Škofja loka 2013 - srednjeveško mesto v duhu prostora in časa

7/26/2019 Škofja Loka 2013 - Srednjeveško mesto v duhu prostora in časa

http://slidepdf.com/reader/full/skofja-loka-2013-srednjevesko-mesto-v-duhu-prostora-in-casa 1/160

OBČINA ŠKOFJA LOKA

SREDNJEVEŠKO MESTO V DUHUPROSTORA IN ČASA

17. geografski raziskovalni tabor

Škofa Loka 2013



17. geografski raziskovalni tabor, Škoa Loka 6.–14. 7. 2013



Občina Škoa Loka, Srednjeveško mesto v duhu prostora in časa

17. geografski raziskovalni tabor, Škoa Loka, 6.–14. 7. 2013

© 2014, Društvo mladih geografov Slovenije

Oddelku za geograjo FF Univerze v Ljubljani se zahvaljujemo za možnost uporabe kartografskih podatkov iznjihove zbirke. Za dovoljenje za objavo se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali slikovno in drugo gradivo. Avtorji

člankov in uredniki smo se potrudili poiska vse lastnike avtorskih pravic.Knjiga je bila nasnjena s nančno pomočjo Društva mladih geografov Slovenije, Ljubljanskega geografskegadruštva, Zveze geografov Slovenije, občine Škoa Loka in Evite Mici Jenko.

Uredniki:

Strokovni pregled:

Naslovna fotograja:

Avtorji fotograj hrbtne strani:

Jezikovni pregled:

Prelom in oblikovanje:

Izdajatelj:

Založnik:

Simon Koblar, Valenna Pajk, Alenka Jelen, Maja Gostenčnik

dr. Dejan Cigale, dr. Luka Gale, dr. Simon Kušar, Marjan Luževič, prof. geog., dr.Karel Natek, dr. Matej Ogrin, dr. Dušan Plut, dr. Irma Potočnik Slavič, dr. DejanRebernik, dr. Blaž Repe, dr. Metka Špes, Tajan Trobec, univ. dipl. geog.

Simon Koblar

Miha Brkinjač, Alenka Jelen, Evita Mici Jenko, Ana Seifert

Eva Rajh, Urška Stani, Urška Honzak (Društveno sčišče – STIKS), KatjaPotočnik (Društveno sčišče – STIKS)

Valenna Pajk

Društvo mladih geografov Slovenije

Društvo mladih geografov Slovenije

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

913(497.4Škoa Loka)(082)(0.034.2)379.825(497.4Škoa Loka)”2013”(0.034.2)

GEOGRAFSKI raziskovalni tabor (17 ; 2013 ; Škoa Loka)Občina Škoa Loka [Elektronski vir] : srednjeveško mesto v duhu prostora in časa / 17. geografski raziskovalni tabor, Škoa Loka, [6.-14. 7.]

2013 ; [uredniki Simon Koblar ... et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Društvo mladih geografov Slovenije, 2014

ISBN 978-961-93437-4-6 (pdf)1. Gl. stv. nasl. 2. Koblar, Simon277375488



17. geografski raziskovalni tabor, Škoa Loka 2013

OBČINA ŠKOFJA LOKA

SREDNJEVEŠKO MESTO V DUHU PROSTORA IN ČASA

Ljubljana, 2014



4

KAZALODRUŠTVO MLADIH GEOGRAFOV SLOVENIJE IN LJUBLJANSKO GEOGRAFSKO DRUŠTVO ............................... 6

PREDGOVOR .............................................................................................................................................. 7

OBČINA ŠKOFJA LOKA ................................................................................................................................ 8

Simon Koblar

GEOLOŠKA ZGRADBA OBČINE ŠKOFJA LOKA ............................................................................................. 11

Adrijana Perkon

GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKA ............................................................................ 15

Katja Vidgaj

PODNEBNE ZNAČILNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKA ....................................................................................... 22

Simon Koblar in Katja Polc

HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKA ......................................................................... 26

Uroš Benkovič

PEDOGEOGRAFSKE IN BIOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKA ............................................ 33

Krisna Glojek in Ana Seifert

STANJE OKOLJA V OBČINI ŠKOFJA LOKA .................................................................................................... 41

Jasmina Milović in Nevenka Mihevc

PREBIVALSTVO IN NASELJA V OBČINI ŠKOFJA LOKA .................................................................................. 47

Tina Kmetec in Eva Mejak

GOSPODARSTVO OBČINE ŠKOFJA LOKA .................................................................................................... 53

Miha Klemenčič in Neža Posnjak

ZGODOVINSKI RAZVOJ LOŠKEGA OBMOČJA ............................................................................................. 61

Tina Krošelj

OKOLJSKI VIRI V OBČINI ŠKOFJA LOKA ...................................................................................................... 65

Suzana Vurunić

ZNAČILNOSTI PROMETA V OBČINI ŠKOFJA LOKA ....................................................................................... 74

Janja Jeznik

ZNAČILNOSTI TURIZMA V OBČINI ŠKOFJA LOKA ........................................................................................ 79Teja Anderlič in Evita Mici Jenko

KULTURNA DEDIŠČINA IN NARAVNE VREDNOTE V OBČINI ŠKOFJA LOKA ...................................................85

Miha Brkinjač in Estera Popovič

PRIHODNJI IZZIVI OBČINE ŠKOFJA LOKA ................................................................................................... 90

Tjaša Vezovnik

GEOGRAFSKI VIDIK PROSTORSKEGA RAZVOJA ŠIRŠEGA OBMOČJA MESTA ŠKOFJE LOKE ........................... 94

Miha Brkinjač, Janja Jeznik, Tina Kmetec, Tina Krošelj in Eva Mejak

LOKALNA OSKRBA S HRANO V OBČINI ŠKOFJA LOKA .............................................................................. 102

Evita Mici Jenko, Nevenka Mihevc, Jasmina Milović, Katja Polc in Suzana Vurunić



6

DRUŠTVO MLADIH GEOGRAFOV SLOVENIJE IN LJUBLJANSKOGEOGRAFSKO DRUŠTVO

Korenine Društva mladih geografov Slovenije (DMGS) segajo v leto 1988, ko je bila v Ljubljanskem geografskemdruštvu (LGD) ustanovljena študentska sekcija. Ljubljansko geografsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1984,njegove korenine pa segajo v leto 1960 z ustanovitvijo ljubljanske podružnice Slovenskega geografskegadruštva. Tako kot DMGS je tudi LGD član krovne organizacije slovenskih geografov – Zveze geografov Slovenije.Od leta 1998 DMGS deluje kot samostojno društvo, z LGD pa sodeluje v različnih projekh in dejavnosh.

Društveni program LGD je zelo pester, sestavljen iz različnih dejavnos: geografskih ekskurzij po Sloveniji inbližnjem zamejstvu, geografskih odprav v tujino, potopisnih predavanj in geografskih večerov. Dostopen jena spletni strani društva: hp://www.lgd-geogra.si. Geografske strokovne ekskurzije so praviloma izvedenešestkrat letno in so namenjene raziskovanju ter spoznavanju lokalnih in regionalnih geografskih vsebin vSloveniji. Vodenje ene ekskurzije letno prevzamejo člani DMGS. Rezultat izvedenih ekskurzij so vodniki, kjerstrokovni vodje ekskurzij svoje terensko vodenje predstavijo še v obliki strokovnih člankov. Do sedaj je biloizdanih 7 vodnikov po Sloveniji in zamejstvu, od katerih je bil eden tudi ponasnjen.

Tradicionalna prvomajska ekskurzija je geografska odprava v tuje države. V začetnem obdobju so bileorganizirane v evropske države in države Bližnjega vzhoda, pozneje pa tudi v druge države sveta. Geografskeekskurzije so strokovno-turisčne. Od ustanovitve društva je bilo izvedenih že 36 ekskurzij, praviloma ena

na leto, razen v začetku 90 let prejšnjega stoletja, ko je bilo letno organiziranih več ekskurzij. Ob pripravi inizvedbi programa pripravijo vodje ekskurzij tudi strokovne vodnike po obiskani državi, ki vsebujejo opise poter naravnih in družbenih značilnos . Do zdaj je bilo izdanih 18 vodnikov po tujini, eden izmed njih je bil tudiponasnjen.

Od ustanovitve LGD je bilo izvedenih 197 potopisnih predavanj in 67 geografskih večerov, kjer so geogra indrugi strokovnjaki predstavljali obiskane države, dele Slovenije in aktualne strokovne temake. Eno potopisnopredavanje letno pripravijo tudi člani DMGS.

DMGS z LGD vsako leto sodeluje tudi pri izdaji decembrske številke društvene revije DMGS – GEOmix, priorganizaciji poletnih geografskih raziskovalnih taborov po Sloveniji in pri izdaji strokovnih monograj, v katerihso predstavljena dognanja na posameznih taborih. Pri 17. geografskem raziskovalnem taboru Škoa Loka 2013so z nami sodelovali tudi nekateri člani LGD. Skupaj z njimi smo pripravili eno izmed ekskurzij, za nas pa soopravili tudi strokoven pregled člankov, objavljenih v zborniku. LGD nas je nančno podprl in tako omogočilsk zbornika tabora v zdajšnji nakladi.



7

PREDGOVORDruštvo mladih geografov Slovenije (DMGS) povezuje študente geograje z Oddelka za geograjo Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani ter vse geografe po srcu. Ustanovljeno je bilo v letu 1998. Geografski raziskovalnitabori so v društvu že stalnica. Od organizacije prvega tabora v letu 1997 so potekali vsako leto, tako je v letu2013 potekal že 17. tabor. Skozi leta so se tabori vsebinsko dopolnjevali, spreminjal se je koncept in dolžinataborov, po končanih taborih se je začelo izdaja zbornike, vseskozi pa so tabori za študente predstavljaliodlično priložnost za razvoj in dokaz svojega znanja in sposobnos – rezultat njihovega dela namreč držite v

rokah!

V letu 2013 je geografski raziskovalni tabor potekal v Škoi Loki, kar je geografsko sovpadalo z Zborovanjemslovenskih geografov, ki se je osredotočilo na Gorenjsko. Prve priprave na tabor so se pričele v oktobru 2012.V fazi priprave raziskovalnih vprašanj smo imeli tudi sestanek z županom občine Škoa Loka, mag. MihoJešetom, ki nam je nudil strokovno in nančno podporo. Po več kot dveh leh je v decembru 2014 sledila šeizdaja zbornika z vsemi prispevki študentov. Ti so svoj pros čas med poletnimi počitnicami 2013, takoj poizpitnem obdobju, namenili udeležbi na taboru in to nas navdušuje; za prihodnost akvnega dela med študense očitno ni ba.

V tednu od 6.–15. 7. 2013 je v Retečah bivalo 30 študentk in študentov geograje, ves čas tabora smo bilinastanjeni v Osnovni šoli Cvetka Golarja – podružnica Reteče. Raziskovalno delo je bilo razdeljeno na šridelavnice, v okviru katerih se je proučevalo sledeče teme: geografski vidiki prostorskega razvoja širšega

območja mesta Škoe Loke, lokalna oskrba s hrano, ogroženost območja pred poplavami in zemeljskimi plazoviter trajnostna ureditev prometa v občini Škoa Loka – s poudarkom na kolesarjenju. V okviru raziskovalnegatabora smo organizirali dve strokovni ekskurziji – družbenogeografsko, ki jo je vodil Marjan Luževič, inzičnogeografsko, ki jo je v sodelovanju z geologom Rokom Brajkovičem vodil dr. Karel Natek.

Na koncu tabora, dne 13. 7. 2013, je v Sokolskem domu potekala predstavitev glavnih raziskovalnih ugotovitev.Žal opažamo, da se kljub javnemu povabilu širša javnost ni udeležila te predstavitve, upamo da bodo občanibolj dejavni pri prebiranju zbornika. Druga predstavitev je potekala v okviru 21. zborovanja slovenskihgeografov na Bledu (3.–5. 10. 2013). Tako smo prvič v zgodovini našega društva imeli možnost predstavirezultate našega dela tudi na tem strokovnem srečanju.

V prvem delu tega zbornika najdete samostojne članke, ki so jih spisali študentje (sami ali v parih). Gre za

predstavitev zično- in družbenogeografskih značilnos občine Škoa Loka. Ugotovitve s terena šrihraziskovalnih delavnic so predstavljene v drugemu delu zbornika. Na koncu sledi še slovar strokovnih izrazov,ki so podani v prispevkih.

Za strokovno pomoč pri izvedbi tabora se zahvaljujemo Marjanu Luževiču, dr. Karlu Natku in Roku Brajkoviču,ki so vodili ekskurziji. Za pomoč se zahvaljujemo tudi vsem recenzentom in lektoricam.

Za podporo in pomoč pri izvedbi tabora se zahvaljujemo OŠ Cvetka Golarja, podružnica Reteče – ravnateljiciKarli Krajnik in vodji podružnice Majdi Ovsenek. Za materialno in nančno podporo se zahvaljujemo Zvezigeografov Slovenije, Ljubljanskemu geografskemu društvu, Oddelku za geograjo na Filozofski fakulteUniverze v Ljubljani, Geodetski upravi Republike Slovenije, Študentskemu svetu Filozofske fakultete, podjetjuFeliks – priprava in razvoz pripravljenih jedil, Srečko Arhar, s. p., Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani,Društvenemu sčišču ŠOU – STIKS in Evi Mici Jenko.

Še posebej se za strokovno podporo in nančno pomoč zahvaljujemo Mihi Ješetu, županu Občine Škoa Loka.

Nenazadnje se lepo zahvaljujemo tudi vsem študentom Oddelka za geograjo FF UL/članom DMGS zaudeležbo na geografskem raziskovalnem taboru in za vložen trud pri pripravi prispevkov. Verjamemo, da bostegeografski raziskovalni duh ohranjali še naprej.

Ljubljana, december 2014

Simon Koblar, Valenna Pajk, Alenka Jelen, Maja Gostenčnik;

organizatorji 17. geografskega raziskovalnega tabora Škoa Loka 2013

Kontakt: [email protected] (organizatorji) ali [email protected] (DMGS)



8

OBČINA ŠKOFJA LOKASimon Koblar

Članek opisuje splošne značilnos občine Škoa Loka, ki bralca na kratko seznani z vsebinami, opisanimi vzborniku. S tem bralec dobi osnovno sliko o geografskih značilnosh občine Škoa Loka, kar mu olajša branjeposameznih člankov.

Občina Škoa Loka leži v osrednji Sloveniji na obrobju Ljubljanske kotline. Njen osrednji del se nahajav Škoeloškem in deloma tudi v Polhograjskem hribovju. Samo mesto Škoa Loka leži na sotočju Selške inPoljanske Sore, kar je v preteklos predstavljalo pomembno strateško lego (Slovenija. Pokrajine in …, 1998).Površina občine znaša 146 km2, s čimer se med slovenskimi občinami po velikos uvršča na 44. mesto, mejipa na občine Kranj, Medvode, Polhov Gradec, Gorenja vas - Poljane in Železniki (Občine v številkah ..., 2011).

Karta 1: Geografske značilnos občine Škoa Loka.

ŠevljeSmoleva

Tomaž nadPraprotnim

Knape

Pozirno

Topolje

Golica

Križna gora

Planica

Pevno

Dorfarje

Žabnica

Godešič

Gabrovo

Breznica podLubnikom

Puštal

Log nadŠkofo Loko

Zminec

Bodovlje

Sv. Ožbolt

Sv. Andrej

Suha

Pungert

Gosteče

Sora

Draga

Trata

Zgornja Luša

Mlaka nad Lušo

Kranj

Medvode

Selca

Javorje

Poljane nad Šk. Loko

Škofja Loka

Brode

Reteče

Sv. Duh

Bukovica

Železniki

Kartografska podlaga: GURS, 2013.Kartograf i ja: Simon Koblar.


Škofja Loka, juli j 2013

strn jena naselja

vodotoki

#* vrhovi

občinske meje

železnica

kategori je cest

avtocestaglavna cesta II. redaregionalna cesta I. redaregionalna cesta II. redaregionalna cesta III. redalokalna cestamestna ali krajevna cesta

javna pot

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

To šč (1021)

Osolnik (857)

Lubnik (1025)

Polhovec (948)

Bukov vrh (832)

Stari vrh (1217)

Mladi vrh (1374)

Vrh soteske (736)

Gabr ška gora (963)

Pasja ravan (1020)

Polančev vrh (907)Prosenov grič (914)

Miklav ška gora (956)

Bezovniški vrh (939)

S o r a

S e l š k a S o r a

P o l j an s k a

S or a

Sorško pol je

P o l j a n

s k a d

o l i n a

S e l š k a d o l i n a

GORENJA VAS –POLJANE

ŽELEZNIKI

KRANJ

DOBROVA –POLHOV GRADEC

MEDVODE

ŠENČUR

lega območja znotrajSlovenije

0 1 2 3

km

±

Občina Škoa Loka



9

Reliefne značilnos

Površje občine lahko razdelimo na dve večji pokrajinski eno: hribovit svet, kamor spada del Loškega inPolhograjskega hribovja, ter ravninsko-dolinski svet, ki obsega del Sorškega polja in dno Selške in Poljanskedoline. Najvišja točka v občini se nahaja na pobočju Mladega vrha na 1296 m, njegov vrh pa se nahaja vobčini Gorenja vas - Poljane. Najnižja točka v občini (316 m) se nahaja ob Sori pri vasi Gorenja Vas - Reteče. Čeobčino razdelimo na višinske pasove, opazimo, da prevladuje višinski pas do 400 m, ki zajema celotno območjeSorškega polja in del Selške in Poljanske doline. Ta del predstavlja 26,4 % površja občine in je z vidika poselitve

in gospodarstva najpomembnejši.Zaradi visokega deleža hribovitega sveta so tudi nakloni površja nad slovenskim povprečjem. Povprečen naklonpovršja v občini Škoa Loka znaša 18,6°, medtem ko za celotno Slovenijo znaša 13,1° (Hrvan, Perko, 2003).Najvišji nakloni so sicer na pobočju Lubnika, Planice, Tošča in ostalih višjih vrhov zgrajenih iz odpornejšihkamnin (Grad, Ferjančič, 1974).

Podnebje

Po podnebni klasikacijo D. Ogrina (1996) občina Škoa Loka spada v podp zmerno celinskega podnebjazahodne in južne Slovenije. Zanj so značilne povprečne temperature najhladnejšega meseca med –3 in 0 °C,povprečne temperature najtoplejšega meseca med 15 in 20 °C, ob tem so povprečne oktobrske temperaturevišje od aprilskih. Primarni višek padavin je jeseni, letna količina padavin pa se giba med 1.300 in 2.800 mm.

Na temperature ima pomemben vpliv reliefna razgibanost. Povprečna letna temperatura z nadmorsko višinosicer pada, včasih pa se v dolinskih in kotlinskih delih pojavlja temperaturni obrat, ki je izrazitejši v hladnipolovici leta. Z njegovim pojavom je neposredno povezan pojav megle, ki vpliva na kakovost zraka, saj se vmegli zadržujejo razna onesnaževala (Planina, 1972).

Vodovje

Območje občine Škoa Loka odmakata Selška in Poljanska Sora, ki se v Škoi Loki združita v Soro, ta pase v Medvodah izlije v Savo. Tako je to območje del porečja Save ter s tem, tako kot večina Slovenije tudiČrnomorskega povodja. Na vodno mrežo močno vplivata litološka in tektonska zgradba. Najvišja gostota rečnemreže je na območju nepropustnih kamnin, medtem ko je na območjih iz apnenca in dolomita gostota rečnemreže veliko manjša (Bat in sod., 1996).

Poljanska Sora izvira pod imenom Sovra na Rovtarski plano na višini 770 m. Njena dolžina znaša 42,7 km,povprečen strmec pa 8,2 ‰. Selška Sora izvira na 904 m nad vasjo Zgornja Sorica. V dolžino meri 31 km, njenstrmec pa znaša 19 ‰ (Šifrar, 2011).

Pretoki Sor v zadnjih desetletjih upadajo. Razlog za to je višja povprečna letna temperatura in povečan deležgozda, kar povečuje evapotranspiracijo (Ogrin, Plut, 2009). Pretočni režim rek v občini Škoa Loka se uvršča vdežno-snežni režim. Zanj je značilen primarni jesenski ter sekundarni aprilski višek. Primarni višek je posledicaintenzivnejših padavin v jesenskem času, spomladanski višek pa je posledica taljenja snega. Primarni nižek jepole, ko je najmanj padavin in največja evapotranspiracija, sekundarni nižek pa je v zimskih mesecih zaradisnežne renence (Hrvan, 1998).

Prs in rastlinstvo

Kamninska zgradba ima pomembno vlogo tudi pri pedološki sestavi. Mačna podlaga je namreč najpomembnejšipedogenetski dejavnik. V občini Škoa Loka prevladujejo silikatne kamnine, kar se odraža v visokem deležukislih prs. Poleg mačne podlage pa so za razvoj in lastnos prs pomembni še naklon, ekspozicija, količinapadavin in človekovo delovanje (Repe, 2010).

Zaradi prevladujoče silikatne mačne podlage so bolj zastopane distrične prs. Na večini hribovitega delaobčine tako prevladujejo distrične rjave prs, le na manjših karbonatnih delih (Lubnik, Križna gora, PasjaRavan in Tošč) prevladujejo rendzine in rjave pokarbonatne prs. Poplavne ravnice ob Sorah in večjih potokihprekrivajo obrečne prs (Pedološka karta Slovenije …, 2007).

S prstmi pa so neposredno zelo povezane tudi gozdne združbe. Tako kakor v celotni Sloveniji so tudi v občiniŠkoa Loka številčno najbolj zastopane združbe bukve, ki predstavljajo tudi najvišji delež površin (Lovrenčak,1981). Največ gozda je v hribovitem delu občine, na območju Sorškega polja in na poplavnih ravnicah obrekah in potokih pa je bil v preteklos izkrčen. Kljub temu pa gozd še vedno pokriva okrog 67 % površja občine(Gozdno gospodarski načrt …, 2012), kar celo presega povprečje za Slovenijo, ki znaša 58 % (Gale, Lešić, KunSlatnar, 2011). Delež gozda se je v zadnjih stoletjih močno spreminjal. V 17. stoletju so bili v veliki meri izkrčenibukovi gozdovi, saj je bila v tem času velika potreba po oglju. Kasneje so se te površine začele same zarašča,

Simon Koblar



10

po drugi svetovni vojni pa se je zaradi ekonomskega vidika začelo načrtno sadi predvsem smreko. Od takratnaprej se delež gozda konstantno povečuje (Ogrin, Plut, 2009).

Demografske značilnos

V občini je leta 2013 živel 22.901 prebivalec, kar jo med slovenskimi občinami uvršča na 15. mesto po številuprebivalcev. Razporeditev prebivalstva po občini je zelo neenakomerna. Največ prebivalcev živi v vzhodnem,ravninskem delu občine. Več kot polovica prebivalcev živi v naselju Škoa Loka, skupaj z ostalimi okoliškiminaselji pa jih v ravninskem delu občine živi več kot dve tretjini. Ostala gosteje poseljena naselja ležijo v Selški

ali Poljanski dolini, medtem ko je v hribovitem delu občine poselitev izredno redka. Kljub temu pa gostotaposelitve v občini znaša 156,8 prebivalca/km2 (za Slovenijo znaša okrog 100 prebivalcev/km2) (Prebivalstvo povelikih …, 2013).

Za Škoeloško območje je značilna visoka rodnost. Naravni prirastek znaša 5,2 ‰, poleg tega se v občino priseliveč ljudi, kot se jih odseli. Skupni prirastek tako znaša 6,7 ‰ (Slovenija: 2,6 ‰) (Občine v številkah ..., 2011).Tako kakor pri naravnem prirastku je v primerjavi s Slovenijo ugodno tudi razmerje med starim (nad 65 let)in mladim (do 15 let) prebivalstvom, saj je v občini več mladih kot starih prebivalcev. Tudi povprečna starostprebivalstva je s 40,6 le ugodnejša kot v Sloveniji (42,1 leto) (Prebivalstvo po staros …, 2013).

Gospodarstvo

Kot mnogo drugih pokrajin na Slovenskem je tudi škoeloško območje imelo v preteklos pretežno agrarno

podobo s samooskrbnimi kmejami. V drugi polovici 18. stoletja so na kmeje začeli uvaja nove kulture(krompir, koruza, korenovke in oljne rastline), kar je izboljšalo prehrano prebivalstva (Petek, 2005). Polegkmejstva pa sta bili v Škoi Loki zelo pomembni tudi trgovina in obrt. Loški meščani so leta 1451 doseglipravico do trgovanja in si s tem pridobili monopolne pravice, ki so jih kasneje z uvedbo cehov razširili še naobrt (Bohinc, 1990). Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je nastopilo obdobje industrializacije, ko so se posamezneobr razvile v manjša industrijska podjetja (Povirk, 1986).

Kakor marsikje na Slovenskem se je tudi v Škoi Loki med obema vojnama razvila tekslna in lesna industrijater v manjši meri tudi kovinska industrija. V 70 leh 19. stol. se je začel povečeva delež kovinske, elektro- inlesne industrije, zmanjševal pa se je delež tekslne industrije. V 80 leh in kasneje v obdobju tranzicije sose nekatera industrijska podjetja znašla v težavah (Povirk, 1986). V zadnjem desetletju so kar nekaj podjejprevzeli tuji lastniki, del preostalih pa je šlo v stečaj (Mrdja, 2005; Knez, 2005b; Knez, 2009).

Za razvoj Škoe Loke je bila že na začetku izrednega pomena strateška prometna lega, saj so skozi mestopotekale pomembne trgovske po. Pomen prometa se čez čas ni dos zmanjšal. Z lego na obrobju Ljubljanskekotline je Škoa Loka preko železniškega prometa dobro povezana z Ljubljano in ostalimi kraji ob gorenjskiželeznici. Za slovenske razmere je dobro organiziran tudi avtobusni promet. Nekoliko slabša je dostopnost doavtoceste, zato promet pro Ljubljani in Kranju večinoma poteka po regionalnih cestah, speljanih skozi vasi. Šeslabša pa je trenutna povezava v Selško in predvsem v Poljansko dolino, saj cesta do tja vodi skozi srednjeveškidel mesta Škoe Loke. Vendar se obvoznica v Poljansko dolino že gradi, potekajo pa tudi že načr za izgradnjoobvoznice v Selško dolino (Vujić, 2012).

Za nastanek srednjeveškega mesta je bila izredno pomembna strateška lega, ki je bila osnova za razvojgospodarstva in ima še sedaj veliko pozivnih učinkov. Zaradi bližine dveh večjih središč, Kranja in predvsem

Ljubljane, ima občina Škoa Loka veliko razvojnih možnos. V prihodnos bo ključnega pomena, kako bodo tedanos izkoriščene.

Občina Škoa Loka



11

GEOLOŠKA ZGRADBA OBČINE ŠKOFJA LOKA Adrijana Perkon

Za območje občine Škoa Loka je značilen zapleten litološki in tektonski razvoj, saj se na relavno majhnemobmočju nahajajo plas mlajše paleozojske, triasne, jurske, kredne, oligocenske in kvartarne staros (Begušin sod., 2013). V prispevku so predstavljeni geološki in tektonski razvoj ter mineralne surovine na območjuobčine Škoa Loka.

Geološki in tektonski razvoj območja Škoe Loke

Opisi kamninske zgradbe si sledijo po strukturnih enotah. Od vzhoda pro zahodu si tako sledijo: Ljubljanskakotlina, Selška cona (podenota Tolminskega pokrova) in Škoeloško-Trnovski pokrov (del Zunanjih Dinaridov),ki pokrivata največji del občine, ter Blegoško-Vrhniški nizi (Zunanji Dinaridi) na skrajnem jugozahoduobravnavanega območja. Poenostavljena geološka zgradba občine je ponazorjena na Kar 2, kjer so posameznekamnine združene v skupne kategorije, kot je razvidno iz Preglednice 1.

Preglednica 1: Združevanje kategorij kamnin na poenostavljeni geološki kar (Vir podatkov: Grad, Ferjančič, 1974;Grad , Ferjančič, 1976).

Kamnina Skupna kategorija na kar

2T22 – svetlo siv masiven apnenec

APNENEC

nT2

2 – kerator, porr, porrit in njihovi piroklas tervložki apnenca

P3 – temno siv apnenec in dolomit

T2,3

– siv laporast ploščast apnenec

1T

2

2 – svetlo siv dolosparit

DOLOMIT

T2 – masiven dolomit

T2

1 – dolomit, ploščast apnenec

T3

2+3 – dolomit in apnenec z rožencem

T3

2+3 – plastnat stromatolitni dolomit, redko apnenec

C,P – skrilavi glinavec, lični peščenjak in konglomerat

SKRILAVI GLINAVEC, LAPOR in GLINAJ,K – črn skrilavi glinavec, laporovec, ploščast apnenec

Ol2 – peščena in laporna glina, lapor, peščenjak

T1 – laporast apnenec, dolomit, peščen skrilavi glinavec

P2

2 – rdeč kremenov peščenjak GRÖDENSKI SKLADI

T3

1 – lični in tufski peščenjak, muljevec, fut, apnenec PEŠČENJAK

al – nanosi rek in potokov NANOSI REK IN POTOKOV

fgl – konglomerat, slabo sprijet prod KONGLOMERAT

melišča MELIŠČA

Omenjena zapletena strukturna zgradba je posledica deformacij, ki so nastale ob koliziji Jadranske tektonskemikroplošče z Evrazijsko ploščo oziroma njenim akrecijskim robom alpskega orogenega sistema od poznekrede dalje (Celarc in sod., 2013). Kot posledica kolizije so v poznem eocenu in oligocenu nastali narivi zdivergenco pro jugozahodu (t. i. »dinarski« narivi). Ob rotaciji Jadranske plošče je v miocenu ali poznejesledilo narivanje v smeri od severa pro jugu (»alpsko« narivanje), ki je deloma deformiralo starejše strukture.Že tako zapleteno zgradbo so v zadnji fazi dodatno preoblikovali zmični prelomi, ki imajo na obravnavanemobmočju smer severozahod–jugovzhod. Te t. i. »dinarske« prelome, ki so akvni od pliocena do danes,spremljajo številni vezni prelomi (Kastelic in sod., 2008).

Našte tektonski premiki so na razmeroma majhno območje pripeljali kamnine, ki so nastajale v različnihsedimentacijskih okoljih (pripadajo različnim paleogeografskim enotam). Kamnine Tolminskega pokrova takopripadajo paleogeografski eno Slovenski bazen, kamnine Zunanjih Dinaridov pa Dinarski karbonatni plaormi

Adrijana Prekon



12

in njeni bazi (Buser, 1989; Buser, 1996). Sedimen Ljubljanske kotline predstavljajo zapolnitev mlade tektonskeudorine (Vrabec, Fodor, 2006).

Slovenska karbonatna plaorma, ki predstavlja bazo Dinarski karbonatni plaormi in Slovenskemu bazenu, je začela intenzivno razpada v srednjem triasu. Po več generacijah razmeroma kratkoživečih karbonatnihplaorm in vmesnih bazenov ter njihovemu zasipanju so se do konca karnija (zgodnji pozni trias) vzpostaviletri paleogeografske enote: Julijska karbonatna plaorma na severu (danes Julijske Alpe, Kamniško-SavinjskeAlpe, Južne Karavanke), Dinarska karbonatna plaorma na jugu (Trnovski gozd, Banjšice, Nanos, Kras …) in

vmesni Slovenski bazen (v pasu od Tolmina na zahodu do Škoe Loke na vzhodu in dalje pro meji z RepublikoHrvaško), ki je ohranil globljevodni značaj do konca krede (Buser, 1989; Buser, 1996).

Karta 2: Poenostavljena geološka karta občine Škoa Loka.

Selška conaSelška cona zavzema srednji in vzhodni del občine (območje sotočja Poljanske in Selške Sore in dolino SelškeSore). Na območju zgornje Selške doline so zastopani psevdoziljski skladi, vulkanske kamnine, piroklas,

S o r a


P o l j a n s k a

S o r a

apnenec

dolomit

skrilavi glinavec, lapor in glina

konglomerat

grödenski skladi

peščenjak

nanosi rek in potokov

melišča

prelomi

& kamnolomi

karbon

perm

trias

jura in kreda

oligocen

holocen

STAREJŠE

MLAJŠE

starost kamnin litološka zgradba


Škofa Loka, julij 2013

Kartografska podlaga: GURS, 2013.Kartografi ja: Simon Koblar in Adrijana Perkon.Vir: Grad, Ferjančič, 1974; Karta nahajališčmineralnih …, 2011.

&&

&&

& &

&

&

&

&&

&

&

&

&&

& &

&

&&&&

&

&&&&&&&&&&&

&

&

&

&

&&&

&

&

&

&

Kranj

Medvode

Selca

Javorje


Škofja Loka

Brode

Reteče

Sv. Duh

Železniki

#*

#*

#*

#*

Stari vrh (1217)

Tošč (1021)

Lubnik (1025)

Pasja ravan (1020)

0 1 2 3

km

±

Geološka zgradba občine Škoa Loka



13

zgornjetriadni baški dolomit in apnenec ter jursko-kredne plas, ki se nadaljujejo na zahodnem obrobjuLjubljanske koline med Kropo in Soro pri Škoi Loki. Selška cona je narinjena na Blegoško-Vrhniške nize invpada pod Škoeloško-Trnovski pokrov. Na Selško cono je s severa narinjen zgornjetriasni apnenec Jelovice inRatovca (Fotograja 2) (Beguš in sod., 2013).

Škoeloško-Trnovski pokrov

Na območju občine Škoa Loka sestavljajo Škoeloško-Trnovski pokrov zgornjepaleozojske plas. Večinoma so

kamnine v normalnem položaju, le ob narivnem sku s podlago lahko opazimo inverzne in naluskane plas.Narivna ploskev Škoeloško-Trnovskega pokrova ima precej različen položaj. Med Kranjem, Škoo Loko in Sorovpada pro vzhodu (Beguš in sod., 2013). Severni rob pokrova, ki se razteza od Kranja preko Dolenje vasi invzhodnega pobočja Blegoša, leži nad naslednjo severneje ležečo Selško cono (Kossmat, 1910). Narivna ploskevpod pokrovom idrijsko-žirovskega ozemlja vpada v glavnem položno pro jugozahodu (Beguš in sod., 2013).

Blegoško-Vrhniški nizi

Na skrajnem jugozahodu Škoeloško-Trnovski pokrov z narivom meji na Blegoško-Vrhniške nize. Na temobmočju (Bukov vrh nad Visokim, Valterski vrh, Polhovec) prevladujejo laporast apnenec, dolomit, meljevec.Svetlo siv kristalast dolomit in svetlo siv masivni apnenec iz obdobja triasa se pojavljata nad Poljansko dolino(Grad, Ferjančič, 1974; Grad, Ferjančič, 1976).

Blegoško-Vrhniški nizi se nahajajo na skrajnem jugozahodnem delu občine. Ti nizi, ki jih sestavljajo vse kamnineod grödenskih skladov do zgornjetriasnega dolomita, predstavljajo tektonsko polokno (Beguš in sod., 2013).

Kamnine Slovensko-madžarskega paleogenskega bazena

Z erozijsko-diskordantno mejo se na kamnine Selške cone in Zunanjih Dinaridov nalagajo staroterciarnekamnine Slovensko-madžarskega paleogenskega bazena. Pretežno apnenčeve in dolomitne oligocenskekonglomerate najdemo severno od Škoe Loke, na Kranclju, na območju Kamnitnika pro Bitnjam. Lokalnoga imenujemo tudi škoeloški konglomerat, cenjen pa je kot okrasni kamen. Konglomerat je trdno sprijet in vnjem ni fosilnih ostankov. Ob Sori pod železniškim mostom leži na trdi laporna glini drobnozrnat peščenjak zžilami premoga, na njem pa drobnozrnat konglomerat (Beguš in sod., 2013).

Fotograja 1: Škoeloški konglomerat (S. Koblar, 2014).

Podlaga škoeloškemu konglomeratu se z lokacijo spreminja, tako npr. položno ležeči konglomeratni skladivisijo pro zahodu, južno od Selške Sore pa ležijo na večji del strmo postavljenih skladih in ploščah temnosivega in sivega škoeloškega apnenca z roženci. V Veštru in pri Crngrobu je na meji deloma prav tako ploščasapnenec z roženci. Starost kamnine še ni točno znana, iz najdenih konodontov sklepajo, da gre za zgornji trias,ne vedo pa še, kateri zgornjetriasni stopnji pripadajo. Severno od Selške Sore leži konglomerat tudi na različnih

Adrijana Perkon



14

sivkash do rjavkash, deloma tudi skrilavih kamninah, ki so podobne jurskim plastem v Julijskih Alpah. Polegtega je ob oligocenskem konglomeratu deloma tudi dolomit (Ramovš, 1968).

Ljubljanska kotlina

Ljubljanski kotlini pripada skrajni vzhodni del občine Škoa Loka. Je mlada tektonska udorina, katere nastanektrenutno še ni zadovoljivo pojasnjen. Zapolnjena je s pleistocenskimi konglomera in prodom ter mlajšimi,holocenskimi prodnami, peščenimi in muljasmi naplavinami rek Save in Sore.

Pleistocenski konglomera so se v več zasipih (terasah) odlagali po koncu ledenih dob, ko so reke izpred talečihse ledenikov odnašale grušč, ga v toku zaoblile in nizvodno odložile vzdolž svojih strug. Ohranjeni so vsaj trijeprodni zasipi; najstarejši zgolj na robovih kotline, saj so reke vsakič znova erodirale svoje nanose, preden soodložile sedimente nove terase ob koncu naslednje poledenitve (Beguš in sod., 2013).

Rude in mineralne surovine

Na obravnavanem območju so leta 2002 opravili terenske raziskave in karranje strokovnjaki z Inštuta zarudarstvo, geotehnologijo in okolje (IRGO Consulng). Registrirali so skupaj 51 lokacij površinskih kopov,ki se med seboj razlikujejo glede na velikost, metode odkopavanja, vrste mineralne surovine in legalnosizkoriščanja. Na Kar 2 so prikazane lokacije posameznih kamnolomov v občini Škoa Loka. Opazimo lahkokoncentracijo kamnolomov ob prelomih in na robu Ljubljanske kotline, kjer gre za kopanje proda in peskaoziroma za gramoznice (Likar, 2002). V letu 2011 so v Retečah na nahališču ob Sori pridobili koncesijo zakopanje proda in peska ter na nahajališču dolomita v Visokem za kopanje tehničnega kamna. (Karta nahajališčmineralnih …, 2011).

Kossmat (Kossmat, 1910, 171; cv: Mlakar, 2002) omenja bakrovo rudo v okolici Škoe Loke. Z novejšimiraziskavami so odkrili zaloge bakrove rude v Bodoljski grapi (Drovenik, 1973; cv: Mlakar, 2002). V sivih insivozelenkash grödenskih peščenjakih in konglomerah je potekala mineralizacija urana. Njegova največjanahajališča so na Žirovskem Vrhu, nekaj malega pa so ga našli tudi v okolici Škoe Loke pri Sv. Valennu(Mlakar, 2002).

Zaključek

Geološka zgradba občine Škoa Loka je raznolika in pestra, saj območje formirajo različne kamnine izrazličnih geoloških obdobij. Škoeloško hribovje oz. hribovi del občine sestavljajo starejše grödenske plasiz obdobij perma in karbona (skrilavi glinavec, peščenjak in konglomerat). V dolinah Poljanske in Selške Soreter na skrajnem vzhodnem delu občine se nahajajo plas iz obdobja triasa. Na območju Kranjsko-Sorškegapolja najdemo mlajše kamnine iz pleistocena in holocena. Zaradi geološko pestre in zanimive formacije tegaobmočja se tukaj tudi danes izvaja veliko geoloških raziskav.

Fotograja 2: Zgornjetriasni apnenec na Lubniku (S.Vurunić, 2013).

Fotograja 3: Glinavci na območju Škoe Loke (S. Vurunić,2013).

Geološka zgradba občine Škoa Loka



15

GEOMORFOLOŠKE ZNAČILNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKAKatja Vidgaj

Občina Škoa Loka leži v osrednjem delu Slovenije, na sku Polhograjskega in Škoeloškega hribovja terLjubljanske kotline. Središče občine je mesto Škoa Loka, ki stoji na prehodu Sorškega polja v Škoeloškohribovje pod Lubnikom in ob sotočju Poljanske ter Selške Sore.

Občino Škoa Loka lahko reliefno razdelimo na dve večji pokrajinski eno: hribovi svet, ki mu pripada delŠkoeloškega in Polhograjskega hribovja, ter ravninsko-dolinski svet, ki mu pripadajo Poljanska in Selška dolinater jugozahodni del Sorškega polja. Glavna značilnost reliefa v občini je prevladujoč hribovi svet. Ravninsko-dolinskega sveta je veliko manj, saj zavzema le spodnje dele obeh dolin in jugozahodne dele Sorškega polja(Ogrin, Plut, 2009).

Nastanek in razvoj reliefa

Za nastanek večjih reliefnih enot je pomembna tektonika, njihov trenutni videz pa je povezan z delovanjemgeomorfnih procesov. Preperevanje, erozija in denudacija začnejo delova, ko se površje dvigne iznad morjaoz. se zniža erozijska baza (Zorn, 2008).

V obdobju karbona je ozemlje pokrivalo plitvo morje; v tem času so nastali rdečkas karbonski konglomera.

Morje se je v permu umaknilo; iz tega obdobja so rdečkas peščenjaki. Na koncu perma se je ponovno pojavilomorje, ki je nato večkrat spremenilo svojo globino. V globljih delih morja so nastajali rdečkast werfenskiskrilavec, peščenjak in lapor, v plitvejšem morju pa so nastale za občino pične kamnine: školjkas apnenciin dolomi (Križna gora, Lubnik), dolomit (Blegoš), dachsteinski apnenec (Ratovec) in grebenski apnenec.V juri se je morje umaknilo pro jugu, zato je v kredi to ozemlje ponovno postalo kopno. V zgornji kredi in vstarejšem terciarju sta potekala močno gubanje in narivanje. Že pred srednjim oligocenom je nastala pokrovnain luskasta zgradba, v spodnjem oligocenu pa se je ozemlje razlomilo v številne grude. Nastaja je začelaLjubljanska kotlina, ki jo je v srednjem oligocenu zalilo Panonsko morje. Kvartarni sedimen se pojavljajo lev spodnjih delih pobočij, ob rekah in na Sorškem polju, ki je iz poroznega konglomerata ter proda (Grad,Ferjančič, 1976).

Fotograja 4: Pogled na Škoeloško hribovje z Ljubljansko kotlino od cerkve na Svetem Ožboltu (859 m) (K. Vidgaj,

2013).

Najpogostejše oblike so ozke grape, ki so jih izoblikovali številni površinski vodotoki na po pro Selški inPoljanski dolini. Razlog za gosto rečno mrežo so vododržne kamnine, ki jih najdemo v večjem delu vzpetegasveta (Rešek, 2013). Sora s Poljansko in Selško Soro odvaja vode iz Škoeloškega hribovja, na katerem se jezaradi geološke sestave tal razvila močno razvejana mreža površinskih voda. V kamninski zgradbi prevladujejoneprepustne kamnine, kot so skrilavci in laporji. Manj prepustne karbonatne kamnine (apnenec, dolomit) sepojavljajo v manjših območjih, ki sestavljajo skoraj vse pomembnejše vrhove. Na sku med tema kamninamana dan prihaja podzemna voda v številnih izvirih.

Porečje Sore meri 636 km2, gostota rečne mreže znaša 2,02 km/km2. Največja gostota je v porečju SelškeSore z 2,34 km/km2, medtem ko je gostota rečne mreže Poljanske Sore nižja in znaša 1,90 km/km2 (Površinskivodotoki in …, 1998). Obe vrednos sta nad slovenskim povprečjem, saj gostota rečne mreže za Slovenijoznaša 1,33 km/km2 (Plut, 2000).

Katja Vidgaj



16

Škoeloško hribovje predstavlja nekakšen sk med Julijsko in Dinarsko karbonatno plaormo ter se nahajana geološko ozkem sku alpskih in dinarskih enot, zato ima izredno zapleteno geološko zgradbo. Tu nimamoopravka le z navzkrižnimi prelomi in dvigi, do katerih je prišlo ob sku temveč tudi z zelo zapletenimi narivi(Šifrer, 1974).

Občina leži na sku Škoeloškega hribovja in Polhograjskega hribovja ter Sorškega polja. Obe eno ponaravnogeografski členitvi Slovenije sodita v predalpske pokrajine. Znotraj te enote pa ločimo predalpskohribovje in predalpske doline in kotline. Za predalpsko hribovje, ki mu pripada velik del občine, je značilna

največja pestrost kamnin v Sloveniji, saj je tu prihajalo do globokomorske sedimentacije v tako imenovanemSlovenskem bazenu (Ogrin, Plut, 2009).

V pleistocenu je prišlo do večjih klimatskih nihanj, kar je puslo sledi na reliefu. Iz toplejših obdobij, ko jeprevladovalo bočno vrezovanje rek oziroma širjenje dolin, so se ohranile široke police, iz naslednjih hladnejšihobdobij, ko je prevladovalo globinsko vrezovanje, pa vmesne strme in različno visoke stopnje oziroma ježe.V reliefu Škoeloškega hribovja se tudi zelo razločno pokaže, da so ravnote oziroma police neposredno podširokimi slemeni in kopasmi vrhovi najširše, navzdol po pobočjih pa postajajo vedno ožje. Zato so spodnjideli pobočij pro dnom dolin še posebno strmi, doline pa imajo, posebno kadar so izoblikovane v apnencih,pogosto značaj pravih sotesk (Šifrer, 1974).

Fotograja 5: Pogled z Lubnika (1025 m) na Sorško polje (K. Vidgaj, 2013).

Morfometrične značilnos površja

Višinski pasovi

S pomočjo digitalnega modela nadmorskih višin (DMNV) z ločljivostjo 12,5 m × 12,5 m smo v programu ArcGIS10.1 določili najvišjo in najnižjo točko v občini. Najvišja točka se nahaja na pobočju Mladega vrha na 1296m. Najvišja točka Mladega vrha sicer leži v občini Gorenja vas - Poljane in meri 1374 m. Najnižja točka je vvzhodnem delu Sorškega polja, pri kraju Gorenja vas - Reteče (316 m).

Slovenija je pretežno hribovita država z veliko verkalno razčlenjenostjo površja in ima majhen delež zelovisokega ter zelo nizkega sveta (Ogrin, Plut, 2009). V občini Škoa Loka predstavlja največji delež višinski pas316–400 m, saj obsega 26,4 % površja občine, drugi najobsežnejši višinski pas pa je 500–600 m, ki obsega20,2 % površja občine. Najmanjši delež med višinskimi pasovi predstavljajo nadmorske višine nad 900 m, ki

Geomorfološke značilnos občine Škoa Loka



17

prevladujejo v zahodnem in južnem delu občine. Povprečna nadmorska višina občine znaša 546 m, kar je malopod slovenskim povprečjem, ki po izračunih Perka (1991) znaša 557 m. Karta 3 prikazuje reliefno dvojnostobčine: na eni strani nižinski in ravninski svet Sorškega polja ter dolini obeh Sor, na drugi strani pa dvignjen inhribovit svet Škoeloškega in Polhograjskega hribovja.

Karta 3: Višinski pasovi v občini Škoa Loka.

Nakloni pobočij in ekspozicije

Povprečni naklon pobočij v Sloveniji znaša 13,1° (Hrvan, Perko, 2003). V občini Škoa Loka je povprečni naklon18,6°, kar je nad slovenskim povprečjem. Največji nakloni površja so na pobočjih Lubnika nad Selško dolino, kpreden se odpre pro Sorškemu polju, kar je razvidno tudi iz Karte 4. Nakloni na severnih in severovzhodnihpobočjih Lubnika dosegajo tudi več kot 50°. Nakloni nad 65° se nahajajo na območju Špilja, Planince in GornjeSevnice, kar smo ugotovili v programu ArcGIS 10.1 s pomočjo digitalnega modela nadmorskih višin z ločljivostjo12,5 m × 12,5 m. Višji nakloni se pojavljajo predvsem na apnencih in dolomih, saj so bolj odporni prodelovanju eksogenih procesov (Ogrin, Plut, 2009).

