{.

A so kakvo raspoloènie da se molime,


59/210

55

[kola za isihazam

Star~e? Slavoslovno, radosno, umilno, blago-darstveno, tagovno i pokajno, kako?

So ona raspoloènie {to go ima du-{ata vo konkretniot moment. Ima{ radost?Moli se so radost. Ima{ pokajanie? Moli se sopokajanie.

A ako du{ata nema nikakvo raspolo- ènie i umot ne se sobira vo molitvata?!

Na umot toa sekoga{ mu se slu~uva. Serasejuva (bega). Na{ata rabota e sekoga{ da govra}ame odnovo i odnovo nazad. Ja po~nuvamemolitvata {epotej}i ili glasno, s dodeka ne

se sobere umot i ne po~ne da vnimava na molit-vata. Toga{ ve}e se molime so umot bez {epo-tewe. Vpro~em, sekoj od nas }e bide pou~en odopitot. [to se odnesuva do raspoloènieto,ako go nemame, }e go sozdademe. ]e doneseme vona{iot um nekakva duhovna slika, koja{to mo-è da predizvika umilenie vo na{ata du{a. Dare~eme, raspnuvaweto na na{iot Gospod, {to}e napravi da razmislime kako Samiot Bogo-~ovek strada{e vo telo zaradi nas ni{to`-nite. Jas mnogupati ja imam upotrebeno sled-nata slika: kako da e ve}e dojdeno Vtorotopri{estvie i Hristos so Svoite si odi. Se od-

dale~uvaat od mene i jas sum vo opasnost da os-tanam ve~no oddelen od Hrista i od NegovotoCarstvo. Toga{, ~edo moe, veli{, nema da ima raspoloènie za molitva?! Toga{ povikuva{


60/210

56


vo duhot Hriste moj, spasi me! I solzite }eti te~at kako reka.

Zna~i, Star~e, se molime so molitva-ta i istovremeno vo umot imame edna takvaslika?

Ne. Ne. Taa misla ja koristime samo na

po~etok. Za da go oblikuvame raspoloènietona du{ata. Za da ja kaùvame molitvata. Ja ka-ùvame poleka, ja kaùvame bavno i so razbira-we. So umot ni{to ne gledame. Nitu zborovi,nitu lica, nitu sliki.

Star~e, a kako }e sfatime deka napre-

duvame vo molitvata?Ona {to prvo ni go nosi molitvata eradosta. Misli{ deka si carsko dete. Potoa,se bogati{ vo solzite. Saka{ da go pregrne{celiot svet. I ona {to e so du{a i ona {to ebez du{a. Site lu|e gi gleda{ kako angeli. Vpro-~em, Apostol Pavle kaùva koi se plodovitena Duhot: qubov, radost, mir, {irokogradost,blagost, dobrodu{nost, vera, krotost, vozdr-ànie (Galat. 5, 2).

Treba li da se molime so sopstveni molitvi, so molitvi {to gi izmisluvame nie,Star~e?

Jas ~esto go pravam toa. Sopstvenatamolitva, kako i duhovnite sliki i sozercanijakako {to kaàvme prethodno, i u{te ednakratka tivka melodija ili od troparite ili


61/210


62/210

58

ima{e dvajca poslu{nici. Edniot be{e dobarvo poslu{anieto, no vo molitvata be{e suv.Drugiot nema{e poslu{anie, no vo molitvatabe{e poln so solzi. Se ~ude{e starecot i oti-de da se sovetuva so svojot duhovnik. Onoj, mu-driot, go sovetuva{e da po~eka malku vreme i

toga{ }e vidi kako }e se odvivaat rabotite.Navistina, po malku vreme dobriot poslu{nikzapo~na da ja ~uvstvuva blagodatta na molit-vata, se ispolni so solzi i radost. Drugiotpak, i toa {to go ima{e leka poleka go zagubii ostana prazen.