Za življenje na večjih naklonih, zlas v zmernih in višjih geografskih širinah, je ekspozicija pomemben dejavnik,saj sta tudi od nje odvisna trajanje Sončevega obsevanja in prejeta količina Sončeve energije. To je pomembendejavnik pri geomorfnih, hidroloških, pedoloških, bioloških in drugih naravnih procesih ter hkra pomembendejavnik pri poselitvi in različnih dejavnosh človeka (Perko, 2001).

S o r a


P o l j a n s k a

S o r a

Kranj

Medvode

Selca

Javorje


Škofja Loka

Brode

Reteče

Sv. Duh

Bukovica

Železniki

Kartografska podlaga: GURS, 2013.Kartografija: Miha Klemenčič, Simon Koblar in Katja Vidgaj.Vir: Digitalni model nadmorskih ..., 2005.


Škofja Loka, julij 2013

do 400 m

401–500 m

501–600 m

601–700 m

701–800 m

801–900 m

901–1000 m

1001–1100 m

1101–1200 m

1201–1300 m

nad 1301 m

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

Tošč (1021)

Osolnik (857)

Lubnik (1025)

Polhovec (948)

Bukov vrh (832)

Stari vrh (1217)

Mladi vrh (1374)

Vrh soteske (736)

Gabrška gora (963)

Pasja ravan (1020)

Polančev vrh (907)Prosenov grič (914)

Miklavška gora (956)

Bezovniški vrh (939)

Sorško polje

P o l j a

n s k a d

o l i n

a

S e l š k a d o l i n a

0 1 2 3

km

±

Katja Vidgaj



18

Občina Škoa Loka ima najvišji delež vzhodnih (24,2 %) in severnih ekspozicij (23,0 %), najmanj pa zahodnih(19,0 %), kar smo izračunali s programom ArcGIS 10.1 iz digitalnega modela nadmorskih višin. Najpomembnejširazlog za tak delež ni le smer slemenitve, temveč tudi občinska meja, ki večinoma poteka po slemenih.

Karta 4: Nakloni pobočij v občini Škoa Loka.

S o r a


P o l j a n s k a

S o r a

Kranj

Medvode

Selca

Javorje


Škofja Loka

Brode

Reteče

Sv. Duh

Bukovica

Železniki

#*

#*

#*

#*

Stari vrh (1217)

Tošč (1021)

Lubnik (1025)

Pasja ravan (1020)




do 5°

5,1–10°

10,1–15°

15,1–20°

20,1–25°

25,1–30°

nad 30,1°

0 1 2 3

km

±

Geomorfološke značilnos občine Škoa Loka



19

Karta 5: Ekspozicije pobočij v občini Škoa Loka.

Prevladujoči geomorfni procesi

Erozija in denudacija

Erozija je proces dolbenja, spiranja, razjedanja, žlebljenja in odnašanja gradiva ter preperine zaradi zunanjihdejavnikov, npr. tekoče vode in vetra. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na vodno erozijo, so količina inintenzivnost padavin, naklon in ukrivljenost pobočij ter lastnos podlage, predvsem njena prepustnost in rabatal (Komac, Zorn, 2007).

Izraz denudacija označuje razgaljanje površja oz. ploskovno odstranjevanje preperine s površja z eksogenimiprocesi. Odvisna je od intenzivnos preperevanja in mobilnos gradiva ali preperine. Nanjo vplivajo šelastnos kamnine, oblikovanost površja in tektonika. Denudacija in erozija sta najbolj opazni v hudourniškihgrapah. Večinoma je to počasen proces, s katerim se gradivo premešča v nižje lege. Včasih gre tudi za večjedogodke, kot so zemeljski plazovi, drobirski tokovi ali skalni podori (Komac, Zorn, 2007).

Akumulacija

Akumulacija je najočitnejša posledica erozije in akumulacije gradiva (Komac, Zorn, 2007). Z akumulacijonastajajo na površju akumulacijske reliefne oblike. Med drugim so najpogostejše rečne terase, naplavneravnice in vršaji (Komac, Zorn, 2007).

S o r a


P o l j a n s k a

S o r a

Kranj

Medvode

Selca

Javorje


Škofja Loka

Brode

Reteče

Sv. Duh

Bukovica

Železniki

#*

#*

#*

#*

Stari vrh (1217)

Tošč (1021)

Lubnik (1025)

Pasja ravan (1020)




ravnina

sever (0–45° in 315–360°)

jug (45–135°)

vzhod (135–225°)

zahod (225–315°)

0 1 2 3

km±

Katja Vidgaj



23

Temperaturne razmere

Pridobljene podatke smo primerjali za obdobje 1961–1990 za postaji Zgornje Bitnje (378 m n. v.) in Javorje(695 m n. v.). Podatki za Zgornje Bitnje so sicer interpolirani, saj postaja ni delovala skozi celotno 30-letnoobdobje, vendar smo zaradi lažje primerjave vseeno uporabili te podatke. Ob primerjavi obeh merilnih postaj

je izrazito opazen temperaturni obrat, ki se pojavlja v predelih občine s kotlinsko in dolinsko lego (KlimatograjaSlovenije, 1995b). Temperaturni obrat je naraščanje temperature z višino (Slovar slovenskega knjižnega …,2000). Za njegov nastanek je možnih več razlogov, v splošnem pa pomeni, da se hladnejši in težji zrak uleže

na dno kotline, v višjih predelih pa se pojavi plast brez megle in z višjimi temperaturami. Najpogostejši jeradiacijski p nastanka temperaturnega obrata, do katerega pride zaradi močnega dolgovalovnega sevanjatal in ohlajanja zraka pri tleh, ki zaradi večje gostote polzi v doline. Izrazito izstopa termalni pas med 500 in700 m nadmorske višine, kjer se nahaja merilna postaja Javorje. Z nadmorsko višino 695 m ima povprečnoletno temperaturo 8,3 °C. Za termalni pas je značilna lega nad dnom doline, ki pa ne sme bi previsoka, sajtemperatura nato z višino začne pada. Na merilni postaji Javorje so pozimi zaradi lege nad inverzijo torejtemperature višje, v poletnih mesecih pa nižje zaradi večje premešanos ozračja ter plitvejše in manj izrazitepoletne inverzije, kar izenači povprečno letno temperaturo z merilno postajo Zgornje Bitnje (Grakon 1). Vobdobju od 2010 do junija leta 2013 je bila na merilni postaji Trnje najvišja izmerjena temperatura 35,6 °C (22.6. 2012) in najnižja temperatura –15,2 °C (13. 12. 2012) (Košir, 2013).

Karta 6: Povprečna letna temperatura in število dni s snežno odejo v občini Škoa Loka.

S o r a


P o l j a n s k a

S o r a

Kranj

Medvode

Selca

Javorje


Škofja Loka

Brode

Reteče

Sv. Duh

Bukovica

Železniki

#*

#*

#*

#*

Stari vrh (1217)

Tošč (1021)

Lubnik (1025)

Pasja ravan (1020)

Kartografska podlaga: GURS, 2013.Kartografija: Simon Koblar.

Vir: Povprečna letna temperatura ..., 2013; Število dni s ..., 2013.

17. geografski raziskovalni taborŠkofja Loka, julij 2013

povprečna letna temperatura

4–6 °C6,1–8 °C

8,1–10 °C

število dni s snežno odejo

40–60 dni61–100 dni

101–150 dni

0 1 2 3

km

±




24

Preglednica 2: Povprečne mesečne temperature (°C) v obdobju 1961–1990 (Vir: Klimatograja Slovenije, 1995b).

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

Javorje –1,2 0,3 3,6 7,6 12,2 15,3 17,6 17,0 14,0 9,5 4,0 0,1

Zgornje

Bitnje –2,4 –0,2 3,5 8,3 13,1 16,3 18,3 17,5 14,1 9,1 3,4 –1,2

Padavinske značilnosV občini se kaže prehodnost med zmernocelinskim delom na vzhodu, vlažnimi vplivi s primorske strani ssredozemskimi podnebnimi značilnostmi in z gorskimi vplivi iz severozahoda. Podnebje na tem območju jeprecej vlažno, povprečno pade v občini Škoa Loka 1.600 mm padavin letno, na zahodu pa tudi do 1.800 mmpadavin, kar je razvidno tudi s karte 7. To ne preseneča, saj je območje precej hribovito, prav zato pa tudi prihajado lokalnih razlik. Padavinski režim je submediteranski. Znotraj občine Škoa Loka na količino padavin izrazitovpliva lega. Orografska pregrada od Porezna do Blegoša vpliva na veliko količino padavin in namočenost. Natem območju je letna količina padavin 1.700–2.000 mm (Ferriera, 1995), kar presega slovensko povprečje1.567 mm (Ogrin, Plut, 2009). Padavinski režim je submediteranski. Prvotni višek padavin pade jeseni, drugipa na prehodu iz pomladi v poletje (Slovenija. Pokrajine in …, 1998).

Karta 7: Povprečna letna količina padavin (1971–2000).

S o r a


P o l j a n s k a

S o r a

Kranj

Medvode

Selca

Škofja Loka

Brode

Reteče

Sv. Duh

Bukovica

Železniki

#*

#*

#*

#*

Stari vrh (1217)

Tošč (1021)

Lubnik (1025)

Pasja ravan (1020)

Kartografska podlaga: GURS, 2013.

Kartografija: Simon Koblar.Vir: Povprečna letna višina ..., 2013.



do 1.500 mm

1.501–1.600 mm

1.601–1.800 mm

1.801–2.000 mm

nad 2.001 mm

0 1 2 3

km

±

4.

4.

4.

4.

Trnje

Javorje

Zgornje Bitnje

Poljane nadŠkofjo Loko

4. obravnavane merilne postaje

Podnebne značilnos občine Škoa Loka



25

Podatki z meteorološke padavinske postaje Zgornje Bitnje, ki leži v dolini na nadmorski višini 378 m, kažejo, daletno pade v povprečju 1.462 mm padavin in da je najbolj namočen mesec november s povprečno vrednostjo163 mm padavin, najbolj suha meseca pa sta januar (93 mm) in februar (88 mm) (Klimatograja Slovenije, 1995a). Na meteorološki postaji Poljane nad Škoo Loko (386 m n. v.) se v zadnjih dveh desetletjih nakazuje izrazittrend upada spomladanskega deleža padavin in izrazitega povečanja padavin v jesenskem času (Nadbath,2007).

Na meteorološki postaji v Poljanah so zabeležili 67 dni dolgoročnega povprečja sklenjene snežne odeje

(Meteorološka postaja Poljane …, 2007). S karte 6 je razvidno, da je dni s snežno odejo (40–60 dni) manj vnižinskih predelih, torej v Poljanski dolini in na Sorškem polju, v hribovitejših delih na območju Polhograjskegahribovja in Škoeloškega hribovja s Selško dolino pa je dni s snežno odejo več (60–100 dni). Nanjo močnovpliva ekspozicija terena, tj. osojna oziroma prisojna lega, saj na osojni legi sneg zdrži precej dalj časa(Logonder, 1973). Najvišja snežna odeja v zadnjih treh leh (2010–2013) je bila 52 cm v januarju 2010, pravtako pa je bilo v istem letu največ ledenih dni, in sicer 36 (Košir, 2013). Ledeni dan pomeni, da je temperaturaskozi cel dan pod 0 °C. Temperaturni obrat je glavni razlog za zmanjševanje samočislnih zmožnos zraka, saj

je s tem prekinjena verkalna cirkulacija zraka, kar pomeni, da se onesnažila kopičijo le v spodnjih plastehozračja. V hladnejši polovici leta inverzijo pogosto spremlja tudi megla, ki podnevi zavira ogrevanje in razkroj

jezera hladnega zraka, s tem pa krepi in podaljša inverzijo, vendar po drugi strani ponoči zavira ohlajanje.Temperaturni obrat se pojavlja v vseh nižinskih delih, še posebej na Sorškem polju, kar pomeni, da je prisotentudi v samem mestu Škoa Loka (Ulcej, 2002). Višje ležeča meteorološka postaja Javorje tako beleži le 34,6

meglenih dni letno, kar je precej manj kot dolinski predeli. Vzroki za nastanek megle so predvsem radiacijski.Radiacijska megla nastane ob ohladitvi površja in prizemnih zračnih plas zaradi oddajanja toplote iz tal vozračje. Zrak se ponoči radiacijsko ohladi do temperature rosišča, če pa je zrak onesnažen z delci, se proceskondenzacije začne še preden zračna vlaga doseže nasičenost. Ob pojavu megle v Ljubljanski kotlini ta seže tudido Sorškega polja in zajame Škoo Loko (Planina, 1972). Ne smemo pa ni zanemari vpliva urbaniziranegamesta Škoa Loka, kjer se pojavlja toplotni otok. Ta nastane na večjih urbaniziranih območjih, kjer je velikdelež površin pozidanih z asfaltom in betonom. Za razliko od bolj naravnih površin, kjer ima rastlinstvo večjotoplotno absorbcijo, več vlage in manjšo toplotno kapaciteto, se urbana območja hitreje segrevajo in so zato vteh območjih temperature v povprečju višje od okoliških.

Podatki za Sončevo obsevanje prikazujejo, da zaradi temperaturnega obrata in z njim povezanega pojavamegle dobijo nižinski predeli manjšo količino Sončevega obsevanja kot predeli nad inverznim pasom. Tak

primer je merilna postaja Javorje, ki beleži kar 2.029 ur Sončevega obsevanja letno (Bat, 1996). Za primerjavolahko izpostavimo meteorološko postajo Brnik, ki beleži 1.795 ur Sončnega obsevanja letno in je predvsemreprezentavna za območje Sorškega polja (Podnebne razmere v …, 2013). Pri količini Sončevega obsevanjaima pomembno vlogo tudi vpliv previšanega horizonta. To pomeni, da se določeni kraji del dneva nahajajov senci južno ležečih topografskih ovir. To je predvsem izrazito v zimskem delu leta, ko je višina sonca nadhorizontom nižja kakor pole (Ogrin, Plut, 2009).

Zaključek

Občina Škoa Loka spada v Sloveniji med podnebno ugodnejše predele. Razporeditev padavin skozi celotnoleto, nadpovprečno Sončevo obsevanje, manjše število meglenih dni in termalni pas ustvarjajo s podnebnegavidika ugodno območje za življenje. Vsekakor pa se kažejo precejšnje razlike na eni strani med zahodnimiin vzhodnimi predeli ter na drugi strani med nižinskim in višjim hribovim svetom, katerega del sodi tudi vtermalni pas.




26

HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKAUroš Benkovič

Glavni namen članka je predstavi hidrogeografske značilnos občine Škoa Loka. Poudarek je na preučitvipomembnejših vodotokov (Sora, Poljanska in Selška Sora) ter njihovih značilnos, kamor spadajo pretok,vodna bilanca, specični odtok, pretočni režim ter spremembe njihovih značilnos, ki so se zgodile vopazovalnih obdobjih. V ta namen so bile v analizo vključene tri vodomerne postaje, in sicer Suha I (Sora),

Zminec (Poljanska Sora) in Vešter (Selška Sora), prav tako so bile obravnavane še tri merilne postaje podzemnevode (Sve Duh, Trata in Godešič) na delu Sorškega polja, ki prostorsko spadajo v okvir občine. Poleg tegabomo v članku izpostavili pe vodonosnikov, ki se pojavljajo, ter človekov vpliv nanje, predvsem z izgradnjoHE Mavčiče.

Reka Sora s povirnima krakoma Poljansko in Selško Soro odvaja vode iz Škoeloškega hribovja. Pestra geološkasestava (apnenci ter dolomi, vulkanske kamnine, mehkejši glinavci, peščenjaki, karbonsko-permski skrilaviglinavci in karbonatni prod na Sorškem polju) je vplivala na razvoj razvejane rečne mreže (Bat, 1996; Šifrar,2011). Skupna dolžina vseh vodotokov v porečju Sore znaša 1.285,4 km, kar pri 636 km 2 celotne velikosporečja predstavlja gostoto rečne mreže 2 km/km2. Zaradi prevlade manj prepustnih kamnin največjo gostotorečne mreže zasledimo v porečju Poljanske Sore (2,3 km/km2), porečje Selške Sore pa doseže gostoto rečnemreže 1,9 km/km2. Celotno porečje Sore je po gosto nad slovenskim povprečjem, ki znaša 1,3 km/km2

(Kolbezen, Pristov, 1998). Vsi vodotoki v porečju Sore so hudourniškega značaja, kar pomeni, da njihovi pretokihitro narastejo in prav tako hitro upadejo, zanje pa je značilen tudi poudarjen transport različnega rečnegagradiva. Dobršen del vodotokov predstavljajo hudourniške grape, ki so občasno brez vode. Hudourniški značaj

je najbolj prišel do izraza 1. 11. 1990, ko je imela Sora na vodomerni postaji Suha I zabeležen pretok 687 m3/s(Kolbezen, Pristov, 1998). Zelo velika pretoka sta bila zabeležena 28. 9. 1926, ko je ta dosegel vrednost 648m3/s, in 29. 9. 1926, ko je pretok znašal 558 m3/s (Arhiv površinskih voda, 2013). To se precej ujema s Planinino(1976) napovedjo, da Sora doseže pretok 678 m3/s na vsakih soč let (Planina, 1976). Hudourniški značajreke se prav tako odraža v količini transporranega materiala, saj je Sora 19. 9. 2007 transporrala 172,1 kgmateriala na sekundo (Arhiv površinskih voda, 2013).

Predstavitev glavnih vodotokov v občini Škoa Loka

Poljanska Sora izvira kot Sovra v Logaško-Žirovskih Rovtah (Rovtarska planota). Izvir se nahaja na višini 770m na severozahodni strani Gradišča, vzhodno od vasi Rovte, ter se izliva pro Savski ravnini. Njeno porečjeznaša 331,8 km2 in je za 45 % večje od porečja Selške Sore, dolga je 42,7 km, od izvira do sotočja s SelškoSoro se spus za 350 m, njen povprečni strmec pa znaša 8,2 ‰ (Planina, 1976; cv: Šifrar, 2011). Rečna mrežaPoljanske Sore je v zgornjem toku obrnjena v smeri jugozahod-severovzhod, kjer so glavni vodotoki z velikimistrmci uspeli dovolj hitro poglablja svoje struge v pretežno peščenjakovi, laporna in dolomitni kamninskipodlagi (Šifrar, 2011). Na severu njeno porečje meji na porečje Selške Sore, na zahodu na porečje Idrijce,kjer poteka razvodnica med povodjem Črnega in Jadranskega morja, na jugu meji na porečje Logaščice ter navzhodu na porečja Ljubljanice, Gradaščice in Sore. Med njene pritoke z leve se uvrščajo Žirovnica, Osojnica,Sovodnjica, Kopačnica, Ločivnica in Sopotnica, z desne pa Račeva, Brebovščica, Hotoveljščica, Sovpat, Bukovpotok in Hrastnica (Planina, 1976).

Fotograja 7: Selška Sora pri Veštru (U. Benkovič, 2013).

Hidrogeografske značilnos občine Škoa Loka



27

Selška Sora izvira nad Zgornjo Sorico v Selški dolini na nadmorski višini 904 m. Njeno porečje meri okoli 225km2, dolga je 31 km ter se med izvirom in sotočjem s Poljansko Soro v Škoi Loki spus za 575 m, s povprečnimstrmcem 19 ‰ (Planina, 1976). Zaradi manjših dimenzij porečja je manj vodnata od Poljanske Sore. Na zahodumeji njeno porečje na porečje Bače, kjer je tudi razvodnica med povodjem Črnega in Jadranskega morja. Mednjene pritoke z leve se uvrščajo Danjarski potok, Plenšak, Dašnjica, Češnjica, Selnica, Jablanovca, Bukovščica inPrifarški potok, z desne pa Potok, Zadnja Smoleva in Smoleva, Studenska grapa in Luša (Planina, 1976).

Reka Sora ima dve izvirnici, in sicer Poljansko Soro ali Poljanščico ter Selško Soro ali Selščico. V sovodju v Škoi

Loki se obe Sori združita v Soro, ki se pri Medvodah izliva v Savo. Sora ima majhen strmec, saj od sotočja obehSor do izliva v Savo znaša komaj 2,5 ‰. Edina večja pritoka, poleg manjših hudourniških potokov, sta Suha inŽabnica (Planina, 1976).

Karta 8: Porečje Sore z vodotoki.

Ç

Ç

Ç

Ç

Ç

Ç

Ç

Ç

Ç

Ç

Ç

Ç

Ç

Ç

ÇÇ

Ç

!(Ç

!P

!P

!P

!P

!P

!P

!P

!P

!P

!P

!P

!P

VT Poljanska Sora

VT Selška Sora

VT Sora

V T I d r i j c a P o d r o t e j a

– s o t o č j e z B a č o

VT Sava Sveti Janez – Jezernica

VT Gradaščicaz Veliko Božno

VT Sava Podbrezje – Kranj

VT Kokra Preddvor –Kranj

Dvor

Medno

Izvir

Vešter

Razori

Suha I

Vrhnika

Bokalce

Okroglo

Kranj II

Žiri III

Železniki

Medvode I

Cerkno III

Gabrk

Zali Log

Gorenja vas

Polhov Gradec

Poljane nadŠkofjo Loko

Cerkno

Žiri

Kranj

Idrija

Vrhniha

Medvode

Železniki

Škofja Loka

Horjul

S a v a

K o k r a

L j u b l j a n i c a

S o r a


Š u j i c a

D a v č a

Zala

C e r k n

i c a

B e l a

P o l j a

n s k a

S o r a

H o r j u

l k a

Sava Bohi njka

R a č e v a

G r a d a š č i c a

Č e š n j i c a

Podlipščica

R a d n a

S u h a

L o č n

i c a

M a l a v o

d a

N i k o v

a

K o p a č n i c a

Ž a b n i c a

H r a

s t n i c

a

P l a z n i c a

L u š a

T o j n i c a

B r e b o v š č i c a

D r o b t i n k a

Z r n i c a

Č r n a

B e s n i c a

P r o s

c a

N e m i l j š č

i c a

V o l a

š č i c a

G l i n š č i c a

D a

š n j i c a

M a

O č e n k

Z a

p o š k a

S e l n i c a

H o b o v š č i c a

S o v

p a t

S t a j ni k

R a k u

l k a

i c a

V e l i k a B o

ž n a

L u k n j i c a

J e v š k i j a

r e k

Ž i r o v n i c a

O s t r o

ž n i k

P l e n š a

k

T o d r a š č i c a

L o č i v n

i c a

O s o j n i c

a

M a l e š

n i c a

O s o

j n i k

L i p

n i k

Z a d n j a

S o r a

S o v r a

L j u b e v š c a

D r š a

k

H or j ul k a1

B o d o

l j s k a g r

a p a

B u k o

v š č i

c a

Črnov ški potok

K i s

o v n i k

L e d i n š č i c a

S e v n i š č i c a

K a r l o v

š č i c a

Pustotnica

J a z b i c a

K o k r i c a

T r e b i š n i k

Z a b r e

ž n i k

U d e č k a r i c a

P o m e t p o h

Podpleč ica

P o t r e b u j e ž e v g r a b e n

V o v č e k

S o p o t n i š k a g r a p a

M a l a B o ž n a

L a j š k a

g r a p a

R a s k o v e c

Č r n a m l a k a

Z a p l o t n i c a

M o š k

r i n s k i p

o t o k

J a r

č j i

p o

t o

k

F a r j i p o t o k

Ž e r o v n i k o v

g r a b e n

H o t o

v e l j š č

i c a

K U Š L J AN O V G R AB E N

G l o b

o š k o v a

g r a

p a

G l o b

o š k i

p o t o k

S k o k o v a

g r a p a

P o t o č n a

I d r i j c

a


Ovsiše II

Divje jezero

VT Sava Mavčiče –Medvode

Zminec

Kartografska podlaga: GURS, 2013.Kartografija: Simon Koblar.Vir: Frantar in sod., 2014;Hidrografska območ ja, 2014;Kategorizacija vodotokov, 2014.


Škofja Loka, julij 20130 2 4 6

km±

vodno telo (VT) Sor

ostala vodna telesa

občasni vodotoki

potoki

manjše reke

več je reke

Çmerilna mestapovršinskih voda

občina Škofja Loka

!P več ja naselja

Uroš Benkovič



28

Značilnos glavnih vodotokov v občini Škoa Loka

Pretoki Sore, Poljanske Sore in Selške Sore nakazujejo padajoč trend, saj je bil na vodomerni postaji Suha Iv obdobju 1961–1990 izmerjen povprečni letni pretok (Qs) 20,7 m3/s, medtem ko je v obdobju 1971–2000vrednost povprečnega letnega pretoka upadla na 19,3 m3/s (Kolbezen, Pristov, 1998; Vodna bilanca Slovenije..., 2008). Trend upadanja povprečnega letnega pretoka je moč zazna tudi v obdobju 1981–2010, ko jevrednost upadla na 18,3 m3/s (Arhiv površinskih voda, 2013). Trend upadanja povprečnih letnih pretokov jeznačilen tudi za Poljansko Soro, kjer se je pretok zmanjšal z 11,8 m3/s na 11,1 m3/s. Do še izrazitejšega upada

povprečnega letnega pretoka pa je prišlo v obdobju 1981–2010, ko je vrednost upadla na 10,2 m3

/s (Arhivpovršinskih voda, 2013). Vodomerna postaja Zminec med letom 1968 in julijem 1990 ni obratovala, zato so biliza izračun uporabljeni podatki vodomerne postaje Zminec l. Za Selško Soro je v obdobju 1988–2011 povprečniletni pretok znašal 7 m3/s, vendar gre pri primeru vodomerne postaje Vešter za krajše opazovalno obdobje(1988–2011), tako da podrobnejših primerjav trendov med obdobjema ni bilo možno izves (Arhiv površinskihvoda, 2013). Vzroke za zmanjšane pretoke lahko najdemo v spreminjanju podnebnih razmer, predvsems porastom povprečne letne temperature na meteorološki postaji Javorje nad Poljanami v opazovalnemobdobju 1961–1990 (Klimatogeograja Slovenije, 1995b), ter zaraščanju površin, predvsem gre za hribovitepredele porečja, in z njim povezano povečano evapotranspiracijo (Ogrin, Plut, 2009).

Na vodno bilanco glavnih vodotokov v občini vplivajo količina padavin, izhlapevanje in odtok. Na vodno bilancoPoljanske Sore najbolj vpliva količina padavin, saj v hidrometričnem zaledju vodomerne postaje Zminec znaša

v obdobju 1971–2000 letna povprečna vrednost 2.162 mm padavin, od katerih 1.453 mm odteče, 709 mmpa izhlapi, pretok pa je znašal 8,3 m3/s (Vodna bilanca Slovenije ..., 2008). Pri Selški Sori v hidrometričnemzaledju vodomerne postaje Vešter je v obdobju 1971–2000 padlo 1.888 mm padavin, od katerih je 1.665 mmodteklo, 723 mm pa izhlapelo, njen pretok pa je znašal 3,4 m3/s (Vodna bilanca Slovenije ..., 2008). Na Sori je zavodomerno postajo Suha I letna povprečna letna vrednost padavin v obdobju 1961–1990 znašala 1.918 mm,od katerih je 629 mm izhlapelo, odteklo pa 1.289 mm (Kolbezen, Pristov, 1998).

Specični odtok v celotnem porečju dosega najvišje vrednos v zgornjih delih porečja in upada v smeri tokanavzdol (Trobec, 2007). Specični odtok Poljanske Sore na vodomerni postaji Žiri dosega vrednost 43,6 l/s/km2,

na vodomerni postaji Zminec pa ta vrednost znaša 34,9 l/s/km2. Podobno je pri Selški Sori, kjer na vodomernipostaji Železniki vrednost specičnega odtoka znaša 40,5 l/s/km2, na vodomerni postaji Vešter pa 30,8 l/s/km2

(Trobec, 2007; Vodna bilanca Slovenije ..., 2008). Specični odtok na celotnem porečju Sore izkazuje padajoč

trend, kaj v obdobju 1961–1990 je ta na merilni postaji Suha I znašal 36,6 l/s/km

2

, za obdobje 1971–2000 se jezmanjšal na 34,1 l/s/km2 (Kolbezen, Pristov, 1998; Arhiv površinskih voda, 2013). Trend upadanja specičnegaodtoka se je nadaljeval še v opazovalnem obdobju 1981–2010, ko je upadel na 32,3 l/s/km2, torej gre za

11,7 % upad v 50-letnem opazovalnem obdobju (Arhiv površinskih voda, 2013). Padajoč trend izkazuje šePoljanska Sora (Zminec), kjer je specični odtok upadel s 36,7 l/s/km2 v opazovalnem obdobju 1961–1990 na34,9 l/s/km2 v opazovalnem obdobju 1971–2000 ter na 33,4 l/s/km2 v opazovalnem obdobju 1981–2010, karpredstavlja 9 % upad v obdobju 1961–2010 (Kolbezen, Pristov, 1998; Arhiv površinskih voda, 2013). Vzroki zapadajoče trende so v večji podnebni spremenljivos in povečani evapotranspiraciji. Padajoč trend je mogočezasledi še pri Selški Sori, kjer je vrednost specičnega odtoka upadla s 37,9 l/s/km 2 na 30,8 l/s/km2, vendar

je vodomerna postaja Vešter začela delova šele leta 1988, tako da bi bilo potrebno nekoliko daljše obdobjemeritev, da bi lahko dobili zanesljivejše podatke (Kolbezen, Pristov, 1998; Vodna bilanca Slovenije ..., 2008).Kljub padajočemu trendu pa predvsem zaradi nadpovprečne namočenos vsi vodotoki dosegajo vrednos

specičnega odtoka nad slovenskim povprečjem, ki znaša 27,1 l/s/km2 (Vodna bilanca Slovenije ..., 2008).Pretočni režimi vodotokov v občini Škoa Loka se uvrščajo v dežno-snežni režim, za katerega je značilno, daima primarni višek jeseni, zaradi padavinskega viška (oktober, november). To je razvidno iz tega, da imajovsi obravnavani vodotoki glavni višek pretokov novembra, sekundarnega pa v aprilu, zaradi taljenja snega.Pojavljata se dva nižka, in sicer primarni v poletnih mesecih (julij in avgust), zaradi povečane evapotranspiracije,ter sekundarni v zimskih mesecih, zaradi snežne renence (Ogrin, Plut, 2009). Po Hrvanu (1998) gre za dinarskidežno-snežni režim, ki je značilen za zahodni in južni dinarski svet, kjer prevladuje zmerno celinsko podnebjezahodne in južne Slovenije. Pri tem pu se pojavljata dva viška in nižka, in sicer primarni spomladanski višek(april) in sekundarni jesenski višek (november) ter primarni nižek v poletnih mesecih (avgust) ter sekundarninižek v zimskih mesecih (februar). Za dinarski dežno-snežni režim je značilna izenačenost med spomladanskimin jesenskim viškom, kot nakazuje primer Poljanske Sore, Selške Sore in Sore pa je jesenski višek rahlo izrazitejši

od spomladanskega (Hrvan, 1998).




29

Grakon 2: Povprečni mesečni pretoki (m3/s) na izbranih vodomernih postajah (Vir podatkov: Vodna bilanca Slovenije …,2008; Arhiv površinskih voda, 2013.).

Preglednica 3: Povprečni mesečni pretoki (m3/s) na izbranih vodomernih postajah (Vir podatkov: Vodna bilanca Slovenije…, 2008; Arhiv površinskih voda, 2013).

Mesec Sora (Suha l) Poljanska Sora (Zminec) Selška Sora (Vešter)

januar 18,6 10,8 6,5

februar 16,8 9,3 5marec 21,4 12 7,9

april 27,1 14,1 9

maj 17,9 10,3 5,4

junij 16,7 9,6 4,4

julij 12,3 6,8 4,3

avgust 9 5,8 2,8

september 15 8,3 5,6

oktober 24,6 13,7 9,4

november 28 15,3 12,5

december 23,9 12,5 11

Sora spada med najtoplejše reke, ki imajo svoja povirja v Alpah ali alpskem predgorju, pri čemer je mordavzrok to, da vodomerna postaja Suha I leži na nižji nadmorski višini kot vodomerne postaje Save pri Radovljiciali Savinje v Solčavi. Temperaturni režim Sore na vodomerni postaji Suha I se je med opazovalnima obdobjema1976–1990 in 1991–2005 spremenil, in sicer kaže na postopno naraščanje temperature vode, pri čemer imasvoj vpliv spreminjanje temperatur v ozračju. Povprečna letna temperatura na Sori se je povečala za 1,4 °C,največji porast je v spomladanskih in jesenskih mesecih. V obdobju 1991–2005 so bile temperature vode tudiza več kakor 2 °C višje kot v obdobju 1976–1990. V referenčnem obdobju 1991–2005 je kar 6 mesecev, ko jetemperatura vode presegla 10 °C, v primerjavi s predhodnim obdobjem, ko so bili 4 meseci s temperaturo nad

0

5

10

15

20

25

30


p r e t o k [ m ³ / s ]

Sora (Suha I) Poljanska Sora (Zminec) Selška Sora (Vešter)

Uroš Benkovič



30

10 °C, medtem ko so bili v predhodnem referenčnem obdobju le 4 meseci s povprečno temperaturo nad 10°C. Istočasno se je zmanjšalo tudi število mesecev s povprečno temperaturo pod 5 °C, in sicer s 4 mesecev vobdobju 1976–1990 na 2 meseca v obdobju 1991–2005 (Frantar, 2011).

Grakon 3: Spremembe temperature reke Sore v opazovalnih obdobjih 1976–2000 in 1991–2005 na merilnem mestuSuha I (Vir podatkov: Frantar, 2011).

Značilnos vodonosnikov v občini Škoa Loka

Na območju občine Škoa Loka se pojavljata dva pa izdatnejših vodonosnikov, in sicer kraški razpoklinskivodonosnik v masivnih karbonatnih kamninah (dolomit in apnenec ter tudi v peščenjakih in konglomerah)in medzrnski vodonosnik na območju aluvialnih naplavin vodotokov ter kvartarnih prodnih zasipov. Kraškivodonosnik predstavlja zaledje večini vodnih izvirov v občini Škoa Loka, medtem ko se medzrnski vodonosnikpojavlja le na območju Sorškega polja ter na dnu Poljanske in Selške doline. Del občine, ki ga tvorijo nepropustnekamnine (skrilavci, laporji, skrilavi peščenjaki, gline), je ozemlje z manj izdatnimi razpoklinskimi vodonosniki(Poročilo o vplivih ..., 2006; Madžarevič, 2012).

Na območju medzrnskega vodonosnika na Sorškem polju se v občini nahajajo tri merilne postaje podzemne

vode, in sicer Sve Duh, Trata in Godešič. Analizirani so bili podatki o gibanju srednjega vodostaja na teh trehmerilnih mesh za obdobje 1970–2011, pri čemer manjkajo podatki z merilne postaje Trata v obdobju 1984–1986, ko se je gladina podzemne vode najbolj dvigala. Podatki za opazovalno obdobje 1970–2011 prikazujejo,da so bile najvišje vrednos srednjih vodostajev izmerjene na merilni postaji Sve Duh, medtem ko so bilenajmanjše vrednos izmerjene na Tra. Razvidno je, da je do največjih pozivnih sprememb v gladini podzemnevode prišlo na merilnih postajah Godešič in Trata, in sicer po letu 1986, ko je bila zgrajena HE Mavčiče. Z lese je naraščanje gladine podzemne vode ustavilo in začelo postopoma upada. Najmanj sprememb izkazujemerilna postaja Sve Duh, kjer je prav tako mogoče zasledi rahel trend upadanja gladine podzemne vode,vendar kljub človekovim posegom ni prišlo do bistvenih sprememb (Arhiv podzemnih voda, 2013).

Tok podzemne vode na Sorškem polju teče pro zahodu in jugozahodu ter dosega največje kote gladine nasevernem robu območja, na merilnem mestu Sve Duh (Horvat, 2006). Podzemna voda na Sorškem polju se

večinoma pretaka z enakomerno hitrostjo, vendar pa se hitros pretakanja razlikujejo na posameznih delih.Na severnem in osrednjem delu pretakanje dosega hitrost 1,6 km/leto, na južnem delu pa je hitrost večja, insicer 1,9 km/leto (Horvat, 2006).

Velik vpliv na spremembe v gladini podzemne vode na Sorškem polju je imela izgradnja HE Mavčiče, ki se jezačela gradi leta 1986. Danes daje 38 MW moči, pri srednji letni proizvodnji 62 GWh, ter prispeva k pokrivanjukonic večje potrošnje električne energije. Zajezitvena višina Save znaša 19,5 m, ker je bila elektrarna zgrajenana prepustnih kvartarnih sedimenh, je bilo ob izgradnji potrebno vgradi tesnilno zaveso do nepropustnepodlage, ki sega ob bokih pregrade v dolžino 200 m (HE Mavčiče, 2013). Ob sami gradnji je bil predvidendvig gladine Save, kar naj bi tudi povzročilo dvig gladine podzemne vode na celotnem Sorškem polju in nazahodnem delu Kranjskega polja. V prvih leh po gradnji so predvideli tudi večje napajanje podzemne vode izSave, vendar naj bi se to kasneje zmanjšalo, saj bi se akumulacijski jez sčasoma napolnil z blatom. Po začetku

obratovanja leta 1987 je v HE Mavčiče prišlo do splošnega dviga gladine podzemne vode na Kranjsko-Sorškempolju za 16 m, v osrednjem delu Sorškega polja za 6 m ter v južnem delu za 4 m. Glavne smeri toka podzemnevode so ostale nespremenjene. Po gradnji so se pojavile tudi določene negavne posledice, kot npr. velika

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18


T e m p e r a t u r a v o d e [ °

C ]

1976—1990

1991—2005




31

izguba vode iz akumulacije in podtalnice. Do izgub vode prihaja tudi pod pregrado, zato bi bilo potrebnonaredi injekcijsko zaveso (Horvat, 2006).

Karta 9: Tipi vodonosnikov v občini Škoa Loka.

S o r a


P o l j a n s k a

S o r a

# * # *

# *

# *

# *

# *

# * # *

# *

# * # *

Ç

Ç

Ç

Ç

Ç

Ç

EDED

ED

EDED

ED

ED

ED

ED

ED

ED

ED

ED

ED

ED

EDED

ED

ED

ED

ED

EDED

ED

ED

ED

ED

ED

ED

EDED

ED

ED

ED

ED

ED

ED

ED

ED

ED

ED

ED

ED ED

ED

ED

ED

ED

EDEDED ED

ED ED

ED

EDEDED

ED

ED

ED

ED

ED ED

EDED

ED

ED

ED

ED

ED

Zminec

Suha I

Vešter

Svet Duh Trata

Godešič

Meja

Senica

Meja

Žabnica

Podreča

Mavčiče

HrastjeDrulovka

Medvode I

Železniki

Kranj

Kranj

Medvode

Selca

Javorje


Škofja Loka

Brode

Reteče

Sv.Duh

Bukovica

Železniki

#*

#*

#*

#*

Stari vrh (1217)

Tošč (1021)

Lubnik (1025)

Pasja ravan (1020)

Kartografska podlaga: GURS, 2013.Kartografija: Uroš Benkovič in Simon Koblar.Vir: Frantar in sod., 2014; Hidrografska območ ja,2014; Vodovarstvena območ ja (občinski nivo), 2014.



ED

ED

Cerkljansko, Škofeloško inPolhograjsko hribovje

Julijske Alpe v porečju Save

Savska kotlina in Ljubljansko Barje

merilna mestaÇ

# *

vodovarstveno območjevodna telesa

zajet izvirivodnjak in črpalna vrtna

površinskih voda

podtalnice

prva kategorija

druga kategorija

tretja kategorija

0 1 2 3

km

±

Uroš Benkovič



33

PEDOGEOGRAFSKE IN BIOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINEŠKOFJA LOKA


Pedogeografska in biogeografska sestava občine je pogojena predvsem z geološko zgradbo območja, kjerprevladujejo silikatne kamnine, a na razvoj vplivajo tudi razgiban relief, velika namočenost, živalstvo in človek.

Izkazalo se je tudi, da sta pedološka in vegetacijska sestava zelo pestri, kar je predvsem posledica reliefneizoblikovanos in rabe tal.

Pedogeografske značilnos

Pri opisu pedogeografskih značilnos je bila kot glavni vir uporabljena digitalna pedološka karta Slovenije vmerilu 1:25.000 (Pedološka karta Slovenije …, 2007). Prs so razvrščene na podlagi slovenske klasikacije prs,ki je sestavljena iz oddelkov, razredov in pov. Na podlagi vodnih razmer ločimo šri oddelke (avtomorfne,hidromorfne, halomorfne in subakvalne prs). Posamezne oddelke sestavljajo razredi, ki se razlikujejo gledena stopnjo razvitos prs (genezo). Razrede pa sestavljajo pi z značilnim zaporedjem horizontov. Tipe prsločimo glede na mačno podlago ali prevladujoč pedogenetski proces (Repe, 2010). Na nastanek, razvojin lastnos prs pomembno vplivajo silikatna mačna podlaga, razgiban relief, velika količina padavin, živiorganizmi in človek (Bat, 1996). Na območju občine Škoa Loka se pojavljajo prs iz oddelkov avtomorfnih in

hidromorfnih prs (Pedološka karta Slovenije …, 2007). Avtomorfne prs so prs, ki so nastale pod vplivompadavinske vode, ki v prolu nikoli ne zastaja. Za hidromorfne prs pa je značilno občasno ali stalno zastajanjevsaj ene od oblik vode vsaj v delu prola (Repe, 2010).

Avtomorfne prs

Večino površja občine Škoa Loka (88,5 %) pokrivajo avtomorfne prs (Pedološka karta Slovenije …, 2007).Nahajajo se povsod, kjer v bližini ni vodotokov ali stoječih vod.

Humusno-akumulavne prs so mlade, plitve prs, ki dosegajo globino do 30 cm in imajo razvit en samtemen humusni horizont (Repe, 2010). V razred humusno-akumulavnih prs uvrščamo rendzine, ki so drugenajpogostejše prs v občini Škoa Loka (12,1 %). Značilne so za višje predele z večjimi nakloni (v povprečju

27,3˚), kjer je mačna podlaga karbonatna (apnenci in dolomi). Reakcija prs je nevtralna do bazična (Digitalnimodel višin …, 2005; Pedološka karta Slovenije …, 2007). Za rendzine so značilne dobre kemične in zikalnelastnos. Zaradi plitvos, skalovitos in naklona jih porašča gozd. Sk z mačno podlago je zelo nepravilen(Repe, 2010; Gračni podatki RABA …, 2013).

Kambične prs so zrele prs, globlje od 30 cm, vendar razen v žepih ne dosegajo globine, večje od enegametra. Razvita sta dva jasno prepoznavna horizonta – humusni in kambični (Repe, 2010).

Evtrične rjave prs se pojavljajo na 9,7 % površja občine Škoa Loka: na lapornatem apnencu (Polhograjskohribovje), ledenodobnih prodnah in peščenih nasunah rek (Sorško polje) in vršajih ter na peščenjaku inalevrolitu (Grad, Ferjančič, 1974; Pedološka karta Slovenije …, 2007). Gre za blažji relief (povprečni naklon

je 10,8˚), kot je značilen za rendzine, rjave pokarbonatne in distrične rjave prs (Digitalni model višin …,2005; Pedološka karta Slovenije …, 2007). Zaradi ugodnih kemičnih (visoka zasičenost z bazami) in zikalnih

(mrvičasta struktura, relavno globoke) lastnos so zelo primerne za kmejstvo (Repe, 2010). Včasih soobmočje poraščali listna gozdovi hrasta gradna in belega gabra, danes pa na območju prevladuje kmejskaraba tal (Lovrenčak, 1981; Gračni podatki RABA …, 2013).

V občini Škoa Loka so najbolj zastopane distrične rjave prs, ki v povprečju zavzemajo kar 58,6 % celotnegapovršja občine (Pedološka karta Slovenije …, 2007). Najdemo jih predvsem v zahodnem delu občine, vvzpetem in razgibanem svetu Škoeloškega in Polhograjskega hribovja na silikatnih kamninah. Najpogostejšeso distrične rjave prs na permo-karbonskih skrilavcih in peščenjakih, pojavljajo pa se tudi na grödenskihpeščenjakih, psevdolizijskih skladih, na keratorju in porrju, vezanih klasčnih kamninah ter na ledenodobniglini in ilovici (Pedološka karta Slovenije …, 2007). Povprečni naklon območja, kjer se pojavljajo distrične rjaveprs, je 30,24˚ (Digitalni model višin …, 2005). Zaradi nizke kemične reakcije (pH je pogosto nižji od 5,5) so manjprimerne za poljedelstvo. Raba tal na območju so predvsem travniki in pašniki, v višjih legah pa prevladujejo

kisloljubne gozdne združbe (predvsem bukovi gozdovi s pravim kostanjem) (Lovrenčak, 1981; Gračni podatkiRABA …, 2013).




34

V povezavi z rendzinami se v manjšem obsegu (7 % skupne površine občine) pojavljajo tudi rjave pokarbonatneprs. Najdemo jih na trdih karbonatnih kamninah (apnencu in dolomitu ter apnencu in dolomitu z roženci).Gre za območja s povprečnim naklonom 23,3˚ (Pedološka karta Slovenije …, 2007; Digitalni model višin …,2005). Kljub karbonatni podlagi je za rjave pokarbonatne prs značilna slabo kisla do kisla reakcija. Razlog zato je velika količina padavin, ki povzroča izpiranje. Sk z mačno podlago je izrazito nepravilen (žepaste prs)(Repe, 2010). Zaradi razgibanega reliefa in pomanjkanja vode kljub relavno dobrim zikalnim in kemičnimlastnosm prs na območju prevladuje bukov gozd (Gračni podatki RABA …, 2013; Gozdno gospodarski načrt…, 2013).

Karta 10: Tipi prs v občini Škoa Loka.

Kot posledica človekove dejavnos se na starejših konglomeratnih terasah na območju Sorškega polja in vbližnji okolici mesta Škoa Loka pojavljajo tudi izprane prs (1,1 % površja občine) (Pedološka karta Slovenije…, 2007). Izprane prs so precej globoke in lahko v žepih presegajo dva metra (Repe, 2010). Razvi so trije

jasno izoblikovani horizon: humusni, eluvialni – izpran – in kambični. Mačna podlaga je konglomerat. Reliefna območju je uravnan (povprečno 1,9˚). Reakcija prs je zelo kisla, stopnja zasičenos z bazami je pod 50

% (Pedološka karta Slovenije …, 2007). Na območju je naravno rastje kisloljuben gozd, ki pa je danes zaradikmejske rabe zemljišč izkrčen (Lovrenčak, 1981; Gračni podatki RABA …, 2013).

S o r a


P o l j a n s k a

S o r a

Kranj

Medvode

Selca

Javorje


Škofja Loka

Brode

Reteče

Sv. Duh

Bukovica

Železniki

#*

#*

#*

#*

Stari vrh (1217)

Tošč (1021)

Lubnik (1025)

Pasja ravan (1020)

Kartografska podlaga: GURS, 2013.Kartografija: Kristina Glojek in Simon Koblar.Vir: Pedološka karta Slovenije ..., 2007.



evtrična rjava prst

distrična rjava prst

rendzina

rjava pokarbonatna prst

izprana prst

razvita obrečna prst

nerazvita obrečna prst

oglejena prst

psevdooglejene prsti

gramoznica

urbane površine

0 1 2 3

km

±

Pedogeografske in biogeografske značilnos občine Škoa Loka



35

Hidromorfne prs

Prs hidromorfnega oddelka se pojavljajo v bližini vodotokov ali stoječih vod. Na območjih uspeva vlagoljubnorastlinstvo (Repe, 2010). Pokrivajo 8,6 % površja občine (Pedološka karta Slovenije …, 2007).

Najpogosteje zastopan razred hidromorfnih prs v občini Škoa Loka so obrečne prs (Pedološka kartaSlovenije …, 2007). Gre za mlade prs, ki so stalno pod vplivom premikajoče se vode in dvignjene podtalnice.Zaradi nenehnega nanašanja gradiva vsebujejo veliko skeletnih delcev (Repe, 2010). V občini se obrečneprs pojavljajo na poplavnih ravnicah Sore in njenih pritokov ter pokrivajo 7,3 % celotne površine. Prst je

zmerno oglejena in evtrična. Povprečni naklon območja je 4,3˚ (Digitalni model višin …, 2005; Pedološka kartaSlovenije …, 2007).

Nerazvite obrečne prs se nahajajo neposredno ob vodotokih. Gre za zelo mlade prs z nerazvim humusnimhorizontom (Repe, 2010). Največje površine nerazvih obrečnih prs se nahajajo na naplavni ravnici Sore.Prevladujoča raba tal na območju so travniki in njive (Pedološka karta Slovenije …, 2007; Gračni podatki RABA…, 2013).

Razvite obrečne prs za razliko od nerazvih niso pod tako neposrednim vplivom vodotokov. Gradivo jedrobnejše (melj, glina) kot pri nerazvih obrečnih prsteh. Humusni horizont je razvit. Imajo dobre zikalnein kemične lastnos (Repe, 2010). Naravno na območjih uspeva vlagoljubni gozd, ki pa je danes večinomaspremenjen v travnike (Repe, 2010; Gračni podatki RABA …, 2013).

V nekaterih kotanjash oblikah, kjer je mačna podlaga nepropustna, so se razvile tudi psevdooglejene prs(Uršič, 2001). Za njih je značilno občasno zastajanje padavinske vode, kar povzroča marmoriranost in lisavost.Kjer se dalj časa zadržuje voda, poteka redukcija (sive pege), kjer pa zrak, poteka oksidacija (rjave pege) (Repe,2010). Pobočne psevdogleje ogroža vodna erozija prs (Repe, 2002).

Na Sorškem polju v okolici Sv. Duha med Škoo Loko in Dorfarjami, so se pod vplivom talne vode razvile tudioglejene prs (Pedološka karta Slovenije …, 2007). Gre za močvirno območje, kjer se v spodnjem delu prolaprs stalno zadržuje talna voda in poteka redukcija. Nad njim se nahaja horizont nihanja talne vode, ker seizmenjujeta oksidacija in redukcija (Repe, 2010).

Degradacija prs

Prs na območju občine Škoa Loka najbolj ogroža vodna erozija. Razlogi za to so razgiban relief (veliki nakloni,reliefna energija), velika količina padavin in nepropustna mačna podlaga. Vodna erozija ogroža predvsemobmočje Škoeloškega in Polhograjskega hribovja (Bat, 1996; Madžarevič, 2012). Nadpovprečna gozdnatostobmočja (okoli 67,3 %) (Gozdno gospodarski načrt …, 2012) je z vidika zmanjšanja ogroženos zaradi vodneerozije pozivna. Poleg visoke poraščenos z gozdom aktualno ogroženost zmanjšuje tudi velika razdrobljenostkmejskih zemljišč, med katerimi so ohranjeni zeleni pasovi (Repe, 2002). Na območju občine Škoa Lokanatančnejša raziskava onesnaženos prs še ni bila izvedena. Meritve onesnaženos prs so potekale v okviruprojekta Raziskava onesnaženos tal Slovenije, ki se sistemačno izvaja od leta 1999. Opravljene so bile natreh vzorčnih točkah (Sv. Duh, Brode in Zapreval). Rezulta so pokazali, da prs v občini Škoa Loka ne sodijomed bolj onesnažene. Najbolj onesnažene prs so bile ugotovljene na Sorškem polju (lokacija meritev Sv. Duh)kot posledica intenzivnega kmejstva, industrije in prometa (Grčman, Lobnik, Zupan, 2008; Madžarevič, 2012).

Rastlinstvo

Območje občine Škoa Loka po Wrabrovi togeografski pripadnos pripada predalpskemu svetu. Območje jepestro z rastlinstvom, saj se tukaj skata 2 orni provinci, in sicer ilirska ter srednjeevropska, hkra pa lokalnona območje vpliva tudi submediteranska provinca. Po novi togeografski členitvi Meusela in sodelavcev(Marinček, 1973) območje spada v karnijsko podprovinco, ki je del južnoalpske province (Marinček, 1973).Območje lahko uvrsmo tudi v predalpsko-preddinarsko življenjsko okolje, ki obsega predalpska hribovja, dolinein kotline ter ga klimatsko zaznamuje odprtost pro Panonski kotlini. V tem življenjskem okolju prevladujejolistna gozdovi, ki so zaradi pestrih ekoloških razmer zelo raznoliki (Ogrin, Plut, 2009). Gozdovi pokrivajo kar67,3 % občine Škoa Loka (Gračni podatki RABA …, 2013), kar je v primerjavi s celotno Slovenijo, ki jo prekriva58 % gozda, zelo veliko (Gale, Lešić, Kun Slatnar, 2011). Za območje je značilno tudi izmenjavanje kulturne ingozdne pokrajine, predvsem v nižinskih gozdovih. Nižinski gozdovi so v veliki meri izkrčeni zaradi kmejskih inurbanih površin (Ogrin, Plut, 2009). Človekovi posegi so močno vplivali na razporeditev rastlinstva tudi v občini

Škoa Loka. Poleg izkrčenih ravnin za kmejski namen (Lovrenčak, 1981) so bili v 17. stoletju močno izkrčenitudi bukovi gozdovi na pobočjih, ki so jih posekali za potrebe dejavnos v plavžih. Goloseki so takrat




38

Preglednica 4: Gozdne združbe v občini Škoa Loka (Vir podatkov: Čarni, Marinček, 2002).

Združba Drevesna plast Grmovna plast Zeliščna plast

bukve in rebrenjačeBlechno-Fagetum

bukev, graden, pravikostanj, navadna smreka,

rdeči bor, bela jelka,navadna breza

navadna krhlika, bukev,graden, robida, jerebika

rebrenjača,navadna borovnica,kokoševčevolistni svišč,zajčica, škržolica

bukve in mladegakresničevja

Arunco-Fagetumbukev, graden, pravi kostanj navadna krhlika, mali jesen,

češnja, robida

navadna smrdljivka,

podborka, šašulica, orlovapraprot, navadni jeglič

rdečega bora in borovniceVaccinio myrlli-Pinetumsylvestris

bdeči bor, navadna smreka,pravi kostanj, graden,

navadna brezanavadna krhlika, jerebika

gorska arnika, navadna

borovnica, srčna moč,dlakava bekica, jesenskavresa

bukve in črnega gabraOstryo-Fagetum

črni bor, rdeči bor

šmarna hrušica, mali jesen,črni gaber, navadna smreka,črni bor, dlakavi sleč, golavrba, navadni mokovec

dolgocvetna perla, pisanavilovina, nizki šaš, žanjevec,gorski jelenovec

bukve in pravega kostanjaCastaneo savae-Fagetumsylvacae

bukev, graden, pravi kostanjnavadna krhlika, mali jesen,

češnja, srhkostebelnarobida

navadna smrdljivka,belkasta bekica, jesenskavresa, kokoševčevolistnisvišč, navadni črnilec

navadnega gabra inborovniceVaccinio myrlli-Carpinetum betuli

navadni gaber, graden,navadna smreka, pravi

kostanj, češnja

navadna krhlika, robida, jerebika, navadna leska,navadna trdoleska, navadni

bršljan, brogovita

orlova praprot, rušnata

masnica, pomladanskižafran, dvolistna sečnica,puhas zebrat

bukve in navadnega tevjaHacqueo-Fagetum

nukev, graden, beli javor,

češnja, navadna smreka,maklen, navadni gaber,brek

navadni češmin, rdeči dren,enovra glog, navadnivolčin, bradavičasta

trdoleska, mali jesen,

navadni bršljan, navadnakalina, njivski šipek,

dobrovita, brogovita

podlesna vetrnica, navadna

smrdljivka, gozdna vijolica,navadni ženikelj, kimastakraslika

navadnega gabra in čnegatelohaHelleboro nigri-Carpinetumbetuli

graden, navadna smreka,

beli javor, veliki jesen,lipovec, navadni gaber,češnja, maklen

rdeči dren, navadna leska,enovra glog, navadnatrdoleska, navadna kalina,

kovačnik, puhastolistnokosteničevje,

podlesna vetrnica, trolistnavetrnica, navadni zimzelen,sladki mleček, navadni malizvonček

bele jelke in trokrpegamahu

Bazzanio trilobatae- Abietetum albae

bela jelka, navadna smreka,

bukev

bela jelka, bukev, navadna

smreka, robida, jerebika

bela jelka, orlova praprot,

navadna smreka, navadnaborovnica, rebrenjača

bukve in velecvetne mrtvekopriveLamio orvalae-Fagetum

gukev, beli javor, goli brest,platanolistni javor

navadni volčin, širokolistnatrdoleska, planinsko

kosteničevje, kimastoplodnišipek, srhkostebelna robida,črni bezeg

navadna črnoga, gozdnavijolica, zajčji lapuh, volčja

jagoda, navadna ciklama

Kot že omenjeno, v občini Škoa Loka prevladuje gozdna združba bukve in rebrenjače. Gre za združbo, ki jeznačilna za osrednjo Slovenijo in porašča nadmorske višine od 300 do 900 m. Ugajajo ji vse ekspozicije inblago nagnjena pobočja ter položni hrb. Uspeva na kislih prsteh, predvsem na distričnih rjavih prsteh in

ponekod tudi na rankerjih. Danes je gozd zaradi intenzivnega izkoriščanja v preteklos prešel že v sekundarnigozd rdečega bora, vse več pa je tudi monokultur smreke. Združba je ohranjena le na osojnih legah, kjerlege niso primerne za kmejske površine (Čarni, Marinček, 2002). Največja površina združbe se nahaja v

Pedogeografske in biogeografske značilnos občine Škoa Loka



41

STANJE OKOLJA V OBČINI ŠKOFJA LOKA Jasmina Milović in Nevenka Mihevc

Življenjsko okolje s prepletanjem njegovih naravnih značilnos in družbenih vplivov moramo varova, da sebiin potomcem zagotovimo pogoje za kakovostno življenje. Še posebno ranljiva so območja, kjer se srečujejovplivi različnih dejavnos, npr. industrije, kmejstva, prometa in poselitve z odpadki ter odplakami, s slabšimisamočislnimi sposobnostmi sestavin okolja. S problemi onesnaženos okolja se srečuje tudi občina Škoa

Loka, predvsem pa samo mesto. Na Sorškem polju je dobro razvita kmejska dejavnost, kjer z uporabo različnihtofarmacevtskih sredstev onesnažujejo že tako občutljivo podtalnico. Temperaturni obrat je na Sorškem poljupogost pojav, zato se onesnažen zrak zadržuje pri tleh. V članku smo se podrobneje osredotočili na stanjezraka, vod in prs ter na ravnanje z odpadki in kanalizacijo, pozorni pa smo bili tudi na hrup in svetlobnoonesnaževanje.

Zrak

Vse več mest se spopada z onesnaženostjo zraka, ki je posledica izpuščanja plinash snovi in trdih delceviz procesa zgorevanja, industrijskih procesov in motornih vozil, vpliva pa tudi na nastanek kislega dežja insmoga (Onesnaženost zraka, 2013). Zrak je onesnažen, ko so v njem nenaravne, škodljive, neobičajne snovi

– polutan. Za izpuščanje snovi v zrak uporabljamo izraz emisija. Veliko emisij je naravnih: prah, pelod, dimin plini zaradi naravnih gozdnih požarov itd. Vsakodnevno pa v zrak pošilja emisije tudi človek: s kurjenjem zaogrevanje in proizvodnjo elektrike, z industrijskimi postopki, s prometom itd. (Rakovec, Vrhovec, 2000).

V zadnjih 50 leh onesnaženost zraka ponekod že močno vpliva na kakovost našega življenjskega okolja. V 60in 70 leh 20. stoletja je bila onesnaženost zraka predvsem posledica emisij iz kurilnih naprav in industrije. Vzadnjih desetletjih pa glavni vir onesnaženja zraka v mesh postaja promet (Kakovost zraka, 2013). S podobnimitežavami se soočajo tudi v občini Škoa Loka.

V vzhodnem delu občine je Kranjsko-Sorško polje, ki je del Ljubljanske kotline in na katerem se občasno,predvsem v zimski polovici leta, pojavlja inverzija oz. temperaturni obrat. To je pojav, pri katerem temperaturaz višino narašča, namesto da bi padala, zato v dnu kotline ostaja ujeto jezero težjega hladnega in obenem tudionesnaženega zraka. V dolinah in kotlinah lahko inverzija pozimi traja po več dni skupaj, kar pomeni, da se tamzadržujejo in kopičijo tudi škodljive primesi, kot so npr. avtomobilski izpus, izpus iz tovarn in individualnih

kurišč. V takih razmerah ostajajo vetrovi, ki bi lahko razredčili onesnažen zrak, nad inverznim pokrovom in jezato zrak pri tleh vedno bolj onesnažen (Wa, 1993). Podobno se dogaja na Kranjsko-Sorškem polju.

Glavni viri onesnaževanja v občini Škoa Loka so predvsem (Madžarevič, 2012): ͵ promet (benzen, toluen, ozon, NO

x, prah, ogljikov monoksid in druge hlapne organske spojine),

͵ industrijski obra (Knauf Insulaon, SGP Tehnik, LTH itd.), ͵ individualna kurišča (žveplov dioksid, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, prašni delci, dim in saje).

V Škoi Loki je Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO) opravila meritve z ekološko-meteorološko mobilno postajo v času od 9. oktobra 2012 do 18. aprila 2013. Merili so na Šolski ulici v neposrednibližini šolskega igrišča, šole in pokopališča. Povprečna koncentracija žveplovega dioksida, katerega mejna 24-urna vrednost je 25 µg/m3, je bila v merilnem obdobju v Škoi Loki le 12 µg/m3; ogljikovega monoksida je bilov zraku 0,8 µg/m3, čeprav je njegov spodnji ocenjevalni prag 5,0 µg/m3. Prav tako so bile koncentracije ozona

močno pod mejno vrednostjo: povprečna koncentracija O3 je bila v tem obdobju 29 µg/m3, najvišja 8-urnakoncentracija 114 µg/m3, 8-urna ciljna vrednost za O

3 pa je 120 µg/m3. Koncentracije dušikovega dioksida in

benzena (lahkohlapni ogljikovodik) so bile nad spodnjim ocenjevalnim pragom (benzen, pri katerem je spodnjiocenjevalni prag 2,0 µg/m3, je dosegel koncentracijo 3,3 µg/m3, dušikov dioksid pa je dosegel najvišjo urno

koncentracijo 107 µg/m3, spodnji ocenjevalni prag pa znaša 100 µg/m3). Onesnaženost zraka z delci PM10

je bilana lokaciji primerljiva z večino drugih merilnih mest v notranjos Slovenije. Sicer so bile prekoračene mejnednevne koncentracije, vendar število dni s preseženo mejno dnevno koncentracijo ni preseglo dovoljenih 35dni. Presežena je bila samo 25 dni (Meritve onesnaženos zunanjega …, 2013).

Pred tem je ARSO postavil mobilno postajo na Tra pri Škoi Loki znotraj manjšega naselja individualnih hišblizu podjetja Knauf Insulaon, kjer so merili onesnaženost zunanjega zraka. Onesnaženost zraka so meriliv času od 12. aprila do 8. oktobra 2012. Reliefni in vremenski pogoji (prevetrenost) so na območju Trate

in v Škoi Loki glede kakovos zraka nekoliko ugodnejši kot v drugih krajih Slovenije, ki ležijo v bolj zaprhkotlinah in dolinah. Predvsem je ugoden vpliv šibke lokalne cirkulacije zraka v nočnem času zaradi stekanjazraka s pobočij Selške in Poljanske doline. Na lokaciji Trata sta prevladujoči smeri vetra jugozahod in jugovzhod,tako da je maksimum koncentracij onesnaževal, ki izhajajo iz tovarne Knauf Insulaon (predvsem NO

2, SO

2

Jasmina Milović in Nevenka Mihevc



42

in delci PM10

) ali iz drugih virov, na južnih delih Sorškega polja izven naseljenega območja. Rezulta meritevso pokazali, da je onesnaženost zraka z delci PM

10 primerljiva z večino drugih merilnih mest v notranjos

Slovenije. Prekoračitve mejne dnevne koncentracije ni bilo nikjer, kar je sicer običajno za letni čas, v katerem sobile meritve opravljene. Koncentracija dušikovega dioksida (NO

2) je bila zelo nizka, njena povprečna vrednost

je bila le 7 µg/m3. Tudi koncentracije žveplovega dioksida (SO2) in koncentracije benzena (C

6H

6) so bile pod

spodnjim ocenjevalnim pragom. Najvišja dnevna koncentracija SO2 je znašala 7 µg/m3 (spodnji ocenjevalni

prag je 50 µg/m3), koncentracija benzena pa je bila v tem obdobju 0,5 µg/m3 (spodnji ocenjevalni prag je 2,0µg/m3). Onesnaženost zraka z ozonom (O

3) je bila na ravni drugih merilnih mest v notranjos Slovenije. Na

Tra je bila najvišja urna vrednost k pod opozorilno vrednostjo (179 µg/m3), ciljna 8-urna vrednost pa je bilapresežena v 34 dnevih (letno je dovoljenih 25 preseganj) (Meritve onesnaženos zunanjega …, 2012).

Za primerjavo o spreminjanju onesnaženos zraka lahko vzamemo rezultate merjenja mobilne postaje pravtako na Tra. Meritve so se opravljale v obdobju od 15. 9. do 2. 11. 2008. Rezulta so pokazali, da je bilaonesnaženost zraka na Tra med najnižjimi v Sloveniji (Meritve onesnaženos zraka …, 2008). V spodnjipreglednici je prikazana primerjava nekaterih koncentracij onesnaževal na istem območju v različnih obdobjih.

Preglednica 5: Povprečne koncentracije onesnaževal na lokaciji mobilne postaje na Tra v obdobjih 15. 9.–2. 11. 2008in 12. 4.–8. 10. 2012 (Vir podatkov: Meritve onesnaženos zunanjega …, 2012, Meritve onesnaženos zraka …, 2008).

Koncentracija onesnaževala 15. 9.–2. 11. 2008 12. 4.–8. 10. 2012

SO2 µg/m3

2 3

NO2 µg/m3 11 7

O3 µg/m3 31 66

PM10

µg/m3 19 17

V Preglednici 5 vidimo, da so se povprečne koncentracije NO2 in delcev PM

10 zmanjšale, medtem ko se je

koncentracija SO2 nekoliko povišala, vendar je še vedno ostala pod spodnjim ocenjevalnim pragom. Opazen

je močan porast koncentracije ozona, vendar lahko ta podatek zanemarimo, ker so bile meritve opravljenev različnih letnih časih, koncentracije ozona pa so najvišje v topli polovici leta, tj. od aprila do septembra(Meritve onesnaženos zraka …, 2008).

PrstPo Uredbi o ugotavljanju onesnaženos kmejskih zemljišč in gozda (Uredba o mejnih …, 1996) je prstonesnažena takrat, kadar vsebuje toliko škodljivih snovi, da se zmanjša njena samoočiščevalna sposobnost,poslabšajo zikalne, kemijske in biočne lastnos, zavira ali preprečuje rast rastlin, onesnažuje podtalnicaoziroma rastline, ali kadar je zaradi škodljivih snovi kako drugače okrnjena trajna rodovitnost prs. Vironesnaženos je lahko kmejstvo (biotehniško onesnaževanje), industrija (industrijsko onesnaževanje), mesto(urbano onesnaževanje) ali promet (Zupan, Grčman, Lobnik, 2008).

V občini Škoa Loka je Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani v okviru raziskave onesnaženos prs vSloveniji opravila raziskavo na treh vzorčnih mesh; prvič leta 2005 v Sv. Duhu. Raba tal na vzorčnih mesh jebil travnik. Rezulta so pokazali, da so evtrične rjave prs na pretežno karbonatnem produ slabo založene zrastlinam dostopnima fosforjem in kalijem. Vsebnost nekaterih anorganskih nevarnih snovi je nad povprečnimi

vrednostmi (Cd, Hg, Pb, Zn, Tl, As, V, Mn), koncentracija kadmija (Cd) pa je večja od mejne imisijske vrednos.Vse vrednos so večje v zgornjem horizontu, kar nakazuje na vnos preko zračnih emisij. Vsebnost organskihnevarnih snovi je pod mejo detekcije (Raziskave onesnaženos tal …, 2006).

Leta 2006 je vzorčenje potekalo na Sv. Ožboltu. Tu so prs plitve (ranker) in s kislo reakcijo zaradi mačnepodlage (grödenski peščenjaki). Delež organske snovi je relavno velik predvsem v zgornjem horizontu, kars koncentracijami rastlinam dostopnega fosforja in kalija kaže na intenzivno rabo in gnojenje. Vse izmerjenenevarne snovi, tako anorganske (As, Cd, Hg in Pb) kot organske (policiklični aromatski ogljikovodiki, polikloriranibifenili …), so v območju naravnih vrednos (Zupan, Grčman, Lobnik, 2007).

Še eno vzorčenje je potekalo leta 2007, in sicer v kraju Zapreval, ki sicer spada v sosednjo občino Gorenja vas- Poljane in se nahaja v Škoeloškem hribovju. Tu so distrične rjave prs, raba tal je travnik. Od anorganskih

nevarnih snovi je arzen (As) v B-horizontu (globina prs 5–20 cm) v območju opozorilne vrednos, v horizontu

Stanje okolja v občini Škoa Loka



47

PREBIVALSTVO IN NASELJA V OBČINI ŠKOFJA LOKATina Kmetec in Eva Mejak

Občina Škoa Loka je ena izmed osemnajsh občin Gorenjske stasčne regije. Obsega del Škoeloškegahribovja z rekami Poljanska Sora, Selška Sora in Sora. Občina meri 146 km2, zato se po površini med slovenskimi

občinami uvršča na 44. mesto. Po številu prebivalcev, leta 2013 jih je bilo 22.901, se med slovenskimi občinamiuvršča na 15. mesto. Gostota naseljenos je večja od povprečja celotne države (ki znaša približno 100 prebivalcev

na kvadratni kilometer), saj je v letu 2011 na kvadratnem kilometru površine občine živelo povprečno 155prebivalcev (Občine v številkah ..., 2011). Če Škoo Loko primerjamo z mes primerljive velikos, ugotovimo,da ima ugodno demografsko strukturo (visok delež mlade in srednje generacije), število brezposelnih jepod državnim povprečjem in relavno ugodni gospodarski razvoj, zato se mesto ponaša z nadpovprečnougodnimi socialnimi razmerami (Cigale, 2007). Podatke smo povzeli iz podatkovnih baz Stasčnega uradaRepublike Slovenije; drugi viri podajo dodatne razlage. Za lažjo predstavo bralca smo s pomočjo geografskegainformacijskega sistema za pridobivanja podatkov izdelali karto naselij v občini in razporeditvijo prebivalstva.

Gibanje števila prebivalstva

Občina Škoa Loka je bila prvič ustanovljena l. 1869, l. 1970 novo-ustanovljena občina pa je bila zopetpreoblikovana l. 1994 (Veliki Atlas Slovenije, 2012), zato so podatki o prebivalstvu pred tem letom omejenina območje nekdanje občine Škoa Loka, ki je obsegala območje današnje upravne enote Škoa Loka. Številoprebivalcev je v celotni nekdanji občini Škoa Loka skozi stoletja počasi naraščalo. Močen porast se opazi po2. svetovni vojni zaradi obsežne industrializacije regije. Število prebivalcev se je povečalo predvsem na računpriseljencev, ki jih je privabila nova industrija in bližina Ljubljane − vaška naselja so se preobrazila v (urbana)spalna naselja. V obdobju 1960−1990 se je tako število prebivalcev povečalo za 72 % (Občina Škoa Loka …,2013). Ob ustanovitvi sredi 90 let je imela občina 21.469 prebivalcev (Milenkovič, 2007). V zadnjih leh številoobčanov še vedno opazno narašča, od leta 2008 se je število prebivalcev povečalo za kar 394 oseb (1,75 %).V prvem polletju leta 2013 je tako v občini živelo skupno 22.901 ljudi, od tega 11.220 moških in 11.681 žensk(Prebivalstvo po staros ..., 2013).

Grakon 7: Gibanje števila prebivalcev občine Škoa Loka 1999–2013 (Vir podatkov: Prebivalstvo po velikih …, 2013).

Naraščanje števila prebivalstva v občini je posledica pozivnega naravnega in selitvenega prirastka. Naravniprirastek je znašal kar 5,2 ‰, kar pomeni, da se je na 1.000 prebivalcev v občini rodilo 5,2 ljudi več, kot jih jeumrlo. Podobno pri selitvenemu prirastu – na 1.000 prebivalcev v občini se jih je 1,2 več priselilo kot odselilo.Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je znašal 6,7; medtem ko je vrednostslovenskega povprečja 2,6 ‰ (Občine v številkah ..., 2011). Nadpovprečno naraščanje prebivalstva v občinilahko pripišemo podpovprečni brezposelnos kot v Sloveniji, saj si družine in zaposleni lahko privoščijo imeotroke oz. več otrok. (O Škoi Loki, 2013).

Starostna in spolna sestava prebivalstva

Kot že napisano je bilo leta 2013 v občini Škoa Loka skupno 22.901 prebivalcev, od tega 11.681 (51 %) žensk in11.220 (49 %) moških. Od tega jih je bilo 3.807 (16,6 %) mlajših od 15 let. V tej starostni skupini je bilo razmerjemed moškimi in ženskami 50,1 % (1.908 moških) pro 49,9 % (1.899 žensk) v prid moškemu spolu. V naslednjistarostni skupini (15–64 let) je bilo 15.321 (66,9 %), tu je bilo razmerje med moškimi in ženskami podobno

21.600

21.800

22.000

22.200

22.400

22.600

22.800

23.000

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

š t e v i l o p r e b i v a l c e v




48

kot v mlajši starostni skupini, in sicer 7.789 (50,8 %) moških in 7.532 (49,2 %) žensk. V najstarejši starostniskupini (65 + let), kamor je spadalo 3.773 (16,5 %) prebivalcev, se je razmerje med spoloma precej obrnilov prid žensk – 2.250 (59,6 %) in le 1.523 (40,4 %) moških, kar je pričakovano, saj je znano, da imajo ženskedaljšo pričakovano življenjsko dobo. Povprečna skupna starost je leta 2013 znašala 40,6 let; leta 2001 pa le36,5 let. Številki prikazujeta velik delež mladega prebivalstva, saj sta obe vrednos podpovprečno vrednostjoza Slovenijo − 38,6 leta 2001 in 42,1 leta 2013 (Prebivalstvo po staros …, 2013). Mladostnost prebivalstvaobčine se odčita tudi v indeksu staranja, ki nam pove razmerje med številom oseb, starih 65 let ali več inštevilom oseb, mlajših od 15 let. Leta 2013 je v občini Škoa Loka znašal 97, kar je za 20 manj kot pri povprečju

za Slovenijo (Občine v številkah ..., 2011).

Grakon 8: Starostna piramida občine Škoa Loka za leto 2013 (Vir podatkov: Prebivalstvo po velikih ..., 2013).

Izobrazbena in zaposlitvena sestava prebivalstva

Število mladega prebivalstva se opazi prav tako v razporejenos mlajših generacij po osnovni in srednji šoliter študiju. Osnovne šole je v občini leta 2011 skupno obiskovalo 2.039 šoloobveznih otrok, od tega 1.031učencev in 1.008 učenk (Učenci po: vrsta …, 2013). Različne srednje šole je istega leta obiskovalo okoli 960dijakov (Občina v številkah ..., 2013). Dijakov, ki so v letu 2010 končali srednješolsko izobraževanje je bilo 361,tudi tu je bilo več dijakov kot dijakinj (Dijaki, ki so …, 2013). Skupno je bilo leta 2012 v občini Škoa Loka navseh terciarnih študijih 1.276 študentov, 781 študentk in 495 študentov (Študen terciarnega izobraževanja…, 2013).

V letu 2012 je bilo v občini Škoa Loka prijavljenih 9238 delovno akvnih ljudi, kar je 60,1 % od vseh delovnosposobnih prebivalcev starih med 15 in 64 let, in 40,4 % vseh prebivalcev občine. Od tega jih je imelo največsrednješolsko izobrazbo − in sicer 5.022 (54,4 % delovno akvnih); najmanj pa osnovnošolsko izobrazbo alimanj – 1.215 (13,1 % delovno akvnih) prebivalcev. Ostali so imeli višje- ali visokošolsko izobrazbo, po podatkih

kar 3.001 (32,5 %) prebivalec. Nižjo stopnjo izobrazbe je imelo več moških, več višje izobraženih je žensk.Medtem je v Sloveniji osnovnošolsko izobrazbo imelo 12,9 % delovno akvnega prebivalstva, srednješolsko57,7 % in višje- ali visokošolsko 29,4 % (Delovno akvno prebivalstvo …, 2013b).

1.000 800 600 400 200 0 200 400 600 800 1.000

0 –4

5–9

10 –14

15–19

20 –24

25–29

30 –34

35–39

40 –44

45–49

50–54

55–59

60–64

65–69

70–74

75–79

80–84

85+

s t a r o s t n a s k u p i n a

moški ženske

Prebivalstvo in naselja v občini Škoa Loka



49

Občina se spopada z nižjo brezposelnostjo v primerjavi z ostalimi občinami po Sloveniji. Stopnja registriranebrezposelnos je bila leta 2011 le 7,5 %; medtem ko je v Sloveniji znašala 11,8 % (Občine v številkah, 2011) in vGorenjski stasčni regiji 9,0 % (Stopnja registrirane brezposelnos …, 2011). Gorenjska regija se je v letu 2012tudi ponašala z najmanjšo brezposelnostjo med mladimi in iskalci prve zaposlitve, tako je med brezposelnimivečji delež starejših (Trg dela Gorenjska …, 2013). Razlika v brezposelnos med ženskami in moškimi je v občiniznašala le 0,1 odstotne točke; v Sloveniji 1,1 odstotno točko. Tudi stopnja delovne akvnos je bila s 60,5 % za2,4 odstotne točke višja kot v Sloveniji (Delovno akvno prebivalstvo …,2013a; O Škoi Loki, 2013).

Narodnostna sestava prebivalstvaS spremembami pravil se pri zadnjem popisu (2011) ni popisovala narodnost prebivalstva, za približnopredstavo narodnos v občini so sledeči uporabljeni podatki pridobljeni iz predhodnega popisa, leta 2002.Leta 2002 je v občini živelo skupaj 22.093 prebivalcev; od tega se je jih je za Slovence opredelilo 18.485 (83,67%), za pripadnike drugih narodov se je opredelilo 1.628 (7,37 %). Ostali so neopredeljeni (1,43 %), niso želeliodgovori (2,02 %) ali pa je njihova pripadnost neznana (5,51 %) (Prebivalstvo po narodni …, 2002).. Pridoločanju narodnostne sestave smo uporabili podatke o maternem jeziku takratnih občanov. Največ ljudi jepoleg slovenščine (19.444) za materni jezik opredelilo naslednje jezike: hrvaščina (624), srbo-hrvaščina (487),bosanščina (493), srbščina (329). Ostali jeziki, ki so se še pojavljali, so bili: italijanščina, romščina, albanščina,makedonščina, nemščina in drugi. Za neznano se je opredelilo 493 prebivalcev (Prebivalstvo po maternem …,2002).

NaseljaObčina Škoa Loka je bila ustanovljena po teritorialnem preoblikovanju komun 3. 10. 1994, ko je komunaŠkoa Loka razpadla na 4 samostojne občine: Gorenja vas - Poljane, Škoa Loka, Železniki in Žiri. Občini jeob tem pripadalo 34 % naselij in kar 55 % prebivalstva komune. Od nastanka je pri naseljih prišlo do dvehteritorialnih sprememb in šrih sprememb imen. Leta 1998 občina izgubi naselje Bukov Vrh s 100 prebivalci;leta 2002 pa je bilo k občini iz občine Železniki priključeno naselje Sv. Lenart (Milenkovič, 2007). Občina sedajobsega 62 naselij v 11 krajevnih skupnosh, osrednje naselje je mesto Škoa Loka. (O Škoi Loki, 2013).

Fotograja 10: Stanovanjska soseska Podlubnik je bila zgrajena med 60 in 80 le 20. stoletja (S. Koblar, 2014).




51

Karta 14: Tipologija naselij v občini Škoa Loka.

Centralnost Škoe Loke

Škoa Loka je pično majhno satelitsko mesto, ki je razvojno in funkcionalno vezano ali odvisno od drugih

urbanih središč, kot sta Ljubljana in Kranj. Spada oz. se nahaja znotraj 20−30 km pasu Ljubljanske urbaneregije, katere center in glavno zaposlitveno ter tudi izobraževalno središče je Ljubljana − tja gravira oz.dnevno migrira veliko število Ločanov. Mesto Škoa Loka je sicer regionalno središče bližnje ravninske okolicein hribovitega zaledja (Lampič, Rebernik, Vaishar, 2007). Po Vrišerju spada v tretji razred centralnos inpredstavlja peto stopnjo vplivnega območja (Geografski atlas Slovenije …, 1998).

Gravitacijska usmerjenost občine Škoa Loka

Gravitacijska usmerjenost znotraj občine se je razvila na podlagi treh območij poselitev: območje urbaneposelitve, urbanizirane podeželske (lokalna središča) in ruralne poselitve. Med sabo se ločijo po gospodarskidejavnos, zgradbi in videzu (Predlog ukrepov in ..., 2010). Škoa Loka je migracijsko središče občine in regije;občani dnevno opravijo 9.680 potovanj znotraj občine, 6.650 potovanj v občino pa ljudje iz drugih občin.

Približno enaka količina oz. nekoliko več občanov (17.000) pa dnevno migrira v Ljubljano in Kranj (Bajt, 2010).Na Kar 15 so predstavljene izključno dnevne migracije delovno akvnega prebivalstva. Karta prikazuje delovnemigracije v in iz Škoe Loke. Upoštevane so bile samo občine Gorenjske in Osrednjeslovenske stasčne regije,saj večina delovnih migracij poteka med temi občinami.

S o r a


P o l j a n s k a

S o r a

Kranj

Medvode

Selca

Javorje


Železniki

Kartografska podlaga: GURS, 2013.Kartografija: Alenka Jelen in Simon Koblar.Vir: Onufrija, 2001.



gručasta naselja

gručasta naselja z zaselki

obcestna naselja

obcestna naselja z gručastim jedrom

razložena naselja

razložena naselja z gručastim jedrom

samotne kmetije

samotne kmetije z zaselki

SV. OŽBOLT

SV. BARBARA

ŠEVLJE

GODEŠIČ

ZMINEC

SOPOTNICA

PEVNO

PUŠTAL

STANIŠE

VINCARJE

SV. DUH

SV. LENART

ŠKOFJA LOKA

VEŠTERSPODNJA LUŠA

SV. ANDREJ

DRAGA

BRODE

KNAPE

GABROVO

G O S T E Č E

POZIRNO

STIRPNIK

GABRK

STRMICA

TRATA

RETEČ

E

NA LOGU

P U N G E R

T

BUKOVICA

HOSTA

CRNGROB

LIPICASUHA

PRAPROTNO

B U K O V Š Č I C A

V I R MA Š E

K R I Ž N A

G O R A

BREZNICA PODLUBNIKOM

V A L T E R S K I V R H

KOVSKI VRH

B O D O V L J E

R O V T E V

S E L Š K I

D O L I N I

G A B R Š K

A G O

R A

G O R E N J A V AS - R E T E Č E

ZGORNJA LUŠA

LOG NADŠK. LOKO

V I S O K O P R I P O L J A N A H

M O Š K R I N

S V. P E T

R A H R I B

BUKOV VRHNAD VISOKIM

S V. T O M

A Ž

GRENC

VIRLOG

F O R M E

TRNJE

DORFARJE

SVETI FLORIJANNAD ŠK. LOKO

PODPULFRCA

PAPIRNICA

STARA LOKA

BINKELJ

0 1 2 3

km±




53

GOSPODARSTVO OBČINE ŠKOFJA LOKAMiha Klemenčič in Neža Posnjak

V članku obravnavamo gospodarstvo občine Škoa Loka glede na razvoj in stanje dejavnos po posameznihsektorjih. Prikazane so značilnos razvoja kmejstva in industrije v preteklos ter aktualno stanje. Predstavljeneso tudi značilnos terciarnega in kvartarnega sektorja (skupaj storitvenega sektorja) in njun pomen. Primerjalismo posamezne ekonomske kazalnike občine z državnim povprečjem. V zaključku navajamo razvojne možnos

in izzive za prihodnost.

Kmejstvo

Uvodni del poglavja se nanaša na zgodovinski pregled kmejstva celotnega slovenskega alpskega prostora,drugi del poglavja pa opisuje značilnos kmejstva v občini Škoa Loka.

V preteklos so bile kmeje predvsem samooskrbne. Do sredine 18. stoletja sta prevladovala triletnokolobarjenje s praho ter žitni sistem, ki še ni poznal pridelovanja posebnih krmnih rastlin in prave hlevskeživinoreje. Polje je bilo razdeljeno na tri dele, na katerih so se vsako leto menjavali ozimno žito, jaro žito inpraha. Kmetje iz iste vasi so skupaj obdelovali polja, hkra pa se je živina pasla kot skupna vaška čreda naskupnih vaških pašnikih, požeh njivah in njivah v prahi. Prevladovala je pašna živinoreja (Petek, 2005).

Velike spremembe v kmečko življenje od sredine 18. stoletja do leta 1918 je prineslo uveljavljanje ziokratskihnačel in doseganje splošne blaginje s povečano agrarno proizvodnjo (npr. uvajanje novih kultur, gospodarnokmetovanje, gnojenje). Nove kulture (krompir, koruza, korenovke in oljne rastline) so izboljšale prehranoprebivalstva. A vstrijska cesarica Marija Terezija je s patentom leta 1768 ukazala razdelitev srenjskih pašnikov,kar je bilo pomembno zaradi prehoda na hlevsko živinorejo. Vzporedno z zmanjšanjem površin pašnikov je bilopotrebno zagotovi zadostno prehrano živini, kar so dosegli s povečanjem površin travnikov in njiv, uvajanjemkrmnih rastlin in povečanjem pridelka sena. Z zbiranjem živinskega gnoja na posebnih gnojiščih in uvajanjemnovih krmnih rastlin (detelja) in stročnic je bila omogočena uvedba novega kolobarja brez prahe. Nove oblikekmetovanja so se pojavile v prvi polovici 19. stoletja. Kmetje so z agrarno revolucijo dobili učinkovito orodjein ročne stroje. Gospodarske spremembe v drugi polovici 19. stoletja (propad fužin, konec tovorništva, razvojzgodnje industrije) so povzročile povečanje razpoložljive delovne sile na kmejah, zato ni bilo večjih potreb pouvajanju modernejših kmejskih strojev (Petek, 2005).

V medvojnem obdobju se je na eni strani krepil sloj kmetov brez zemlje, na drugi pa sloj veleposestnikov.Neenakost so skušali odpravi s sprejetjem zakona leta 1922, s katerim naj bi razlasli vse veleposestnike.Kmejska polika v tem času ni zagotavljala razvoja kmejstva in izboljšanja položaja malih kmetov. Podrugi svetovni vojni do osamosvojitve je bil razvoj ideološko opredeljen s poličnimi in socialnimi predznaki.Odnosi so postali pomembnejši od pridelave. Zemljo so dodelili sm, ki so jo obdelovali, zato so razlasliveleposestnike, cerkev, banke in podjetja. Leta 1953 je sledil zakon o zemljiškem maksimumu, ki je uzakonil šenižjo dovoljeno površino obdelovalne zemlje, 10 ha. Leta 1971 so amandmaji omogočili povečanje zemljiškegamaksimuma v hribovih in gorah predelih. Vsa odvzeta in zaplenjena zemlja je prešla v last »splošnegaljudskega premoženja«. V last ljudstva so prišli tudi planinski pašniki. Kmejstvo je bilo od leta 1976 sprejetomed prednostne dejavnos, vendar je bilo izboljšanje opazi šele po letu 1986, ko sta bili ustanovljeni Zadružnazveza Slovenije in Center za pospeševanje kmejstva v okviru zveze. Od takrat naprej so pozornost namenili

zasebnemu kmejstvu in uvajanju novih tehnologij (Ivanović, 2010).V nadaljevanju bomo opisali značilnos kmejstva v občini Škoa Loka, predstavili posamezne kazalniketer jih primerjali med seboj za le 2000 in 2010. Povprečna velikost kmeje na območju občine Škoa Loka

je bila v letu 2010 6,9 ha (Kmejska gospodarstva po …, 2013d). Manj kot 10 % kmejskih zemljišč je naravninskem območju, ostala zemljišča spadajo v območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Največ površin

je namenjenih krmnim rastlinam in žitu (Kmejska gospodarstva po …, 2013b).

Površina posejanih žit se je v obdobju 2000–2010 zmanjšala, medtem ko se je površina območij, posejanihz ječmenom, povečala. Površina območij, namenjena krmnim rastlinam (med njimi tudi silažni koruzi),se je povečala. V obdobju 2000–2010 se je površina, namenjena krompirju, zmanjšala za 75 % (Kmejskagospodarstva po …, 2013b). Površina kmejskih zemljišč se zmanjšuje že od sredine 19. stoletja. V zadnjih 60leh se je zmanjšala za 8.445 ha, povečuje pa se površina gozdov in stavbnih zemljišč (Rupnik, 2001).

Ob popisu leta 2000 je bilo v občini 500 kmejskih gospodarstev, ob zadnjem popisu leta 2010 pa se je njihovoštevilo zmanjšalo na 459, ki so razpolagala s 3.138 ha kmejskih zemljišč v uporabi in 4.294 glavami velikeživine (Kmejska gospodarstva po …, 2013b; Kmejska gospodarstva, skupni …, 2013). Spremembe v številu




54

goveda so med popisoma zanemarljive, zmanjšalo pa se je število gospodarstev, ki se ukvarja z govedorejo

(–22 %). Število prašičerejcev se je zmanjšalo za polovico, število prašičev pa za tretjino. Povečalo pa se ještevilo konj (+20 %) in drobnice (+23 %), število konjerejcev je ostalo skoraj enako, število rejcev drobnice pase je povečalo za peno (Število živine po …, 2013).

Grakon 9: Kmejska raba tal v letu 2010 v občini Škoa Loka (izraženo v ha) (Vir podatkov: Kmejska gospodarstva po…, 2013b).

Preglednica 6: Število živine po vrstah in kategorijah živali v leh 2000 in 2010 v občini Škoa Loka (Vir podatkov: Številoživine po …, 2013).

2000 2010

Število živali Število kmejskihgospodarstev

Število živali Število kmejskihgospodarstev

govedo 6.066 460 6.072 357

prašiči 457 108 304 55

konji 69 30 83 31

drobnica 607 50 748 61

Ob popisu kmejstva leta 2000 je bila več kot polovica kmej tržno usmerjenih, saj jih je 213 prodajalo svojepridelke preko posrednika, 50 pa neposredno potrošnikom. Večina kmejskih gospodarstev je bila usmerjenav rejo pašne živine (Kmejska gospodarstva, ki …, 2013; Namen kmejske pridelave …, 2013). Glavni razlogso naravne danos (razgiban relief, prs s kislo reakcijo in slabše rodovitne prs), ki onemogočajo večjospecializacijo v pridelovanje poljščin (Rešek, 2013). Najboljši pogoji za gojenje žit, krompirja, vrtnin in gomoljnicso na Sorškem polju, vendar je pridelava vrtnin na Gorenjskem močno pod slovenskim povprečjem. Dolžinarastne dobe rastlinstva na Sorškem polju je 230—240 dni in se podaljšuje. Zaradi prs s peščeno teksturo,daljših obdobij visokih temperatur in pomanjkanja padavin je v poletnem času precej težav s sušo, ki pa bi se

jo dalo omili z različnimi prevenvnimi ukrepi, npr. z uporabo zasrke in namakanjem (zbiranje deževnice,vodnjaki, vrne) (Ekonomski vidiki pri …, 2012).

krmne rastline;541

silažna koruza;365

žita; 219

ječmen;108

krompir; 45

trajni nasadi;38

zelenjadnice; 9

Gospodarstvo občine Škoa Loka



56

1732 izšel patent o rokodelstvih, s katerim je država hotela dvigni obrt do stopnje, kjer bi delali za izvoz.Vsi cehi so morali svoja pravila uskladi z novim obrtnim redom. Kljub poskusu patent ni prinesel uspeha.Tako oblast od sredine 18. stoletja ni hotela več ustanavlja cehov, podpirala je le izvozno usmerjene obr.V začetku 19. stoletja so Francozi v Ilirskih provincah ukinili cehe in razglasili obrtno svobodo. Po njihovemodhodu je avstrijska vlada dovolila obnavljanje cehov, toda brez starih pravic, saj je podpirala svobodno obrt.Cehe so dokončno odpravili leta 1859, ko sta bili razglašeni svobodna obrt in trgovina (Škoa Loka – čas …,2006).

Za pospeševanje drobnega gospodarstva so leta 1979 sprejeli razvojni program drobnega gospodarstva.Največji razvoj so doživele kovinska obrt, predelava plasčnih mas in izdelkov iz lesa ter teksla (Bohinc, 1990).

Preglednica 9: Število obrtnikov v občini Škoa Loka v zgodovini (Vir podatkov: Bohinc, 1990).

Leto Število obrtnikov

1880 267

1921 333

1932 494

1945 399

1981 389Obdobje industrializacije je nastopilo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Takrat so se posamezne obr razvile vmanjša industrijska podjetja (Povirk, 1986).

Med obema vojnama sta se najbolj razvili tekslna in lesna industrija ter nekoliko manj kovinska industrija.Povojna stagnacija v industrijski dejavnos je trajala do leta 1952. Takrat so načrtovali hiter razvoj industrije,zlas tekslne v Škoi Loki, čevljarske v Poljanski in lesne v Selški dolini. Po letu 1975 se je v strukturiindustrijske proizvodnje povečeval delež kovinske, elektro ter lesne industrije, upadal pa je delež tekslneindustrije (Povirk, 1986).

Industrija je v dolgoročnem planu občine (1986–2000), ki je takrat obsegala še sedanje občine Gorenja vas- Poljane, Železniki in Žiri, predstavljala temelj gospodarskega razvoja. Razvoj je temeljil na uveljavljanju

izvoza in povečevanju tehnološko zahtevnih in razvojno intenzivnih proizvodnih dejavnos. Dolgoročni plan jepredstavljal tudi ekološko sanacijo proizvodnje in izvajanje ukrepov za varstvo okolja (Ferdin, 2002).

Podjetja so se v 80 leh srečevala z nekaterimi težavami, kot so slabše kvalicirana delovna sila, nezanimanjemladih za delo v tovarnah z nižjimi kvalikacijami in enostranska poklicna sestava (Povirk, 1986). S še večjimitežavami pa se je industrija srečevala ob razpadu Jugoslavije in procesu privazacije. Kot primer v nadaljevanjunavajamo 4 podjetja s sedežem v Škoi Loki.