Star~e, kolku ~asa moè da potraeblagodatnata molitva?Mene do tri ~asa me ima drèno sos-

tojbata na blagodat. Potoa, poleka-polekapa|a. Taka {to prodolùvam kaùvaj}i ja molitvata ednostavno, bez toplina, i mnogupa-ti peam razli~ni moi psalmi ili od Crkvata,malku ~itam i potoa se odmaram dodeka da iz-gree sonceto. Bratstvoto sega go ispra}am da~itaat vo Crkva. Jas prodolùvam da gi pra-vam crkovnite slu`bi so brojanicata. Kako {toimam obi~aj tolku godini dosega. 15)

Edno posebno poglavje {to se otvara vo

________15) Starec Efrem Katunakiotski, Za molitvata,

str. 112, 113, 114



63/210

istorijata na svetogorskoto, no i na pravosla-vnoto mona{tvo voop{to, e pojavata na starecJosif Spileot i negovite u~enici: starec Ef-rem Filotejski, starec Josif Vatopedski, sta-rec Haralampij Dionisijatski i starec Arse-nij Spileot. Negov u~enik e i starec Efrem Ka-

tunakiotski. Vo smireniot molitven podvig nastarec Josif se krie tajnata na vozobnovuvawe-to na mona{kiot ìvot na Sveta Gora, no sme-tame i na Balkanot, pa i po{iroko, duri doAmerika. Pod nivno neposredno duhovno rako-vodstvo vozobnoven e mona{kiot ìvot vo sled-

nite svetogorski manastiri: Filotej, Dionisi- jat, Vatoped, Karakalu, Ksiropotamu, Kostamo-nitu i vo mnogute nivni metosi. No nivnoto po-sredno duhovno vlijanie se po~uvstvuva i vo sitedrugi manastiri, skitovi i kelii na Sveta Gorai nadvor od nea.

Seto ona {to dosega go izloìvme kakou~ewe na svetogorskite otci za Isusovata mo-litva, za pokajanieto i poslu{anieto, za odno-sot kon duhovniot otec - e karakteristi~no i zastarec Josif i negovite u~enici. Imeno, sveto-gorskite otci retko govorat za upotrebata napsihosomatskata tehnika na vdi{uvawe i izdi-

{uvawe pri sobiraweto na umot vo srceto zavreme na molitvata. Pove}eto od niv insisti-raat na sobiraweto na umot vo zborovite na mo-

59

[kola za isihazam


64/210

60

litvata, na pokajanieto i na pla~ot, na ispolnu-vaweto na Bo`jite zapovedi, a osobeno na po-slu{anieto kon duhovniot otec. Nivniot opitgovori deka dokolku duhovnoto ~edo istrae voovoj podvig, po nekoe vreme, koga Bog }e blago-voli, }e go dobie darot na otvorawe na srceto

i }e go poznae mestoto na srceto . Pritoa umotprirodno }e bide privle~en kon srceto od projavuvaweto na blagodatta vo nego i ottoga{ panatamu kaùvaweto na Isusovata molitva sovnatre{noto slovo }e moè da go sledi vnatrevo srceto. Koristeweto na kakva i da e psiho-

somatska tehnika doa|a potoa, vo slu~aj silina-ta na projavuvaweto na blagodatta vo srceto daoslabi.

No ima ne{to osobeno vo u~eweto zamolitvata kaj starec Josif i kaj negoviot u~e-nik starec Efrem Filotejski. Vo nivnata mala

zaednica na po~etokot, no i vo manastirite nastarec Efrem na Sveta Gora, vo Grcija i vo So-edinetite Amerikanski Dràvi deneska - ne-{to {to od li~no iskustvo go poznavme - osno-vata na podvigot vo Isusovata molitva ja so~i-nuva tokmu metodot na vdi{uvawe i izdi{uva-we. Sekako, podu~uvaweto se odviva pod nepo-

sredno duhovno rakovodstvo na starecot. Eve{to veli starec Josif za op{toto predanie:

Praktikata na Isusovata molitva e



65/210

da se prisiluva{ sebesi da ja kaùva{ molit-vata glasno i neprekinato. Na po~etokot nas-tojuvaj brzo, za da ne stigne umot do sostojbai pomisla {to rasejuva. Vosredoto~i se samona zborovite Gospodi Isuse Hriste, pomilujme . Po izvesno vreme se sviknuva i umot, taka

{to sam ja kaùva molitvata. ]e se nasladu-va{ kako da ima{ med vo svojata usta. I seko-ga{, postojano da ja izgovara{ molitvata. Ako prestane{, mnogu }e se rastaì{. Kogaumot }e se navikne, koga }e se nasiti i koga }e ja nau~i, ja ispra}a molitvata vo srceto, bi-

dej}i umot e hranitel na du{ata. I s dobroili lo{o {to }e vidi ili slu{ne go vnesuva vosrceto, kade {to se nao|a centarot na duhov-nite i telesnite sili na ~ovekot, kade {to eprestolot na umot.