Začetki podjetja Jelovica segajo v leto 1905, ko sta bili ustanovljeni Trgovina z lesom in Trgovina z lesom, ogljemin mešanim blagom. Leta 1955 sta se LIP Škoa Loka in Jelovica združili v Medzadružni lesni kombinat JelovicaŠkoa Loka, ki se je 15 let kasneje preimenoval v Jelovico, lesno industrijo Škoa Loka. Po osamosvojitvi se jepodjetje zaradi novonastalih zakonov v nekdanjih državah Jugoslavije soočalo z oteženim poslovanjem (Ulčar,2008). Podjetje je v letu 2005 prvič po osamosvojitvi poslovalo pozivno (Knez, 2005a). S podobnimi težavami

se je soočala tudi Gorenjska predilnica. Poleg izgube trga se sooča s konkurenco kitajskih družb, zato so seloli obsežne reorganizacije dela in usmeritve v proizvodnjo izdelkov z visoko dodano vrednostjo (Gorenjskapredilnica do …, 2005). V zadnjih 2 leh so poslovali s čism dobičkom v višini okoli 100.000 € (Gorenjskapredilnica, d. d., 2013).

Začetek hladilstva v Škoi Loki sega v leto 1933, ko so začeli proizvaja hladilne kompresorje. Leta 1960 sozačeli gradi prvo proizvodno halo na Tra in ime takratnega podjetja (Motor) se je spremenilo v Loška tovarnahladilnikov. V 70 leh je bilo obdobje intenzivnega razvoja, ustvarili so tudi lasten razvojno-raziskovalni center.V 80 leh je sledil padec (odcepi zavoda za hladilstvo, TOZD Vitrina Ljutomer ter Orodjarna in livarna, sedanjiTCG Unitech), po osamosvojitvi pa težave s prilagajanjem na kapitalisčno gospodarstvo. Trg se je zmanjšal za50 %, izdelkov, ki bi bili konkurenčni na zahodnem trgu, pa ni bilo (Mrdja, 2005). Z vstopom novega lastnika leta2001 se je za podjetje začel vzpon (Knez, 2009), ki pa ni trajal dolgo. Zaradi izčrpavanja podjetja in neuspelih

naložb je podjetje od junija 2009 v stečajnem postopku (LTH Škoa Loka …, 2013). Druga podjetja (npr. Termo)pa so prešla v last tujih lastnikov. Omenjeno podjetje je najprej prešlo v roke Avstrijcev (Knez, 2005b) terkasneje Nemcev (Knauf Insulaon) (Knez, 2007).

Gospodarstvo občine Škoa Loka



59

Stasčni povzetek

V občini Škoa Loka prevladuje zaposlenost v sekundarnih dejavnosh (46 %), sledijo kvartarni sektor (31%), terciarni sektor (21 %) in na koncu primarni sektor (2 %). Prevladujoča gospodarska panoga občine jestoritvena dejavnost, sledi ji industrija, ki je zgoščena v bližini železniške postaje, kjer sta industrijska in obrtnacona. Kmejstvo je vse manj pomembno, vendar se njegova nekdanja pomembnost še vedno kaže v oblikiposelitve, obliki in zgradbi naselij in hiš, razdelitvi zemljišč in drugih značilnos naselij (Splošni podatki, 2013).

Preglednica 11: Primerjava deleža zaposlenih po sektorjih med občino Škoa Loka in slovenskim povprečjem (Virpodatkov: Povprečne mesečne plače …, 2013).

Sektor Občina Škoa Loka [%] Slovenija [%]

primarni 2 5

sekundarni 46 32

terciarni 21 23

kvartarni 31 40

Primerjava povprečnih bruto in neto plač občine s slovenskim povprečjem v preglednici 7 kaže na njihovomanjšo vrednost v občini glede na nacionalno povprečje. Najvišje povprečne plače so v kvartarnem in

sekundarnem sektorju, najnižje pa v terciarnem in primarnem sektorju. Razlike med povprečno najnižjo innajvišjo plačo so manjše glede na državno povprečje (Povprečne mesečne plače …, 2012; Povprečne mesečneplače …, 2013).

Preglednica 12: Primerjava povprečnih bruto in neto plač za občino Škoa Loka in Slovenijo (Vir podatkov: Povprečnemesečne plače …, 2012; Povprečne mesečne plače …, 2013).

Povprečna bruto plača [€] Povprečna neto plača [€]

Sektor Občina Škoa Loka Slovenija Občina Škoa Loka Slovenija

primarni 1.042 1.314 720 885

sekundarni 1.456 1.638 965 1.067

terciarni 1.127 1.308 767 870

kvartarni 1.536 1.656 1.017 1.070

Med starostnimi skupinami je največji delež brezposelnih pri najstarejših (55–59 let ter nad 60 let) in najmlajših(15–24 let ter 25–29 let). Stopnja brezposelnos delovno akvnega prebivalstva v starostni skupini 15–24let je v maju 2013 znašala 17,2 %, v starostni skupini 25–29 let 11,9 %, v starostni skupini 55–59 let 20,5 %in v starostni skupini nad 60 let 19,2 %. Najnižja stopnja registrirane brezposelnos je značilna za starostneskupine 35–39 let, 40–44 let in 45–49 let. Za slednjo starostno skupino je bil značilen upad registrirane stopnjebrezposelnos od januarja 2010 do januarja 2011, nato ni bilo večjih sprememb (Delovno akvno prebivalstvo…, 2013c). Kot lahko vidimo iz Grakona 10, je stopnja brezposelnos od začetka leta 2005 do maja 2008upadala, na prehodu iz leta 2008 v 2009 pa je začela narašča.




61

ZGODOVINSKI RAZVOJ LOŠKEGA OBMOČJATina Krošelj

Loško območje ima bogato in pomembno arheološko, kulturno in zgodovinsko dediščino, saj simboli preteklospričajo o poselitvi območja že vse od starejše kamene dobe. Kot pomembnejše mesto se zaradi prehodne,prometne in naravne obrambne lege na sotočju Selške in Poljanske Sore omenja prav Škoa Loka, eno izmednajbolje ohranjenih srednjeveških mest v Sloveniji. Od srednjega veka naprej so bili za razvoj Škoe Loke in

posledično tudi širšega loškega območja pomembni predvsem kmejstvo, obrt in trgovina (Planina, 1962).Zaradi povezanega in prepletenega zgodovinskega, prostorskega in gospodarskega razvoja širše okolice ŠkoeLoke smo se v članku osredotočili na celotno območje Selške in Poljanske doline ter območja Sorškega poljain ne zgolj na območje današnje škoeloške občine. Predstavljen bo zgodovinski razvoj od prazgodovine dokonca 2. svetovne vojne, s poudarkom na dejavnikih poselitve, pih kolonizacije in pomenu mesta Škoa Lokav različnih obdobjih.

Prvotno so Škoo Loko imenovali kar Loka, kar pomeni travna svet ob vodi. Ker so jo hoteli loči od drugihLok, so imenu dodali »škoa«, s čimer so jo označili kot posest freisinških škofov, ki jim je takrat ozemljepripadalo (Planina, 1962).

Prazgodovina (do 3500 pr. n. št.) in doba kovin (3500 pr. n. št.– 0)

Iz obdobja prazgodovine je bilo na loškem kot tudi širšem gorenjskem območju najdenih malo ostankovpreteklos, na podlagi katerih bi lahko dobili širšo sliko o paleolitski poselitvi (Eržen, 1961). Najstarejše sledičlovekovega bivanja so v vasi Suhi Dol nad Lučinami v Poljanski dolini, kjer so bila odkrita kamena orodja, lesnooglje in ostanki ognjišč (Loški muzej, 2013a).

Zaradi znanih nahajališč bakrove rude v Sovodnju je bilo loško območje v obdobju bakrene dobe, konec neolika(2200–1800 pr. n. št.), že bolj poseljeno. O tem pričata v Trebiji in Sovodnju najdeni kamni kladivas sekiri,ki so ju najverjetneje uporabljali za drobljenje rude (Loški muzej, 2013a). Najpomembnejše najdbe iz tegaobdobja izvirajo iz jame Kevdrc in Lubniške jame na Lubniku. Ker sta jami morfološko in genečno povezani, sobili v obeh, poleg najrazličnejšega kamnitega, koščenega in roženega orodja, najdeni še odlomki prostoročnoizdelanih, različno obdelanih in celo okrašenih keramičnih posod. Zaradi raztresenos najdb v jamah arheologisklepajo, da je bilo nekaj najdb celo naplavljenih oz. sekundarnega izvora. O stalnos naselitve jame Kevdrcpriča tudi nedotaknjena in sorazmerno debela plast pepela, ki je ostanek dolgotrajnega ognjišča (Leben, 1959;Leben, 1960).

Sledi bronastodobne poselitve (1800–800 pr. n. št.) so na loškem območju skromne. O njej pričajo zgoljnaključne najdbe bronaste tulaste sekire iz okolice Kranclja. Iz časa starejše železne dobe (800–400 pr. n. št.)so bili na hribu Puštal nad Trnjem najdeni ohranjeni ostanki nekoč utrjene naselbine, obdane s suhim zidomin obrambnim nasipom, ki naj bi s svojo strateško lego nadzirala in varovala vhod v Selško dolino (Loški muzej,2013a). V Godeških dobravah je bilo najdenih tudi 54 gomil žganih pokopov iz 5. stoletja pr. n. št., ki po mnenjuarheologov pričajo o obstoju ravninske naselbine oz. taborišča (čeprav so v Evropi redki) na Sorškem polju,natančneje v krajevni skupnos Reteče (Eržen, 1963).

Med pomembnejšimi dejavniki poselitve v obdobju prazgodovine in dob kovin so bili nedvomno varnost, bližina

vode, ugodni klimatski pogoji, v dobi kovin pa še bližina surovine (baker, železo). Ker je bilo loško območje žetakrat pomembno skališče po, posamezne naključne najdbe pričajo ne le o prvih stalnih poselitvah tegaobmočja, temveč tudi o starih poteh, ki so potekale tod mimo (Eržen, 1963).

Rimsko obdobje (0–476)

Loško območje je pripadalo rimski provinci Panoniji (Panonija – rimska provinca, 2013). Ostanki, ki bi pričalio stalni naselitvi v zgodnjem rimskem obdobju, so skromni. Naključne najdbe izgubljenih predmetov ob cesEmona–Carnium zaenkrat pričajo zgolj o pomenu prehodnos loškega območja (Loški muzej, 2013a). Prvastalna dokumenrana rimska naselbina iz poznega rimskega obdobja (4. stoletje) je villa rusca v Žabnici.O pokopavanju umrlih ob cestah izven naselij priča uničeno grobišče v Starem dvoru ob današnji cesŠkoa Loka–Kranj. V pozni anki so zaradi vdora barbarskih ljudstev gradili zaporne zidove (eden takih je pripokopališču v Žabnici) in se iz mest umikali v odročne in zavarovane kraje (Brank, 1971). O tem priča ponovnaposelitev Puštala nad Trnjem, kjer so bili najdeni orožje, bula, novec cesarja Teoderika, nomadsko ogledalo inštevilne keramične najdbe (Loški muzej, 2013a).

Tina Krošelj



64

Ko leta 1803 škoeloško območje s sekularizacijo postane državna avstrijska posest, začne ekonomska močŠkoe Loke usiha, njeno vlogo pa začne počasi prevzema Kranj. Ker trgovske zveze ne usahnejo tako hitro,so pred 1. svetovno vojno gospodarstvo še reševali tradicionalni sejmi (Janežič, 1954). Počasen gospodarskirazvoj je bil posledica krčevitega upiranja nekdaj močnega obrtništva manufakturni, kapitalisčni proizvodnji,močnega furmanskega lobija pa železniški trasi, ki bi bila speljana bližje mestu. Tako leta 1870 železnica obideŠkoo Loko, a vseeno vpliva na začetek oblikovanja prvih tekslnih in lesnih industrijskih obratov (Logar, 1955).K temu so pripomogli še vodni viri in kvalicirana, iz obrtništva oblikovana delovna sila. Leta 1894 postaneŠkoa Loka tudi prvo slovensko mesto z javno razsvetljavo (Janežič, 1954).

Medvojno obdobje (1918–1945)

Tako kot iz ostalih delov slovenskega ozemlja so se tudi fantje s škoeloškega ozemlja borili kot avstro-ogrskivojaki najprej na vzhodni in kasneje še na zahodni, soški in koroško-rolski fron (Budna, 1995; Rant, 1997).Na Loškem gradu in nekaj časa tudi v Krennerjevi tovarni je delovala vojaška bolnišnica avstro-ogrske vojske,izredno močna pa je bila tudi zaledna dejavnost (oskrba s hrano, preskrba z orožjem in municijo) (Loški muzej,2013b).

Med obema vojnama je najbolj zaživela tekslna industrija. Leta 1921 je bil iz opuščene Krennerjeve tovarnesukna ustanovljen Šešir, tovarna klobukov, leta 1928 industrija odej in vate in leta 1933 za Škoo Lokonajpomembnejši obrat Škoeloške predilnice (Logar, 1955). V leh 1935 in 1936 pride do velikega stavkovnegagibanja škoeloškega delavstva. Stavkovni val je najprej zajel tovarno klobukov Šešir ter se kmalu razširil v

lesna podjetja na Tra in tekslno tovarno na Tra in v Vincarjih (Fojkar, 1959).

Med 2. svetovno vojno se je škoeloško območje znašlo na robu nemškega rajha in meji italijanske Ljubljanskepokrajine. Prebivalstvo je bilo izpostavljeno rasnemu preverjanju in izseljevanju v Srbijo ter nemškakoncentracijska taborišča, zato ni presenetljivo, da se je odpor prebivalstva do okupatorja kazal v močnemnarodnoosvobodilnem boju (NOB) in množičnem odhodu v parzanske enote. Za loško območje sta zelopomembni decembrska vstaja v Poljanski dolini in dražgoška bitka, januarja 1942 (Loški muzej, 2013b). Zapotrebe parzanskih enot sta v Marnj vrhu delovali skrivna puškarska delavnica in bolnišnica, ki je okupatornikoli ni našel. Pomemben doprinos škoeloškega območja k boju pro okupatorju je bil leta 1944 ustanovljenŠkoeloški odred, kot eden izmed sektorjev Gorenjskega odreda. Pomemben Škoeločan, tudi nekajletni vodjaŠkoeloškega odreda, kapetan, pesnik in velik domoljub, je bil komandant Blaž Ostrovrhar (Oton Vrhunec).Škoo Loko je s pomočjo domobrancev vojaško in gospodarsko nadziral okupator (Lotrič, 1971). Znano je, da

med vojno ni bil porušen ali izropan ni eden industrijski obrat, kar je omogočilo, da si je gospodarstvo po vojnirelavno hitro opomoglo (Logar, 1955).

Po vojni so se v Crngrobu izvajali množični poboji. Žrtve so bile večinoma hrvaški, madžarski, nemški in tudibosanski civilis, begunci ter visoki funkcionarji tedanje hrvaške vlade z družinami. Šlo je za eno izmed skupin,ki so jih angleške oblas maja 1945 v Avstriji predale Jugoslaviji, ta pa naj bi jih z vlakom prepeljala iz ŠkoeLoke na sojenje v Zagreb (Florjančič, 2001).

Zaključek

Vloga Škoe Loke se od nastanka pa vse do danes ni veliko spremenila. Vedno je bila upravno, gospodarsko inkulturno središče prostorsko spremenljivega območja. Nekoč freisinškega gospostva, v Avstriji sedež takratneobčine, v Jugoslaviji svojega okraja in danes sedež občine in upravne enote. Največji pomen je imelo mesto

za okolico v srednjem in novem veku, ko so gospodarstvo ustvarjali cehi in trgovina. Z razvojem industrije jesicer njena gospodarska moč upadla, a je še vedno upravno, kulturno, gospodarsko in zgodovinsko središčeškoeloške občine.

Zgodovinski razvoj loškega območja



65

OKOLJSKI VIRI V OBČINI ŠKOFJA LOKASuzana Vurunić

Občina Škoa Loka zajema dve geografsko izjemno zanimivi pokrajinski eno – Sorško polje in Škoeloškohribovje, ki sta vsaka s svojimi geografskimi potezami vplivali na različno rabo prostora in okoljskih virov.Dejstva, da občino zaznamujejo velika gozdnatost, gosta rečna mreža, viri pitne vode, ohranjena narava in nadrugi strani naraščajoči priski s strani človekovih dejavnos (kmejstvo, promet …) in nepremišljeni posegi v

pokrajino, nam podajajo pomembno razvojno in okoljsko nalogo. Izziv je, kako tako pomemben prostor, tudiv državnem smislu, ohrani in ponekod izboljša, da bo prihodnost občine v skladu z vse bolj izpostavljeno»trajnostno, sonaravno zasnovano strategijo razvoja Slovenije« (Plut, 2011). Namen pričujočega članka jegeografsko, večplastno ovrednotenje okoljskih virov občine Škoa Loka. Vključene bodo njihova pretekla insedanja raba ter možnos prihodnje rabe z ozirom na razporeditev znotraj občine – 11 krajevnih skupnos(KS). Pod okoljskimi viri razumemo vse uporabne in vredne dele narave, od dobrin, prostora, možnos zarazvedrilo, pejsažno lepoto, samočislne zmogljivos, skratka vse, kar nam omogoča ovredno obdajajočinas svet ne le iz ekonomskega, temveč tudi razvojnega in varovalnega vidika (Plut, 2011). Vedno bolj se namrečzavedamo, da današnji način rabe energije ni neomejen, da se obdobje fosilnih goriv že zaključuje in da bopotrebno spremeni antropocentrično naravnan pogled na naravo in njene vire.

Analiza pretekle rabe okoljskih virov – pomen tradicije in običajev

Če se ozremo na pretekli razvoj škoeloškega območja in spremljamo rabo okoljskih virov skozi zgodovino,vidimo, da so ta bila v skladu s samočislnimi in regeneracijskimi sposobnostmi posameznih virov. Škoa Lokase je razvila ob izstopu Selške in Poljanske doline na Sorško polje in pod vzhodnimi obronki Loškega hribovja,kar je omogočilo razvoj kmejstva in raznih obr. Ravnino Sorškega polja so prvotno pokrivali širni gozdovi,nato pa so jih z načrtnim naseljevanjem Bavarcev začeli spreminja v travnike in polja (Planina, 1962). Skolonizacijo Selške in Poljanske doline se je v ravninskih delih in na rečnih terasah razvilo poljedelstvo, vendarso kljub ponekod ugodnim pogojem na prisojnih legah vedno prevladovali travniki, pašniki in gozd (Ilešič,1938). Zaradi slednjega in vodne moči obeh rek so se razvile različne obr (Planina, 1962).

Velik gospodarski pomen je od 15. stoletja imel gozd. Začelo se je s fužinarstvom v Selški in deloma Poljanskidolini (Ilešič, 1938), železovo rudo (bobovec) so kopali na Jelovici, v Potoku in pri Volaki, za dalj časa pa so seohranile le fužine v Železnikih. V Škoi Loki se npr. omenjata dve fužini; ena, ki je stala nad Sovodnjem že leta

1560 in jo je kasneje leta 1926 uničila povodenj, in druga ob Sori (ob Ces talcev), ki jo je uničila povodenjleta 1540. Njih sledovi se tako danes poznajo v razvalinah ali krajevnih imenih (Planina, 1962). Pomen vodnesile so dolgo izrabljali tudi številni kmečki mlini (Ilešič, 1938). Mlinarstvo je na Loškem ena najstarejših obr,saj je mlin prvič omenjen že leta 1160 oz. s ob Selški Sori v 13. stoletju v urbarju freisinškega gospostva.Za leto 1630 je navedenih 173 mlinov, konec 19. stoletja jih je mlelo še 88, v začetku 20. stoletja jih navajajokar 158 (73 obrtnih in 85 kmečkih). Po drugi svetovni vojni jih je bilo le še 42, danes pa o njih pričajo zgoljpropadle mlinske stavbe ter Fortunov mlin v Hotovlji v Poljanski dolini. Največ kmečkih mlinov je bilo v Soriciin Davči (Mlakar, Šifrer Bulovec, 2010). V občini Škoa Loka zasledimo npr. šri gospoščinske ob Selški Sori,nedaleč stran od sotočja s Poljanščico. Eden je zagotovo Krevsov, ki je bil grajski in se omenja že leta 1291(danes se po njem imenuje Mlinska ulica). Drugi bi lahko bil mlin na Studencu poleg Suškega mostu ali mlinpod šolo. Nekoliko mlajši je mlin pod Kamnim mostom (Šega, 2002), v literaturi pa se omenja tudi »mlin pod

mostom«, ki je bil nekaj časa last nunskega samostana in je prenehal mle leta 1954. Omenimo še mlin pribivši tovarni Šešir, Veštrski mlin, ki so ga leta 1944 požgali Nemci, Pepetov mlin na Poljanščici (Planina, 1962),Koširjev mlin (ležal je višje kot s pod tovarno Šešir) ... Poleg rabe vodnega okoljskega vira so pri tej dejavnosuporabljali lokalni material – apnenčev konglomerat za bele mlinske kamne, s katerim so mleli pšenico, ajdo,rž in koruzo za hrano (Mlakar, Šifrer Bulovec, 2010). Kasneje so se razvile tudi vodne žage (tudi visoko v hribih,npr. nad Leskovico), usnjarne in strojarne (Planina, 1962). Že v 14. stoletju se na loškem ozemlju omenja prvaslovenska žaga – Časova vodna žaga ob Sori v Železnikih. Tri stoletja kasneje jih je bilo šest, leta 1854 pa so vdavčnem okraju Škoa Loka zabeležili 16 obdavčenih in mnogo več neobdavčenih vodnih žag (Tušek, 1976).Omenja se Primoževo žago pod nekdanjo tovarno Šešir, Krevsovo žago v Podnu, žagi lesnih trgovcev Dolenc inHajnrihar v vasi Trata, žago pri Pepetovem mlinu na Poljanščici, Balantovo žago v Binklju itd. Leta 1924 je bilazgrajena velika hidrocentrala v Fužinah ob Poljanščici, postavili pa so tudi nekaj manjših zasebnih elektrarnpri Železnikih in na Hotoveljščici pri Poljanah. V okolici Škoe Loke avtor omenja še elektrarno v Binklju pod

obronkom Lubnika in nad Vincarji (Planina, 1962). Vodno bogastvo je bilo pomembno tudi kot vir pitne vode inkopališče. Prvo je bilo urejeno že leta 1873 v vili Anka, javnega so zaradi neprimerne lokacije na vincarški stranikmalu zaprli, novega pa zgradili v Puštalu (Planina, 1962).

Suzana Vurunić



66

Po izgradnji gorenjske proge nastane leta 1871 prva (prava) tovarna kocev, last Alojza Krennerja, ki je zapotrebe poslopja kupil in preoblikoval poslopje nekdanjega mlina pod šolo. Kasneje je monral parni strojza pogon suknarne in turbino, s katero je nadomesl vodni kolesi na Selščici. Leta 1894 je postavil generatorza enosmerni tok, moči 15 kW, in tako je tovarna začela proizvaja tudi električno energijo, kar je ŠkooLoko postavilo na prvo mesto na Kranjskem z javno električno razsvetljavo. Deset let kasneje je postavil šedrugi generator z močjo 12 kW. Na začetku 20. stoletja je suknarstvo postopno upadalo, potrebe po električnienergiji pa so naraščale, o čemur priča uradna razširitev poslovanja Krennerjeve rme na proizvodnjo in oddajoelektrične energije – Elektrarna Viktor Krenner, Škoa Loka. A proizvodnja le enosmernega toka, jakos 110 W,

ni zadoščala vsem prošnjam priklopa na električno omrežje. Zato so 1. julija 1919 ustanovili družbo ElektrarnaŠkoa Loka in okolica, družba z. o. z., in zgradili novo elektrarno v Skalcah na Selški Sori (Šega, 2002).

Gozd je bil na začetku pomemben zgolj za domače potrebe, les je bil potreben za dom, stelje pa zaradi zunanjepaše živine niso potrebovali. Po Planini (1962) imajo vasi Sorškega polja več gozdnih kot njivskih površin.S prihodom železnice in rastoče industrije je les dobival vedno večjo veljavo, na več krajih so zasadili čistesmrekove sestoje (vrednost lesa za industrijo celuloze), kar je zelo poslabšalo prst, veliko parcel, ki so bileizsekane na golo, pa je bilo izpostavljenih divjanju vetra, kar je še dodatno zmanjšalo vrednost gozdov. Avtortako navaja podatek, da je bil v 60 leh 20. stoletja v nižinskem gozdu povprečni letni prirast 3 m³ lesa zacelulozo/hektar. Škoeloško hribovje se uvršča med najbolj gozdnate dele Slovenije. V 30 leh prejšnjegastoletja je gozd zavzemal 46,8 % celotne površine, zgornja gozdna meja pa že marsikje ni bila več prvotna.Prevladovali so mešani gozdovi, kar pa je bila iglavcev (največ smreke) (Ilešič, 1938); razlog je bil enak kot

na Sorškem polju – načrtno pogozdovanje in oglarjenje. To je usahnilo ob zatonu fužinarstva, izkoriščanje lesapa se je usmerilo v žaganje z rabo vodne moči v Selški dolini (Jelenc, 2007). V prvih povojnih leh je po cestahin predvsem zaradi novih po čez Jelovico potekal obsežen promet lesa. Ta okoljski vir se je uporabljal tudi zagradnjo. V 15. stoletju je v Škoi Loki navedenih 250 kamnih hiš, krih s skodlami, v 18. stoletju so v današnjivasi Papirnica izdelovali papir, v Retečah pa pletli košare (Planina, 1962).

Loško ozemlje je premoglo tudi eno najstarejših obr, in sicer tkalstvo, lan se namreč omenja že leta 1291.Ta obrt ni bila prisotna samo v mestu, ampak so statve imeli tudi na podeželju. Ker pa je domačega predivavelikokrat zmanjkalo, so ga uvažali tudi s Koroške. 18. stoletje je zaznamovala ravno platnarska obrt, saj jekranjsko platno »predstavljalo celotnega izvoza platna vseh avstrijskih dežel preko Trsta«. Skušali so uvestudi sejanje lanenega semena iz Livonske in poučevanje čeških strokovnjakov, a za to niso dobili potrebnihsredstev. Ob tej obr se je začelo razvija tudi barvarstvo, kjer so sprva platno barvali z naravnimi barvili,

npr. zelenimi orehovimi lupinami in bezgovo gobo. Pomembno je bilo še krznarstvo (že v 13. in 14. stoletju),omenjajo se tudi krojači, čevljarji, usnjarji, mehovarji ali bumbarji (ki so strojili mehove) in klobučarji (izdelkiiz ovčje volne, dlake divjega ali domačega zajca in goveje dlake). Po tem lahko rečemo, »da je človek iz ŠkoeLoke lahko nekdaj prišel obut in oblečen od nog do glave« (Bertoncel, 2002), in to vse z uporabo lokalnihokoljskih virov.

Fotograja 11: Ostanek oglarske kope (S. Vurunić, 2013).

Okoljski viri v občini Škoa Loka



67

Kot pomemben vir se je uporabljalo kamenje. Bil je gradbeni material in marsikateri pločnik in portal v mestu je iz značilne loške kamnine, oligocenskega konglomerata, ki so ga lomili že od začetka 18. stoletja in uporabilitudi za obokanje karavanškega in bohinjskega železniškega predora (Planina, 1962). V začetku 19. stoletja pa se

je razvilo kuhanje apna in apnenice od Dolenje vasi, Praprotna in do Veštra (Vidic - Leben, 1976).

Škoa Loka je med »slovenskimi mes postala živ srednjeveški dragulj«. Tu je delovalo mnogo umetnikov(Planina, 1962), ki so v njej in njeni okolici prepoznali lepoto in doživljajski okoljski vir, kar je glede na ostalezgoraj opisane težko ekonomsko ovredno, ima pa poseben pomen za ljudi.

Današnje stanje in raba okoljskih virovDanes je vedno več govora o pomenu mozaika obnovljivih lokalnih virov (Plut, 2011), ki zmanjšujejo odvisnostod globalizacijskih tokov, manj obremenjujejo okolje in omogočajo razvoj in zaposlitev na lokalni ravni, ravni,kamor se občina Škoa Loka v svetovnem merilu zagotovo uvršča. V nadaljevanju bodo navedeni in opisaniposamezni okoljski viri, ki jih prebivalci občine trenutno uporabljajo, pri čemer bo poudarek na dejanski rabi,predvsem v smislu pridobivanja energije. Iz trajnostne (razvojno-varovalne) pologije okoljskih virov po Plutu(2011) so izvze obnovljivi (OVE) in neobnovljivi naravni viri, medtem ko bodo raba prostora in ekosistemskestoritve vključene posredno. Biotska raznovrstnost bo obravnavana v članku Naravna in kulturna dediščinaobčine Škoa Loka.

Obnovljivi okoljski viri

»Obnovljivi viri energije so naravni viri, ki se v naravi nenehno obnavljajo« (Medved, Arkar, 2009). Glavni virenergije našega planeta je zunanji (Sonce), imamo pa tudi notranje vire (planetarna in geotermalna energija).Bistvene so energijske pretvorbe primarnih virov v druge, predvsem v toploto in električno energijo, za karpoznamo danes vrsto tehnologij (Medved, Arkar, 2009; Plut, 2011). Na preučevanem območju so v preteklosuporabljali predvsem vodno energijo in biomaso, kar se je kot vir energije ohranilo do danes. V zadnjem času

je pa tako kot drugod po Sloveniji opazen naraščajoči trend koriščenja sončne energije.

Sončna energija

Sonce kot neizčrpen vir energije segreva naš planet. Slednji njegovo sevanje spreminja v kinečno energijo vetra,poganja vodni krog in sodeluje pri fotosintezi za nastanek biomase. Z znanjem bionike, interdisciplinarnega

področja biologije in inženirskih znanos, se skuša v današnji način življenja prenes evolucijske prilagoditveživih organizmov sončnemu sevanju, varčevanju z energijo in danosm naravnega okolja, kot npr. za obliko inorientacijo stavb, gradnjo po ekoloških merilih, energijsko varčne stavbe itd. (Medved, Arkar, 2009).

Sončno obsevanje pretvarjamo bodisi v toploto s toplotnimi solarnimi sistemi bodisi v električno energijos sončnimi celicami, povezanimi v fotonapetostne sisteme. Prve glede na temperaturni nivo uporabljenetoplote razvrščamo v:

͵ nizkotemperaturne ali pasivne solarne sisteme (primeren gradbeni material za shranjevanje toplote vstavbah, kroženje zraka, primerna razporeditev prostorov, senčenje itd.),

͵ srednje temperaturne sisteme s sprejemniki sončne energije (SSE) in hranilniki toplote (za ogrevanjebazenov, stavb, sušenje kmejskih pridelkov, prezračevanje),

͵ visokotemperaturne sisteme, kamor uvrščamo toplotne sončne elektrarne, ki uporabljajo zrcala (ki sledijo

soncu) za zgoščevanje sončnega sevanja (Medved, Arkar, 2009).Med druge spadajo naprave za neposredno pretvarjanje Sončnega obsevanja v električno energijo, ki jihimenujemo sončne celice in so danes večidel narejene iz silicija (Si). Združujemo jih v fotonapetostne module,ki imajo vršno moč 10 W do 300 W in površino nekaj dm² do 2 m². Iz njih, električnih vodnikov in kontrolnegasistema so sestavljeni fotonapetostni (PV) sistemi, ki jih uvrščamo med sončne elektrarne, če proizvedenoelektriko oddajajo neposredno v omrežje (Medved, Arkar, 2009). Seveda pa je omogočena tudi samostojnaoskrba (Plut, 2011). Prednos teh naprav so minimalen vpliv na okolje, viri energije so dostopni vsem inzastonj (Medved, Arkar, 2009) in možnost samostojnega obratovanja, kar je prednost za oddaljene lokacije(Plut, 2011).

Občini Škoa Loka najbližja heliografska postaja je Ljubljana, kjer je bilo v obdobju 1961–1990 povprečno1.712 h Sončnega obsevanja na leto (Klimatski podatki za …, 2013). Glede na karte prostorske porazdelitvepovprečnega trajanja Sončnega obsevanja v referenčnem obdobju 1971–2000 je bilo to na preučevanemobmočju v pomladnem času v povprečju 480–520 h, pole 740–780 h, jeseni 420–440 h (zahodno od sotočjaobeh Sor) oz. 400–420 h (vzhodno od sotočja obeh Sor) in v zimskem času med 240 in 320 h (Kartografskiprikazi podnebnih …, 2013). V Sloveniji je globalno ali celotno Sončno obsevanje v povprečju med 1.000 in

Suzana Vurunić



68

1.400 kWh/m², od tega kar 75 % med aprilom in oktobrom (Medved, Arkar, 2009), na preučevanem območjupa znaša v večini KS med 1.111 in 1.166 kWh/m², razen v KS Godešič, Gorenja vas - Reteče in severnem deluKS Trata, kjer je med 1.166 in 1.222 kWh/m² (Kastelec, Rakovec, Zakšek, 2007). Glede na PVportal (2013) je pozadnjih podatkih (do 9. 7. 2013) v občini zabeleženih kar 25 sončnih elektrarn s skupno močjo 2.600 kW. Prva

je bila postavljena leta 2009, in sicer Mala fotonapetostna elektrarna Trata z vršno močjo 43,74 kW.

Preglednica 13: Preglednica sončnih elektrarn v občini Škoa Loka od leta 2009 do leta 2013 (Vir podatkov: PVportal,2013).

Ime sončne elektrarne Leto postavitve Moč (kW)

Mikro fotonapetostna elektrarna MFE Dolenc 2013 49,92

SFE ODEJA 2013 510

MFE KNAUF I 2012 298

MFE KNAUF III 2012 290

MFE KNAUF II 2012 298

MFE SEHA 2 2012 24,7

Mala fotovoltaična elektrarna BERGANT 2012 28,08

MFE ŠD TRATA 2012 134,35

SFE Šinkovec 2012 18,13

SFE Marolt Ožbolt 2012 15,6

MFE WEBER 2012 49,68

MFE WEBER DVA 2012 49,68

SE Češnjevar 2012 8,64

SFE Megušar 2 2012 29,12

Sončna fotovoltaična elektrarna SFE ICI * 2011 3,5

Mala fotovoltaična elektrarna MEGUŠAR 2011 29,15

MFE SEHA 2011 49,92

MFE OŠ JELA JANEŽIČA 2011 104,13

MFE Pintar 2011 49,7

Mala fotovoltaična elektrarna KOŠIR 2010 31,08

MFE Šifrer 2010 13

Mala fotonapetostna elektrarna EGP Škoa Loka (SFE MASOL) 2010 380

MFE KOŠIR TRATA 2010 48,84

Mikro proizvodna naprava OVE na sončno energijo Kalan Suha (MFE) 2010 43,2

Mala fotonapetostna elektrarna Trata 2009 43,74

SKUPAJ 2.600,16

* ta elektrarna se za razliko od vseh ostalih nahaja v kraju Visoko.

Energija biomase

Biomasa je pomemben okoljski vir, ki so ga ljudje uporabljali že od nekdaj, začenši z netenjem ognja, in jetrenutno najbolj izkoriščen OVE (Medved, Arkar, 2009). Pod tem pojmom označujemo vse vrste organskihsnovi, pridobljenih iz živih in neživih organizmov. Lahko jo uporabljamo za pridobivanje električne energije,toplote in pogonskih goriv (Butala, Turk, 1998). Z različnimi postopki uporabe in predelave biomase dobimotri vrste goriv: trdna biomasa (lesna biomasa, kmejske in energetske rastline), tekoča goriva (bioetanol,biometanol, biodizel) in plinasta goriva (lesni plin, bioplin, odlagališčni plin) (Medved, Arkar, 2009). Najboljuporabljene so lesna biomasa (polena, sekanci, pele, lesni ostanki pri sečnjah, ostanki industrijske obdelavelesa), biodizel (iz oljne ogrščice in sončnice) in bioetanol (iz sladkornega trsa, žit in koruze) (Butala, Turk, 1998;




69

Krajnc, Robek, Jauschnegg, 2007; Medved, Arkar, 2009). Prednos uporabe biomase: obnovljiv vir energije, jeCO

2 nevtralno gorivo, ni količinsko omejena in omogoča lokalno uporabo (Butala, Turk, 1998; Medved, Arkar,

2009; Plut, 2011).

V preteklos se je uporabljal les (gorivo, gradbeni material, za pridobivanje oglja in kasneje železarstvo vobčini), dandanes pa je lesna biomasa med OVE sta, ki se v večji meri izkorišča (Gozdnogospodarski načrtgozdnogospodarskega …, 2012). Občina spada v gozdnogospodarsko območje Kranj in je imela leta 2011,po podatkih Zavoda za gozdove, 9.757,61 ha gozdov (67 % občine), kar znese 0,43 ha površin gozda na

prebivalca in je pod slovenskim povprečjem (0,58 ha na prebivalca). Kar 97 % gozdov je v zasebni las. PoKS prevladuje delež gozda v KS Škoa Loka – mesto in Zminec, najmanjši pa je v KS Kamnitnik. Prevladujoč je delež lesnoproizvodnih gozdov, le 2 % pa je varovalnih. Največ je bukovih gozdov, zaradi pogozdovanja ssmreko pa tudi ta drevesna vrsta zavzema velik delež. Kar 24 % je manj odprh in težko dostopnih gozdov. Vletu 2011 se je skoraj 33 % stanovanj ogrevalo z lesom in lesnimi ostanki (Lokalni energetski koncept …, 2012).V občini obratuje nekaj žag, kot so Žaga Dolenc, ki žaga in predeluje les, končni izdelki pa so bruna in opaži(Žaga Dolenc, 2013), Žaga Rant v Zg. Luši, kjer izdelujejo polizdelke in končne izdelke iz lesa (Žaga Rant, 2010),Žaga Babić v Podlubniku (Žaga Babić, 2013), Izdelava lesene embalaže in razrez lesa, Mitja Potočnik, v Rovtahv Selški dolini (Moje podjetje, 2013), Žaganje in skobljanje lesa Ciril Krajnik (Bizi.si, 2013) in žaga na Križni Gori,ki jo je junija letos uničil požar (S. J., 2013). V Škoi Loki je gospodarsko zelo pomembno podjetje Jelovica, ki»velja za vodilnega slovenskega proizvajalca energetsko varčnih in okolju prijaznih hiš, oken in vrat«, svojeproizvode pa ponuja na 25 svetovnih trgih. Zgodovina Jelovice sega več kot 100 let nazaj, pomemben mejnik

predstavljata že omenjeni žagi lesnih trgovcev Dolenc in Hajnrihar (Jelovica, 2013).Ob popisu kmejskih zemljišč leta 2010 je bilo v občini Škoa Loka 3.318 ha kmejskih zemljišč v uporabi, odtega 826 ha njiv in 2.274 ha trajnih travnikov in pašnikov (Raba kmejskih zemljišč, …, 2013). V povprečju topomeni, da je tega leta prišlo na prebivalca občine 360 m2 njiv in vrtov, po gračnih podatkih za rabo tal zaleto 2013 pa je ta površina (1.022 ha) 446 m 2 na prebivalca (Gračni podatki RABA …, 2013; Prebivalstvo postaros …, 2013), kar pa je zgolj polovica sicer nizkega slovenskega povprečja (Plut, 2011). Največ površin jenamenjenih gojenju krmnih rastlin, tj. silažni koruzi in krompirju. Največ njiv in vrtov je na Sorškem polju, v KSSve Duh, Trata in Godešič, najmanjše površine pa so v hribovitem svetu.

V občini že od leta 1974 obratuje Centralna čislna naprava (CČN) Škoa Loka, ki je »mehansko-biološkačislna naprava z anaerobno stabilizacijo blata in izkoriščanjem bioplina za proizvodnjo elektrike in toplote«.Ima kapaciteto (zmogljivost) 85.000 PE (Loška komunala – čislna …, 2012). Elektrarna na plin ima nazivnoelektrično moč 120 kW (Register deklaracij za …, 2013), kar zadošča za energije, potrebne za delovanječislne naprave, plin pa omogoča tudi proizvodnjo toplotne energije, ki se porabi za ogrevanje gnilišč (Loškakomunala – čislna …, 2012).

Energija vetra

Veter je po Marshu in Grossu (2002) »posledica kinečne energije gibanja zraka« (cv: Plut, 2011). Za rabo teenergije sta pomembna podatka o pogostos in hitros vetra (Twidell, Weir, 2006; cv: Plut, 2011). V Slovenijiprevladujejo večinoma nestalni in sunkovi vetrovi (npr. burja), zato so kot taki manj primerni za gradnjovetrnic. Vetrnica mora delova vsaj 1.200 do 1.500 h v letu z imensko električno močjo (10 do 25 m/s). Rotorse začne vrte že pri hitros 3–4 m/s, ustavi pa se pri hitros nad 25 m/s. Za proizvodnjo električne energijese uporabljajo velike vetrnice (višina stebra in premer rotorja je do 100 m) (Medved, Arkar, 2009). Kljubvsem prednosm pa tudi spremenijo pejsažno podobo pokrajine, povzročajo trke pc, hrup in potencialnoonesnaženje z oljem za mazanje (Plut, 2011).

V občini Škoa Loka je bila v obdobju 1994–2011 prevladujoča hitrost vetra 10 m nad tlemi pod 1 m/s ali 1–2m/s, le v zahodnem delu KS Lenart nad Lušo je dosegla od 2 do 3 m/s (Povprečna letna hitrost …, 2011a). Pri 50m nad tlemi je hitrost vetra podobna, le da dosega 2–3 m/s še na vrhu Lubnika, zahodnem delu KS Zminec inv južnih povirnih delih vodotokov v KS Log, Zminec in Škoa Loka – mesto (Povprečna letna hitrost …, 2011b).

Vodni viri in hidroenergija

Vode so bile od nekdaj pomemben okoljski vir, ki je zadoščal osnovnim življenjskim potrebam in služilgospodarski dejavnos, kot sta mlinarstvo in žagarstvo, ter kasneje vodnim elektrarnam. Slednje z vodnimi

pogonskimi stroji spremenijo mehansko energijo vodotokov v kinečno in potencialno. Gre za eno najcenejšihproizvodenj električne energije in tudi doba delovanja HE je zelo dolga (Medved, Arkar, 2009).

Suzana Vurunić



70

V občini je v obdobju 1961–1990 padlo med 1.600 in 1.800 mm padavin na leto, v skrajnem vzhodnem delu tudimanj, in sicer do 1.500 mm (Povprečna letna višina …, 2013). Padavinski viški so v juniju, avgustu in novembru(Geografski atlas Slovenije, 1998). Odtočni količnik voda je zaradi razgibanega reliefa in neprepustne podlagevisok – 70 % (Geografski oris – lega, 2013). »Čim večji je delež padavin, ki s površinskimi vodotoki odtečejo,večje so možnos za izkoriščanje vodne energije« (Medved, Arkar, 2009). Najpomembnejši vodotok v občini jereka Sora, desni pritok Save; vanjo se združita Selška in Poljanska Sora. Slednja ima mnogo obsežnejše porečjein na vse spremembe v padavinah hitreje in močneje reagira (Ilešič, 1938). Povprečni srednji letni pretok Sore

je bil v obdobju 1961–1990 na vodomerni postaji Suha I 20,7 m3/s. Bistvenega pomena za dejavnos (od

kmejstva do lociranja poselitve) in oskrbo s pitno vodo je Sorško polje, udorina z veliko količino podzemnevode. Ta se v tem medzrnskem vodonosniku nahaja 25–35 m globoko pod površjem, na skrajnem južnem delupa zgolj 8 m (Urbanc, Jamnik, 1998). Za oskrbo s pitno vodo je v občini odgovorna Loška komunala. Oskrbapoteka preko javnega loškega vodovoda, ki oskrbuje približno 83 % Škoeločanov, in preko javnega vodovodaRovte–Lenart–Luša. Viri pitne vode so zajetja in vrne v Hotovlji, zajetja Trebija, Lovrenc, Gabrovo, Trnje, Mladivrh in črpališče Viršk. Vode nekaterih je zaradi slabše kvalitete potrebno predhodno dezincira. Leta 2006 jebilo dodano še črpališče Visoko, rezervni vir pa predstavlja črpališče Sorško polje (Loška komunala – vodovod,2012). Težave predstavljajo dotrajanost, neustrezne (azbestno-cementne) cevi in neustrezni proli, zaradičesar so izgube vodnih količin velike. Veliko je tudi vaških vodnjakov, a so v večini slabo vzdrževani (Občinskiprostorski načrt, 2009).

V okviru Gorenjskih elektrarn, d. o. o., deluje v občini Škoa Loka mala HE Škoa Loka na Selški Sori. Dovoljenje

za obratovanje je dobila leta 1922. V letu 1931 je njena proizvodnja znašala 0,8 MWh, 20 let kasneje je žepresegla 1,2 MWh, leta 1993 pa je znašala 1,52 MWh (Koželj, 1994). Po porušitvi lesenega jezu leta 1951 sozgradili betonskega, temeljito konceptualno rekonstrukcijo pa je HE doživela konec 60 let 20. stoletja. Danes jenizkotlačna pretočno-derivacijska elektrarna s srednjo letno proizvodnjo 1,45 MWh (HE Škoa Loka, 2013). VObčinskem prostorskem načrtu (2009) je zapisano, da male in industrijske hidroelektrarne proizvedejo okoli 3% porabljene električne energije v občini. V distribucijsko omrežje podjetja Elektro Gorenjska so bile leta 2010vključene tri male HE z letno proizvodnjo 1,96 MWh (Lokalni energetski koncept …, 2012).

Geotermalna energija

Geotermalna energija je toplotno jedro Zemlje in se na površje prenaša v obliki geotermalne vode ali pare,pri čemer gre za segrete meteorne padavine iz vodonosnikov. Uporabljamo jo lahko za oskrbo s toploto

– neposredno s črpanjem, kadar ima temperaturo med 30 in 80 °C – in proizvodnjo električne energije –visokotemperaturni geotermalni viri s temperaturo nad 150 °C (Medved, Arkar, 2009).

Del občine Škofa Loka spada v geotermalno območje Ljubljanska kotlina, kjer terciarne gline in laporji naSorškem polju dosežejo največjo globino, tj. 500 m (Medved, Arkar, 2009). Glede na geotermično kartoSlovenije je bila v obdobju 1986–2005 temperatura na preučevanem območju na globini 1.000 m med 26 in34 °C (Geotermična karta, 2005). V literaturi ni zasledi, da bi se ta vir na preučevanem območju trenutnouporabljal.

Neobnovljivi okoljski viri

Neobnovljivi viri so s, s katerimi je potrebno premišljeno ravna, saj jih po njihovi uporabi oz. potrošnjini mogoče nadomes (Kemp, 2004; cv: Plut, 2011). Mednje uvrščamo fosilna goriva, uran ter kovinske innekovinske mineralne vire (Plut, 2011). Po drugi pologiji pa med mineralne surovine uvrščamo energetskesurovine, rudnine in kamnine. Med prve prištevamo premog, uran, nao, plin in geotermalno energijo. Od tehnaj bi se v širši okolici Škoe Loke nahajale potencialne zaloge uranove rude (Naravni viri – mineralne …, 1996).Od kovinskih mineralnih surovin se na območju nahajata rudnik ali kop bakrove (zahodno od sotočja Sor in vdolini Luše) in svinčevo-cinkove rude (v dolini Luše in zahodno pro Železnikom) (Geografski atlas Slovenije,1998). Pri nekovinskih mineralnih surovinah prevladujejo ste nižje vrednos, uporabne za lastne potrebe alipredelavo v polizdelke ali izdelke, npr. surovine za gradbeništvo (apnenec in dolomit). V občini so registrirali51 lokacij površinskih kopov, od tega v hribovih predelih 31 kamnolomov, večinoma v apnencu in dolomitu,in v nižinskih 19 gramoznic. Le dva površinska kopa sta legalna in obratujeta z vsemi dovoljenji (Likar, 2002; cv:Mohorič, 2009).




71

Karta 16: Okoljski viri v občini Škoa Loka.