A eve {to za posebnoto:Zna~i, onoj {to se moli go zauzduva

svojot um da ne fantazira ni{to, tuku da vnimava samo na molitvenite zborovi. Lesno di-{ej}i, so prisilba na svojata volja, go simnuvavo srceto i go drì vnatre (kako osuden vo za-tvor) i ja kaùva molitvata vo ritam: Gos-podi Isuse Hriste, pomiluj me . Na po~etokot

ja kaùva ~etiri-pet pati i edna{ zema voz-duh. Podocna, koga umot }e svikne da stoi vosrceto, na sekoe vdi{uvawe kaùva edna moli-

61

[kola za isihazam


66/210

62

tva. Na Gospodi Isuse Hriste vdi{uva, na po-miluj me izdi{uva. Ova se slu~uva s dodeka bla-godatta ne go oseni i ne po~ne da dejstvuva vna-tre vo du{ata. Potoa sledi sozercanieto. 16)

I starec Efrem Filotejski e nositelna op{toto svetogorsko predanie: Po~etnikot

{to se u~i na Isusovata molitva mora da za-po~ne taka {to usno }e izgovara Gospodi Isu-se Hriste, pomiluj me . Toj mora da vlo`i naporza da go odvle~e svojot um od ovozemnite ne{ta.Zvukot {to izleguva - zvukot na negovite zbo-rovi - }e go privle~e umot da obrne vnimanie na

zborovite od molitvata. Na toj na~in umot,malku po malku, }e se priviknuva da bide sobrannamesto rasean.

Se razbira deka naporot, vnimanieto,namerata, revnosta i postojanoto trezveno~uvawe na celta kon koja{to te`neeme, odnos-no neprestajnata molitva, }e pomognat da gosobereme svojot um.

Koga }e ja ka`uvame molitvata na ovojna~in, taa so vreme }e po~ne da predizvikuva vonas izvesno zadovolstvo, izvesna radost, mir ine{to duhovno koe{to porano ne sme go pose-duvale. Toa, malku po malku, }e go privle~e umot.

Kako {to }e napreduva i }e go privle-________16) Starec Josif, Isihasti~ki svedo{tva, str. 31, 32



67/210

kuva umot vnatre, usnata molitva }e po~ne damu dava sloboda samiot da ja kaùva molitva-ta, bez u~estvo na usnite. So drugi zborovi, }epo~ne da donesuva nekoj plod. Potoa molitva-ta kaùvana nekoga{ so usnite a nekoga{ so umot, leka poleka }e po~ne da ja osvojuva du-

{ata.Kaùvaj}i ja molitvata umot vleguva

vo srceto i ~ovekot gleda kako negovoto srceja izgovara molitvata.17)

No starec Efrem e nositel i na poseb-noto Predanie: Koga tvoite misli }e se sobe-

rat, a tvojot duh }e bide skru{en i smiren, po-leka navedni ja glavata i naso~i go vnimanietokon mestoto kade {to se nao|a tvoeto srce.Toa e isto taka skru{eno i smireno i o~ekuvaumot da sleze vo nego za zaedno, umot i srceto,da Mu prinesat topla prozba na najmilosrd-niot Bog, nadevaj}i se deka Toj nema da ja pre-zre.

Telesniot proces na di{eweto zapo~-nuva so vdi{uvaweto preku nozdrite. So ovapovrzi go i di{eweto na svojata du{a preku molitvata. Dodeka vdi{uva{ izgovori ja ed-na{ molitvata sledej}i ja do srceto, a dodeka

________17) Starec Efrem Filotejski, Pouki za Isusovata

molitva, str. 105 - 106

63

[kola za isihazam


68/210


69/210

toa, zadrì go malku tvoeto izdi{uvawe i ne-moj vedna{ da vdi{uva{. Toa }e predizvika ne-zna~itelna, ne{tetna bolka vo srceto, a toae mestoto kade {to sakame da go utvrdime svo-jot um. Ovaa male~ka bolka mnogu pomaga, zatoa{to taa kako magnet go privlekuva umot i go

zadrùva tamu.I navistina, malku po malku, kako {to

pominuva vremeto, slatkoto Ime Gospodovo,imeto {to e nad sekoe ime, koga }e se povika sobolka i umilenie, ja tvori promenata na desni-cata na Vi{niot vrz na{ata du{a, na mesto-

to kade {to prethodno se vgnezdil grevot.Kru`noto dvièwe na molitvata na mestoto na srceto gi pro{iruva negovitegranici do taa mera {to toa stanuva vtoronebo, nebo na srceto koe so sebe moè da Go op-fati Nesmestliviot.

]e se vodi vojna i golema borba za pre-stolot na srceto. Vo po~etokot |avolot }edejstvuva preku strastite i nivnoto smrdli-vo isparuvawe, odnosno razli~nite pomisli{to }e se sprotivstavuvaat na molitvata.I kolku pove}e }e go gubi tloto zaradi pos-tot, bdeeweto, molitvata i ostanatite po-

dvizi tolku pove}e }e rika i so Bo`jo dopu{-tawe dotolku pove}e }e se obiduva da ja projavisvojata zloba niz razli~ni vlijanija, isku{e-

65

[kola za isihazam


70/210

66

nija i nevolji. No na{iot Nebesen Otec soSvoeto blagonaklono Providenie sekoga{ }emu postavuva granici na negovoto dejstvuvawe,spored na{ata sila, za da moème da se spro-tivstavime na napadot...18)

Koga }e ja praktikuvame ovaa metoda

vo po~etokot }e naideme na odredeni te{ko-tii. No potoa }e gi pronajdeme {irinata, vi-sinata i dlabo~inata. Najprvo }e dojde izvesna radost pome{ana so bolka. Potoa postepeno}e dojdat radosta, mirot i spokojstvoto. Ko-ga edna{ }e ja po~uvstvuva nasladata, umot

pove}e nema da moè da se odvoi od

molitvatavo srceto . Koga ovaa sostojba }e se pojavi, po-ve}e nema da sakame da se oddale~uvame od nea.]e sedime i }e stanuvame vo }o{ot so navedna-ta glava i so ~asovi nema da sakame da se od-voime od vakvata sostojba. Moèbi }e sedimetamu eden, dva, tri, ~etiri, pet ili {est ~asaprikovani za edno mesto, bez èlba da stanemeili umot da ni odi na nekoe drugo mesto. ]ezabeleìme deka go vra}ame so ednostavno svi-vawe na glavata {tom }e posaka da odi na drugomesto. So drugi zborovi, se pojavuva eden vid za-robenost vo molitvata...19)

________18) isto, str. 94 - 9619) isto, str. 127 - 128



71/210


72/210

68

ESHATOLO[KITE DIMENZII

NA ISUSOVATA MOLITVA

tkrovenieto na eshatolo{kite dimen-

zii na na{eto hristijansko postoewe

vo osnova e dar na otvorenost na srce-to i projavuvawe na blagodatta na Kr-

{tenieto vnatre vo nego. Toa e dar so

raznovidni projavi. Toa e takvo ~uvstvo i takov

dar, koi{to so ~ove~ki zborovi e te{ko da se

objasnat.

Toa e dar na otfrlawe na pokrivalotood umot i srceto. Toa e dar na prebivawe od onaa

strana na zavesata . Toa e dar na umnosrde~nata

molitva. Toa e dar na prosvetluvawe. Toa e dar

so koj{to ~ovekot ìvee, so koj{to gi pominuvai gi uriva demonskite stapici. Toa e dar so koj-

{to duhovniot otec gi rakovodi svoite duhovni~eda. Toa e dar koj{to im ovozmoùva na duhov-

nite ~eda bezbedno da rastat vo srceto na svojot

duhoven otec. Toa e dar koj{to duhovniot otec

go prenesuva na svoeto duhovno ~edo. Toa e darna prisustvo vo sila. Toa e dar na slovo vo sila.

Toa e dar na teologija. Toa e dar na qubov kon

neprijatelite. Toa e dar na vlast ne nad lu|eto,

tuku nad padnatite angeli.

No, toa e i popatnina za ve~en ìvot.

Starec Efrem pi{uva: Eden otec tihuvatel


73/210

69

[kola za isihazam

veli deka koga du{ata se razla~uva od ~ovekotkoj{to ja steknal molitvata demonite ne sevo sostojba da ostanat vo negova blizina, bi-dej}i du{ata se razla~uva pri taa molitva.Kako moàt toga{ demonite da mu prista-

pat? Takva e polzata od taa molitva.21) Kako{to veli starec Sofronij: So takvata molit-va va{eto ra|awe vo vi{niot svet navistinamoè da stane bezbolno.22) Istiot otec u{te ve-li: Sovremeniot obrazuvan ~ovek lesno }e gosfati mehanizmot na umnosrde~nata molitva.