Ocena potenciala za trajnostno rabo

Zgornja analiza pretekle in sedanje rabe izbranih okoljskih virov nam kaže, da je v občini Škoa Loka prisotnapestra mavrica obnovljivih naravnih virov. Njihova raba pa mora bi zasnovana trajnostno, torej v skladu ssamočislnimi in regeneracijskimi sposobnostmi, ter premišljeno, kljub včasih navidezno večnemu viruenergije.

»Zaradi naraščajočih cen fosilnih goriv je pričakova v gorenjski regiji povečan interes za izrabo energije Sonca«(Analiza stanja, potreb, …, 2011). Tako je velik potencial za SSE zaznan v hribovih predelih občine ŠkoaLoka, ki so orienrani pro jugu. Sprejemniki morajo bi nameščeni opmalno – pro jugu in z nagibom 30°nad vodoravno površino. Če dejanska postavitev odstopa od opmalne, se letno sončno obsevanje pomnožis korelacijskim faktorjem (Medved, Arkar, 2009). Najprimerneje jih je namešča na strehe (fotonapetostnastrešna krina) (Plut, 2011), kar ne zavzema rodovitnih površin, ali na degradirane površine. V Lokalnemenergetskem konceptu so prisotni cilji za vgradnje SSE (npr. na dveh javnih stavbah), upoštevanje možnos

pasivnega ogrevanja na sončno energijo pri novogradnjah, predvsem pa izobraževanje in ozaveščanjeprebivalcev (Priprava projekta spodbujanja izrabe sončne energije) (Lokalni energetski koncept …, 2012).Ravninski deli občine (KS Gorenja vas - Reteče, Godešič, Sv. Duh, Kamnitnik, severni in vzhodni del KS Trata,vzhodni del KS Stara Loka - Podlubnik, severovzhodni del KS Škoa Loka - mesto) naj bi bili zaradi pojava megle

S o r a


P o l j a n s k a

S o r a

P

")

LO G

ZMINEC

TRATA

ŠKOFJA LOKA - M ESTO

B U K O V I C A - B U K O V Š Č I C A SVETI DUHLENART NAD LUŠO

GODEŠIČ

RETEČE - GORENJA VAS

KAMNITNIK

STARA LOKA -

PODLUBNIK

Kranj

Medvode

Selca

Javorje


Škofja Loka

Brode

Reteče

Sv. Duh

Bukovica

Železniki

#*

#*

#*

#*

Stari vrh (1217)

Tošč (1021)

Lubnik (1025)

Pasja ravan (1020)

Kartografska podlaga: GURS, 2013.Kartografija: Simon Koblar in Suzana Vurunić.Vir: Grafični podatki RABA ..., 2013; Povprečna letnahitrost ..., 2013; Vodna telesa podzemne ..., 2013.



meje krajevnih skupnosti

raba tal

gozd

njive in vrtovi

") mala hidroelektrarna Škofja Loka

P centralna čistilna naprava Škofja Loka

vodno telo Ljubljanske kotline

potencial vetrne energije

1,02 kWh/m2strnjena naselja

0 1 2 3

km±

Suzana Vurunić



73

(npr. koruza–pšenica–koruza) (Lokalni energetski koncept …, 2012). Za energetske namene lahko uporabljamotudi gozdne, kmejske in komunalne odpadke (Butala, Turk, 1998). Tako vidijo v občini uporabo bioplina kotdoprinos tako k večji neodvisnos in stabilnos pri oskrbi z električno energijo in ogrevanju kot zmanjšanjuonesnaževanja podtalnice zaradi gnojenja. Primerne bi bile kmeje z nad 100 GVŽ, uporabljali pa bi lahko gnoj,pokošeno travo, ostanke iz vrtov, ostanke hrane ali klavniške odpadke itd. Za takšne bioplinske naprave bi bilopotrebno poskrbe za enotno zbirno mesto. Ocenjeni potencial bioplina iz gnoja in gnojevke bi bil okoli 1,9milijonov m3 bioplina na leto, ocen za ostalo zeleno biomaso ni (Lokalni energetski koncept …, 2012). V občini(podatki za Škoo Loko in Visoko) so leta 2006 zbrali 2.058 t odpadkov, primernih za proizvodnjo bioplina (npr.

odpadna živalska tkiva, mulji iz čiščenja odpadnih voda, organski kuhinjski odpadki) (KI, 2008; cv: Šalej, 2009),in če na to prenesemo državni delež biorazgradljivih komunalnih odpadkov (47 %) (Analiza potenciala OVE …,2010), dobimo, da je na preučevanem območju na razpolago 967 t biorazgradljivih odpadkov letno. Izkoristljivenergetski potencial teh znaša 2,22 GWh letno5.

V gorenjski regiji kot tudi občini Škoa Loka ni ekonomsko upravičenega potenciala izkoriščanja vetrneenergije (Analiza stanja, potreb, …, 2011). Tudi v Nacionalnem energetskem programu 2030 na tem območjuni predvidenih potencialnih območij za lociranje vetrnih elektrarn (Plut, 2012). Energijo vetra bi bilo mogočeizkorišča le z majhnimi vetrnicami s premerom 2 m, energetski potencial pa bi dosegel največ 1,02 kWh/m2

na skrajnem zahodnem delu v KS Lenart nad Lušo, kjer so hitros vetra na 10 m nad tlemi do 3 m/s (predvidenaocena na podlagi Lokalnega energetskega koncepta Mestne občine Ljubljana (2011)).

Pri rabi vode kot vira energije sta na območju prisotna velik, a še neizkoriščen potencial in obilo lastnegaznanja (Analiza stanja, potreb, …, 2011). V prid temu govori pretekla intenzivna raba vodne moči Selškein Poljanske Sore z mlini in žagami, lokacije katerih bi bile primerne za postavitev malih hidroelektrarn. VObčinskem prostorskem načrtu (2009) so v poglavju Prometna, okoljska, energetska in komunikacijskainfrastruktura določeni tudi skupni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo malih vodnih elektrarn. Te imajomoč do 10 MW (Plut, 2011). Kljub številnim prednosm njihove uporabe pa gre opozori, da je potrebnoupoštevanje ekološko sprejemljivega pretoka (Qes), se pravi ste količine in »kakovos vode v vodotoku, kiohranja oz. ne poslabša ekološkega ravnovesja v vodotoku in njegovi neposredni okolici« (Medved, Arkar,2009). Hidroenergetski potencial je v občini, teorečno gledano, omejen na večji vodotok, tj. Soro, vendar

je potencial novogradenj zaradi zapletenih postopkov njihovega umeščanja v prostor majhen in prav takotrenutno nezanimiv za investorje (Analiza stanja, potreb, …, 2011).

V Lokalnem energetskem konceptu Občine Škoa Loka (2012) je zapisano, da iz javno dostopnih podatkov nirazviden omembe vreden potencial za izrabo geotermalne energije. Tudi ni visokotemperaturnih geotermalnihvirov s temperaturo nad 150 °C, zato te vode na moremo izkorišča za proizvodnjo električne energije, potencialSorškega polja pa bi bilo mogoče izkorišča samo s toplotnimi črpalkami (Lokalni energetski koncept …, 2012).

V občini ni prisotnih ekonomsko pomembnih nahajališč neobnovljivih virov energije, najbolj so zastopanikamnolomi in izraba lokalnega apnenca in dolomita. V »črnih« površinskih kopih je tako odkopanih 782.000m³ materiala v raščenem stanju, kar bi glede na tržne cene teh mineralnih snovi predstavljalo velik ekonomskizalogaj za občino (Likar, 2002; cv: Mohorič, 2009).

Zaključek

Najpomembnejša okoljska vira občine Škoa Loka v preteklos in danes sta biomasa in voda. Nekoč stase navezovala na obrtne dejavnos, danes pa zagotavljata pomemben vir energije – elektrike in toplote.Potencial za njuno rabo je prisoten tako na Sorškem polju kot v vzpeh delih občine. Na slednjih so možnosizkoristka velikega gozdnega bogastva kot surovine in vira energije ter povečanja letnega poseka, postavitvemikrosistemov daljinskega ogrevanja in uporabe bioplina iz gnoja in gnojevke zaradi pretežne usmerjenos vživinorejo. V ravninskem svetu (tudi dolin Selške in Poljanske Sore) so prisotni hidroenergetski potencial (nalokacijah nekdanjih mlinov in žag), bogastvo pitne vode, kjer bi bilo potrebno izboljša kakovost podtalniceter s tem zajej in črpališč, in možnost uporabe biorazgradljivih odpadkov za pridobivanje električne energijein ogrevanje. Narašča predvsem izkoriščanje sončne energije, za katero se ocenjuje, da je najvišji potencial vhribovih delih in južnih ekspozicijah, a danes je največ elektrarn lociranih na Sorškem polju.

V občini se spodbujanju lokalnih OVE namenja vedno večja pozornost, usmerjajo se tudi v ukrepe na področjuosveščanja, izobraževanja in informiranja (Lokalni energetski koncept …, 2012). Predvsem pa so potrebnipretehtani posegi v okolje, ki nikakor ne smejo bi zgolj ekonomsko upravičeni, in uporaba znanj prejšnjihgeneracij, ki so znale iz obdajajoče jih narave vze ravno dovolj, da je bilo njihovo ravnanje trajnostno.

5Preračunano s podatki, da imajo osušeni oz. dehidrirani odpadki kurilno vrednost 11.000 kJ/kg ali več in da se pri pretvorbi izgubi 25 %energije (Analiza potenciala OVE …, 2010).

Suzana Vurunić



78

Mestni in medkrajevni avtobusni promet na območju občine in iz občine nudi prevoznik Alpetour. Mestni javnipromet Škoa Loka je organiziran od ponedeljka do sobote. Avtobusi vozijo v intervalih od 15 do 30 minutin povezujejo bivalna naselja z mestom Škoa Loka, železniško postajo, industrijsko cono in pokopališčem.Proga mestnega prometa je ena in poteka od Podlubnika do Lipice, subvencionirana enosmerna vozovnicastane 0,5 € (Mestni promet Škoa ..., 2013). Najpogostejše medkrajevne povezave iz glavne avtobusne postajeŠkoa Loka so v smeri pro Ljubljani, njihova pogostost pa se spreminja glede na čas v dnevu, tednu in letu.V jutranjih urah najgostejši interval odhodov doseže deset minut. Vozovnica na relaciji Škoa Loka–Ljubljanastane 3,1 €, do Kranja pa 2,3 €. Po Poljanski dolini pro Gorenji vasi so povezave z dvanajsmi odhodi na

dan med delovniki nekoliko redkejše, enako velja za Selško dolino z desemi odhodi na dan v smeri proŽeleznikom (Mestni promet Škoa ..., 2013).

Železniški javni promet

Z železniške postaje Škoa Loka pro Ljubljani vsak delovni dan odpelje 15 vlakov, ob sobotah in nedeljah pašest. Iz Ljubljane pro Škoi Loki in naprej pro Kranju ob delovnih dneh odpelje 17 vlakov, od tega jih sedempot nadaljuje preko meje v Avstrijo. Vozovnica za vlak je cenejša od avtobusne in na relaciji Škoa Loka–Ljubljana stane 1,75 €. Poleg potniškega železniškega prometa na progi mimo Škoe Loke poteka tudi tovornipromet (Vozni red, 2013).

Kolesarska infrastruktura

Kolesarska infrastruktura Škoe Loke vsebuje več vrst kolesarskega omrežja; to so samostojne kolesarske po,kolesarske steze in kolesarske rekreacijske po. Trasa samostojne kolesarske po, ki je vključena v sistemrepubliških kolesarskih po, poteka ob zahodni strani železnice. Dolžina vseh kolesarskih stez je manj kot 6km, vendar pa je v to, kljub poteku steze na obeh straneh cesšča, všteta samo ena dolžina (Idejna zasnovakolesarskega ..., 2012). Urbanisčni načrt Škoa Loka (2009) je vseboval tudi načrte za izboljšavo dodatnesamostojne kolesarske po, speljane ob Sori, Poljanski in Selški Sori ter ob Suhi. Na manj obremenjenih cestah

je kolesarjenje dovoljeno, na območjih večjih obremenitev pa je v načrh predvidena izgradnja kolesarskihstez (Urbanisčni načrt Škoa ..., 2009). V sklop kolesarskih rekreacijskih po spada Loški kolesarski krog.Kolesarska pot se začne pri turisčno informavnem centru in poteka mimo srednjeveškega mesta, skozi vasi,zelene dobrave ter se preko ravnic Sorškega polja krožno zaključi na izhodišču (Loški kolesarski krog, 2013). Zazahtevnejše kolesarje so po hribovitem zaledju Škoeloškega hribovja speljane gorske kolesarske po, za kar

se uporabljajo obstoječe poljske po, ki potekajo po Poljanski in Selški dolini (Vujić, 2012).

Mirujoči promet

Tekoči in mirujoči promet v naseljih občine Škoa Loka je urejen z uradnim odlokom (Odlok o ureditvi ...,1997). Za območja umirjenega prometa v naselju Škoa Loka, kjer je vožnja z motornimi vozili prepovedana,so določeni Mestni trg, Cankarjev trg, Blaževa ulica in Klobovsova ulica (Odredba o določitvi ..., 1997). Zaureditev mirujočega prometa zaenkrat še ni zadostno poskrbljeno, saj parkirnih mest v Škoi Loki primanjkuje,zato se v okviru urbanisčnega načrta iz leta 2009 načrtuje izgradnja večih parkirnih hiš, in sicer v bližiniavtobusnega postajališča, v severnem delu Kapucinskega predmestja, dve parkirni hiši na območju vojašnicein parkirne površine na zahodni strani mestnega središča. Načr v duhu spodbujanja intermodalnega prometavsebujejo tudi ureditev parkirišča ob železniški progi na Tra (Urbanisčni načrt Škoa ..., 2009). Problemako

z vozili prebivalcev nagnetenega starega mestnega jedra je rešilo zanje namenjeno parkirišče Nunski vrt (Vujić,2012). Za parkiranje koles je poskrbljeno, vendar ne v zadostni meri. Stojal primanjkuje predvsem v mestnemsredišču, zaradi česar so kolesarji kolo primorani pus zunaj centra, kar pa se ne sklada z načelom kolesa kottrajnostnega prevoznega sredstva, s katerim je omogočen prevoz od vrat do vrat.

Zaključek

Škoa Loka je primer slovenske občine, kjer odgovorni organi prepoznavajo možnos za izboljšanje kakovosbivanja občanov, ki jo je mogoče zviša s primerno prometno poliko in posegi v prostor. Kljub temu pazaradi trenutnega slabega nančnega položaja med investorji v gradbeni industriji ter dolgotrajnih uradnihpostopkov gradnja obvoznic stagnira. Problem s cestnim prometom nagnetenega mestnega središča naj bi biltorej v nekaj leh rešen, vendar bi bilo kljub temu potrebno promet načrtova bolj trajnostno, saj trenutno

osredotočanje na izboljšanje cestnih povezav vodi do zapostavljanja javnega prometa ter kolesarjenja. ŠkoaLoka se mora dodatno izkaza predvsem z vzpostavitvijo boljših kolesarskih po med razpršenimi naselji insrediščem naselja Škoa Loka ter priskrbe varna in bolj množična parkirišča za kolesa.

Značilnos prometa v občini Škoa Loka



79

ZNAČILNOSTI TURIZMA V OBČINI ŠKOFJA LOKATeja Anderlič in Evita Mici Jenko

Škoa Loka je eno izmed najlepših slovenskih mest z ohranjenim srednjeveškim jedrom. Poleg srednjeveškegamestnega jedra in raznih kulturno-zgodovinskih prireditev sta v občini razvita še smučarski turizem na Staremvrhu ter podeželski turizem na turisčnih kmejah. V članku je opisana turisčna ponudba, prikazani sostasčni podatki in vplivi turizma na okolje.

Prihodi in prenočitve

Stasčni urad Republike Slovenije zbira podatke o prenočitvenih zmogljivosh, o prihodih in prenočitvahturistov ter o tem, iz katerih držav turis prihajajo. V letu 2012 je bilo v občini Škoa Loka skupno na voljo 196stalnih ležišč, od tega 75 v šrih hotelih in podobnih nastanitvenih objekh ter 121 v ostalih nastanitvenihobjekh, med katerimi velja poudari turisčne kmeje z nastanitvijo (Prenočitvene zmogljivos po …,2013a). Občina je obiskana tako pole kot pozimi, največ prenočitev beležijo julija in avgusta. V letu 2012so največ prenočitev zabeležili julija, in sicer 1.169. V leh 2009, 2010 in 2011 opazimo tudi večje povečanjeprenočitev februarja, v času šolskih počitnic, kar lahko pripišemo smučarjem na Starem vrhu (Prenočitvenezmogljivos, prihodi …, 2013a). Število prenočitev se neenakomerno spreminja po leh in po mesecih, vspodnjem grakonu pa so prikazane prenočitve za zadnje petletno obdobje.

Grakon 12: Prenočitve v občini Škoa Loka po mesecih (sezonskost) v leh 2008–2012 (Vir podatkov: Prenočitvenezmogljivos, prihodi …, 2013a).

Smučarsko-turisčni center Stari vrh (v nadaljevanju STC Stari vrh) je eden izmed redkih turisčnih objektovv občini, kjer gostje ostanejo več dni. Večina turistov si namreč staro mesto Škoe Loke ali kulturno prireditevogleda v enem dnevu, kar pomeni, da ni zabeležena pri prenočitvah turistov. Večdnevna bivanja lahkopričakujemo še pri podeželskem turizmu oz. turizmu na kmejah.

Število prihodov in prenočitev v občini se je v zadnjem desetletju izrazito spreminjalo. Največ nočitev je biloleta 2003, ko je bilo v občini kar 10.646 nočitev. Že prihodnje leto je število nočitev padlo na 8.265, sledil pa

je še drasčen padec v letu 2005, in sicer na 876 nočitev, kar prestavlja le nekaj več kot 8 % nočitev iz leta2003. Število nočitev je bilo še nekoliko nižje leta 2006, ko v Škoi Loki ni bilo nobenega delujočega hotelaali podobnega nastanitvenega objekta (Prihodi in prenočitve …, 2013a). Leta 2008 so začeli beleži podatkeo prenočitvah z novo metodologijo. Od leta 2008 do leta 2011 se je skupno število nočitev povečevalo, leta

2012 pa je glede na prejšnje leto spet nekoliko upadlo. Leta 2011 so zabeležili 4.003 prihode turistov in 9.212prenočitev. Povprečna doba bivanja leta 2012 je znašala 2,3 dni, povprečna doba bivanja v Sloveniji pa jebila tega leta 2,9 dni. Z letom 2010 se je močno povečalo število prihodov in prenočitev v ostalih turisčnih

0

200

400

600

800

1.000

1.200

1.400

1.600

š t e v i l o p r e n o č i t e v

2008

2009

2010

2011

2012

Teja Anderlič in Evita Mici Jenko



81

Grakon 15: Število prihodov turistov iz posameznih držav v občino Škoa Loka leta 2012 (Vir podatkov: Prihodi inprenočitve …, 2013b).

*Ostale države: Poljska, Avstralija, Srbija, Bosna in Hercegovina, Švica, Slovaška, Finska, Ruska federacija, Romunija, Bolgarija, Kanada, Danska,Švedska, Makedonija, Irska, Ciper, druge države Južne in Srednje Amerike, Nova Zelandija, Litva, druge azijske države, Malta, Japonska, Črnagora, Grčija, Kitajska (Ljudska republika), Norveška, Portugalska, Južna Afrika, druge države in ozemlja Oceanije, Estonija, Islandija, Latvija,Turčija, Ukrajina, druge afriške države.

Športno-rekreavni turizem

Smučišče Stari vrhSedež Smučarsko turisčnega centra STC Stari vrh je v naselju Zapreval v občini Gorenja vas - Poljane, vendarse smučarske proge po pobočju navzdol nadaljujejo v občino Škoa Loka. Glavni lastnici smučišča sta obeobčini. Občina Gorenja vas - Poljane ima 47-odstotni delež, občina Škoa Loka pa 35-odstotni. Preostalih 18 %pripada 11 zasebnikom, Smučarskemu klubu Alpetour in dvema družbama z omejeno odgovornostjo. Smučiščepredstavlja pomemben del turisčne ponudbe, v šrih mesecih ga obišče med 50.000 in 60.000 smučarjev,kar predstavlja desnacijo z največjim obiskom na škoeloškem območju. Že 38 let gos tudi mednarodnosmučarsko prireditev Pokal Loka, s čimer skrbi za prepoznavnost občine in širšega območja (Logar, 2013).

STC Stari vrh je po dolžini smučarskih prog, ki znaša 12 km, skupaj s smučiščem Golte, deveto največjesmučišče v Sloveniji (Seznam smučišč v ..., 2013). Površina smučišča je 55 ha, smučarske proge se nahajajona nadmorskih višinah 580–1.217 m. Poleg smučanja smučišče ponuja tudi sankanje, v Snežnem parku imajo

»bob« stezo za spuščanje z zračnicami, manjšo skakalnico in različna otroška igrala (Snežni park, 2013; Tehničnipodatki, 2013). Pomemben del ponudbe predstavljata nočno smučanje in sankanje. V sezoni 2012/13 je deležprodanih nočnih vozovnic predstavljal 24 %, delež dnevnih vozovnic 38 % ter delež kombiniranih, sezonskih alivečdnevnih 38 % (Logar, 2013). Med tednom smučišče obratuje od 8. do 13. ure, ob koncih tedna do 15. ure,potem se zapre in ponovno odpre ob 19. uri ter obratuje do 22. ure (Urnik obratovanja, 2013). Z večernimterminom privabljajo smučarje iz Ljubljane in okolice, ki si po prihodu iz službe želijo smučanja (Luževič, 2013).Stari vrh je namreč od Ljubljane oddaljen le 35 kilometrov (O smučišču, 2013).

STC Stari vrh je zaradi neuspešnih sezon, milih zim in zadolževanja zaradi nakupa šestsedežnice leta 2006 žegrozilo zaprtje. Kljub temu so se odločili za nadaljevanje. Zadnja leta sicer beležijo povečan obisk in povečanjeprihodkov, vendar so odhodki tolikšni, da še vedno poslujejo z izgubo (Logar, 2013).

Pohodništvo, kolesarjenje in tematske poNajbolj priljubljene pohodne po v občini vodijo na Lubnik (1.025 m) in na Križno goro (680 m) (Škoeloško,Cerkljansko hribovje, 2013). V občini oz. na mejah občine so še hribi Sve Tomaž nad Praprotnim, Mohor,

661

311

267

151 142 136121 108 108 103 99 96 88

667

0

100

200

300

400

500

600

700




82

Čepulje, Osolnik, Tošč, Črni vrh nad Polhovim Gradcem ter Mladi vrh, ki zaradi višje nadmorske višine ponujajolep razgled na okoliške kraje (Geopedia, 2013). Urejenih je več tematskih in kolesarskih po, ki vodijo mimoznamenitos v Škoi Loki. Pot v Puštal prikazuje tamkajšnje življenje v preteklos, več različno poimenovanihpo vodi v Crngrob, k romarski cerkvi Marijinega oznanjenja; Pot v Crngrob (Tematske po, 2013), Eminaromarska pot, ki poteka po Sloveniji in Avstriji – Hemma-Pilgerweg (Emina romarska pot, 2013), in slovenskaJakobova pot, označena s školjko (Jakobova pot, 2013). Loška kolesarska pot, s celotno dolžino 300 km, jerazdeljena na 12 etap in poteka po celotnem ozemlju Upravne enote Škoa Loka (Loška kolesarska pot, 2013).Izdana sta bila tudi zemljevida Loške kolesarske po in Tematske po na Loškem, kjer so vrisane in opisane

posamezne etape ter dodane informacije o dodatni turisčni ponudbi ob poteh (Križnar in sod., 2012). Zelopriročen bi bil točen opis in zemljevid po na medmrežju.

Kopališča ob Poljanski in Selški Sori

Občina Škoa Loka zadnja leta naroča analize svojih kopalnih voda. Mikrobiološke analize vsakič dokažejo,da je kakovost vode skladna s priporočili Inštuta za varovanje zdravja Republike Slovenije; torej primerna zakopanje (Kakovost površinskih kopalnih …, 2013).

Fotograja 12: Urejeno naravno kopališče na Poljanski Sori v kraju Puštal (S. Koblar, 2013).

Najbolj priljubljeno kopališče Ločanov ostaja v Puštalu, ki skupaj s Hudičevo brvjo ustvarja poseben ambient.Poljanska Sora je najtoplejša tekoča voda na Gorenjskem, temperatura Selške Sore pa je nižja za 2–3° C. Zaraditople vode je kopalna tradicija na Loškem stara. Ideja o kopališču v Puštalu se je porodila leta 1924, realiziralipa so jo leta 1927, ko so zgradili leseni kopališki objekt s kabinami in malim bifejem na desnem bregu PoljanskeSore – ob Pepetovem jezu. Imeli so širokopotezen program, ki je med drugim obsegal prostor za taborjenje,kegljišče in majhen bazen s skakalnim stolpom, vendar se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev načrt nirealiziral v celo (Hafner, 1959). Od takrat in vse do leta 2013 je bilo malo storjenega na tem področju. Leta

2012 je sicer bila organizirana čislna akcija, julija 2013 pa poglobljena struga Poljanske Sore ter popravljen jez. Občina Škoa Loka je leta 2013 predlagala kar nekaj idejnih načrtov, za katere pa sta potrebna soglasje inčas za uresničitev (Poglobili Soro na …, 2013).

Značilnos turizma v občini Škoa Loka



83

Ostala športno-rekreavna ponudba

Možnos za ribolov v občini so razmeroma dobre, saj v vodah obeh Sor najdemo veliko brzic in tolmunov, vkaterih se zadržujejo ribe. V Selški Sori prevladujeta potočna postrv in šarenka, v toplejši Poljanski Sori pa sepoleg potočne postrvi pojavljata še lipan in sulec. Ob njunem sotočju se pojavijo druge vrste rib, kot so podust,mrena in klen (Križnar in sod., 2012).

Vsako leto skozi mesto Škoa Loka poteka tudi maraton Franja, ki poteka sredi junija. V zadnjih leh se gaudeleži tudi več kot 4.000 domačih in tujih kolesarjev (Primorski val, 2011).

Kulturno-zgodovinski turizem

Staro mestno jedro

Mestno jedro Škoe Loke ima edinstveno zasnovo z dvouličnim mestnim tlorisom. Po Spodnjem trgu danespoteka tranzitni promet, kar onemogoča njegov razvoj in obnovitev. V boljšem stanju je Mestni trg, ki je zaradiobnove pročelij tamkajšnjih hiš z različnimi barvami fasad še toliko bolj zanimiv. Na spletni strani Združenjazgodovinskih mest Slovenije so zapisali, da je Škoa Loka najbolje ohranjeno srednjeveško mesto s cehovskimitradicijami (Združenje zgodovinskih mest …, 2013). V starem mestnem jedru so spomeniško zaščitene hiše,cerkve, šola in kašča (Znamenitos mesta, 2013).

Muzej na Loškem graduNad mestnim središčem že preko 800 let stoji grad. V njem deluje eden najbolj urejenih muzejev, v kateremse nahajajo zgodovinska, kulturnozgodovinska, prirodoslovna, umetnostna, etnološka, geološka in arheološka

zbirka (Stele, 2008). Na ogled so stalno odprta razstavljena dela Ivana Groharja, Tavčarjeva soba in šrje baročnizla oltarji v grajski kapeli. Loški muzej vzdržuje celoten grajski kompleks z muzejem na prostem na grajskemvrtu. V pristnem okolju muzeja na prostem si obiskovalci lahko ogledajo Škoparjevo hišo s črno kuhinjo inobnovljen mlin, kozolec ter lapidarij (Loški muzej Škoa ..., 2013). Mestno središče Škoe Loke je skupaj zLoškim gradom in muzejem dobro obiskano, kar kaže pozivni poslovni izid iz leta 2012. V razstavnih prostorihso našteli 56.000 obiskovalcev, od tega jih je bilo največ v organiziranih skupinah, hkra pa so poskrbeli tudi za41 prireditev v sklopu muzeja (Loški muzej lani …, 2013).

Pomembnejši dogodki in prireditveTako Ločani kot občina Škoa Loka si prizadevajo za ohranitev srednjeveškega duha tega prostora, ki gaše najbolje predstavlja Mestni trg. Na njem se prirejajo številni sejmi, kot so Letni mestni sejem, cvetlični,kolesarski, sobotni sejem, sejem starin in drugi. Ena prvih srednjeveških prireditev je bila Venerina pot. Iz nje jekasneje nastal Historial Škoa Loka, kar je novo enotno ime za vrsto zgodovinsko-etnoloških dogodkov s ciljemohranitve zgodovine naših krajev (Historial Škoa Loka, 2013). K Venerini po so bili povabljeni med drugimdomači gosnci, ki so bili naučeni, kaj se je v tedanjem času jedlo in kakšne vrste oblačil so nosili goslničarji.Cilj je pričara duha, ki je pred stoletji vladal v Škoi Loki. Turis lahko tekom srednjeveškega dneva kupijoizvirne izdelke Ločanov, kar doprinese k njihovemu večjemu dohodku (Črtalič, 2003). Zelo poznana sta tudiglasbena fesvala Pisana Loka in Musica Locopolitana (Pisana Loka, 2013; Musica Locopolitana, 2013).

Najodmevnejši dogodek v Škoi Loki predstavlja Škoeloški pasijon, ki obenem predstavlja najstarejšeohranjeno slovensko dramsko besedilo. Prvič je bil predstavljen v leh 1727 in 1728, v igro pa so se vključilivečinoma tamkajšnji ljudje iz cehov in okoliških vasi (Stele, 2008). Še dandanes je pomemben z vidika akvnegapovezovanja društev in posameznikov s ciljem prikaza njihovo bogato kulturno dediščino. Ponovitve pasijonaso potekale v leh 1999, 2000 ter 2009 in kar je najpomembnejše – z obiskanostjo več kot 77.000 ljudi spadana prvo mesto v sklopu tovrstnih predstav v Sloveniji (Urh, 2010).

Turizem na kmeji

Turizem na kmeji je v občini Škoa Loka zgoščen v okolici Starega vrha, kjer se je s to dejavnostjo konecdevetdeseh let ukvarjalo 6 kmej. Leta 1995 je bilo na območju Polhograjskega in Rovtarskega hribovja 3.065prenočitev turistov na kmejah, kar je v povprečju 8 turistov na dan (Slovenija. Pokrajine in ..., 1998).

»Splošni družbeni interes pri uvajanju in razširjanju turizma na kmeji je usmerjen predvsem v gorski svet,kjer ima turizem vlogo obrambe pred propadanjem hribovskih kmej in pred izseljevanjem. Vsi ukrepi, ki sobili s tem v zvezi spreje, so naravnani na to dejstvo; predvsem velja to za pogoje krediranja« (Krišelj, 1978,str. 61, 62).




85

KULTURNA DEDIŠČINA IN NARAVNE VREDNOTE V OBČINIŠKOFJA LOKA


Mesto Škoa Loka z okolico je z vidika kulturno-zgodovinske ter naravne dediščine izredno bogato in ima kottako velik turisčni potencial na tem področju. Bogata kulturna dediščina in naravne danos ponujajo podlago

za gradnjo močne lokalne identete, kar lahko za občino pomeni določeno posebnost in primerjalno prednostv širši regiji, tako na področju turizma kot z vidika zdravega delovanja skupnos. Občina je bogata z zgodovinskopomembno arhitekturno dediščino, ki jo tvorijo številni objek v starem mestnem jedru Škoe Loke (Loškigrad, Homanova hiša …) ter v njeni okolici (Tavčarjev dvorec na Visokem, Ajmanov grad …). Zelo bogata pa jetudi z etnološko dediščino s področja značilnih obr (kovaštvo, mlinarstvo, čipkarstvo ...) in nesnovno kulturnodediščino (Škoeloški pasijon).

Stavbna dediščina

Škoa Loka velja za eno najstarejših in najbolj srednjeveških mest na Slovenskem. Temu primerno bogata jetudi stavbna dediščina tega mesta, ki jo zastopajo številne več sto let stare stavbe z zanimivo zgodovino. Medtovrstne objekte sodijo gradovi in dvorci, kulturno-zgodovinsko pomembne stanovanjske hiše, sakralni objekin mostovi (Raztresen, Zorko, 2004).

Gradovi in dvorci

Najbolj znan in prepoznaven grad na Loškem je Loški grad, ki se v zapisih prvič omenja leta 1202. Zgradi soga dali freisinški škoe kmalu po prejemu loškega gospostva v upravljanje, služil pa je kot domovanje skrbnikaloškega gospostva in freisinškega škofa ob obisku Škoe Loke. Ob potresu leta 1511 je bil grad, tako kot večidelmesta, popolnoma porušen, zato je bil v obdobju od leta 1513 do leta 1526 pod vodstvom škofa Filipa povsemobnovljen in na novo pozidan (Loški grad, 2013). Zasnova gradu je bila v naslednjih stoletjih s prezidavamiše večkrat spremenjena. Še danes je na notranjem dvorišču vidna tlorisna zasnova mogočnega šrikotnegastolpa, ki je bil porušen tekom spreminjanja grajske zasnove (Zgodovina mesta, 2013). Leta 1803 je bil gradpodržavljen, leta 1890 pa je prešel v last uršulink, ki so v njem uredile samostan. Po drugi svetovni vojni, leta1959, je lastništvo gradu prevzela občina in v njem uredila razstavne prostore Loškega muzeja, ki v gradu

domuje še danes (Gorišek, 2013).

Fotograja 13: Loški grad (Vir: Enodnevni izle na …, 2013).

Nedaleč od Loškega gradu se nahaja Puštalski grad oz. dvorec, ki se prvič omenja v 13. stoletju. Do 17. stoletjaso v njem prebivali puštalski gospodje, ki so opravljali pomembne javne funkcije v loškem gospostvu. Grad jebil v 16. stoletju v močno oporo protestantskemu gibanju na Loškem, hkra pa je v tem obdobju dobil zunanjo

podobo, ki jo je moč vide še danes (Planina, 1972; Puštalski grad, 2013).

Ajmanov grad se nahaja v naselju Sv. Duh v bližini Škoe Loke in je bil zgrajen v 17. stoletju. Do sredine20. stoletja je bil namenjen prebivanju posestnikov, tj. plemiških družin s tega območja, kot so Zaneji,




86

Flachenfeldi in Dienzli. V požaru v drugi svetovni vojni je bil grad močno poškodovan in nato po vojni obnovljen(Ajmanov grad pri …, 2013). Leta 1961 so se v njem naselile uršulinke, ki so sem preselile samostan z Loškegagradu (Ajmanov grad, 2013).

Tavčarjev dvorec na Visokem ali Kalanova hiša je kmečki dvorec osrednjeslovenskega oz. cerkljanskega pa, zakaterega je značilna fasada, oblikovana v baročnem slogu. Začetki dvorca darajo v 17. stoletje, višek razvojapa je doživel v 18. stoletju. V njem je dolgo prebivala rodbina Kalanovih, kasneje pa ga je odkupil pisatelj IvanTavčar, ki je v njem prebival in ustvaril literarno delo Visoška kronika (Tavčarjev dvorec na …, 2013).

Stanovanjske hiše

Veliko število stavb v starem mestnem jedru Škoe Loke in v njeni okolici je zaradi bogate zgodovine razglašenihza kulturno-zgodovinski spomenik. Predstavljajo pomemben element loškega stavbarstva v preteklos in kottake pripomorejo k ohranjanju stavbarske dediščine.

Homanova hiša je meščanski dvorec, sestavljen iz treh poslopij, ki se nahaja na Mestnem trgu. Posebnostobjekta sta freski vojščaka in sv. Krištofa, ki se nahajata na zahodni fasadi in sta bili odkri v okviru obnovitvenihdel leta 1970 (Zgodovina mesta, 2013).

Nacetova hiša stoji na robu starega mestnega jedra Škoe Loke, v vasi Puštal. Po določenih stavbnih detajlih seocenjuje, da je bila prvotna hiša zgrajena v 16. stoletju, današnjo obliko pa je dobila v 18. stoletju in od takrat

ostala prakčno nespremenjena. Gre za značilen p alpske hiše z zidano vežo, črno kuhinjo, leseno spodnjohišo, kamro ter kaščo v pritličju in lesenim gankom (balkonom) v nadstropju. Stavba velja za eno najlepšeohranjenih kmečkih hiš na Loškem in v širšem ljubljanskem zaledju (Nacetova hiša, Puštal, 2013).

Alpski p hiše je prevladoval v večjem delu loškega ozemlja, medtem ko se je na zahodnem robu tega območja,kjer se prepletajo alpski in primorski vplivi, razvil škoeloško-cerkljanski p hiše. Zanj je značilna v celo zidananadstropna zasnova z dvokapno streho in enako razporeditvijo prostorov kot pri alpski hiši (Stavbarstvo, ŠkoaLoka, 2013).

Mostovi

Hudičeva brv je slikovit prehod preko Poljanske Sore pro Puštalu, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1639(Hudičeva brv v …, 2013). Takšno ime je dobila zato, ker naj bi se po lokalni legendi tam na obeh koncih brvinekoč prikazoval hudič, ki so ga sprva pregnali s postavitvijo znamenja. Hudič naj bi se po tem dejanju še vednopojavljal na brvi – tokrat na njeni sredini –, zaradi česar je bilo na sredini brvi postavljeno znamenje sv. JanezaNepomuka (Trnovec, 2007).

Kamni ali Kapucinski most je dal v 14. stoletju zgradi škof Leopold (Kapucinski samostan in …, 2011). Zgrajen je iz rezanega kamna, od tod ime Kamni most. Ime Kapucinski most pa je dobil, ko so Škoo Loko v 18. stoletjunaselili kapucini. V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom. V obnovi leta 1888 je bilana mostu postavljena železna ograja, dodan pa je bil tudi kip zavetnika mostov, sv. Janeza Nepomuka (Kamniali Kapucinski …, 2013).

Nesnovna kulturna dediščina

Škoeloški pasijonŠkoeloški pasijon, ki ga je leta 1721 napisal pater Romuald Marušič, je spokorniška pasijonska procesija invelja za najstarejše v celo ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. Kot tako predstavlja edinstvenvir za preučevanje baročne dramazacije ter tedanjega knjižnega jezika, velja pa tudi za največjo gledališkopredstavo na prostem na Slovenskem. Prvič je bil uprizorjen na veliki petek, 11. aprila 1721, in velja za živodediščino ne le lokalnega, temveč širšega pomena (Bohinc, Paulus, 2010; Kulturnozgodovinski pomen …, 2013;Škoeloški pasijon, 2013).

Ker se je predstava oz. pasijon izvajal še v dobi baroka, je prevzel baročne uprizoritvene značilnos. Spada medkulturne bisere slovenskega prostora, pomemben pa je tudi v evropskem folklorno- dramskem kontekstu, sajpredstavlja najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi (Kulturnozgodovinski pomen …, 2013). Besedilo jesestavljeno iz 869 verzov in 13 podob ter napisano v loškem narečju (Škoeloški pasijon, 2013).

Škoeloški pasijon spada med tako imenovane procesijske igre, ki so se razvile iz srednjeveških liturgičnihsprevodov in so bile že v visokem srednjem veku znane po vsej Evropi. Tako kot ostale procesijske igre tudiŠkoeloški pasijon vsebuje veliko dramačne vsebine, podkrepljene z burnim izražanjem čustev, borbenimi

Kulturna dediščina in naravne vrednote v občini Škoa Loka



87

mislimi in misčnim oz. alegoričnim posnemanjem in obnavljanjem realnih dogodkov. Besedilo pasijonov jebilo povečini sestavljeno zgolj iz razlage slik, ki so nastopale v sprevodu, medtem ko se v Škoeloškem pasijonuže kažejo prvi znaki prave dramazacije z uporabo izvirnih besednih vložkov in s slogovno zaznamovanostjosrednjeveškega gledališča. Predstava se je v samih začetkih odvijala tako, da so vsak prizor uprizorili vaščaniene ali več vasi iz okolice Škoe Loke (Benedik, 2011; Kulturnozgodovinski pomen …, 2013). Pasijon se je odsvojih začetkov leta 1711 redno izvajal vse do leta 1768, ko je bilo uprizarjanje ukinjeno s strani goriškeganadškofa. Podobna usoda je doletela tudi pasijone v drugih deželah, saj so po obdobju baroka, v 17. in prvipolovici 18. stoletja, procesijske igre izginile (Škoeloški pasijon, 2013).

Fotograja 14: Škoeloški pasijon (Vir: Malovrh, 2009).

Naslednjič je bil Škoeloški pasijon uprizorjen šele leta 1936, in sicer v okviru programa ob obrtno-industrijskirazstavi na šolskem dvorišču v Škoi Loki. Tej uprizoritvi je zopet sledil več desetletni premor, ki ga je prekinilapasijonska procesija leta 1999. Kasneje je bil pasijon uprizorjen še leta 2000 in 2009, naslednja uprizoritev pa

je načrtovana za leto 2015 (Prejšnje uprizoritve, 2013; Škoeloški pasijon, 2013).

Pri uprizoritvah Škoeloškega pasijona v leh 1999 in 2000 je sodelovalo več kot 600 nastopajočih, pri

uprizoritvi leta 2009 pa več kot 950 nastopajočih iz Škoe Loke in okoliških naselij (Prejšnje uprizoritve, 2013).Predstave v vseh treh leh si je skupno ogledalo več kot 77.000 ljudi, s čimer se Škoeloški pasijon uvršča naprvo mesto v okviru tovrstnih predstav in predstavlja velik turisčni potencial za mesto z okolico. Današnjipomen in poslanstvo pasijona sta precejšnja, saj prispeva k strokovnemu ohranjanju in nadgrajevanju tegadela kulturne dediščine, prispeva k povezovanju in sodelovanju velikega števila lokalnega prebivalstva v okvirurazličnih društev ter igra veliko vlogo pri promociji celotne občine (Bohinc, Paulus, 2010).

Obr

Mesto Škoa Loka z okolico je bilo zlas v preteklos poznano po dobro razvi obrtni dejavnos, ki je zajemalapanoge, kot so kovaštvo, mlinarstvo, žagarstvo, platnarstvo, glavnikarstvo, klobučarstvo in železarstvo. Polegomenjenih obr, ki jih je sicer mogoče naj tudi v drugih regijah, pa so se na Loškem razvile tudi posamezne

domače obrtno-umetelne dejavnos, ki so značilne le za to območje (Etnološke posebnos, 2013).

Peka medenega peciva – mali kruhek

Peka medenega peciva, imenovanega mali kruhek, je značilna za širše loško območje, z njo pa so v 18. stoletjuzačele klarise, po letu 1782 pa so s to dejavnostjo nadaljevale uršulinke, zaradi česar se je tovrstnih pekovskihizdelkov prijelo ime nunski lect. Recept za pripravo malega kruhka je v primerjavi z receptom za nunski lectnekoliko preprostejši, saj ga je verjetno prebivalstvo ob učenju od nun nekoliko poenostavilo. Izdelan jeiz ržene ali bele moke, medu, popra, cimeta, nageljnovih žbic in pepelike, oblikovan pa na dva načina – zodskanjem z uporabo izrezljanega lesenega modela ali pa z ročnim krašenjem. Nekdaj se je mali kruhekpripravljal predvsem ob cerkvenih praznikih, semanjih dneh, žegnanjih in godovih, danes pa velja predvsem zazanimiv turisčni proizvod (Mali kruhek, 2013).




88

Fotograja 15: Mali kruhek (Vir: Cirila Šmid, s. p. …, 2013).

Izdelava umetnega cvetja

Tako kot s peko medenega peciva so po vsej verjetnos tudi z izdelavo umetnega cvetja na Loškem začeleklarise, ki so v 18. stoletju kipce Jezusa in Božjepotne Marije krasile z umetnim cvetjem, njihov običaj pa sopo letu 1782 prevzele sestre uršulinke. Umetno cvetje so izdelovale iz blaga, papirja in voska, včasih pa tudi

iz peres. Ta veščina se je sčasoma prenesla na ostalo prebivalstvo, ki je umetno cvetje uporabljalo zlas zaokrasitev svatbenih pogač in malega kruhka. Po hribovskih kmejah na Loškem je ta dejavnost za nekatereženske pomenila pomemben vir zaslužka, saj so povoščeno papirnato cvetje menjale za denar ali hrano.Področje uporabe umetnega cvetja se je sčasoma razširilo iz pekovske obr na uporabo za krasitev bivalnihprostorov, oltarjev, križev, priložnostnih oblek, mrtvaških vozov itd. (Umetno cvetje, 2013).

Naravne vrednote

V prvem delu članka smo se posveli kulturnim značilnosm Škoe Loke, v drugem delu pa bo Škoa Lokapredstavljena še v luči naravnih znamenitos, saj pomemben del občine Škoa Loka predstavljajo tudi njenenaravne znamenitos. Naravne vrednote v Škoi Loki je temelj za nadaljnjo gradnjo njene identete terprepoznavnos. Tako kot kulturna dediščina so naravne vrednote eden izmed potencialov za razvoj turisčnihakvnos, ki s prepletanjem kulturnih in naravnih dejavnos dajejo Škoi Loki posebno vrednost. Kraški svet,hidrogeograja ter prepletanje vzpetega in dolinskega sveta so glavne naravne značilnos občine Škoa Loka.

Slapovi

Za Selško in Poljansko dolino je značilnih več slapov, ki pa zaradi slabšega oglaševanja in manjšega obiska šeniso znani širši javnos. Večina slapov se nahaja med divjo naravo, vendar so kljub temu lahko dostopni. Eniizmed najbolj znanih slapov so slapovi na potoku Sovpat.

Slapovi Sovpat: Pri Logu nad Škoo Loko, v nizko ležeči Poljanski dolini, v smeri pro Zgornjemu Logu, senahajajo slapovi Sovpat. Slapovi so del desnega pritoka Poljanščice, potoka Sovpat. Slapove Sovpat sestavljatadva slapova – eden leži v zgornjem in drugi v spodnjem toku potoka (Sovpat, 2013). Še približno desetletjenazaj je bil zgoraj ležeči slap Sovpat visok približno 8 m, danes pa je v večji meri zasut s skalovjem in drevjem.

Nižje ležeči slap pa je visok 3 m (Slapovi Sovpat, 2013).

Rastlinstvo

Za območje Škoe Loke so značilni tudi specično rastlinstvo historičnega pomena ter naravni habita, kinudijo življenjski prostor ori in favni ter tako ohranjajo biotsko pestrost. Večjega pomena so predvsemZejčarjev kostanj ter Godeške in Reteške loke.

Zejčarjev kostanj: nahaja se pri domačiji na Sv. Florjanu pri Škoi Loki in je star preko 200 let. Orjaško drevomeri v višino 27 m, premer debla meri 316 cm, obseg pa 992 cm (Zejčarjev kostanj na …, 2013).

Godeške loke: Pod Godešičem se nahaja območje poplavnega gozda oz. mokrišče, za katerega je značilnapestra biotska raznovrstnost s specičnim živalstvom in rastlinstvom. Tu se pojavljajo redke gozdne združbe,

ki so vezane na poplavno ravnico ter življenje ob vodi. Godeške loke sodijo med zoološko in gozdno naravnodediščino (Natura 2000). Skupaj z Reteškimi lokami pa so predlagane za naravni rezervat (Godeške loke, 2013).

Kulturna dediščina in naravne vrednote v občini Škoa Loka



89

Reteške loke: Reteške loke skupaj z Godeškimi lokami sodijo med ekološko pomembna območja, ki sodijo medzavarovana območja Nature 2000. Problem obeh so vdori rastlinskih (japonski dresnik – Fallopia japonica) inživalskih invazivnih vrst (pižmovka – Ondatra zibethic). Naravno rastlinstvo ob loki lahko razdelimo v tri pasove:rastline, ki so stalno v vodi (dristavčevke – Potamogetonaceae, zlace – Ranunculus), rastline, ki so občasno vvodi (šaš – Carex sp., ločje – Juncus sp.), ter rastline, ki so večji del leta brez vode (vrba žalujka – Salix caprea,

črna jelša – Alnus glunosa, veliki jesen – Fraxinus excelsior , mali jesen – Fraxinus ornus) (Luže – poplavni logi…, 2013).