Dovolno e dve-tri nedeli malku pousrdno da sepomoli, da pro~ita nekolku knigi i eve, tojsamiot kon tie knigi ve}e }e moè da dodade isvoja. No vo smrtniot ~as, koga celiot na{ or-ganizam e podloèn na nasilno raskinuvawe, ko-ga razumot ja gubi jasnosta, a srceto ~uvstvu-va silni bolki ili slabost, toga{ site na{iteoretski znaewa }e is~eznat, a so niv moè-bi i molitvata. 23)

Vo tajnata na eshatolo{kite dimenziina na{eto postoewe se sodrì i tajnata na car-skoto sve{tenstvo, koe{to site nie go imame________21) isto, str. 11122) Arhimandrit Sofronij (Saharov)

Za molitvata, str. 149 - 150

23) isto, str. 152 - 153


74/210

70

kako dar Bo`ji. Tajnata pak na carskoto sve{-tenstvo moè da se aktuelizira samo kako tajnana eshatolo{kite dimenzii na umnosrde~natamolitva. Sve{tenikot ja vozglavuva Crkvata,no samo ako pred toa ja sobral vo svoeto srce.Postojat tri stepeni vo sve{teni~kiot ~in: |a-

konski, prezviterski i episkopski. Ovie tristepeni se soodvetni na trite stepeni od duhov-niot razvoj: ~istewe na srceto (praksa), pro-svetluvawe na umot (teorija) i oboènie (teo-logija). Kaàno e: Carstvoto Nebesno e vo va-{ite srca. Samo o~istenoto srce moè da gi

primi vo sebe site, bez isklu~ok na neprijate-lite. Samo vo nego moè da se sovr{i velikatatajna na soborniot ìvot, na vzaemnoto proni-knuvawe. Samo vo takvoto srce moè da pote~emolitvata za celiot svet ispolneta vo ona neiz-glagollivo: Avva, O~e! . Samo na oltarot od

otvorenoto srce

umot moè nevidlivo da sve-{tenotvori. Ova e asketsko-isihasti~kata di-menzija na Tajnata na sve{tenstvoto. Bez ovaadimenzija se gubi personalno-sotiriolo{kiotkarakter na sve{tenstvoto kako Sveta Tajna.Taa e uslov za vlez vo Vistinata, vo CarstvotoNebesno, i dar e Bo`ji za sekoj ~ovek bez ogled

na polot. Ovaa asketsko-isihasti~ka dimenzijana Svetata Tajna Sve{tenstvo, vsu{nost poka-janieto, e uslov za postoewe i na Svetata Evha-



75/210

ristija i na svetot. Spored Predanieto na Crk-vata dovolno e pokajanieto na trojca lu|e za pos-toeweto na Evharistijata, a so toa i na svetot.

Tajnata na eshatolo{kite dimenzii naumnosrde~nata molitva se projavuva i kako kri-terium za na{eto mesto i uloga vo Crkvata.

Episkopskoto i sve{teni~koto mesto i uloga gidoprevme obiduvaj}i se da progovorime za Taj-nata na carskoto sve{tenstvo. No, koj e krite-riumot {to go karakterizira vistinskiot mo-nah ? Vo namerata, se razbira, sekoj e vistinskimonah, zatoa {to so samoto ~ekorewe po tes-

niot pat

vo poslu{anie kon starecot toj duho-vno raste. Sepak, vo {to e znakot? Koga se zbo-ruva za mona{kiot `ivot, akcentot sekoga{ pa-|a vrz Predanieto na umnosrde~nata molitva.Vkorenuvaweto vo ova Sveto Predanie monahotgo pravi monah i go razlikuva od svetovniot ~o-

vek. Edinstveno

otvorenosta na srceto

za Isu-sovata molitva poka`uva deka srceto na mona-hot ne e zarobeno od nekakva strast. Ako srcetona monahot e zarobeno od nekakva strast i e ne-pristapno za umot, toga{ pome|u monahot i kojbilo ~ovek od svetot nema su{tinska razlika: iedniot i drugiot se zarobenici na svetot. I ed-

niot i drugiot spa|aat vo kategorijata svet .Kvalitativna razlika nastanuva duri otkakomonahot }e go o~isti i otvori svoeto srce. To-

71

[kola za isihazam


76/210


77/210

73

[kola za isihazam

liv za na{iot um, nevidlivo snishodej}i soSvojata nadsu{testvena i neodolliva energi-ja (Trijada I, 3). Toa {to hristijaninot go ba-ra i koe{to Bog mu go dava vo svetotainskatablagodat e nesozdadeniot Boèstven ìvot,oboènieto, zaednicata so Boga vo Nesozdade-

nata Svetlina. ôvekot ne poseduva nikakvasposobnost da Go vidi Boga, a ako takvoto vi-duvawe postoi, toa e zatoa {to Bog vo Svoja-ta semo}nost se soedinuva so ~ovekot, soop{-tuvaj}i mu go znaeweto koe{to On Samiot goima za Sebe.