Kraški svet

Škoe Loke ne gradi le vzpe svet Škoeloškega hribovja ter dolinski svet Poljanske in Selške doline, temvečtudi površinski in podzemni kraški svet. Za škoeloški svet so značilni kraški pojavi, kot so kraške jame in brezna(Gipsova jama, Migutovo brezno, Marijino brezno), vrtače (Medvedova dolina).

Marijino brezno: Jama oz. brezno se je razvila v oligocenskih glinah in konglomerah in je najdaljša jama vtovrstnih kamninah v Evropi. Sestavljena je iz več votlin, ki segajo 275 metrov globoko pod zemljo, in se odpirazahodno od škoeloškega gradu. Za jamo je značilen labirint ozkih rovov. Edini večji prostor je 130 metrovdolga, do 30 metrov široka in do 13 metrov visoka Velika prodorna dvorana, ki se nadaljuje v ozek in nizekvodni rov, kjer se zbira voda iz jame. V jami prebiva velika kolonija netopirjev, v večini malih podkovnjakov(Rhindophus hipposideras), zato je vhod v jamo zaprt, obisk pa je možen le po dogovoru z jamarji (Marijino

brezno, 2013).Lubniška jama in Kevdrc: Območji predstavljata nahajališče arheoloških najdb iz časa paleolika –ledenodobnega človeka. Raziskovanja v jamah so potekala že med letoma 1858 in 1964. Obe jami sta zanimivitako z naravnega kot s kulturnega vidika. Najbolj znana jama je Kevdrc, v kateri je mogoče opazova raznovrstniživalski svet. Ob vhodu vanjo je dodaten vstop v kratek stranski rov – Lubniško jamo. V njej so našli prostoročnonarejene glinaste posode s posebnim okrasnim slom, imenovanim »lubniški p«, kamnito arheološko orodjeter orodja iz živalskih kos in roževine (Lubniška jama in …, 2013).

Zaključek

Iz kratke predstavitve kulturnih ter naravnih znamenitos Škoe Loke lahko ugotovimo, da Škoa Loka sodimed razvojno potencialna območja na področju turisčne dejavnos v Sloveniji. Pri tem igra sicer večjo vlogo

kulturna dediščina Škoe Loke, ki je širše bolj prepoznavna od naravne, kar pa vsekakor ne pomeni, da slednjolahko zanemarimo. Nekateri naravni habita so premalo zaščiteni in so ogroženi zaradi vpliva človekovihdejavnos ter vdora tujerodnih vrst. V ta namen bi se morale naravne danos Škoe Loke zašči z ustreznimidokumen ali evropskimi konvencijami (npr. Ramsarska konvencija za zaščito mokrišč) in tudi bolj promovirater s tem na trajnosten način privabi čim več novih obiskovalcev. S tem bi tako kulturna kot naravna dediščinav občini dobili mesto, ki si ga zaslužita. S pravilno in dobro načrtovano strategijo razvoja turizma v Škoi Lokipa bi se lahko razvila tudi nova zelena delovna mesta, ki imajo mulaplikavni učinek na ostale storitvenedejavnos.




91

Prometna lega

Škoa Loka je zaradi svoje ugodne geografske in strateške lege že v srednjem veku predstavljala pomembnoprometno točko na po pro Posočju in pro pokrajini Furlaniji-Julijski krajini. Po koncu prve svetovne vojne

je ta povezava sicer izgubila svoj primarni pomen, vendar ga je po drugi svetovni vojni ponovno pridobilanazaj. Takrat se je tudi nadaljevala izgradnja prometne infrastrukture. Železniško postajo so postavili izvensredišča mesta, kar je ustvarilo dobre pogoje za razvoj industrije in ustanavljanje industrijskih con. Danes jeveliko izmed teh industrijskih obratov že propadlih ali zastarelih. Sedanja prometna problemaka se nanaša

na neugodno lokacijo železniške postaje. Kljub temu pa je tudi danes prometni položaj Škoe Loke izrednegapomena, saj tu poteka 4. razvojna os, ki povezuje Posočje z osrednjo Slovenijo (Občinski prostorski načrt, 2009;Rešek, 2013).

Večina kapitala, vloženega v razvoj, je usmerjenega v največje naselje v občini – Škoo Loko. Omrežje državnihcest se bo izboljšalo z izgradnjo Poljanske in Selške obvoznice ter nove ceste pro Kranju. Občina podpira tudiizgradnjo novega ra železnice skozi Škoo Loko pro Kranju. Železnica je skozi mesto sicer speljana, vendar ježelezniška postaja odmaknjena od centra, kar je za nadaljnji razvoj trajnostnega prometa lahko problemačno.Leži približno 2 km stran iz centra, zato to nekateri prebivalci opredeljujejo kot problem. Mestni prevoz doželezniške postaje sicer obratuje, težave se pojavijo za ste, ki prihajajo do postaje s kolesom (predvsem zaradipremajhnega števila stojal za parkiranje koles) ali celo prepešačijo daljše razdalje. Na občini podpirajo gradnjokolesarskih po in izboljševanje javnega mestnega prometa (Občinski prostorski načrt, 2009). Za razliko od

zelo uspešnega projekta spodbujanja uporabe javnega potniškega prometa, pa nekega celovitega omrežjakolesarskih prog v Škoi Loki ni. Torej se na tem področju kljub podpori občine, še vedno ni zgradilo sodobnokolesarsko omrežje.

Že več desetlej se načrtuje gradnja poljanske škoeloške obvoznice, ki naj bi bistveno razbremenila inpreusmerila promet iz mestnega središča na obrobje. Prebivalci Spodnjega trga se pritožujejo nad hrupomin vibracijami zaradi prometa, predvsem tovornega. Gradnjo je potrebno dokonča do konca leta 2015, saj vnasprotnem primeru ne bo možno črpa evropskih sredstev in jih bo treba zato nadomes z lastnim kapitalomiz državne blagajne (Bonča, 2012). Škoa Loka je z avtocestnim omrežjem slabše povezana. V smeri iz ŠkoeLoke pro Ljubljani se na avtocesto lahko vključimo pri Šentvidu, ki je od Škoe Loke oddaljen približno 16 km(Občinski prostorski načrt, 2009).

Samooskrba s hrano

Področje, ki zajema lokalno oskrbo s hrano, je podrobneje obravnavano v članku »Lokalna samooskrba s hranov občini Škoa Loka«. V tem poglavju bo predstavljenih le nekaj osnovnih podatkov. Samooskrba s hrano

je pomembna zaradi prehranske varnos, neodvisnos od uvoza iz drugih držav, samostojnos, razvoja terstabilnos. V Sloveniji je stopnja samooskrbe s hrano nizka, najnižja je pri rastlinskih proizvodih (npr. nizkastopnja samooskrbe med letom 2000 in 2010 za bilanco zelenjave, ki znaša 31 %). Kot kažejo uradni podatki,smo z živalskimi proizvodi v Sloveniji bistveno bolje preskrbljeni kot z rastlinskimi. Pri mesu in jajcih je stopnjasamooskrbe višja in znaša 80 %. Vsekakor pa je lokalno pridelana hrana najprimernejša za uživanje, saj je sveža,naravno dozorela in je tudi najbolj zdrava. Zato je trud za spodbujanje pridelave lokalne hrane in razvoja kmejvedno dobrodošel (Gale, 2011). Na škoeloški občini so ravno v tem duhu spodbujali pridelavo ekološke hranein tovrstno osveščenost med prebivalstvom, zato so v sklopu projekta »Loško je ekološko« tudi organiziralisrečanje ljubiteljev zelišč in zeliščarstva in ogled dveh ekoloških kmej v Prekmurju (Gale, 2011; Vabilo na

ogled …, 2012; Vabilo na 3. …, 2012).

Povprečna velikost kmej v občini znaša 6,8 ha, kar sicer pomeni, da je le za nekaj desenk ha višja od državnegapovprečja. Vendar pa je največji delež zemljišč namenjen travnikom in pašnikom in le okoli pena zemljišč jenamenjena njivam ter 1 % trajnim nasadom (Kmejska gospodarstva po …, 2013b; Raba kmejskih zemljišč…, 2013; Poljedelstvo, 2014). To pomeni, da bi morali v občini Škoa Loka za pridelovanje hrane in čim večjoprehrambeno neodvisnost nameni več kmejskih površin. Razlog za obstoječo rabo tal je v ne preveč ugodnihnaravnih razmerah, s katerimi se soočajo v občini, saj prevladuje hribovit svet na relavno visoki nadmorskivišini in z velikimi nakloni površja (Digitalni model višin …, 2011), zelo visok pa je tudi delež gozda (Gračnipodatki RABA …, 2013). Poleg tega niso kmetovanju v prid ni majhne kmeje in razdrobljenost kmejskihzemljišč, širjenje pozidave in kmetje, ki ne proizvajajo viškov hrane za prodajo in izvoz ter nekonkurenčnostekoloških izdelkov na trgu (Zapisnik delavnice »Lokalna …, 2010).

V občini Škoa Loka pridelajo ali predelajo predvsem viške mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnihizdelkov, količina pridelanih poljščin pa ne zadostuje potrebam lokalne samooskrbe in je razliko potrebnouvaža.

Tjaša Vezovnik



93

Zaključek

V občini Škoa Loka so za lasten razvoj in napredovanje vložili že veliko truda, prav tako pa načrtujejo šenadaljnje izboljšave v prihodnos. Izzivi, ki si jih v občini Škoa Loka lahko zastavijo v prihodnje, so prisotni naveč področjih. Pravzaprav vidimo možnost izboljšave obstoječega stanja na čisto vsakem izmed proučevanihpodročij; v gospodarstvu, prostorskemu razvoju, gibanju prebivalstva, prometni legi, samooskrbi s hrano in vturizmu.

Najodmevnejša temaka v zadnjih leh je zelo verjetno gradnja škoeloške obvoznice. Tu je moč zasledinekaj pritožb, saj se načrtovanje in gradnja vlečeta že predolgo. Prav tako je z načrtovanjem kolesarskih po,ki jih v mnogih delih naselja primanjkuje ali pa se nenadoma zaključijo. Železniški promet je problemačenzaradi odmaknjenos železniške postaje od centra in morajo zato uporabniki vlaka do železniške postajepri z drugim prevoznim sredstvom. Izmed trajnostnih oblik prometa v Škoi Loki najbolj izstopa mestniavtobus. Napori, vloženi v večjo uporabnost in dostopnost mestnega avtobusa meščanom so bili povrnjeni,saj se je bistveno povečalo število prepeljanih potnikov. Vodovodno omrežje in kanalizacijski sistem se širitain popravljata, športni objek se širijo predvsem v skladu s potrebami šolskih obveznos. Občina bi moralaveč pozornos nameni turisčni promociji Škoe Loke, saj je to nenazadnje srednjeveško mesto z bogatozgodovino in kulturno dediščino.

Preglednica 16: Prednos, slabos, priložnos in nevarnos v luči razvoja občine Škoa Loka (Vir podatkov: Občinskiprostorski načrt, 2009).

prednos slabos priložnos nevarnos

͵ Geografska lega,

͵ neokrnjena narava

privlačna podeželskapokrajina,

͵ kulturna dediščina,

͵ veliko vodnih virov in

kakovostna voda.

͵ Nezaključeno omrežjekolesarskih po,

͵ premalo pešpo,

͵ prometna odmaknjenost

(od avtoceste).

͵ Razvoj okolju prijaznega

turizma,

͵ možnos za rekreacijo inpros čas,

͵ veliko gozdnah površinza razvoj industrije.

͵ Naravne nesreče(poplave, plazovi itd.),

͵ centralizacija dejavnosizrazito v naselju ŠkoaLoka,

͵ opuščanje obdelovalnihpovršin.

Tjaša Vezovnik



95

za potrebe fevdalca, Cerkve, mesta in obrambe. Sledila je še postavitev cerkve Sv. Jakoba (1271) in samostanaklaris (1358) (Avgušn, 1977; Avgušn, 1988).

Slika 2: Valvasorjeva veduta Škoe Loke (Bischaackh) iz leta 1689 (Vir: Škoa Loka–Valvasor, 2009).

Obrambni zid je bil prvič omenjen leta 1314, predvideva pa se, da je obstajal že prej, po vsej verjetnos odprve omembe Škoe Loke dalje. Leta 1397 se je mestno obzidje ponašalo s pemi obrambnimi stolpi, ob

njih je v mesto vodilo petero vrat. Mestni obrambni jarek, imenovan Vodni graben, je potekal na zunanjistrani vzhodnega mestnega obzidja. V 19. stoletju je bilo večina zidu zaradi dejavnos občanov in erozijskegadelovanja Sor porušenega in zasutega (Štukl, 2004). V 16. in 17. stoletju je sledilo obdobje večjih naravnihnesreč. V 16. stoletju je število prebivalstva zmanjšala epidemija kuge, na mestno jedro in obzidje pa so vplivalipotresi, poplave in požari. Leta 1511 je mesto prizadel močan potres, ki je poškodoval številne zgradbe; mestoin grad sta bila potrebna obnove. Leta 1660 je izbruhnil požar na Placu, leta 1698 pa še na Lontrgu. Požari sopovzročili spremembo mestnega tlorisa; z zgradbami je bil osiromašen predvsem revnejši Spodnji trg. Sočasno

je mesto prizadelo več hudih poplav (npr. v leh 1658 in 1664). Po prenehanju nevarnos turških vpadov v 17.stoletju je obzidje zgubilo na pomenu in ga tako niso več obnavljali (Kalan, 2013).

Razvoj predmesj in okoliških vasi do 18. stoletja

Ob mestnem obzidju so nastala šri predmestja: Karlovško, Trata (današnja grajska pot) in Studenec, ki soizkorisla varovalno vlogo obzidja in obeh Sor, Kapucinsko predmestje pa je bilo naravno povsem nezaščiteno.Med prvimi je v 16. ali 17. stoletju nastalo Karlovško predmestje, katerega začetek predstavljajo mestne pristaveoz. agrarne enote, ki so bile v las meščanov. Stalna naselitev tega predmestja se je pojavila približno v 18.stoletju, ko so iz mesta zaradi potreb po prostoru in vodni energiji sem prestavili obr, kot so npr. barvarstvo,irharstvo in usnjarstvo. Mestne pristave so se nahajale tudi v bližnji Tra, ki je to funkcijo v primerjavi sKarlovškim predmestjem obdržala. Prostorski razvoj Studenca in Kapucinskega predmestja so spodbudilimlini in žage, s katerimi so izkoriščali energijo bližnjih vodnih virov. Povečana skrb zaradi prekomernegaonesnaževanja v mestu je skupaj z lisno, ki je cehovske dejavnos dovoljevala tudi izven mestnega središča, v dve predmestji premesla usnjarstvo in barvarstvo. Poleg našteh dejavnos se je v Kapucinskem predmestjuzaradi vhodne lege v mesto razvila še obrt, vezana na prevozništvo/furmanstvo (kovaštvo, podkovanje konjev)in goslničarstvo. Na razvoj je zelo vplivala tudi izgradnja Kapucinskega samostana v prvem desetletju 18.stoletja (Štukl, 1981).




97

sile iz Kraljevine Jugoslavije, je bilo na širšem območju Škoe Loke vse več potreb po širjenju poselitvenegaobmočja. Čeprav je železnica mesto zaobšla in s tem povzročila nazadovanje do tega obdobja uspešnegaškoeloškega gospodarstva, je kljub temu pogojevala razvoj industrije v njeni neposredni bližini, slednja paširjenje poselitvenega območja pro severovzhodu Škoe Loke (Slovenija. Pokrajine in …, 1998).

Širjenje industrije

Opiranje na obrtniško in trgovsko (furmanstvo) tradicijo je zakasnilo razvoj industrije, zato se je ta v naselju

Škoa Loka začela razvija šele po prihodu železnice. Leta 1871 je Alojz Krenner odprl obrat kocev (odej). Dvele kasneje se je obrat razširil v tovarno sukna, ki je bila do 1. svetovne vojne edina, ki je omogočala delo inše to le za ženski del prebivalstva (Simonič, 1964). Poleg industrijskega obrata se je osnovala še elektrarna(1873), ki je po 20-ih leh delovanja že proizvedla dovolj energije za prvo javno mestno razsvetljavo (Planina,1972; Luževič, 2013). Tovarna sukna je bila locirana v neposredno bližino srednjeveške Škoe Loke – ob ces,ki vodi skozi Stari trg (Planina, 1972). Pro koncu 19. stoletja oz. v predvojnem času 20. stoletja so se polegparketarne, ki je bila locirana v stari elektrarni, na Tra začeli razvija tudi obra lesne industrije (Tušek, 1976).

Slika 3: Tovarna sukna iz leta 1901 (Vir: Rogelj, 2010).

Kljub temu lahko do 1. svetovne vojne govorimo šele o zametkih začetka industrializacije, ki v večji meri nivplivala na prostorski razvoj širšega območja Škoe Loke ‒ o »pravi« industrializaciji in posledičnem prostorskemširjenju stanovanjskih območij lahko govorimo šele po 1. oz. še bolj izrazito po 2. svetovni vojni (Slovenija.Pokrajine in …, 1998). Tako je leta 1921 v prazni Krennerjevi tovarni začela obratova tovarna klobukov Šešir, vspodnjem Karlovcu pa se je odprl manjši kovinarski obrat, ki se je kasneje razvil v tovarno turbin in hladilnikov.Leta 1928 se je odprla tovarna odej, ki je kasneje prerasla v tovarno Odeja. Leta 1934 so na po v Vincarjepostavili še tekslno tovarno (Planina, 1972). V 20 in 30 leh 20. stoletja so prej manjši lesni obra prerasli vlesno industrijo. Ob industrijskih obrah ali v njihovi neposredni bližini pa so začela ras naselja enodružinskihhiš (Tušek, 1976).

Prostorska širitev

Obdobje 1850–1900

Po Registru nepremičnin je bilo v tem obdobju zgrajenih 148 objektov. Od tega jih je največ daranih v leh1850 in 1900. Medtem ko je bila leta 1850 večina novogradenj stanovanjskih, je bila večina objektov leta 1900nestanovanjskih, kar sovpada z začetkom razvoja proizvodnih obratov (2013).

Predmestje Trata (današnja Grajska pot) je edino, ki je v drugi polovici 19. stoletja doživelo zadnje spremembetlorisa. V ostalih nekdanjih predmestjih (Karlovec, Kapucinsko predmestje in Studenec) je bilo zgrajenih lenekaj novogradenj. Karlovec je leta 1893 zajel požar in poškodoval 15 stavb, vendar jih v naslednjih leh nisovseh obnovili (Štukl, 1981). V naseljih zahodno in severozahodno od Škoe Loke (Stara Loka, Virlog, Binkelj,Vešter in Puštal) ter ob glavni lokalni ces pro Kranju (v naseljih Grenc, Virmaše in Sv. Duh) je iz tega obdobja

prav tako daranih nekaj razpršenih novogradenj. V vseh primerih je opazen vzorec poselitve ob prometnicah.Za razliko od prej omenjenih naselij so bili v naseljih severno od Škoe Loke v tem obdobju zgrajeni predvsemgospodarski objek. Povsem na novo se je začelo poseljeva območje severno in južno (oblikovanje naseljaTrata) od železniške proge (Register nepremičnin, 2013).




98

Obdobje 1901–1945

V tem obdobju je bilo zgrajenih 412 objektov, od tega največ v obdobju od 1931 do1939 (Register nepremičnin,2013), kar sovpada s prihodom delovne sile iz ostalih delov Kraljevine Jugoslavije. Od nekdanjih predmesj se

je pred 2. svetovno vojno Karlovec z nekaj hišami razširil pro jugu, izven zgodovinskih okvirov predmestja.V Studencu so se leta 1906 zgradila prva, kasneje razširjena poslopja mlekarne in klavnice (Štukl, 1981). VPuštalu se je poselitev širila predvsem ob lokalni ces v dolino Hrastnice. Povsem na novo so zrasle gradnjevzhodno od srednjeveških okvirov mesta, in sicer ob Demšarjevi, Koširjevi in Stari ces ter pro severovzhodu

ob Kidričevi ces. Še vzhodneje od Kidričeve ceste oz. južno od železnice se je pojavil zametek današnjegaFrankovega naselja. Tik ob železnici in v naselju Trata pa so dodatno zgradili nestanovanjske objekte za potrebeželeznice in industrije. V naseljih severno od Škoe Loke (Grenc, Virmaše in Sv. Duh) se opazi vzorec novihstanovanjskih objektov, lociranih ob glavni lokalni ces pro Kranju, v smeri pro Sorškemu polju pa je opazenporast gospodarskih objektov. Vzhodno od nekdanjega Kapucinskega predmestja je prišlo do prostorske širitveob današnji Šolski in Parzanski ces. Zgrajena je bila šola, pokopališče in vojašnica, na jugovzhodnem obrobjuKamnitnika pa še stanovanjski objek. V naseljih Stara Loka, Virlog, Binkelj in Vešter je opazna širitev navzven,saj je bil prostor ob prometnicah že precej pozidan (Register nepremičnin, 2013). Tik pred 2. svetovno vojno se

je Stara Loka razširila pro zahodu. Te hiše danes spadajo pod sosesko Podlubnik (Štukl, 1996).

Obdobje po 2. svetovni vojni (konec 2. svetovne vojne – do 80 let 20. stoletja) – presek 1985

Prostorski razvoj Škoe Loke z okoliškimi naselji so po 2. svetovni vojni močno zaznamovali dejavniki, ki so bilipovezani z novim družbeno-poličnim sistemom v novonastali SFR Jugoslaviji – urbanizacija, industrializacijain deagrarizacija. Ti so botrovali k pripravi več urbanisčnih načrtov in programov za nadaljnji razvoj mesta, vskladu s tedanjo družbeno ureditvijo (Hafner, 1965).

Stanovanjska gradnja

Eno od osnov za pripravo urbanisčnih programov in prostorsko širitev stanovanjske gradnje sta bilademografsko stanje in demografska projekcija, ki sta nakazovala na obdobno rast števila prebivalstva, takov naravnem kot v selitvenem prirastu. Z odpiranjem novih delovnih mest – predvsem v industriji – je mestoprivabljalo večje število prebivalstva z gravitacijskih območij Poljanske in Selške doline ter okoliških hribovij,ki so bodisi dnevno migrirali na delo bodisi so se preselili v mesto in so potrebovali stanovanje. Staro mestno

jedro se zaradi že stoletja stare strnjene pozidave prostorsko ni moglo več širi, kar je pomenilo, da je bilopotrebno nove gradbene površine poiska izven njega, v novih predmestjih. Če je bilo do 2. svetovne vojneškoeloško zaledje zgolj redko, razpršeno in organsko pozidano, je povojno obdobje za ta območja pomeniloizrazit razmah planske stanovanjske gradnje, ki je vključevala individualno ter blokovsko gradnjo (Hafner,1965).

Največja tovrstna plansko zgrajena soseska, nastala med 60 in 80 le 20. stoletja, je soseska Podlubnik, ki senahaja severozahodno od starega mestnega središča in je ujeta med Selško Soro na jugu ter cesto v Selško dolinona severu. Zanjo sta značilni tako blokovska kot individualna gradnja pskih hiš (Hafner, 1965). Z individualnogradnjo so se notranje zapolnjevala še določena, že prej prostorsko razvita predmestja, kot sta npr. Karlovškoin Kapucinsko predmestje. Nekatera nova predmestja pa so se oblikovala iz prej redko poseljenih območij inprerasla v večje stanovanjske soseske, ki so za rast izkorisle prazen prostor med mestom in sosednjimi, dotedaj pretežno kmečkimi, nato pa naglo urbaniziranimi naselji. To so naselja Kamnitnik, Zabrajda, Demšarjevopredmestje, Stari dvor, Otampel – Frankovo in Hafnerjevo naselje individualnih hiš. Na ta način se je ŠkoaLoka v tem obdobju začela prostorsko in funkcijsko čedalje bolj zrašča in povezova z okoliškimi naselji venoten urbani prostor (Kovič, Meržek, 1966; Register nepremičnin, 2013).

Industrijska gradnja

Povojna industrializacija mesta je temeljila deloma na zgodovinsko močno razvi obr (klobučarstvo – Šešir;krojaštvo – Kroj), deloma pa na surovinskih virih (les – Jelovica, Gradis) in razpoložljivi delovni sili (Gorenjskapredilnica, Loška tovarna hladilnikov /LTH/, Odeja, Elra). Del industrije je nastal tudi iz neposrednih potrebintenzivne urbanizacije in industrializacije, saj sta prinesli večje povpraševanje po gradbenih storitvahstanovanjske in industrijske gradnje ter tako dali osnovo za ustanovitev gradbenega podjetja Splošnegagradbenega podjetja (SGP) Tehnik (Hafner, 1965).

Del industrijskih obratov, ki so prerasli iz obrtne v industrijsko proizvodnjo ali pa so nastali že v preteklihobdobjih, se je lociral na območju strnjenega starejšega dela mesta (Šešir, mesnopredelovalna industrija, delLTH, Odeja, Kroj), medtem ko za novejše obrate tam ni bilo več razpoložljivih praznih površin, kar je pomenilo

Geografski vidiki prostorskega razvoja širšega območja mesta Škoa Loka



99

potrebo po iskanju novih območij za industrijsko pozidavo. Večji del obratov se je lociral v neposredni bližiniželeznice in železniške postaje Škoa Loka, kjer so bile zagotovljene zadostne površine za gradnjo in kjer sobile dostopne ugodne prometne povezave tako s cestnim kot železniškim omrežjem. Industrijska gradnja pani potekala le južno od železnice, temveč tudi severno, kjer je že posegla na območje naselja Trata in ga s tempovezala s Škoo Loko (Hafner, 1965; Register nepremičnin, 2013).

Družbena gradnja

Razvoj mesta in rast števila prebivalstva sta zahtevala tudi širitev mestnega središča, ki v svoji tedanji oblikistarega mestnega jedra ni več zagotavljalo vseh funkcij sodobnega mestnega prostora, hkra pa zaradi svojestrnjene oblike ni ponujalo dodatnih površin za razvoj novih funkcij. S tem se je izkazala potreba po nastankunovega mestnega središča, ki bi hkra izvajalo mestoslužne dejavnos, bilo čim bolj povezano s starimmestnim središčem in ne bi povzročalo njegovega zamiranja. Novo središče se je tako razvilo v neposrednibližini starega, severno od Selške Sore, in ponudilo prostor dejavnosm, kot so avtobusna postaja, knjižnica,šolski center itd. (Hafner, 1965).

Prehod v tržno gospodarstvo (80 leta 20. stol. – danes) – presek 2013

80 leta 20. stoletja so pomenila višek industrijskega razvoja v tedanji Jugoslaviji, v začetku 90 let pa je prišlodo razpada Jugoslavije in s tem tudi do razpada velikega skupnega trga, ki je bil hkra glavni trg škoeloške

industrije. Ta se je tako znašla v veliki krizi, ki jo je le del tedanjih podjej uspešno prebrodil in v is aliprestrukturirani obliki deluje še danes (Dalla Valle, Thaler, Ploštajner, 2003; Luževič, 2013).

S propadom dela industrije so se v obravnavanem obdobju izpraznili nekateri industrijski obra oz. večjiindustrijski kompleksi, ki so jih v določenih primerih zapolnile nove industrijske ali druge dejavnos, vnekaterih primerih pa so ostali prazni in predstavljajo neizkoriščen in degradiran mestni prostor. Kljubposameznim praznim industrijskim objektom so se v tem obdobju gradili tudi novi industrijski objek, ki sonastali na neizkoriščenih zemljiščih znotraj obstoječih industrijskih con (industrijska cona ob železniški progi)ali na povsem praznih površinah (Trata). Slednji so problemačni z vidika širjenja na prvovrstna kmejskazemljišča na Kranjsko-Sorškem polju, s čimer prihaja do povsem neprimerne, če ne celo za okolje škodljive rabeomenjenih zemljišč (Domitrovič, Jenko, Šimenc, 1983; Luževič, 2013; Register nepremičnin, 2013).

Industrijsko območje ob železnici se ni širilo le v okviru industrijskih dejavnos, temveč tudi v okviru trgovske

dejavnos, ki je ob prehodu v tržno gospodarstvo v 90 leh 20. stoletja ter v 21. stoletju doživela velik razmahv obliki gradnje trgovskih objektov in trgovskih centrov. Ti so povečini nastajali na robu industrijske cone obželeznici, na Starem dvoru ter na območju naselja Grenc. S tovrstno prostorsko rastjo je meja med Škoo Lokoin sosednjimi naselji postajala vse bolj zabrisana in v prostoru prakčno neopazna ter irelevantna (Luževič,2013; Register nepremičnin, 2013). K spajanju okoliških naselij z naseljem Škoa Loka je pripomogla tudistanovanjska gradnja individualnih hiš. Ta se je najizraziteje ploskovno širila po vzhodnem robu Demšarjevegapredmestja, ki ga je na eni strani že doseglo naselje Suha, na drugi strani pa Frankovo naselje. Do opaznejšestanovanjske gradnje znotraj mesta je prihajalo še v okolici Kamnitnika, kjer so se povečini gradile individualnehiše, z izjemo nekaj stanovanjskih blokov. Preostala stanovanjska gradnja se je odvijala točkovno v oblikiindividualnih hiš, ki so se gradile v naseljih na neposrednem robu mesta Škoa Loka (Register nepremičnin,2013).

Preglednica 17: Staska stavbnega fonda naselij Puštal, Vincarje, Vešter, Trnje, Binkelj, Stara Loka, Virlog, Grenc, Sv.Duh, Virmaše in Trata (Vir podatkov: Franciscejski kataster, 1825; Register nepremičnin, 2013).

Zgrajene do leta 1825 Zgrajene v obdobju1825–1945

Zgrajene v obdobju1946–1985

Zgrajene v obdobju1986–2013

stanovanjske stavbe 273 313 1562 664

nestanovanjskestavbe

127 266 828 568

SKUPAJ v obdobju 400 579 2.390 1.232

SKUPAJ kumulavno 400 979 3.369 4.601




100

Karta 19: Faze prostorskega razvoja naselja Škoa Loka z okolico.

S o r a

Š k o f j a L o k a

S v .

D u h

G o d e š i č

T r a t a

V e š t e r

V i r m a

š e

V i n c a r j e

L i p i c a

P e v n o

H o s t a

G a b r o

v o

V i r l o g

G

r e n c

S u h a

P u š t a l

T r n j e

M o š k r i n

P u n g e r t

F o r m e

P a p i r n i c a

P o d p u l f r c a

D r a g a

G o s t e č e

S t a r

a L o k a

B i n k e l j

K a r t o g r a f s

k a

p o d l a g a : G U R S ,

2 0 1 3 .

K a r t o g r a f i j a : M i h a B r k i n j a č i n

S i m o n K o b l a r .

V i r : F r a n c i s c e j s k i k a t a s t e r , 1 8 2 5 ; K a t a s t e r s t a v b ,

2 0 1 3 ; R e g i s t e r n e p r e m i č n i n ,

2 0 1 3 .

0

0 . 2 5

0

. 5

0 . 7 5 k

m

1 7 .

g e o g r a f s k i r a z i s k o v a l n i t a b o r

Š k o f j a L o k a ,

j u l i j 2 0 1 3

±

s t a n j e l . 1 8 2 5

s t a n j e l . 1 9 4 5

s t a n j e l . 1 9 8 5

s t a n j e l . 2 0 1 3

f a z e š i r j e n j a p o z i d a v e

m e j e n a s e l i j

Geografski vidiki prostorskega razvoja širšega območja mesta Škoa Loka



101

Aktualen občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN) iz leta 2009 ne opredeljuje večjih širitev stanovanjskegradnje. Te naj bi se izvajale zgolj kot notranje zgoščevanje obstoječih stanovanjskih območij z izkoriščanjempraznih ali degradiranih površin. S tega vidika novi OPN ni sporen. Problemačen pa je del prostorskega načrta,ki predvideva širitev območja obstoječe industrijske cone pro vzhodu, torej na kmejske površine Kranjsko-Sorškega polja, ki veljajo za ene izmed pomembnejših kmejskih površin tega območja. Skupna površinanačrtovanih širitev stavbnih zemljišč obsega 67,06 ha od tega kar 53,66 ha na kmejska zemljišča (Občinskiprostorski načrt, 2009).

ZaključekS procesom suburbanizacije večjih središč, kot sta Ljubljana in Kranj, je Škoa Loka v zadnjih leh zaradi dobreprometne dostopnos in bližine omenjenih središč postala privlačna lokacija za nove stanovanjske gradnje. Teza svoj nastanek terjajo prazne in infrastrukturno opremljene površine, kar pomeni velik prisk na omejenoštevilo in površino razpoložljivih nezazidanih stavbnih zemljišč. Pri nadaljnji pozidavi in načrtovanju novihstavbnih zemljišč je potrebno v prvi vrs upošteva prosta zemljišča znotraj obstoječih naselij in na ta načinomeji prostorsko razpršeno širjenje mesta ter neracionalno rabo mestnega prostora ter infrastrukture (DallaValle, Thaler, Ploštajner, 2003).

Tudi z vidika industrije je priporočljiva težnja k iskanju prosh lokacij znotraj obstoječih industrijskih con, bodisiv obliki prosh stavbnih zemljišč bodisi v obliki praznih industrijskih obratov. Posebno pozornost je potrebnonameni industrijski coni Trata, kjer je zelo priporočljiva omejitev širjenja cone pro vzhodu in severu, saj se

že trenutna cona prakčno zajeda v najboljša kmejska zemljišča Sorškega polja (Javni vpogled v …, 2013).Nadaljnje širjenje v to območje bi v prvi vrs pomenilo izgubo kmejskih zemljišč, poleg tega pa tudi ekološkogrožnjo za kvaliteto podtalnice in pridelane hrane na tem območju (Dalla Valle, Thaler, Ploštajner, 2003).Nujna je čimprejšnja ureditev neprimerne rabe površin znotraj ožjega mestnega območja. Pri tem je potrebnoposkrbe za: preselitev mesnopredelovalne industrije iz neposredne bližine mestnega jedra s Studenca, sajglede na p industrije ta nikakor ne more dolgoročno delova na trenutni lokaciji; in preureditev območjanekdanje vojašnice.

Posebno pozornost je potrebno nameni tudi prostorskemu zraščanju naselij, saj to povzroča nerazpoznavnostnaselij, zmanjšuje možnos za razvoj kmej, povzroča konikte med dejavnostmi in otežuje ureditev ustrezneprometne infrastrukture (Dalla Valle, Thaler, Ploštajner, 2003).




102

LOKALNA OSKRBA S HRANO V OBČINI ŠKOFJA LOKAEvita Mici Jenko, Nevenka Mihevc, Jasmina Milović, Katja Polc in Suzana Vurunić

Ljudje se čedalje bolj zavedamo pomena lokalno pridelane hrane, saj smo z vseh strani obdani z informacijami ozdravem načinu prehranjevanja. Hrana, pridelana v naši neposredni bližini, je bolj zdrava, sveža in kakovostnejša,s krajšanjem transportne po pa se zmanjša tudi onesnaževanje okolja. Z nakupom teh pridelkov in izdelkovpripomoremo tudi k dodatnemu razvoju lokalnih kmej in ohranjanju lokalnih kmejskih tradicij in praks.

Območje občine Škoa Loka ima v ravninskem predelu ugodne naravne pogoje za poljedelstvo, v hribovitempa za živinorejo. Tako kot celotno škoeloško območje se tudi občina sooča s procesom prestrukturiranjakmej, njihovim povečevanjem, velike možnos pa so v uvajanju ekološke pridelave in razvoju dodatnih indopolnilnih dejavnos na kmejah (Razvojna strategija lokalne …, 2007).

Izhodišče našega proučevanja je bila domneva, da ima občina Škoa Loka dober potencial za lokalno oskrbo shrano. Osredotočili smo se na naslednje ključne cilje:

͵ analizira kmejsko dejavnost s poudarkom na kazalnikih, ki opredeljujejo stanje lokalne oskrbe s hrano vobčini;

͵ ovredno ukrepe pristojnih ustanov za spodbujanje lokalne oskrbe s hrano; ͵ izdela SWOT analizo lokalne oskrbe s hrano v občini Škoa Loka.

Podatke smo dobili predvsem iz razpoložljive in relevantne literature, naredili pa smo tudi intervjuje s

predstavniki Kmejsko gozdarske zadruge Škoa Loka, Loških mlekarn, Loških mesnin, Razvojne agencije Sora,Ekološke trgovine, Centra slepih, slabovidnih in starejših Škoa Loka, Vrtca Sončni žarek, Vrtca Škoa Loka inOsnovne šole Ivana Groharja. Prav tako smo obiskali in na kratko intervjuvali zaposlene v klavnici Škoa Lokain v mlečnem buku ter branjevke na ekološki tržnici ter sobotni tržnici.

V nadaljevanju bodo predstavljeni in analizirani rezulta preučevanja različnih vidikov stanja lokalne oskrbes hrano v občini Škoa Loka. Za izhodišče smo navedli denicijo lokalne oskrbe s hrano ter njene prednosin slabos in nadaljevali z analizo trenutnega stanje kmejske dejavnos na tem območju. Strnjeno sopredstavljene naravne razmere, stasčni podatki o kmejskih gospodarstvih, pridelkih na njivskih površinah,živinoreji in sadjarstvu. Podana je tudi primerjava površin kmejskih zemljišč v uporabi, njiv in žit (m²) naprebivalca v občini Škoa Loka s površinami v Sloveniji in predlogom varne prehranske oskrbe v Sloveniji zaleto 2030. Sledilo je ovrednotenje ukrepov, akvnos in spodbud pristojnih ustanov in ostalih pomembnih

akterjev lokalne oskrbe s hrano. Navedeni so kronološko, začenši s Kmejsko gozdarsko zadrugo – Loškimimlekarnami in Loškimi mesninami. Sledijo dejavnos in programi Razvojne agencije Sora in Lokalne akcijskeskupine loškega pogorja, z najstarejšo akvnostjo; uvedbo blagovne znamke »Babica Jerca in Dedek Jaka –naravni izdelki iz škoeloških hribov. Kot pomembne so izpostavljene tudi ekološka tržnica in tržnica v ŠkoiLoki, projekt Sorško polje, dejavna društva, ekološka trgovina in javni zavodi (vrtci in osnovne šole), ki so delnože uveljavili zelena javna naročila. V končnih ugotovitvah je podana ocena potenciala lokalne oskrbe s hranov občini Škoa Loka z ozirom na pojem »lokalnost«. Izdelali smo tudi SWOT analizo takšne oskrbe, katerapovzema pomembnejše ugotovitve pričujočega prispevka.

Lokalna oskrba s hrano

Lokalna oskrba s hrano je oskrba lokalnega prebivalstva s hrano, ki je bila v celo proizvedena na določenemlokalnem območju in se prodaja na lokalnih trgih, kot so na primer različne tržnice. S tem se omogoča inhkra spodbuja razvoj lokalnih kmej in preskrba prebivalcev s kakovostnimi domačimi prehranskimi pridelki(Maučec Zakotnik in sod., 2005). Prednos lokalne oskrbe so manjši transport izdelkov in s tem manjšeonesnaževanje okolja, uživanje sezonske hrane, poznavanje izvora proizvoda in proizvajalca, višja kakovostin pestrost proizvodov, zdrava hrana za lokalno prebivalstvo, odpira možnos za ekološko kmejstvo in drugeoblike sonaravnega kmetovanja, daje priložnos za nova trajnostna delovna mesta, preprečuje propadanjemanjših kmej, ohranja tradicionalno podeželsko kulturo in razvija zeleni turizem. Pri tem žal nalemo navišje cene proizvodov, manjše količine izdelkov in njihovo sezonsko omejenost (Zapisnik delavnice »Lokalna…, 2010).

Kmejska dejavnost v občini škoa loka

Občina Škoa Loka obsega ravninski svet Sorškega polja in hribovi svet Škoeloškega hribovja z vmesnimi

dolinami. Vzhodni del tako pripada Ljubljanski kotlini, medtem ko ostali del spada k Zahodnemu Predalpskemuhribovju (Ogrin, Plut, 2009). Sorško polje in terase ob obeh Sorah ter manjših pritokih nudijo ugodne pogojeza poljedelstvo (krompir in žita) in pridelovanje krme za živino, hribovi deli pa za živinorejo in tudi gozdarstvo(Razvojni program podeželja …, 2006). Tu so prisotna tudi območja s težjimi pridelovalnimi pogoji (Razvojna

Lokalna oskrba s hrano v občini Škoa Loka



105

lokalno klavnico, meso pa odvzemajo kmetje, mesarji in zadruge. V letu 2012 je bilo prodanega skoraj 2.500 tsvežega mesa, pakiranega mesa in izdelkov (Loške mesnine, 2014).

Razvojna agencija Sora in Lokalna akcijska skupina loškega pogorja

S projektom Razvoj gorsko-višinskega območja iz leta 1991 so bili določeni prvi cilji za razvoj podeželja, spoudarkom na območjih s težjimi pridelovalnimi pogoji. Ta projekt je začrtal smernice, ki so jim sledili nadaljnjiprojek. Program razvoja dopolnilnih dejavnos na kmejah so izvajali v leh 1998 in 1999, s katerim so

spodbujali kmete, da se začnejo ukvarja z dodatnimi dejavnostmi (peka kruha ali peciva, predelava mleka,mesa, zelenjave in sadja …). Samo delo na kmejah ni bilo dobičkonosno, zato je veliko ljudi opuslo kmetovanje(Razvojna strategija lokalne …, 2007). Razvojna agencija Sora, d. o. o. (RAS), ki ima sedež v Škoi Loki, jez delovanjem pričela leta 2000. Ustanoviteljice so občine Škoa Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki, Žiriter Območna obrtna zbornica Škoa Loka in Gospodarska zbornica Slovenije. RAS je del Regionalne razvojneagencije Gorenjske. Agencija pospešuje podjetništvo, razvoj podeželja in razvoj drugih lokalnih potencialovv škoeloški regiji. Ima povezovalno vlogo med podjetji, zbornicami, lokalnimi skupnostmi, ustanovami indrugimi dejavniki, ki vplivajo na razvoj gospodarstva regije (O podjetju, 2013). S Programom razvoja podeželjaza območje občin Gorenja vas - Poljane, Škoa Loka, Železniki in Žiri za obdobje 2001–2006 so prvič določilicilje razvoja podeželja za celotno območje sedanje Lokalne akcijske skupine loškega pogorja. Program je bilzastavljen na uresničevanju več ključnih ciljev, izmed katerih so naslednji pomembni za boljšo lokalno oskrbos hrano:

͵ ohranjanje osnovne kmejske proizvodnje, razvoj novih in oživljanje tradicionalnih oblik kmetovanja; ͵ vzpostavitev skupne infrastrukture za trženje produktov s podeželja; ͵ urejanje manjkajoče in posodabljanje obstoječe infrastrukture za podeželje;

͵ ohranjanje naravnega okolja (Razvojna strategija lokalne …, 2007).

Programi so bili uspešni, saj so s programskim obdobjem 2007–2013 nadaljevali z njihovim izvajanjem (Razvojnastrategija lokalne …, 2007). Program so nadgradili z novimi manjšimi projek, katerih nosilec je Lokalnaakcijska skupina (LAS) loškega pogorja (Projek LAS, 2013). Slednja je bila ustanovljena leta 2007. Avgusta2008 so ji bile dodeljene pravice koriščenja iz sredstev LEADER (Evropski kmejski sklad za razvoj podeželjain proračun Republike Slovenije), namenjenih za izvajanje v programskem obdobju 2007–2013. Skupaj z RAS,drugimi podjetji in občinami nadaljujeta uresničevanje zastavljenih ciljev iz preteklega programskega obdobja,hkra pa zastavljajo nove akvnos, ki bodo pripomogle k boljšemu izkoriščanju lokalnih potencialov (Lokalna

akcijska skupina ..., 2013): – Blagovna znamka »Babica Jerca in Dedek Jaka – naravni izdelki iz škoeloških hribov« je skupna znamka, pod

katero se prodajajo lokalni pridelki in izdelki iz občin Škoa Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri. Namen je zagotovi razpoznavnost naravnih in visoko kakovostnih pridelkov in izdelkov iz Škoeloškega hribovja natrgu ter s tem tudi promocijo območja. Izdelki nastajajo v okviru dopolnilnih dejavnos na kmejah, domačein umetnostne obr ter ekološke pridelave, odlikuje pa jih tudi tradicionalen način izdelave. Ponudbo ustvarja55 ponudnikov, v skupno trženje pod blagovno znamko pa je vključenih 414 izdelkov (Splošno o blagovni …,2013; Preglednica 19 in Karta 20).

– Projekt »Ko vem, kaj jem« je bil zasnovan zaradi izboljšanja ponudbe lokalnih produktov višje kakovos.Z raziskavami so namreč prišli do spoznanja, da ni skupnega tržnega prostora zanje. Program je zato zajelnadgradnjo in razširitev ponudbe in celostno ureditev prodajnega mesta lokalnih produktov višje kakovos

(nakup in postavitev opreme, dogovori s ponudniki/partnerji, izbor produktov, zbiranje naročil in distribucijoter postavljanje spletne strani), kar zagotavlja boljšo povezavo med ponudnikom in potrošnikom. Uredili soprodajni koček, kjer je na enem mestu zagotovljena stalna raznovrstna ponudba produktov višje kakovos.Poleg tega poteka tudi osveščanje potrošnikov o pomembnos oskrbe z lokalnimi produk (Projek LAS, 2013).Projekt je zasnovan pod blagovno znamko Domači koček, ki ga v okviru KZG sestavljajo domači izdelki višjekakovos, in sicer izdelki znamke Babica Jerca in Dedek Jaka – naravni izdelki iz Škoeloškega hribovja, izdelki spriznanjem Dobrote slovenskih kmej ter ekološki izdelki, kot so pekovski izdelki, domača jajca, mlečni, mesni,čebelji, zeliščni izdelki, izdelke iz sadja, zelenjave in gob ter sveže sadje in zelenjava (Domači koček Stara…, 2013; Frlic, 2013). Domači kočki omogočajo lokalnim kmetom prodajo v trgovinah KGZ. Spodbujajo tudikmete, da bi iz osnovnih živil proizvajali izdelke (marmelade, kompote), ki imajo daljši rok uporabe kot svežesadje in zelenjava, in male kmete, da pričnejo z oddajo pridelkov, četudi imajo manjše količine. Cena izdelkov vtrgovinah naj bi bila enaka kot cena na kmeji. Kmetje prodajajo pridelke in izdelke zadrugi ceneje, vendar jihta prodaja s svojimi prodajalci in v svojih trgovinah, kjer je veliko potrošnikov in kmetom se prodaja obrestuje(Frlic, 2013). Določeno količino nepredelanih viškov sadja in zelenjave lahko proda vsak, ki ima status kmetain idenkacijsko številko kmejskega gospodarstva (MID), pri večjih količinah oz. pri predelanih živilih (na

Evita Mici Jenko, Nevenka Mihevc, Jasmina Milović in Suzana Vurunić



107

Karta 20: Ponudniki pridelkov in izdelkov škoeloškega območja.

– Projekt »Okusi loškega podeželja« se zavzema za vključitev lokalnih pridelkov in izdelkov loškega podeželja vdodatno kulinarično ponudbo škoeloškega območja. Cilj je v povečani prepoznavnos in učinkovitem trženjukakovostnih lokalnih izdelkov in pridelkov s podeželja (Projek LAS, 2013).

– Projekt »Moj eko vrt« izvaja izobraževalne delavnice, pri katerih izobražujejo vrčkarje in kmete o ekološkemnačinu pridelave hrane. Namen je poveča ponudbo lokalne ekološko pridelane hrane in preusmeritev kmejiz konvencionalnega kmejstva v ekološki način pridelave. Osveščajo tudi potrošnike, še posebno otroke, opomembnos ekološko pridelane hrane (Projek LAS, 2013). Interes za obisk izobraževalnih delavnic je velik,saj imajo samo na seznamu prejemnikov elektronske pošte več kot 1.000 kontaktov. Za naslednji razvojniprogram je v načrtu projekt lokalne samooskrbe, kjer bodo spodbujali tako ponudbo kot potrošnjo lokalnopridelanih in izdelanih izdelkov (Miklavčič, 2013).

Ekološka tržnica in tržnica v Škoi Loki

Vsako sredo, od marca do decembra, je na Mestnem trgu ekološka tržnica, kjer imajo ekološki kmetje možnostprodaje svojih izdelkov. Večino ponudbe predstavljajo sadje in zelenjava, sadni in zelenjavni izdelki, sirupi in

P

P

P

P P

P

P P

PP

P P

MEDVODE

DOBROVA – POLHOV

GRADEC

GORENJA VAS –

POLJANE

ŽELEZNIKIKRANJ

ŽIRI

ŠKOFJA LOKA

;; vsi ponudniki

občinske meje

raba tal

njiva/vrt

ekstenzivni sadovnjak

trajni travniki

gozd

pozidano


Kartografija: Simon Koblar in Suzana Vurunić.Vir: Grafični podatki RABA ..., Uživajlokalno, 2012.



±0 2 4 6km

;;

;;

;;

;;

;;

;;;;

;;

;;

;;

;;

;;

;;;;;;

;;

;;;;

;;;;

;;

;;

;;

;;

;;;; ;;

;;;;;;;;

;;

;;

;;

;;;;

;;;;

;;

;;

;;

;;

;;

;;;;

;;

;;

;;;;

;;

;;;;;;

;;

;;;;

;;

;;

;;

;;




108

sokovi, čaji, zelišča, različne vrste moke, kosmičev, zdroba ter pekovski izdelki. V okviru ekološke tržnice potekatudi prodaja izdelkov znamke Babica Jerca in Dedek Jaka. Med temi izdelki prevladujejo mlečni, pekovski insadni izdelki (Ekološka tržnica v …, 2013). Skupna prodaja je smiselna, saj ciljajo na iste potrošnike. Ker pa sopod znamko Babica Jerca in Dedek Jaka večinoma pridelki in izdelki s kmej brez ekološkega cerkata, bimorale bi stojnice teh kmej ustrezno označene ali pa bi bilo potrebno spremeni poimenovanje iz ekološketržnice v »domačo«/»sredino«/»lokalno« tržnico in obrazloži, da gre za ekološke in konvencionalne kmeje.Tis potrošniki, ki izrecno ne vprašajo po cerkatu, bi lahko namreč napačno sklepali, da so na ekološkitržnici na voljo samo ekološki izdelki z ekološkim cerkatom in bi za njih odšteli tudi neprimerno višjo ceno.

Na dan našega obiska (10. 7. 2013) smo na ekološki tržnici našteli šri prodajalce, trije izmed njih so bili zobmočja upravne enote Škoa Loka, en pa je prišel iz Brezij. Po besedah prodajalcev je običajno na tržnici šestponudnikov.

Fotograja 17: Stojnice na ekološki tržnici pole (S. Vurunić, 2013).

Tržnica v Škoi Loki je pokrita, nahaja se na Šolski ulici. Upravljavec tržnice je Krajevna skupnost Kamnitnik,tržnica pa obratuje tri dni na teden (torek, četrtek, sobota) v dopoldanskem času (Tržnica v Škoi …, 2013).Po besedah prodajalcev je v torek na tržnici najmanj prodajalcev in obiskovalcev, v soboto pa jih je največ.V soboto, 13. 7. 2013, smo na tržnici našteli približno 30 prodajalcev. Prevladovali so kmetje in samostojnipodjetniki z območja Upravne enote (UE) Škoa Loka, nekaj jih je bilo tudi iz Ljubljane in okolice (domače inuvoženo sadje, zelenjava) ter nekaj iz Goriških brd (češnje, hruške, ge). Poleg sadja in zelenjave smo medponudbo opazili tudi veliko kruha (ponekod iz krušne peči) in pekovskih izdelkov (domači piško in drobnopecivo). Pri teh gre za dopolnilno dejavnost na kmeji. Samostojni podjetniki, kot so mesarji, čebelar, peki

in slaščičarji, so bili iz lokalnega okolja, vendar živila (razen medu) niso bila proizvedena lokalno. Nekaterekmeje s škoeloškega območja prodajajo svoje pridelke in izdelke tudi na drugih tržnicah izven občine in tudiizven UE Škoa Loka.

Projekt Sorško polje

Projekt Sorško polje – približajmo se naravi predstavlja delo prostovoljcev in sodelovanje s Kmejsko gozdarskozbornico Slovenije, različnimi društvi in 11 krajevnimi skupnostmi v občinah Kranj, Medvode in Škoa Loka.Njegov namen je ozaveščanje in izobraževanje zainteresirane javnos (splošna javnost, vrčkarji, kmetje)o pomenu okolja in človeku prijaznega kmetovanja na Sorškem polju, vključitev lokalne javnos v ekološkokmetovanje in v organizacijo prireditev, ki bodo dodatno spodbudile realizacijo projekta. Do sedaj so prirediliže nekaj izobraževalnih prireditev, na katere so povabili tudi ekološke, biodinamične kmeje in vključili

druge kulturne programe, sodelovali pa so tudi z osnovnimi šolami pri projektu Šolski ekovrt in zasadili učnesadovnjake, skrbijo pa tudi za svojo spletno stran in informacijsko izobraževanje (Projekt Sorško polje …, 2013).




109

Društva

V občini Škoa Loka delujejo številna društva, ki prispevajo k osveščanju o pomenu lokalne oskrbe prebivalcevs hrano. Pomembna društva so: Čebelarsko društvo Škoa Loka, Zveza podeželske mladine Škoa Loka,Društvo podeželskih žena Lubnik, Društvo za razvoj podeželja Resje, Društvo za razvoj slovenskega podeželja,Govedorejsko društvo Škoa Loka itn. (Frakelj, 2006). Vsa društva se usmerjajo predvsem v izobraževanjein informiranje članov društva o podeželskih akvnosh. S tem je zagotovljeno, da tradicionalne akvnospodeželja ne zamrejo, temveč se prenašajo na naslednje rodove.

Ekološka trgovina

Škoeloška ekološka trgovina deluje od decembra 2012, v njej pa lahko najdemo polen nelokalnih proizvodovtudi lokalno pridelan med in sokove iz ekološke kmeje v Žireh. Povpraševanje po lokalnih pridelkih in izdelkihse povečuje, a je kljub temu težko pridobi dodatne ponudnike. Problem je usklajevanje cen, ki bi hkra nesamo zagotovile dobiček oz. pokrile stroške tako trgovini in ponudniku, ampak tudi ustrezale kupcu. Takšnoposlovanje je zaenkrat na trgu nekonkurenčno (Krančar, 2013).

Zelena javna naročila in oskrba z lokalno pridelano hrano v javnih zavodih

Zelena javna naročila so orodja za uporabo javnih sredstev, ki poleg gospodarskih vidikov upoštevajo tudiokoljski vidik in s tem pripomorejo pri uresničevanju ciljev okoljske polike. Zeleno javno naročanje določaobvezne minimalne okoljske zahteve (t. i. temeljne okoljske zahteve) in priporočila za višje okoljske standardeza javne naročnike za 11 različnih storitev, ena izmed njih so tudi naročanje živil in kmejskih pridelkov zaprehrano. Ker je ponudba slovenskih ekoloških živil še v fazi razvoja, uredba o zelenem javnem naročanjudoloča prehodno obdobje za zeleno javno naročanje živil in gosnskih storitev. V uporabo je stopila v začetkuleta 2012, do 31. 12. 2013 pa bodo morali javni naročniki naroči vsaj 5 % ekoloških živil. Od 1. 1. 2014 boobvezen minimalen delež ekoloških živil 10 %. V prehodnem obdobju imajo možnost za dodelitev dodatnihtočk, če presežejo minimalne standarde (Zelena javna naročila, 2013).

Glede na intervjuje s posameznimi odgovornimi organi škoeloških javnih zavodov smo ugotovili, da so nekateriizmed njih zelena javna naročila že uspešno vključili v svoj sistem delovanja, še več pa je takšnih, ki naročajolokalno pridelano hrano. Spodbuden je primer Centra za slepe, slabovidne in starejše Škoa Loka. V zavodu jedelež lokalno pridelane hrane 25 %, kot javni zavod pa so zavezani javnim naročilom in naročajo proizvode, skaterimi so sklenili okvirne sporazume. Ponudba lokalno pridelane hrane je sezonska, pridelke, kot so jabolka,krompir, solato, čebulo, sveže zelje, kislo zelje in kislo repo pridobijo od kmetov v občini, za ostalo sadje inzelenjavo pa je odgovorno dostavno podjetje, ki daje velik poudarek proizvodom slovenskih pridelovalcev.Na centru so mnenja, da je lokalno pridelana hrana višje kakovos, a same cene so višje (Košnjek, 2013). Tudiv Vrtcu Škoa Loka, ki ima kar 8 enot in skupaj okoli 900 otrok, imajo problem vezanos na javne pogodbe.Marca 2012 so se vezali s pogodbo za naslednja tri leta. Trenutno njihovi dobavitelji niso lokalni, vendar imajokljub temu 20 % lokalnih naročil. V to sta všte lokalna Loška mlekarna (mleko in mlečni izdelki) in Kmejskazadruga, od katere dobivajo nekaj mesa. Želijo si, da bi se delež lokalnih naročil povečal in bi tako otroci lahko

jedli lokalno hrano. Tudi za sadje in zelenjavo si želijo ime lokalne dobavitelje, vendar priznavajo, da tehtrenutno sploh ne poznajo (Kožuh, 2013). Na Osnovni šoli Ivana Groharja se največkrat odločijo za nakupekoloških jabolk ali korenja, kupili pa so tudi ekološko meso (Klemenčič, 2013).

Razloge za manjši delež lokalne hrane v javnih zavodih občine Škoa Loka lahko strnemo: ͵ s ponudbo lokalno pridelane hrane se ukvarja premalo lokalnih kmetov, čeprav imajo razmeroma dobrepogoje zanjo,

͵ malo lokalnih ponudnikov se prijavi na javne razpise za nabavo hrane, ͵ preveč birokratskih postopkov pri prijavah na razpise, ͵ javni zavodi ne poznajo lokalnih proizvajalcev in dobaviteljev, ͵ javni zavodi si želijo ime večje količine pridelkov oz. izdelkov in celo leto istega dobavitelja, ͵ pri velikih dobaviteljih je lažje naroči vso zelenjavo in sadje hkra, ͵ lokalni dobavitelji so pogosto dražji kot veliki ponudniki.




110

Potencial lokalne oskrbe s hrano

Po pregledu stanja kmejske dejavnos in programov, projektov in akvnos, ki spodbujajo lokalno oskrbos hrano v občini Škoa Loka, smo v nadaljevanju skušali oceni potencial takšnega načina oskrbe. Različniavtorji opredeljujejo za pojem »lokalnost« različne radije, kjer je bila hrana pridelana in od koder je z nazivom»lokalna« dostavljena do potrošnikov. Resnik Planinčeva in Ilčeva (2010) povzemata več avtorjev, ki kot lokalnodostavo smatrajo bodisi razdaljo do 161 km in radij pridelave 64,4 km bodisi lokalno območje med 17,7 in 40,2km. Johann Heinrich von Thünen je v svoji lokacijski teoriji obravnaval model rabe tal, kjer je razmišljal o vplivih

dostopnos do trga; osredotočil se je na vpliv lokacije kot skalarne razdalje do trga – izoliranega mesta. Okolislednjega si sledijo koncentrični pasovi različne rabe tal (Lisec, Drobne, Bogataj, 2008). Pri našem proučevanjuse nam je kot smiseln pokazal pas 30 km, ki ustreza prej omenjenemu lokalnemu območju, zajema najboljoddaljenega ponudnika na Ekološki tržnici (kmeja iz Brezij) in ponudnika lokalnih pridelkov in izdelkov izKataloga ponudnikov pridelkov in izdelkov škoeloškega območja iz Izgorij. Karta 21 je bila narejena s pomočjomrežnih analiz v programu ArcGIS, pri katerih je bilo središče občine Škoa Loka obravnavano kot središčestoritvenega območja. Slednje je določeno po razdaljah po omrežju večjih cest. Karta tako prikazuje pasove10, 20 in 30 km oddaljenos od mestnega jedra. Ti nam kažejo, da območje izvora lokalne hrane sega dovseh večjih okoliških krajev (Kranj, Medvode, Tržič, Domžale, Kamnik, Žiri, Ljubljana). Na podlagi tega in žeobstoječih zabeleženih 55 ponudnikov lokalnih pridelkov in izdelkov, ki se nahajajo zgolj na zahodnem deluradija, lahko sklepamo, da je potencial za lokalno oskrbo s hrano velik, saj preostali del, ki ni v UE Škoa Loka,zajema rodovitno ravnino Ljubljanske kotline.

Oskrba z mesom, mesnimi izdelki, mlekom in mlečnimi izdelki je zaradi pretežne usmerjenos v živinorejo terdolge tradicije predelave, odkupa in prodaje teh izdelkov (Loške mlekarne in loška klavnica) dobra. Konkretnihpodatkov o samooskrbnos ni, nam pa povečevanje odkupa mleka, uvedba ekološke klavnice, obstoječimlekomat v Podlubniku, ki ga polni kmeja Pri Brojanu iz občine Kranj (Mlekomat, 2013), spodbujanjedopolnilnih dejavnos na kmejah, prodaja mleka in mesa ter izdelkov iz njih na tržnicah in v domačem kočkunakazujejo na naraščajoč pomen lokalno pridelane hrane in dobro rabo lokalnega potenciala. Seveda pa so šemožnos za vključevanje večjega števila kmetov v navedene procese in krepitev regionalnega gospodarskegakroga na področju oskrbe s hrano. Lahko bi na primer postavili dodatne mlekomate v blokovskih soseskah inuredili povezave kmetov s potrošniki, da se sorodstvene in prijateljske povezave razširijo tudi na povezave

z drugimi zainteresiranimi kupci. O slabši samooskrbi lahko govorimo z vidika poljedelstva (pridelovanjezelenjave in žitaric) – to je na ravnini Sorškega polja že dodobra izkoriščeno, zato povečanje proizvodnje realno

ni možno. Prevladujejo namreč krmne rastline, večinoma silažna koruza, za povečanje stopnje samooskrbe pabi bila potrebna preusmeritev v gojenje drugih žitaric, npr. pšenice. Pomembna naloga je spodbujanje manjšihpridelovalcev, ki se ne ukvarjajo z intenzivno pridelavo, da pridelujejo viške in jih nato prodajajo, ter da se zatakšno proizvodnjo odloči še več kmetov. S promocijo naravnih pridelkov in kakovostnih izdelkov, okrepitvijoekološke tržnice, izobraževanjem, informiranjem in naraščanjem števila ekološko osveščenih ljudi se kažepotencial tudi tega dela regionalnega gospodarskega kroga – pri potrošnikih. Če bi prišlo do povezovanja zobčinami, ki niso del UE Škoa Loka, na primer Kranjem, Medvodami, bi se povečal tudi potencial v smislukoličine pridelane hrane; vključili bi lahko namreč lokalne kmete rodovitnega Ljubljanskega polja in s temzagotovili boljšo prehransko varnost tudi s kmejskimi pridelki.




111

Karta 21: Pasovi za lokalno oskrbo s hrano v razdalji 10, 20 in 30 km okoli Škoe Loke.

V nadaljevanju je predstavljena SWOT analiza lokalne oskrbe s hrano v občini Škoa Loka, ki povzema glavneugotovitve takšnega načina pridelave in prodaje pridelkov in izdelkov ter nudi dober pregled, kar bi bilopotrebno spremeni oz. dopolni pri nadaljnjem razvoju preučevanega območja.

Škofa Loka

Kranj

Radovljica Tržič

Ljubljana

Medvode

Kamnik

DomžaleMengeš

Gorenja Vas

Železniki

Žiri

Bled

Šenčur

10 km

20 km

30 km

10 km

20 km

30 km

strnjena naselja

±0 5 10

km


Kartografi ja: Simon Koblar in Suzana Vurunić.



oddaljenost od Škofe Loke (10 km pasovi)

občina Škofa Loka




112

Preglednica 20: SWOT analiza lokalne oskrbe s hrano v občini Škoa Loka5.

prednos pomajkljivos

͵ Lokalno pridelana hrana je zdrava,

͵ določena prehranska neodvisnost občine,

͵ ohranjane tradicionalnega kmetovanja,

͵ manjše onesnaževanje okolja,

͵ dopolnilne dejavnos na kmejah,

͵ lokalne interakcije – povezanost (nakupi pri sosedih,sorodnikih; društva),

͵ akvno delovanje Razvojne agencije Sora in Lokalneakcijske skupine loškega pogorja,

͵ dolgoletno delovanje Kmejsko gozdarske zadruge(Loške mlekarne in loških klavnic),

͵ izobraževanje otrok v javnih zavodih o pomenu lokalnopridelane hrane,

͵ ugodne kmejske površine na Sorškem polju in rečnih

terasah,

͵ lastni vrčki Škoeločanov,

͵ velik delež kmejskih gospodarstev redi živino, poštevilu največ goveda,

͵ naraščanje odkupa mleka, intenzivnejša prireja inkvalitetnejše mleko.

͵ Neugodni kmejski pogoji in veliko površin z omejenimidejavniki za obdelavo (naklon, plitva prst),

͵ majhne kmeje in razdrobljenost kmejskih zemljišč,

͵ širjenje pozidave na ugodba kmejska zemljišča,

͵ majhna površina KZU, njiv, žit na prebivalca občine, ͵ kmetje ne proizvajajo viškov,

͵ malo ponudnikov na ekološki tržnici,

͵ omejitev nakupa lokalno pridelane hrane je lahko

gmotni položaj posameznika, nepripravljenost plača višjoceno in sezonskost pridelkov,

͵ nekonkurenčnost prodaje ekoloških izdelkov inpridelkov v ekološki trgovini.

priložnos nevarnos

͵ Občutek varnos in moči ob večji samooskrbi,

͵ ohranjanje kulturne pokrajine,

͵ trajnostni podeželski turizem,

͵ vitalnost kmej v občini,

͵ naraščanje povpraševanja po lokalno pridelani hranimed domačini.

͵ Gospodarska kriza,

͵ vedno strožje omejitve za rejce in pridelovalce,

͵ konkurenčnost slovenskega in svetovnega trga,

͵ podnebne spremembe,

͵ konikt interesov (kmejstvo in druge dejavnos).

Zaključek

Živimo v obdobju velikega pomena zdravega načina življenja in uživanja zdrave hrane, ki bi naj za seboj imelačim manj prepotovanih kilometrov, nično uporabo umetnih gnojil in drugih tofarmacevtskih sredstev in bibila nančno dosegljiva vsakomur. Težnje po samooskrbi s hrano so tudi v slovenskem prostoru prisotne ženekaj časa in največji poudarek dajemo ravno regionalnemu in lokalnemu nivoju. Preučevana gorenjska občinaima na prvi pogled za to slabše možnos, prevladuje razgiban relief, majhne kmeje, veliko gozda, kmetje ne

pridelujejo viškov hrane itd. V okviru tabora smo podrobneje analizirali t. i. regionalni gospodarski krog oskrbes hrano. Vključili smo celotno mlečno/mesno verigo, od KGZ z Loško mlekarno in Loškimi mesninami, Razvojnoagencijo Sora in LAS loškega pogorja z izvedenimi in tekočimi projek ter ostalimi ponudniki, pridelovalci inpredelovalci, in vse do potrošnikov. Naša kratka, a pionirska raziskava take zasnove na območju občine ŠkoaLoka nam je pokazala, da lahko v občini pridelajo/predelajo predvsem viške mesa in mleka ter mlečnih inmesnih izdelkov, pri poljščinah pa bo vedno prisoten delež, ki ga bo potrebno uvaža. A kljub temu se lahko zodgovornim in ekološko usmerjenim ravnanjem zagotovi občanom zdrava, lokalno pridelana hrana, kar bo zupoštevanjem še nekaterih neizkoriščenih potencialov tega (širšega) območja dvignilo samooskrbo s hrano.Pomembne so povezave, mreženje med proizvajalci, predelovalci, posredniki in kupci, velika podjetnost,promocija in ozaveščenost o lokalnih proizvodih. To pa bo imelo tudi poziven vpliv na doseganje prehranskevarnos Slovenije.

5Delno smo se naslonili na ugotovitve dveh delavnic na temo Lokalne trajnostne samooskrbnos za Slovenijo pod organizacijo Umanotere(Zapisnik delavnice »Lokalna …, 2010).




113

OGROŽENOST OBČINE ŠKOFJA LOKA PRED POPLAVAMI INZEMELJSKIMI PLAZOVI

Krisna Glojek, Miha Klemenčič, Adrijana Perkon, Ana Seifert in Katja Vidgaj

Na območju občine Škoa Loka se pojavljajo različne naravne nesreče. Poleg potresov, suše, toče, žleda insnežnih plazov največ škode povzročajo poplave ter zemeljski plazovi. Glavni namen prispevka je preveri

stopnjo ogroženos občine Škoa Loka pred zadnjima dvema. Pri raziskovanju območja smo si zastavilinaslednje cilje: ͵ zgodovinski pregled poplav in zemeljskih plazov v občini Škoa Loka v 20. in 21. stoletju (omejili smo se na

20. in 21. stoletje, in sicer zaradi velikega širjenja poselitve v tem obdobju); ͵ pregled ogroženos posameznih območij pred poplavami in zemeljskimi plazovi; ͵ ugotovi približno število potencialno ogroženih stavb in prebivalcev pred poplavami in zemeljskimi plazovi;

͵ preveri starost stavb na območjih poplav in zemeljskih plazov; ͵ opravi podroben terenski ogled posameznih območij, ogroženih pred poplavami in zemeljskimi plazovi;

͵ preveri in oceni prevenvne ter sanacijske ukrepe na terenu.

Pred začetkom dela smo si postavili hipoteze, ki smo jih poskušali potrdi ali zavreči: ͵ Obstoječe karte ogroženos občine pred zemeljskimi plazovi so dober prikaz dejanskega stanja na terenu.

͵ V občini Škoa Loka najvišjo stopnjo ogroženos predstavlja hudourniški p poplav.

͵ Stavbna namenska raba prostora ne predvideva širjenja stavbnih zemljišč na poplavna in plazovita območja.Poleg pregleda virov in literature ter analiz v geoinformacijskem programu ArcGIS in stasčnem programuIBM SPSS Stascs je bila pomembna metoda dela pri pričujoči raziskavi tudi terenski ogled nekaterih območij,ogroženih zaradi poplav in zemeljskih plazov. Omejili smo se predvsem na sotočje Poljanske in Selške Sore(območje mesta Škoa Loka zaradi skoncentrirane poselitve), dolino Hrastnice, ki pomembno vpliva na poplavev Puštalu, ter na izbrane zemeljske plazove, ki ogrožajo stavbe in prometno infrastrukturo.

Razlaga nekaterih pojmov

Za boljše razumevanje prispevka je potrebno najprej razloži nekatere uporabljene pojme. Naravni procesi sosestavni del vsake pokrajine in preoblikovalci površja, ne glede na prisotnost človeka. »Nevarnost oz. grožnja

je potencialna grožnja ljudem in njihovemu imetju, tveganje (ali posledica) pa je verjetnost, da se bo določena

nevarnost zgodila. Obstoj pojavov v pokrajini, ki napovedujejo, da se lahko človeku (ne naravi!) zgodi nekajneprijetnega ali hudega, pomeni bolj ali manj očitno grožnjo za človeka in njegovo imovino, razmere obprisotnos takšnih groženj pa imenujemo ogroženost« (Komac, Natek, Zorn, 2008).

Naravne nesreče v občini Škoa Loka

Občino Škoa Loka so poleg poplav in zemeljskih plazov v preteklos prizadeli tudi potresi, snežni plazovi,suše, toča, vetrovi, žled itd. Slovenija se uvršča med dobro namočena območja, vendar je zmotno misli,da zaradi pomanjkanja vode v Sloveniji ni težav. Suša povzroča precejšnjo gospodarsko škodo, še zlas, ker

je zaradi prepričanja, da imamo dovolj vode, ravnanje z njo na nezavidljivi ravni (Sušnik, 2006). Leta 2003 jebil v Sloveniji zabeležen rekordni primanjkljaj vode v tleh za kmejske rastline v vseh kmejsko-pridelovalnihregijah, tudi na Sorškem polju, katerega del pripada občini Škoa Loka. Poleg pomanjkanja vode in povečanestopnje izhlapevanja so normalen razvoj rastlin oteževale še ekstremno visoke temperature zraka, kar je polegsušnega povzročalo tudi vročinski stres (Kurnik, Sušnik, 2004).

Poletje leta 2012 je bilo drugo najtoplejše v zadnjih 160 leh, bolj vroče je bilo le leta 2003. Če upoštevamo lepovprečno avgustovsko temperaturo (avgusta 2012 je Slovenijo zajel vročinski val s temperaturo okoli 35 °C), jebila suša leta 2003 nekoliko hujša kakor leta 2012. V Ljubljani je bila leta 2013 povprečna julijska temperatura23,5 °C, kar je 3,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga najvišja povprečna julijska temperatura. Višjopovprečno temperaturo so v Ljubljani izmerili julija 2006, ko je znašala 23,6 °C (Cegnar, 2013).

Toča povzroča veliko škode in ta je odvisna od jakos, trajanja ter velikos točnih zrn. Najpogostejša je vtoplejšem delu leta, ravno takrat ko so rastline v najobčutljivejših fazah razvoja. To na rastlinah povzročištevilne poškodbe in neposredno vpliva na manjši ter manj kakovosten pridelek (Sušnik, Žust, 2005). Toča, ki jepadala 23. avgusta 2008 na Gorenjskem, je posameznim sadjarjem povzročila ogromno škode. Sadje, ki je bilo

gojeno za prodajo, so namenili za predelavo. Bistveno manj škode je bilo na sadovnjakih, ki so bili zavarovani sprotočnimi mrežami (Zaplotnik, 2008).




114

Na območju občine Škoa Loka projektni pospešek tal znaša 0,225 g ter je določen za povratno dobo 475 let,kar ustreza verjetnos 90 %, da vrednos na kar ne bodo presežene v 50 leh (predvidena življenjska dobanavadnih objektov). Projektni pospešek tal je enak vršnemu (ali največjemu) pospešku tal, kar je največjaabsolutna vrednost zapisa pospeška na prostem površju (Lapajne, Šket Motnikar, Zupančič, 2001). Območjedanašnje občine Škoa Loka je zaznamoval najmočnejši potres 26. marca 1511, ki je stresel celotno Furlanijo,Benečijo in zahodni del današnje Slovenije ter povzročil precejšnjo škodo. Omenjeni potres je največ škodepovzročil v mesh Čedad, Humin in Osovk, čuli so ga daleč naokrog, vse do severa današnje Nemčije inČeške, njegova magnituda je ocenjena na 6,8. Nekateri seizmologi žarišče potresa postavljajo v Furlanijo ter ga

primerjajo s sm iz leta 1976, ki se je zgodil pri Huminu in je zahteval 1.000 smrtnih žrtev. Drugi, predvsemzaradi podatkov iz Idrije, njegovo žarišče postavljajo na idrijski prelom, zato ga imenujejo »idrijski potres«. VŠkoi Loki je še danes mogoče vide spominske plošče: dve na gradu in tretjo na Kašči. Zgornji stolp na Krancljuz dva in pol metra debelimi zidovi ter Stari grad pod Lubnikom sta bila tako poškodovana, da ju po potresuniso obnovili. Potresi so se pojavljali tudi v 17. stoletju, predvsem potresa leta 1689 in 1691, ki sta občutnejeprizadela tudi Škoo Loko. Temu je sledilo razmeroma mirno 18. stoletje, nato pa vrsta manjših potresov v19. stoletju. Leta 1895 je bil epicenter potresa v neposredni bližini Ljubljane v globini 16 km z magnitudo 6,1stopnje po Richterju; močno so ga čuli tudi v Škoi Loki (Šega, 1995; Cecić, 2011).

Razlogi za pojavljanje snežnih plazov na območju občine Škoa Loka so razgibanost in oblikovanost površja,vreme in podnebje ter življenjske navade prebivalcev. Na vseh negozdnih pobočjih z naklonom 25° in večse v obdobjih s snežnimi padavinami lahko sprožijo snežni plazovi. Vendar pa strmina sama ne zadostuje za

nastanek snežnih plazov. Pomembni so še drugi dejavniki, predvsem poraščenost z rastlinstvom ter kamninskapodlaga, ki je lahko neprepustna, kar povečuje površinski odtok vode ter nesprijetost snega. Taka območja senahajajo zahodno od črte Sora–Hosta–Škoa Loka–Crngrob, medtem ko je občinsko ozemlje vzhodno od te črtev celo nižinsko. Na tem območju se pojavljajo plazovi vlažnega sprijetega snega, ki ne razvijejo večje gibalnesile, lahko pa povzročajo škodo ljudem in gospodarskim poslopjem. Snežne plazove je potrebno upošteva priprostorskem načrtovanju in pri zavarovanju obstoječih objektov ob hujši zimi in ob večjih snežnih padavinah.Vzroki za pojav snežnih plazov v občni Škoa Loka so obilica snežnih padavin, poraščenost pobočij s travo,odjuga ter napihan sneg, saj veter ustvarja številne zamete (Šegula, 1989).

Poplave v porečju Sore

Poljanska in Selška dolina sodita med poplavno bolj ogroženi območji v Sloveniji. Ogroženost povečuje gosta

poselitev in prometna infrastruktura v ozkih delih dolin, zato pogoste poplave lahko povzročijo veliko škode(Komac, Natek, Zorn, 2008). Poplave so pogostejše ob Poljanski Sori, kjer zaradi gostejše poselitve povzročajotudi večjo in obsežnejšo škodo (Bat, 1996; cv: Rešek, 2013). Za obe Sori je značilen hudourniški značaj, kar obpovečani količini padavin povzroča silovite in kratkotrajne poplave. Vode zelo hitro narastejo, prenašajo velikekoličine materiala, ki ga odlagajo na vršajih ali poplavnih ravnicah. V preglednici 21 so navedene večje poplave,ki so v 20. stoletju prizadele občino Škoa Loka. Med največje sodijo poplave leta 1926 in 1990 (Komac, Natek,Zorn, 2008).

Poplave Poljanske Sore

Porečje Poljanske Sore obsega 327 km2 površine. Na 43 km dolgi po od izvira pod Rovtami (680 m) do ŠkoeLoke reka dobi 11 pritokov, daljših od 5 km. V zgornjem toku je njen režim dežno-snežni, saj ima primarni

višek novembra, sekundarnega pa marca in aprila. V spodnjem toku pri Zmincu se pretočni režim spremeni vsnežno-dežnega, s primarnim viškom aprila ter sekundarnim viškom novembra (Bat, 1996; cv: Rešek, 2013).Poljanska Sora teče od Hotavelj naprej po peščenjakih in skrilavih glinavcih, ki ne prepuščajo vode, zato skorajvsa padavinska voda odteka površinsko, kar povzroča hitro naraščanje vodostaja (Planina, 1961).

Hrastnica, desni pritok Poljanske Sore, priteče iz Polhograjskega hribovja in teče do Škoe Loke po neprepustnihkamninah iz zgornjega paleozoika (peščenjak, glinavec, alevrolit, konglomerat) (Grad, Ferjančič, 1974; Grad,Ferjančič, 1976). V zgornjem delu doline potok redko prestopi bregove. Največje razdejanje je povzročila območnem deževju leta 1926. Ob poplavah leta 1990 dolina poplavno ni bila ogrožena, nevarnost so predstavljalipredvsem zemeljski plazovi (Kržišnik, 2013).

Pri Bodovljah se v Poljansko Soro izliva Bodoljska grapa, ki je ob izstopu iz ozke doline ustvarila vršaj. Popripovedovanju enega izmed domačinov so v preteklos vodotok redno čisli, da ni prišlo do večje škode,danes pa prihaja do zastajanja plavja v strugi, s čimer se povečuje poplavna ogroženost naselja. Bodoljskagrapa je ob desnem bregu utrjena z betonskim zidom, po levem bregu pa se lahko prosto razlije po travnikih.

Ogroženost občine Škoa Loka pred poplavami in zemeljskimi plazovi



115

Preglednica 21: Poplave v občini Škoa Loka v 20. in 21. stoletju (Vir podatkov: Komac, Natek, Zorn, 2008; Arhivpovršinskih voda, 2013).

Datum poplav Lokacija Vodostaj [cm] Pretok [m3/s] Škoda

16. 11. 1901 Poljanska Sora / / Odnašanje mostov.

8. 8. 1924 dolina Hrastnice / /Odneslo žago, mlin,most, 19 smrtnih

žrtev.

26. 11. 1926Polhograjsko in

Škoeloško hribovje728 (Suha) /

Odneslo 19stanovanjskih hiš,

18 gospodarskihposlopij, 7 žag, 6mlinov, 10 smrtnih

žrtev.

24.–26. 10. 1964Poljanska in Selška

Sora434 (Suha I) 426 (Suha I) /

2.–3. 9. 1965 527 (Suha I) 584 (Suha I) /

29. 1. 1979 Selška Sora 453 (Suha I) 458 (Suha I) Nekaj zemeljskihplazov.

1. 1., 13. 6., 6. 10, 14.10., 14. 11. 1982

Poljanska dolina370, 338, ni podatka,365, 456 (Suha I)

329, 276, ni podatka,321, 473 (Suha I)

1. 11. 1990 celotna občina 578 (Suha I)687 (Suha I), 324(Zminec)

Železniki – odneslomost, Davča –odneslo 5 km ceste, vobčini uničeno 52 hakmejskih površin in423 m2 stanovanjskih

površin.

1995 Selška Sora, Davča / /Odneslo 300 m cestev Davči.

5.–6. 11. 1998Selška Sora – ŠkoaLoka, Goričane

/ 365 (Suha I) /

18. 9. 2007 Selška Sora 426300 (Železniki) 430(Suha I)

6 smrtnih žrtevv Železnikih;poplavljeno tudi na

sotočju Selške inPoljanske Sore.

Poplave v porečju Selške Sore

Izvir Selške Sore se nahaja nad vasjo Zgornja Sorica (904 m). Na 32 km dolgi po do sotočja s Poljansko Sorose vanjo izliva sedem vodotokov, daljših od 5 km, ki odvajajo vodo z 215 km2 velikega porečja (Bat, 1996; cv:Rešek, 2013). Selška Sora ima dvakrat večji strmec kot Poljanska Sora, na kilometer razdalje se namreč spusza 17 m, medtem ko se Poljanska Sora spus le za 8 m na kilometer. Vendar pa je povprečni letni pretok SelškeSore dvakrat manjši od pretoka Poljanske Sore (Rešek, 2013).

Leta 2007 so Selško dolino prizadele hude poplave, katerih glavna vzroka sta bila neprimerno gospodarjenjez vodnim in obvodnim okoljem ter širjenje poselitve na poplavna območja. Selško Soro napajajo hudourniškipritoki, ki tečejo po slabo odporni, neprepustni kamninski podlagi. Za pobočja hudourniških grap v Selški dolini

je značilen velik delež gozda. Hudourniki so leta 2007 v dolino zato prinesli veliko polomljenega drevja, kar jepovzročilo zajezitve vodotokov. Vzrok velike količine plavja je bil tudi žled, ki je v prejšnjih leh večkrat prizadel

okoliške gozdove (Robič, 2008).




116

Poplave v Škoi Loki

Mesto Škoa Loka leži na sotočju Poljanske in Selške Sore in ga predvsem ob jesenskem deževju ogrožajopoplave. Zadnje večje poplave leta 1990 (Fotograja 18) so močno ogrozile mesto, saj je voda tekla prekoumetnih nasipov in betonskih zidov ter poplavila številne stanovanjske objekte (Peljakov, 1995; Komac, Natek,Zorn, 2008). Teh poplav se spominjajo tudi domačini, ki so bili naš glavni vir informacij o obsegu izrednih inrednih poplav ter dosedanjih propoplavnih ukrepih, predstavljenih v tem poglavju.

Na desnem bregu Poljanske Sore stoji ob mestnem kopališču vas Puštal. Starejše hiše so umaknjene višje na

pobočje. Hiše, zgrajene v drugi polovici 20. stoletja, so še vedno umaknjene dovolj visoko na pobočje, vendarso njihovi vrtovi in kle poplavljeni. Vsako leto sta bila poplavljena tudi kegljišče in bar, ki sta stala k ob reki.Problem ne predstavljajo le površinski vodotoki, Sora in manjši potoki, ampak tudi podtalnica. Najnovejše hišepa so zgrajene neposredno ob ali celo v strugi vodotoka, do katerih sega voda že ob vsakoletnem jesenskemvišku padavin. Eden takšnih je tudi nov gosnski objekt, ki ga gradijo v neposredni bližini struge nad mestnimkopališčem, kjer je v preteklos stalo kegljišče. Objekt se nahaja na desnem bregu Sore in je od tal, kotpropoplavna zaščita, dvignjen le slabih 50 cm, kar pa ob visokih vodah ne bo zadoščalo.

Fotograja 18: Hiša z oznako poplav (obkrožena z rdečo) iz leta 1990 na Fužinski ulici v Škoi Loki (A. Seifert, 2013).

Na levem bregu Poljanske Sore, med Fužinsko ulico in reko, imajo hiše za zaščito pred poplavami zgrajenbetonski zid. Kljub temu se ob jesenskem deževju voda dvigne do njihovih vrtov, ob večjih poplavah pa tudi dostavb ali v njih. Na Studencu lahko pogoste poplave dosežejo najbližje hiše in jim poplavijo kletne prostore. Obpoplavah leta 1990 je Poljanska Sora poplavila vse hiše na tem območju.

Na levem bregu Sore, k za sotočjem ob Sorški in Demšarjevi ces, so novogradnje postavljene v neposrednibližini reke ali na poplavni ravnici. Med reko in prvimi hišami so travniki, ki delujejo kot naravni zadrževalnikvode. Ob poplavah leta 1990 je voda prodrla vse do vrste hiš severno od Demšarjeve ceste. Glavni razlog za to

je bilo plavje iz Selške Sore, ki se je zagozdilo ob mostu pri sotočju. Po letu 1990 so Selško Soro na tem mestusanirali. Uredili in utrdili so levi breg pod naseljem ter spremenili smer praga.

V Podlubniku so leta 2012 v sklopu Šolskega centra v neposredni bližini Selške Sore zgradili Medpodjetniškiizobraževalni center (MIC). MIC je pričel s svojim delovanjem že jeseni 2012, kljub temu da propoplavni nasipše ni dokončan (Fotograja 19) (Luževič, 2013). Na območju Vincarij na desnem bregu Sore se poplavna vodaobčasno razlije po polju in ne ogroža stanovanjskih objektov. Ogroženo je le teniško igrišče, ob katerem je bilnekoč gosnski objekt, v prihodnos pa naj bi tukaj stanoval lastnik igrišča. Ob Vincarjih teče tudi Vincarškipotok, ki pa zaradi utrjene struge ne ogroža naselja.




118

Na območju majhne nevarnos poplavljanja se nahaja 279 stavb (Kataster stavb, 2013), od katerih je bilavečina zgrajenih med letoma 1950 in 2000. V njih je leta 2006 živelo 148 prebivalcev (Evidenca hišnih številk,2006). Najstarejša stavba je bila zgrajena v drugi polovici 15. stoletja, povprečna starost stavb pa je 64 let.Večina stavb se nahaja ob sotočju Hrastnice, Selške Sore in Moškrinskega potoka ter dolvodno od sotočjaSelške in Poljanske Sore (Register nepremičnin, 2013).

Na območju preostale nevarnos se po Katastru stavb in Registru nepremičnin iz leta 2013 nahaja 275 stavb(Kataster stavb, 2013). Največ jih je bilo zgrajenih med letoma 1960 in 2000, najstarejše stavbe so iz 13.

stoletja, povprečna starost stavb na območju je 88 let (Register nepremičnin, 2013). Večina stavb se nahaja obsotočju Hrastnice, Selške Sore in Moškrinskega potoka ter dolvodno od sotočja Selške in Poljanske Sore; v njih je leta 2006 živelo 160 prebivalcev (Evidenca hišnih številk, 2006).

Namensko rabo zemljišč v prostorskem planu občine obravnavajo po različnih območjih, ki lahko zajemajotudi cela naselja in so tako obsežnejša. Vsako območje je opredeljeno za določeno namensko rabo. Če jeobmočje označeno kot stavbno, to še ni zagotovilo, da bo na vseh parcelah, ki so znotraj tega območja, možnogradi. Potreben je posamični pregled vsake parcele, da se izločijo ste parcele, ki za gradnjo niso primerne(daljnovodi, plazovito, neurejen dostop ...). Kot stavbna zemljišča se zato določajo samo ste parcele (delnoali v celo), kjer je gradnja po prostorskih dokumenh dovoljena, hkra pa je bilo preverjeno in ugotovljeno,da je glede na vse okoliščine (dostop, odmiki, režimi varovanja) gradnja tudi mogoča. Kot stavbno zemljišče selahko določi tudi del že pozidane parcele, v kolikor je dovolj velika in so na prostem delu izpolnjeni vsi potrebni

pogoji za gradnjo dodatne nove stavbe. Med stavbna zemljišča pa ne sodijo zemljišča, na katerih lastnik nemore pridobi gradbenega dovoljenja za novo stavbo, in tudi ne zemljišča, na katerih so stavbe že zgrajene(pozidano zemljišče – dvorišče) in ni več prostora za nove stavbe (Kaj je zemljišče …, 2011). Stavbna namenskaraba prostora poleg našteh kategorij v preglednici 22 zajema tudi območja za čiščenje voda, prometnepovršine izven vozišča, območja čaščenja in opravljanja verskih dejavnos, območja storitvenih, proizvodnihin trgovskih dejavnos, območja za šport in rekreacijo, območja vzgoje in izobraževanja, turisčna območja znastanitvijo, druga proizvodna območja, območja počitniških hiš, območja kulture, urbanih središč, oskrbe zvodo ter parki (Uredba o pogojih …, 2008).

Preglednica 22: Površina stavbne namenske rabe prostora na območju 100-letnih poplav (Vir: Stavbna namenska raba …,2013; Fazarinc in sod., 2013).

Stavbna namenska rabaprostora na poplavnihobmočjih

Površina [ha]

Območje preostalenevarnos

Območje majhnenevarnos

Območje srednjenevarnos

Območje velikenevarnos

stanovanjska območja skmejskimi gospodarstvi

118,2 110,5 94,0 61,7

območja prometneinfrastrukture

32,7 32,4 32,3 27,2

območja večstanovanjskihstavb

26,1 26,1 26,1 26,1

območja eno- in

dvostanovanjskih stavb

22,5 16,4 16,4 16,4

skupaj 199,5 185,4 168,8 131,4

Eno-, dvo- in večstanovanjske stavbe (85 ha), stanovanjska območja s kmejskimi gospodarstvi (115,7 ha),območja prometne infrastrukture (59,5 ha), so predvidena na območjih velike in srednje nevarnos 100-letnihpoplav (Preglednica 22). Na območjih velike in srednje nevarnos pojavljanja 100-letnih poplav po uredbi nidovoljena stavbna namenska raba prostora (Uredba o pogojih …, 2008), zato bi bilo potrebno na omenjenihobmočjih poskrbe za ustreznejšo rabo prostora.

Karta 22 prikazuje območja poplavne nevarnos pred 100-letnimi poplavami v občini Škoa Loka. Kartamoči poplavne nevarnos je določena z globino ali zmnožkom globine in hitros toka po metodologiji, ki jopredvideva Pravilnik (Pravilnik o metodologiji …, 2007). Z oddaljevanjem od vodotoka se nevarnost poplav

zmanjšuje, vendar je potrebno upošteva posebne prevenvne ukrepe pred poplavami tudi na območjih znajmanjšo nevarnostjo pred 100-letnimi poplavami.




119

Karta 22: Nevarnost 100-letnih poplav v občini Škoa Loka.

Sora

S e l š k

a S o r a

P o l j a n

s k a

S o r a

Kranj

Medvode

Selca

Javorje


Škofja Loka

Brode

Reteče

Sv. Duh

Bukovica

Železniki

#*

#*

#*

#*

Stari vrh (1217)

Tošč (1021)

Lubnik (1025)

Pasja ravan (1020)


Kartografija: Kristna Glojek, Miha Klemenčič, Simon Koblar,

Adrijana Perkon, Ana Seifert in Katja Vidgaj.Vir: Fazarinc in sod., 2013; Stavbna namenska raba ..., 2010.



velika nevarnost

srednja nevarnostmajhna nevarnost

preostale nevarnosti

stavbe

stavbna namenska raba tal

stavbe na poplavnem območju

strnjena naselja

1

2

21

0 200 400

m

0 200 400

m

Puštal

SuhaS o r š k a c e s t a

Podlubnik

± ±

0 1 2 3

km±




120

Zemeljski plazovi

Zemeljski plaz v najširšem smislu pomeni »premik gmote kamenja, prs, preperine s polzenjem, plazenjem alitokom« (Komac, Zorn, 2007, 95). Premik zemeljskih gmot je posledica različnih dejavnikov. Na območju občineso glavni dejavniki, ki vplivajo na proženje plazov, poleg gravitacije mehka neprepustna kamninska podlaga(glinavci, peščenjaki, meljevci ipd.), veliki nakloni ter intenziteta in razporeditev padavin. Plazenje se običajnosproži tam, kjer je plazilo že v preteklos. Znaki, ki kažejo na možnost nastanka plazu, so odprte razpoke, vidnepredvsem na zgornjem delu plazu, nagnjena drevesa, poškodbe na stavbah (razpoke na vozišču, zidovih ali

škarpah, nagnjenost). Plazenju so bolj podvržena z vodo prepojena območja, na prisotnost visokega nivojapodtalnice kažejo tudi nekatere rastline (jelša, preslica) (Beguš in sod., 2013).

Ugotovili smo, da ima približno 60 % celotne občine povprečen naklon med 12° in 32°, kjer se lahko pojavijozemeljski plazovi. Približno 10 % občine pa ima povprečen naklon nad 32°, kjer se poleg zemeljskih plazovlahko pojavijo tudi podori in podobni pobočni procesi (Komac, Zorn, 2007). Pomembna je tudi ugotovitev,da je večina velikih naklonov ravno na območju z nestabilno podlago: glinas skrilavci, alevrolit, peščenjak,konglomerat, črn skrilavi glinavec, lapor, peščena glina, laporna glina itd. (Grad, Ferjančič, 1974; Grad,Ferjančič, 1976).

Največje ujme, ki so prizadele območje občine in sprožile zemeljske plazove, so se zgodile 8. avgusta 1924v porečju Hrastnice, 19. junija 1925 na območju Zminca in Hrastnice, ter 27. septembra 1926 na območjucelotne Poljanske doline. Leta 1990 se je plazenje pojavljalo na območju celotne občine (Beguš in sod., 2013).

Zemeljski plazovi, ki so jih sprožile dolgotrajne intenzivne padavine, so novembra 2012 povzročili največ škodena infrastrukturi. Plazovi so zasuli in poškodovali občinske ceste na Gabrški gori, v dolini Sopotnice, na cesPodpulfrca–Breznica in v Virlogu, na Sv. Ožboltu, na Trnju in pri Zmincu (Kržišnik, Tavčar, 2012).

Na škoeloški občini smo pridobili inventar zemeljskih plazov na območju občine Škoa Loka (Beguš in sod.,2013), ki smo ga uporabili za odločitev, katera območja si bomo ogledali tudi na terenu. Posebno pozornost smoposveli sm, ki najbolj ogrožajo prebivalce, stavbe in prometno infrastrukturo. V nadaljevanju povzemamougotovitve s terena.