...Od momentot koga Boèstvoto pos-toi vo ~ove{tvoto, Negovata Boèstvena si-la ni podari s {to e potrebno za ìvotot ipobo`nosta (2, Petar 1, 3); i zatoa na{ataslabost }e bide zasilena so Boèstvenata sila, na{ite lagi o~isteni od Boèstvenatavistina, na{ata temnina osvetlena od Boès-tvenata Svetlina.24)

I na krajot, ovie redovi bi gi zaokru-ìl so zborovite na mojot starec, igumenot namanastirot Grigorijat, arhimandrit GeorgijKapsanis:

Na o~istenite od strastite i od gre-

vot, na onie koi{to se molat so vistinska i________24) Jovan Maendorf, Sveti Grigorij Palama i

pravoslavnata mistika, str. 142


78/210

74

~ista umnosrde~na molitva, im se dava da ja vi-dat Boèstvenata Svetlina u{te vo sega{-niot ìvot. Toa e Svetlinata koja{to }e za-svetli vo ve~niot ìvot i tie ne samo {to jagledaat tuku i samite se nao|aat vo Nea, za-toa {to ovaa Svetlina gi opkruùva sveti-

ite. 25)Moèbi e mnogu drsko i da se pomisli

deka celta na na{iot ìvot e da staneme bo-govi po blagodat. Kako i da e, Svetoto Pis-mo i Otcite na Crkvata ne go sokrile ova odnas.26)

_________25) Arhimandrit Georgij (Kapsanis)

Opitot na Boèstvenata blagodat26) Arhimandrit Georgij (Kapsanis)

Oboènieto, cel na ~ovekoviot ìvot



79/210

NA TESNIOT PAT

Tesniot pat ne go so~inuvaat tolku vol-nite podvi`ni~ki stradawa {to sami si gi na-metnuvame kolku {to go so~inuva trpenieto soblagodarnost za nevolnite stradawa {to Bog gidopu{ta za na{e doo~istuvawe i vosovr{uva-we, a koi ni gi predizvikuvaat i nanesuvaat pad-natite angeli i lu|eto {to se nao|aat pod nivnovlijanie ili kontrola. Bidej}i, {tom nie do-volno }e go o~istime srceto od strastite i {tomzaradi toa padnatite angeli }e ja izgubat mo`-nosta, povrzuvaj}i se so strastite, da n napad-

nat direktno odnatre, tie vedna{ }e gi iskoris-tat kako instrument za napad naj~esto onie lu|ekoi mislej}i deka ìveat vo pokajanie (preumu-vawe) vsu{nost ìveat vo prelest na mnenieili pak, poretko, onie koi voop{to nemaat nipoim deka postoi duhoven ìvot - sakaj}i da ovoz-

moàt na{ pad preku vra}awe so zlo na zlo sosilniot predizvik na nedopreobrazeniot del odna{ite strasti.

Padnatite angeli so osoben bes gi napa-|aat podvi`nicite na umnosrde~nata molitva ipreku podvlastenite nim slugi govorat protiv

niv sekakvi lo{i zborovi la`no, deka se vo pre-lest. Kako {to veli starec Josif, denes pak, ret-ko }e ~uete slovo za umnosrde~nata molitva.

Lu|eto se zarobeni od tolku mnogu griì i ma-terijalno razmisluvawe imaj}i sovr{en prezir

75


80/210

76

kon trezvenosta, {to mnogumina ne samo {tone sakaat da doznaat, da nau~at ili da istra-àt tuku i da ~ujat deka nekoj kaùva za sto- renite podvizi, vedna{ go navreduvaat i gootfrlaat, smetaj}i go za ~udak i naludni~av,bidej}i negoviot ìvot ne e sli~en so niv-

niot, taka {to im sluì za potsmev. No kakotreba da postapuvame vo ovoj slu~aj, n pou~uvaistiot starec: I ne prestanuvam dewe-no}e da semolam za otcite i da naglasuvam deka tie imaatpravo. Jas sum vinoven sa

skola za isihazam

Documents