Fotograja 20: Podpore pro plazenju pod hišami nad Zmincem (K. Vidgaj, 2013).




121

Na območju Luše, desnega pritoka Selške Sore, je večja gostota zemeljskih plazov, največ na ces pro smučiščuStari vrh. V porečju Bukovščice, levega pritoka Selške Sore (na severu občine), smo si ogledali naselji Strmicain Pozirno, kjer obsežni zemeljski plazovi ogrožajo predvsem prometno infrastrukturo. V dolini Sopotnicese zemeljski plazovi pojavljajo ob vodotoku, kjer stalno prihaja do poglabljanja struge in odnašanja oporebregovom. Bodoljska grapa je plazovita na območjih strmih pobočij. Nad Poljansko dolino smo videli poseljenastrma pobočja, kjer plazovi ogrožajo nekatere stavbe (Fotograja 20). Na terenu je bilo mogoče opazinovogradnje na fosilnem plazu nad Zmincem. Dolina Hrastnice je z zemeljskimi plazovi ogrožena predvsemv zgornjem delu, kjer ob strugah potokov prevladuje stalno odnašanje in plazenje materiala. Zaradi velikih

strmin in potencialno nestabilne kamninske podlage je celotno območje občine (razen delov v karbonatnihkamninah, ravninskih delov) podvrženo plazenju (Beguš in sod., 2013).

V občini Škoa Loka največjo nevarnost za proženje in pojavljanje zemeljskih plazov predstavljajo območjamehkih neprepustnih skrilavih glinavcev na strmih pobočjih. Plazovih območij je 0,19 %, nestabilnih (labilnih)pa 1,83 % celotne površine občine. Na območjih zelo visokega tveganja (21 % občine) je gradnja zelo tveganain zahteva posebne geotehnične ukrepe. Pred posegom v prostor na teh območjih je potrebno podrobnomnenje strokovnjakov. Posamezna nestabilna območja sodijo v kategorijo »srednjega tveganja«, katera jeravno tako potrebno podrobno preuči in njihove značilnos upošteva pri urejanju in poseganju v prostor(Beguš in sod., 2013).

Območja tveganja pred zemeljskimi plazovi v občini Škoa Loka smo določili po metodi Anbalagana (1992), ki

določa generalno stabilnost nekega območja na podlagi analize šesh parametrov, in sicer kamninske zgradbe,strukture grbin, nagnjenos pobočij, reliefne amplitude, rabe tal in vpliva vode (Anbalagan, 1992). Stabilnostdoločenega območja v smislu stabilnos tako globljih delov kakor površine je Beguš s sodelavci (Beguš in sod.,2013) določil s seštevkom vseh našteh parametrov. Območja so razdeljena v pet razredov glede na tveganjeza nastanek plazov (Karta 23) (Beguš in sod., 2013).

Na območju zelo visokega tveganja nastanka plazov se nahaja 519 stavb (Kataster stavb, 2013), od tega jih jebilo največ zgrajenih po letu 1960. Povprečna starost stavb je 60 let, najstarejša stavba je iz leta 1450 (Registernepremičnin, 2013). Po podatkih Evidence hišnih številk iz leta 2006 so na omenjenem območju živeli 503prebivalci (Evidenca hišnih številk, 2006). Na celotnem območju visokega tveganja nastanka plazov je 1.165stavb (Kataster stavb, 2013) s povprečno starostjo 65 let. Največ stavb je bilo zgrajenih med letoma 1980in 2000 (Register nepremičnin, 2013), v njih je leta 2006 živelo 1.228 prebivalcev (Evidenca hišnih številk,2006). Na območjih srednjega tveganja za nastanek zemeljskih plazov sta 1.202 objekta (Kataster stavb, 2013)s povprečno starostjo 78 let. Največ objektov je bilo zgrajenih med letoma 1950 in 2000 (Register nepremičnin,2013),v katerih je leta 2006 živelo 2130 prebivalcev (Evidenca hišnih številk, 2006).

Preglednica 23: Površina stavbne namenske rabe prostora na območjih ogroženos zaradi zemeljskih plazov v občiniŠkoa Loka (Vir podatkov: Stavbna namenska raba …, 2013; Beguš in sod., 2013).

Stavbna namenska raba prostora na plazovihobmočjih

Površina [ha]

Zelo visoko tveganje Visoko tveganje Srednje tveganje

stanovanjska območja s kmejskimi gospodarstvi 50,3 143,5 104,3

območja prometne infrastrukture 12,3 22,7 14,0

območja eno- in dvostanovanjskih stavb 1,6 6,5 11,0

skupaj 64,2 172,7 129,3

Stavbna namenska raba prostora v občini predvideva stanovanjska območja s kmejskimi gospodarstvi na50,3 ha z zelo visokim, 143,5 ha z visokim in 104,3 ha s srednje velikim tveganjem plazenja (Preglednica 23).Prometna infrastruktura naj bi obsegala 12,3 ha območij zelo visokega, 22,7 ha visokega in 14 ha srednjevisokega tveganja. Omenjena raba prostora predvideva tudi eno- in dvostanovanjske stavbe na 1,6 ha površinz zelo visokim, 6,5 ha z visokim in 11 ha s srednje velikim tveganjem plazenja.




122

Karta 23: Ogroženost zaradi zemeljskih plazov v občini Škoa Loka.

Predlagani ukrepi pro poplavam in zemeljskim plazovom

Najustreznejši prevenvni ukrep pred poplavami in plazenjem je izogibanje gradnji na ogroženih območjih oz.v primeru novogradenj predhodno informiranje o možnosh nastanka plazu ali o nevarnos poplav. Potrebna

je pridobitev inženirskega geološkega mnenja o stabilnosh območja in pogojih, ki jih mora izpolnjeva posegv naravno okolje (Beguš in sod., 2013).

Največje tveganje pred poplavami predstavljajo poplavne ravnice obeh Sor, ki so v večini ostale neposeljene.Ljudje so pusli vodi prostor, zato poplavne ravnice v zadnjih leh uporabljajo predvsem za polja koruze,saj koruza dozori in se po večini pospravi še pred jesenskimi poplavami. Poselili so vršaje hudourniških grap(manjše vodotoke so se naučili obvladova), ponekod tudi strmejša pobočja iz nekarbonatnih kamnin in ostalanepoplavna in neplazovita območja (Natek, 2013).

Smiselni in možni ukrepi pred poplavami so izgradnja nasipov, zidov ali montažnih propoplavnih zidov ter

individualni ukrepi, kot so: hidroizolacija stavbe ter tesnjenje nižje ležečih odprn, ureditev ograj okrog stavb,namestev črpalke in manjšega kotla na hišnem kanalizacijskem priključku s ciljem preprečitve vdora povratnevode iz kanalizacije. Na sotočju Poljanske in Selške Sore je smiselna izvedba prekopa oz. razbremenilnika večjihkoličin vode v strugah. Z izgradnjo prekopa bi se zmanjšali vodostaji visokih voda. Povečala bi se poplavna

S o r a


P o l j a n s k a

S o r a

Kranj

Medvode

Selca

Javorje


Škofja Loka

Brode

Reteče

Sv. Duh

Bukovica

Železniki

Zminec

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

#*

Tošč (1021)

Osolnik (857)

Lubnik (1025)

Polhovec (948)

Bukov vrh (832)

Stari vrh (1217)

Mladi vrh (1374)

Vrh soteske (736)

Gabrška gora (963)

Pasja ravan (1020)

Polančev vrh (907)

Prosenov grič (914)

Miklavška gora (956)

Bezovniški vrh ( 939)


Vir: Beguš in sod., 2013; Stavbna namenska raba ..., 2010.

17. geografski raziskovalni taborŠkofja Loka, julij 2013

zelo nizko tveganje

nizko tveganje

srednje tveganje

visoko tveganje

zelo visoko tveganje

strnjena naselja

stavbna namenska raba tal

zemeljski plaz

tveganje za nastanek

zemeljskih plazov Kartografija: Kristna Glojek, Miha Klemenčič, Simon Koblar,

Adrijana Perkon, Ana Seifert in Katja Vidgaj.

0 1 2 3

km±




123

varnost stavb na območju sotočja, hkra pa bi lahko gorvodno zgradili nižje propoplavne objekte (Hojnik,2001).

Poleg naravnih vzrokov za plazenje je pomemben in pogost razlog tudi nepravilna gradnja na plazovihobmočjih. Večjo možnost plazenja povzročajo npr. izkop brez zaščite in podpornega oz. opornega zidu, gradnjana neutrjenem nasutju in brez trdnih temeljev, nekontroliran odtok vode s strehe ter drugi odtoki itd. (Begušin sod., 2013).

Na območjih zelo visokega, visokega in srednjega tveganja pojavljanja zemeljskih plazov je potrebno poskrbe

za pravilno gradnjo objektov. Objekt je potrebno zavarova z opornim zidom (prepreči plazenje nadobjektom), temelje postavi na trdni podlagi ali piloh in poskrbe za terasasto utrjen nasip ter podporni zidpod nasipom. Na objektu je potrebno poskrbe za ustrezno odvajanje odpadnih in meteornih voda (Begušin sod., 2013). Plazovita območja je mogoče sanira na dva glavna načina: s spremembo naravnih pogojevna zemeljskem plazu, zaradi katerih je prišlo do plazenja (odvajanje vode s površine in iz plazu) in z gradnjoobjektov, ki zadržujejo premike plazeče gmote (v plazu je potrebno izvrta pilote, uvrta sidra in zgradioporne zidove) (Beguš in sod., 2013).

Zaključek

Nekatera območja občine Škoa Loka ogrožajo poplave in zemeljski plazovi, tj. predvsem zaradi velike količinepadavin, ki se pojavljajo tudi v zaledju občine, mehke neprepustne kamninske podlage, strmih pobočij ter

hudourniškega značaja pritokov Poljanske in Selške Sore. Na območju smo opazili poskuse prebivalcevprilagoditve naravnim razmeram v pokrajini (izogibanje poplavnim ravnicam na višje ležeče vršaje, izgradnjapropoplavnih nasipov v Škoi Loki, ureditev podpornih zidov in ustrezen sistem odvajanja vode, izogibanjezelo plazovim območjem itd.). Človek se je na območju občine Škoa Loka moral prilagodi naravnimprocesom v prostoru in tako poskušal svoje dejavnos in naselitev ustvari na pleistocenskih vršajih pritokovPoljanske in Selške Sore.

Prvi dve hipotezi, ki smo si jih zastavili v začetku raziskave, lahko potrdimo, saj so se obstoječe karte ogroženosobčine pred zemeljskimi plazovi izkazale za dober prikaz dejanskega stanja na terenu. Območja na kar sozaokrožena in jih je potrebno pri namenski rabi prostora v občini upošteva. S terenskim delom ter uporaborazličnih virov in literature lahko potrdimo tudi nevarnost pred hudourniškimi poplavami, saj ob močnihpadavinah vode prinesejo v dna dolin velike količine materiala, kar povzroča zajezitve in razlivanje vode po

poplavnih ravnicah.V začetku raziskave smo predvidevali, da stavbna namenska raba prostora ne predvideva širjenja stavbnihzemljišč na območja nevarnos 100-letnih poplav. V raziskavi smo ugotovili, da so določene površine naobmočjih velike ali srednje nevarnos poplavljanja ter zelo visokega in visokega tveganja pred zemeljskimiplazovi vendarle namenjene za stavbna zemljišča. V prihodnos bo potrebno posebno pozornost nameniomenjenim površinam in poskrbe za ustrezno rabo prostora oziroma se takih območij izogiba in nanje čimmanj posega, saj se bo v primeru naravnih nesreč na ta način povečala ogroženost in nančna škoda. Takobo morala občina (predvsem pa država) namenja dodatna nančna sredstva za odpravljanje nevarnos insanacijo, namesto da bi omenjena območja prepusli naravnim procesom.




124

TRAJNOSTNA UREDITEV PROMETA V OBČINI ŠKOFJA LOKA –s poudarkom na kolesarjenju

Teja Anderlič, Uroš Benkovič, Neža Posnjak, Estera Popovič in Tjaša Vezovnik

Škoa Loka se razprosra ob sotočju Poljanske in Selške Sore, skozi čas pa je oblikovala široko območjeposelitve in prometne infrastrukture. Osrednji del občine Škoa Loka je uravnan in gosteje poseljen kot

njegova hribovita okolica. To tudi pojasnjuje boljšo organiziranost javnega mestnega prometa v osrednjem,kot v hribovitem predelu. Predvsem zahodni del občine, območje Škoeloškega in Polhograjskega hribovja, je zaradi razgibanega reliefa najmanj naklonjen učinkovitejšemu javnemu potniškemu prometu (Vujić, 2012).

Glavne mestne vpadnice potekajo po rečnih dolinah, kar je posledično vplivalo na izoblikovanje zvezdastegamestnega tlorisa. To povzroča močno prometno obremenitev mesta, še posebej mestnega jedra, kjer seprometni tokovi združijo. Prebivalci, predvsem s, ki živijo v osrednjem delu mesta, so se že velikokratpritoževali zaradi hrupa in vibracij, ki jih povzroča predvsem tovorni promet (Bonča, 2012). V ta namen sose odločili zgradi obvoznico, ki naj bi večino prometa preusmerila iz središča na mestno obrobje. Polegškoeloške obvoznice razmišljajo tudi o obvoznici v Gorenji vasi in Žireh, prelaz Kladje pa naj bi nadomesli spredorom in sprosli povezavo za 4. razvojno os. Pro Škoi Loki sta po dolinah Poljanske in Selške Sore speljanidve regionalni ces, pro Ljubljani pa prometna povezava poteka po Kranjsko-Sorškem polju, ki posledično sŠkoo Loko povezuje tudi mesto Kranj. Nekaj manjših cestnih odsekov je speljanih po stranskih rečnih dolinahJablenovice, Luše, Bukovščice, Češnjice, Hotoveljščice, Dašnjice in drugih (Gospodarstvo in gospodarska …,2013; Občinski prostorski načrt, 2009).

Fotograja 21: Škoa Loka in kolesarske steze (N. Posnjak, 2013).

Za občino Škoa Loka velja, da so najpogosteje opravljene po v smeri Ljubljane in Kranja. Vsakodnevnapotovanja v večja mesta povzročajo več težav (zastoji, preobremenjena obstoječa cestna mreža v mestu,nevarnost za pešce, šolarje in kolesarje, hrup ipd.), ki so posledica nezgrajene poljanske in selške obvoznice,pomanjkanja garažnih hiš oziroma dodatnih parkirnih površin. 70 % prometnih tokov se odvije z osebnim

motoriziranim cestnim prometom (Strategija razvoja občine …, 2014). To občino opominja na ureditev boljših javnih prometnih povezav med omenjenimi središči.

Škoeloška občina se v skladu s sonaravnim razvojem zavzema za preusmeritev čim večjega števila ljudi ktrajnostnim oblikam prometa, torej k uporabi mestnega avtobusa, vlaka in kolesa, kar je vidno po nazadnjeizvedenih spodbudnih prometnih akvnosh občine, kot so razne nančne spodbude, ter promoviranjeuporabe okolju prijaznih prometnih sredstev (Loško je ekološko, 2011). Pomemben kazalec stanja uporabe

javnega mestnega prevoza so potniški kilometri (pkm). Pkm se izračunajo z množenjem števila prevoženihkilometrov in števila prepeljanih potnikov. Število potniških kilometrov se zvišuje v nekaterih slovenskihobčinah kot so Kranj, Koper, Piran in Velenje, stagnira v občinah Novo mesto, Nova Gorica, Škoa Loka in Krškoter upada v občinah Ljubljana, Maribor in Jesenice (Dovečar, Ogrin, 2011). Zato smo se odločili podrobnejepreuči možnos trajnostnih oblik mobilnos v Škoi Loki, s poudarkom na kolesarjenju.

Metode delaNamen raziskave je bil ugotovi stanje prometne infrastrukture, ki omogoča prebivalcem, da lahko izberejotrajnostne oblike vsakodnevnih potovanj (s poudarkom na kolesarjenju) in s kratko anketo ugotovi

Trajnostna ureditev prometa v občini Škoa Loka – s poudarkom na kolesarjenju



126

Rezulta ankete

Anketa je bila izvedena med prebivalci Škoe Loke v dneh geografskega raziskovalnega tabora. Sestavljena je bila ločeno za uporabnike osebnih avtomobilov in avtobusnega prevoza ter koles. Obema je bilo skupnosplošno vprašanje o mobilnostnih navadah, in sicer kako pogosto uporabljajo za dnevne prevoze osebniavtomobil, avtobus in kolo. Prebivalci, ki pogosteje uporabljajo osebni avtomobil in s, ki že uporabljajo JPP,so bili povprašani o izboljšavah, ki bi jim JPP še približale in omogočile enostavnejšo ter spodbudile pogostejšouporabo. Poleg tega so bili vprašani tudi o kolesarjenju kot možnos dnevnega prevoza. Prebivalci, ki za

svoje dnevne po redno uporabljajo kolo, pa so bili vprašani o prednosh kolesarjenja, kakovos kolesarskeinfrastrukture in o njihovih pobudah za nove kolesarske po v občini Škofa Loka. Posebna pozornost je bilanamenjena tudi prebivalcem, ki se dnevno vozijo na delo v Ljubljano. Vprašani so bili, s katerim prevoznimsredstvom se vozijo na delo, kakšne prednos jim omogoča izbrani način prevoza ter kakšne pomanjkljivosimajo druge možnos, zaradi katerih se jih ne poslužujejo. V vzorec smo zajeli 41 kolesarjev in 45 voznikovosebnih avtomobilov in uporabnikov JPP, starejših od 18 let.

Prvo vprašanje se je nanašalo na mobilnostne navade prebivalcev Škoe Loke. Tako smo ugotovili, da prebivalciŠkoe Loke v večini (nad 50 %) za dnevne prevoze uporablja osebni avtomobil, medtem ko avtobus (16,5 %)uporabljajo redkeje kot kolo (23,5 %). Vpliv časa ankeranja (poletni mesec, dnevi z vremenom, ugodnimza akvnos na prostem), zagotovo delno pripomore k takšnemu razmerju. Zanimivo bi bilo izvede, ali sev primerjavi s toplim delom leta tudi v hladnejšem delu leta namesto s kolesi vozijo z avtobusom ali svoja

potovanja opravljajo z osebnim avtomobilom, medtem ko se večina prebivalcev za svoja potovanja nikoli neodloči za hojo.

Grakon 16: Pogostost uporabe različnih prevoznih sredstev (Vir podatkov: Anderlič in sod., 2013; N=86).

Tiste, ki se večinoma vozijo z osebnim avtomobilom, smo povprašali, kakšen JPP bi si želeli, da bi bil zanjebolj uporaben. Največkrat je bil izbran odgovor, da bi moral bi cenejši, pri čemer se je večina odgovorovnanašala na medkrajevne avtobuse. Mestni avtobus, s sloganom, »Vsi na mestni avtobus« je subvencioniran sstrani občine in je cenovno zelo ugoden (Loško je ekološko, 2011). Enosmerna vozovnica na relaciji Podlubnik

– Škoa Loka – Trata – Lipica – Podlubnik stane 0,50 evra, mesečna prenosljiva 15 evrov, letna prenosljiva pa120 evrov. Cena je načeloma ugodna za prebivalce, vendar je ob tem potrebno upošteva, da je proga v ŠkoiLoki samo ena. Proga povezuje primestna bivalna naselja in industrijsko cono na Tra, kjer je koncentracijadelovnih mest z mestnim središčem.

Od ponedeljka do sobote, med delovnim časom (čas dopoldanske in popoldanske prometne konice), vozimestni avtobus s 15-minutnim in 30-minutnim intervalom, po koncu prometnih konic ter ob nedeljah inpraznikih pa se frekvenca zmanjša (Uspešno prvo leto …, 2012). Med ankeranimi si jih 22,2 % želi tudi večprog potniškega prometa. 34 % jih omenja povezavo loškega avtobusa z nakupovalnim središčem Grenc, ki jenekoč že obstajala, a je bila zaradi premalo povpraševanja ukinjena. Veliko vprašanih si želi tudi več povezavmed obema dolinama in Ljubljano. Po pregledu voznega reda je bilo ugotovljeno, da so avtobusne povezavedokaj pogoste med delavniki, redkejše ob sobotah in zelo redke ob nedeljah in praznikih. Redkejše povezave

so v popoldanskem in večernem času. Če primerjamo časovne frekvence mestnega prevoza v Škoi Loki, sote primerljive s frekvencami nekaterih večjih mest, kar pomeni, da te le niso tako slabe. Problem časovnihfrekvenc je večkrat tudi odraz stopnje prilagajanja prebivalcev. Škoa Loka ima zelo dobro avtobusno povezavoz mestoma Ljubljana in Kranj, kar je razvidno iz preglednice 24. V Kranj se vsakodnevno opravi 36 prevozov na

15 %

34 %

26 %

78 %

87 %

21 %

34 %

19 %

14 %

2 %

21 %

17 %

33 %

5 %

7 %

43 %

17 %

24 %

3 %

4 %

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %

osebni avtomobil

avtobus

kolo

vlak

peš

nikoli

redko

pogosto

redno




127

dan, v Ljubljano pa 33 (Avtobusni vozni redi, 2014). V nekaterih občinah podobne velikos kot so npr. Kamnik,Slovenj Gradec in Celje mestni promet sploh še ni organiziran (Dovečar, Ogrin, 2011).

Preglednica 24: Število avtobusnih prevozov na dan v/iz Škoe Loke v najbližja središča, v času izven šolskih počitnic (Virpodatkov: Avtobusni vozni redi, 2014).

Povezavav Škoo Loko(delavniki)

v Škoo Loko(sobota)

v Škoo Loko(nedelje inprazniki)

iz Škoe Loke(delavniki)

iz Škoe Loke(sobota)

iz Škoe Loke(nedelje inprazniki)

Kranj 35 12 8 36 13 10

Žiri 14 4 3 16 5 2

Železniki 19 3 3 19 3 3

Ljubljana 33 12 12 31 13 10

Železnica poteka po robu občine na Sorškem polju, najbližja postaja je od centra Škoe Loke odmaknjena 2 km.Kljub temu je Škoa Loka dobro povezana z medkrajevnimi železniškimi in avtobusnimi povezavami. Ponudba

javnega avtobusnega mestnega prometa, ki je usklajen z železniškim potniškim prometom, se je v zadnjih lehizboljšala, še vedno pa pri tem zaostaja območje širšega mesta. Največ potovanj je opravljenih v smeri večjihsredišč (v Kranj 36 in v Ljubljano 33). Oddaljeni del podeželja je, z izjemo šolskega prevoza in redkih rednih

prog, slabo pokrit z javnim prevozom, kar potnikom onemogoča večjo uporabo javnega prevoza (Strategijarazvoja občine …, 2014).

Vpogled v število železniških prevozov za izbrane dni v tednu kaže na to, da je večina železniških prevozov(prihodi in odhodi vlakov) opravljenih ob delavnikih. Od ponedeljka do petka je opravljenih 55,4 % vsehtedenskih prevozov, 21,5 % vseh prevozov je opravljenih ob sobotah ter 23,1 % ob nedeljah in praznikih. Voznired kaže na to, da so železniške povezave pro Ljubljani najpogostejše v jutranjih urah, med 5:00 in 9:00, drugakonica prevozov pa je v popoldanskih urah. Vendar je v smeri Kranja največ prevozov v popoldanskih urahmed 13:00 in 18:00, kar se ujema z odhodom ljudi na delovna mesta in šole zjutraj, ter odhodom domov vpopoldanskih urah. Izven delavnikov je število prihodov in odhodov vlakov manjše, zato pa so enakomernejšerazporejeni tekom dneva.

Preglednica 25: Število železniških prevozov v/iz Škoe Loke v najbližja središča v obdobju od 15. 12. 2013 do 13. 12. 2014(Vir podatkov: Vozni red s …, 2014).

povezavav Škoo Loko(delavnik)

v Škoo Loko(sobota)

v Škoo Loko(nedelje inprazniki)

iz Škoe Loke(delavnik)

iz Škoe Loke(sobota)

iz Škoe Loke(nedelje inprazniki)

Kranj 17 6 6 19 8 9

Ljubljana 19 8 9 17 6 6

Zadnje zastavljeno vprašanje se je nanašalo na razloge zakaj bi, oziroma zakaj ne bi za svoje dnevne prevozeuporabljali kolesa. Četrna vprašanih bi za svoje krajše opravke uporabila kolo, 42 % ankerancev pa bi podnevnih opravkih kolesarilo zaradi pozivnih učinkov na zdravje in telesno pripravljenost. Peščica ankerancev

je kot razloge, zakaj ne bi kolesarili na dnevnih relacijah, odgovorila z razlogi, kot so prevelike razdalje, starostin slaba infrastruktura.

Prebivalci, ki so bili ankerani med kolesarjenjem, so povedali, da se s kolesom na krajše razdalje po Škoi Lokivozijo pogosto (38 %) ali redno (35 %). Naštevajo prednos, kot so dobra dostopnost do trgovin, neodvisnostod voznega reda avtobusov, ni težav s parkiranjem in drugo. Veliko jih kolesari tudi zato, ker nimajo osebnegaavtomobila, predvsem starejši, ali jim je kolesarjenje v navadi. Kar 62 % vprašanih postavlja koris kolesarjenjaza zdravje in redno rekreacijo med pomembne dejavnike za kolesarjenje. 21,5 % vprašanih kot prednostnašteje tudi časovni prihranek in cenovno ugodnost kolesarjenja. Na vprašanje o kolesarski infrastrukturi soodgovarjali, da je dolžina kolesarskih stez premajhna (43 %), predvsem v centru in v obe dolini, vendar pa jih jepodoben odstotek (35 %) mnenja, da je stez dovolj. Polovično pa se opredeljujejo na vprašanje o zadostnosstojal za kolesa. Zanimivo pa je, da jih 62 % meni, da kolesarjenje v Škoi Loki ni varno, saj imajo že nekatere

slabe izkušnje. Zadnje vprašanje za kolesarje pa se je nanašalo na njihove želje glede novih kolesarskih stez.Kolesarske steze si želijo v smeri pro Medvodam in Ljubljani, mimo Frankovega in Hafnerjevega naselja proGodešiču in Retečam. Kolesarske steze bi želeli tudi v obe dolini in pro Kranju. V samem centru mesta pa jihmo del cest med avtobusno postajo in športno dvorano Poden, kjer ni kolesarske steze. Ravno ta del ceste




129

bili pozivni, saj so v letu 2012 prepeljali 47,3 % več potnikov kakor v letu 2011 (Uspešno prvo leto …, 2012).Pričakujejo nadaljnje povečevanje števila potnikov v mestnem prevozu, predvsem si želijo, da bi novi režimpostal bolj zanimiv za dijake in zaposlene v škoeloških podjetjih. Načrtujejo še vzpostavitev novih avtobusnihprog, na primer iz Dorfarij do osnovne šole in železniške postaje.

Kartografski prikaz

Na podlagi terenskega dela in zbranih odgovorov na anketna vprašanja smo izdelali karto obstoječih kolesarskih

prog, načrtovanih kolesarskih prog in novih prog, ki si jih na podlagi odgovorov iz ankete želijo prebivalci ŠkoeLoke. Dodali smo tudi lokacije stojal za kolesa pred trgovinami, javnimi ustanovami in podjej, ter označili,kje bi bila stojala potrebna. Zelo pomembne so tudi lokacije kolesarskih stojal ob avtobusnih postajališčih, šeposebej tam, kjer jih trenutno ni, saj se na ta način omogoča intermodalnost (uporaba več prometnih sredstevna eni lokaciji), kar posledično povečuje dostopnost avtobusa tudi bolj oddaljenim naseljem. Te lokacijesmo izbrali predvsem zato, ker omenjene ustanove ljudje uporabljajo vsakodnevno. Koledarska prometnainfrastruktura pa je osnova za nadaljnje spodbujanje kolesarjenja in drugih prometnih oblik. Izdelana kartalahko služi kot osnova za nadaljnje načrtovanje mestnega prometa v Škoi Loki, saj nazorno prikazuje kje jepotrebno prometno infrastrukturo dopolni.

Karta 24: Trajnostna mobilnost v Škoi Loki.

S o r a

Æb železniška postaja

Æa avtobusna postaja

linija mestnega avtobusa

obračališčevmesne postaje

stojala za kolesa

G F obstoječa

G F manjkajoča

kolesarske povezave

obstoječe

načrtovane



Kartografska podlaga: GURS, 2013.Kartografi ja: Simon Koblar.Vir: Gospodarska javna infrastruktura, 2010;Govekar, Jurečič, 2011.

G F

G F

G F G F G F G F

G F G F G F

G F

G F G F

G F G F

G F G F G F

G F G F

G F

G F G F

G F G F

G F G F G F G F

G F

G F

G F

G F

G F

G F

G F G F

G F

G F G F G F

G F G F

G F

G F

G F G F G F

G F

G F G F

G F G F G F G F

G F G F

G F

G F

G F

G F

G F

G F

Æa

Æb

Podlubnik

Lipica

Grenc

Trata

Sv. Duh

Puštal

Bodovlje

Pungert

Hosta

Suha

Binkelj




130

Zaključek

Škoa Loka ima zaradi svojih naravnih in družbenih značilnosh potencial za nadaljnji razvoj trajnostnihoblik prometa. Ugodna klima, strnjena pozidava v samem mestu, uravnanost površja ter bližina naselij odavtobusnih postajališč so ključni dejavniki, ki pomembno vplivajo na nadaljnjo rast mestnega kolesarjenja,hkra pa ne povzročajo večjih problemov tovrstnemu prometnemu načrtovanju. Z vidika kolesarjenja veljaizpostavi predvsem uravnan relief in ugodno klimo. Zvezdast tloris pa omogoča dobre povezave javnegaprometa. Še en ključen dejavnik, ki ga je potrebno omeni, je prometna infrastruktura. Ta namreč vpliva na

večje ali manjše število uporabnikov. V občini Škoa Loka bi bilo potrebno dopolni manjkajoče dele stez inpo potrebi doda nova in postavi več kolesarskih stojal pred bolj obiskanimi javnimi objek. Na ta način bise delež kolesarjev v občini povečal, hkra pa bi se bistveno izboljšala tudi varnost kolesarjev v prometu. Kotže ugotovljeno, se v občini Škoa Loka trudijo za izboljšave na področju prometnih obremenitev, vendar kotvsakodnevno prometno sredstvo še vedno prevladuje osebni avtomobil.

Kot dobra strategija izvajanja trajnostne prometne polike se je izkazala intermodalnost. To pomeni, daprometni udeleženec na neki primerni lokaciji lahko uporabi več različnih prometnih sredstev. Najprimernejšelokacije za to obliko prometa so večji prometni koridorji ali temu namenjena parkirišča za osebne avtomobilein kolesa (P + R parkirišča). V občini je že eno P + R (»parkiraj in pelji«) parkirišče, namenjeno kolesarjem, ki jelocirano na železniški postaji Škoa Loka. Tudi praksa dokazuje, da je ta lokacija med kolesarji priljubljena, saj jetam vedno parkiranih veliko koles. Zaradi tega bi lahko bilo, tudi glede na želje ankerancev, P + R parkirišč več,

pri čemer so ankeranci izpostavili glavno avtobusno postajo, kjer sicer so stojala za kolesa. Na teh območjih bilahko v prihodnos načrtovali tudi nova parkirna mesta za voznike osebnih motornih vozil.

Prizadevanja za izboljšave v mestnem prometu so s strani mestnih oblas velika. Mestni prevoz želijopribliža prebivalcem tako, da subvencionirajo ceno vozovnic, prilagajajo vozni red in nasploh želijo ustvariuporabnejšo infrastrukturo. Pred začetkom izvajanja projekta »Vsi na mestni avtobus!«, po podatkih iz leta2011, je razvidno, da sta najnižji znesek sonanciranju mestnega potniškega prometa namenili občina ŠkoaLoka in Krško (povprečen znesek znaša 11,3 €/občana, slednji sta namenili med 2,2 in 2,3 €/občana). ObčinaŠkoa Loka si je zato prizadevala zviša subvencije za nižje cene vozovnic. Prav tako naj bi se zavzemala zaboljše usklajevanje voznih redov in tras posameznih prog JPP. Škoa Loka se tako lahko v zadnjem letu pohvalis promoviranjem in spodbujanjem rabe alternavnih in okolju prijaznejših prometnih sredstev, poleg tega jeena izmed redkih občin, ki se ukvarja s spremljanjem potovalnih navad občanov. Take občine so še mestna

občina Ljubljana, Nova Gorica in Murska Sobota ter občina Piran (Dovečar, Ogrin, 2011). Kljub temu pa jepotrebno opozori tudi na to, da se prometnih navad le ne moremo tako hitro znebi. Občina Škoa Loka je privpeljavi teh sprememb s trdimi (parkirna polika, zaprtje ulic za motorni promet, enosmerne ulice) in mehkimiukrepi (npr. projekt »Loško je ekološko«) že nekaj prispevala, v prihodnje pa bo pomemben tudi prispevektamkajšnjih prebivalcev.




132

Snežna renenca je zamuda v vodnem odtoku zaradi skladiščenja vode v snegu. Zaradi tega je spomladi zaraditaljenja snega večji površinski odtok vode.

Srenjski pašniki so pašniki, ki so bili v skupni las ene ali več vasi. Poseben p srenjskih pašnikov so gmajne(redko porasel svet ob potoku).

Suburbanizacija je seljenje prebivalstva, mestnih dejavnos in širjenje urbanega načina življenja iz mestnihsredišč v mestno okolico in na podeželje.

Tektonsko okno je odprna v kamninski gmo večjih razsežnos, kjer se vidi starejšo kamninsko plast, ki je ponavadi pod mlajšimi kamninskimi plastmi.

Vodonosnik je podzemna zemljina, sestavljena iz peska, proda ali razpokane kamnine, ki lahko zadrži velikekoličine vode. Del, kjer se nahaja podtalnica, imenujemo zasičena ali freačna cona. Kjer so pore vodonosnikazapolnjene le z zrakom je nezasičena ali vadozna cona.

Zadrževalnik vode je hidrotehnični objekt, namenjen zadrževanju viškov vode ob poplavah in vpliva nazmanjšanje pretoka v strugi vodotoka. Poznamo več vrst: suhi so z vodo napolnjeni le ob poplavi, mokri pa sovečnamenske akumulacije, ki hkra zadržujejo poplavne viške ter omogočajo namakanje kmejskih površin inse uporabljajo za rekreavne dejavnos.

Viri in literatura:1. Brilly, M., Mikoš, M., Šraj, M., 1999. Vodne ujme. Varstvo pred poplavami, erozijo in plazovi. Ljubljana, Fakulteta zagradbeništvo in geodezijo, 186 str.2. Brilly, M., Šraj, M., 2005. Osnove hidrologije. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 309 str.3. Geografski terminološki slovar. 2005. Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, Založba ZRC SAZU.

ZRC SAZU, 451 str.4. Geološki terminološki slovar. 2006. Pavšič, J. (ur.). Ljubljana, Založba ZRC SAZU, SAZU, 331 str.5. Kaj je permakultura? 2014. Ekoci. URL: hp://ekoci.si/?page_id=102 (Cirano 30. 11. 2014).6. Kunaver, J., Drobnjak, B., Klemenčič, M., M., Lovrenčak, F., Luževič, M., Pak, M., Senegačnik, J., Buser, S., 1998. Občageograja za 1. letnik srednjih šol. Ljubljana, DZS, 265 str.7. Postrvi. Wikipedia. 2013. URL: hp://sl.wikipedia.org/wiki/Postrvi (Cirano 13. 5. 2014).8. Prijatelj, M., 2012. Biodinamično kmetovanje: v harmoniji z zemeljskimi in kozmičnimi ritmi. Delo. Panorama. URL:

hp://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/biodinamicno-kmetovanje-v-harmoniji-z-zemeljskimi-in-kozmicnimi-ritmi.html(Cirano 30. 11. 2014).9. Slovar slovenskega knjižnega jezika. 2000. Inštut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. URL: hp://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (Cirano 30. 11. 2014).



134

GRAFIKONI

Grakon 1: Temperaturne in padavinske značilnos na izbranih meteoroloških postajah v obdobju 1961–1990. .......................................................................................................................................................................... 22

Grakon 2: Povprečni mesečni pretoki (m3/s) na izbranih vodomernih postajah. ........................................... 29

Grakon 3: Spremembe temperature reke Sore v opazovalnih obdobjih 1976–2000 in 1991–2005 na merilnem mestu Suha I. .................................................................................................................................................... 30

Grakon 4: Srednji vodostaji gladine podzemne vode na izbranih vodomernih postajah v obdobju 1970–2011. .......................................................................................................................................................................... 32

Grakon 5: Delež posameznih gozdnih združb. ................................................................................................ 36Grakon 6: Količina odpadkov zbranih z javnim odvozom v občini Škoa Loka. .............................................. 44

Grakon 7: Gibanje števila prebivalcev občine Škoa Loka 1999–2013. .......................................................... 47

Grakon 8: Starostna piramida občine Škoa Loka za leto 2013. ..................................................................... 48

Grakon 9: Kmejska raba tal v letu 2010 v občini Škoa Loka (izraženo v ha). .............................................. 54

Grakon 10: Gibanje stopnje brezposelnos v občini Škoa Loka med le 2005 in 2013. .............................. 60

Grakon 11: Povprečni letni dnevni promet na števnih mesh v občini Škoa Loka od leta 2000 do 2012. ... 76

Grakon 12: Prenočitve v občini Škoa Loka po mesecih (sezonskost) v leh 2008–2012. ............................. 79

Grakon 13: Prihodi domačih in tujih turistov v občini Škoa Loka v leh 2008–2010. .................................. 80

Grakon 14: Prenočitve domačih in tujih turistov v občini Škoa Loka od leta 2008 do leta 2012. ................. 80

Grakon 15: Število prihodov turistov iz posameznih držav v občino Škoa Loka leta 2012. .......................... 81

Grakon 16: Pogostost uporabe različnih prevoznih sredstev. ....................................................................... 126

PREGLEDNICE

Preglednica 1: Združevanje kategorij kamnin na poenostavljeni geološki kar. .............................................. 11

Preglednica 2: Povprečne mesečne temperature (°C) v obdobju 1961–1990. ................................................. 24

Preglednica 3: Povprečni mesečni pretoki (m3/s) na izbranih vodomernih postajah. ...................................... 29

Preglednica 4: Gozdne združbe v občini Škoa Loka. ....................................................................................... 38

Preglednica 5: Povprečne koncentracije onesnaževal na lokaciji mobilne postaje na Tra v obdobjih 15. 9.–2. 11. 2008 in 12. 4.–8. 10. 2012. ......................................................................................................................... 42

Preglednica 6: Število živine po vrstah in kategorijah živali v leh 2000 in 2010 v občini Škoa Loka. ............ 54

Karta 11: Gozdne združbe v občini Škoa Loka. ............................................................................................... 37

Karta 12: Stanje okolja v občini Škoa Loka. .................................................................................................... 45

Karta 13: Gostota in število prebivalcev po naseljih. ....................................................................................... 50

Karta 14: Tipologija naselij v občini Škoa Loka. .............................................................................................. 51

Karta 15: Dnevne delovne migracije med občino Škoa Loka in ostalimi občinami Gorenjske in Osrednjeslovenske stasčne regije v letu 2013. ........................................................................................................................... 52

Karta 16: Okoljski viri v občini Škoa Loka. .......................................................................................................71Karta 17: Prometna infrastruktura v Škoi Loki. ...............................................................................................76

Karta 18: Prometno omrežje v občini Škoa Loka. ........................................................................................... 77

Karta 19: Faze prostorskega razvoja naselja Škoa Loka z okolico. .................................................................100

Karta 20: Ponudniki pridelkov in izdelkov škoeloškega območja. .................................................................107

Karta 21: Pasovi za lokalno oskrbo s hrano v razdalji 10, 20 in 30 km okoli Škoe Loke. ............................... 111

Karta 22: Nevarnost 100-letnih poplav v občini Škoa Loka. ......................................................................... 119

Karta 23: Ogroženost zaradi zemeljskih plazov v občini Škoa Loka. ............................................................. 122

Karta 24: Trajnostna mobilnost v Škoi Loki. ..................................................................................................129



135

Preglednica 7: Tip kmetovanja v letu 2010 v občini Škoa Loka. ..................................................................... 55

Preglednica 8: Primerjava števila drevesnih vrst med letoma 2000 in 2010 za občino Škoa Loka. ................ 55

Preglednica 9: Število obrtnikov v občini Škoa Loka v zgodovini. .................................................................. 56

Preglednica 10: Primerjava bruto in neto plač po sektorjih v občini Škoa Loka. ............................................ 57

Preglednica 11: Primerjava deleža zaposlenih po sektorjih med občino Škoa Loka in slovenskim povprečjem. .......................................................................................................................................................................... 59

Preglednica 12: Primerjava povprečnih bruto in neto plač za občino Škoa Loka in Slovenijo. .......................

59Preglednica 13: Preglednica sončnih elektrarn v občini Škoa Loka od leta 2009 do leta 2013. ..................... 68

Preglednica 14: Dolžine cest po kategorijah v občini Škoa Loka leta 2010. ................................................... 75

Preglednica 15: Število in razmerje domačih in tujih turistov med letoma 2010 in 2012. .............................. 80

Preglednica 16: Prednos, slabos, priložnos in nevarnos v luči razvoja občine Škoa Loka. ..................... 93

Preglednica 17: Staska stavbnega fonda naselij Puštal, Vincarje, Vešter, Trnje, Binkelj, Stara Loka, Virlog, Grenc, Sv. Duh, Virmaše in Trata. ..................................................................................................................... 99

Preglednica 18: Kmejska zemljišča v občini Škoa Loka in Sloveniji ter predlog varne prehranske oskrbe v Sloveniji za leto 2030. .................................................................................................................................... 103

Preglednica 19: Število ponudnikov lokalnih pridelkov in izdelkov iz občin Škoa Loka, Gorenja vas - Poljane,

Železniki in Žiri. .............................................................................................................................................. 106

Preglednica 20: SWOT analiza lokalne oskrbe s hrano v občini Škoa Loka. ................................................. 112

Preglednica 21: Poplave v občini Škoa Loka v 20. in 21. stoletju. ................................................................ 115

Preglednica 22: Površina stavbne namenske rabe prostora na območju 100-letnih poplav. ......................... 118

Preglednica 23: Površina stavbne namenske rabe prostora na območjih ogroženos zaradi zemeljskih plazov v občini Škoa Loka. ......................................................................................................................................... 121

Preglednica 24: Število avtobusnih prevozov na dan v/iz Škoe Loke v najbližja središča, v času izven šolskih počitnic. ......................................................................................................................................................... 127

Preglednica 25: Število železniških prevozov v/iz Škoe Loke v najbližja središča v obdobju od 15. 12. 2013 do 13. 12. 2014. .................................................................................................................................................. 127

Preglednica 26: Povprečno število prepeljanih potnikov z mestnim avtobusom v občini Škoa Loka za obdobje 2010–2012. .................................................................................................................................................... 128



136

VIRI IN LITERATURA1. Ajmanov grad pri Sv. Duhu. URL: hp://www.slovenia.info/?sakralna_dediscina=2481&lng=1 (Cirano

29. 7. 2013).

2. Ajmanov grad. Gradovi na Slovenskem. URL: hp://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/gorenjska/a-2/ajmanov-grad.php (Cirano 29. 7. 2013).

3. Analiza potenciala OVE na območju občine Kozje. 2010. URL: hp://www.woodheatsoluons.eu/

documents/D17_lecture1_Kozje_30112010_SLO_ANALIZA%20POTENCIALA%20OBNOVLJIVIH%20VIROV%20ENERGIJE%20V%20OB%C4%8CINI.pdf (Cirano 1. 8. 2013).

4. Analiza stanja, potreb, želja, lokalnega prebivalstva na področju obnovljivih virov energije in učinkoviterabe energije v gorenjski regiji. 2011. Škoa Loka, Razvojna agencija Sora, d. o. o., 33 str. URL: hp://www.ra-sora.si/Analiza%20stanja,%20potreb,%20%C5%BEelja%20lokalnega%20prebivalstva%20na%20podro%C4%8Dju%20OVE%20in%20u%C4%8Dinkovite%20rabe%20energije%20v%20gorenjski%20regiji%20.pdf.ashx?Picture=VSEBINEDOKUMENTI&KeyID=4729 (Cirano 29. 7. 2013).

5. Anbalagan, R., 1992. Landslide Hazard Evaluaon and Zonaon Mapping in Mountainous Terrain.Engenering Geology, 32, 4, str. 269–277.

6. Anderlič, T., Benkovič, U., Popovič, E., Posnjak, N., Vezovnik, T., 2013. Ankeranje v okviru raziskovalne

delavnice: Trajnostna ureditev prometa v občini Škoa Loka. Geografski raziskovalni tabor Škoa Loka(osebni vir, 14. 7. 2013). Škoa Loka.

7. ARHIV - opazovani in merjeni meteorološki podatki po Sloveniji. Ministrstvo za kmejstvo in okoljeAgencija Republike Slovenije za okolje. 2013. URL: hp://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ (Cirano 14.10. 2013).

8. Arhiv podzemnih voda. Ministrstvo za kmejstvo in okolje Agencija Republike Slovenije za okolje. 2013.URL: hp://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pod_arhiv_tab.php (Cirano 26.7.2013).

9. Arhiv površinskih voda. Ministrstvo za kmejstvo in okolje Agencija Republike Slovenije za okolje. 2013.URL: hp://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php (Cirano 25. 7. 2013).

10. Ašanin Gole, P. Polenšek, T., 2002. Slovenske avtoceste. Trideset let avtocest v Sloveniji. Celje, DARS, 42str. URL: hp://www.dars.si/Dokumen/4_publikacije_knjige/slo_AC_30_let.pdf (Cirano 10. 8. 2013).

11. Avgušn, C., 1977. Tlorisni značaj Škoe Loke. V: Berčič, B. (ur.). Loški obzornik. Škoa loka, Muzejskodruštvo Škoa Loka, str. 46–50.

12. Avgušn, C., 1988. Škoa Loka. Ljubljana, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine,39 str.

13. Avgušn, C., Curk, J., Guček, M., Marušič, B., Pirkovič, J., Stopar, I., Tomšič, D., Žitko, S., 1998. Škoa Loka,Lonca. V: Bač, J. (ur.). Srednjeveška mesta. Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenijeza kulturno dediščino, str. 80–85.

14. Avtobusni vozni redi. Alpetour. URL: hp://www.alpetour.si/index.php?page=vozni_redi&item=13

(Cirano 9. 5. 2014).

15. Bajt, M., 2010. Vzpostavitev konkurenčnega javnega prevoza v Škoi Loki. Poudarek na Šolskihprevozih. Občina Škoa Loka. URL: hp://www.focus.si/les/M.Bajt_Obcina_Skoa_Loka_Trajnostna_mobilnost_v_slo_obcinah.pdf (Cirano 24. 7. 2013).

16. Bat, M., 1996. Škoeloško hribovje in Logaško Žirovske Rovte. V: Pak, M., Perko, D., (ur.).Regionalnogeografska monograja Slovenije. Del 2, Zahodni predalpski svet. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Geografski inštut, str. 9–40.

17. Beguš, T., Sotlar, K., Ferlan, J., Kadunec, K., Jagodic, A., Popovič, Z., 2013. Karta ogroženos občine ŠkoaLoka pred zemeljskimi plazovi v GIS okolju. Ljubljana, Geoingeniring d. o. o., 66 str.

18. Benedik, M., 2011. Ozadja Škoeloškega pasijona. V: Pasijonski doneski 2011. Škoa Loka, Muzejskodruštvo Škoa Loka, 168 str.

19. Bertoncel, M., 2002. Narodna noša na Škoeloškem nekoč in danes. Loški razgledi, 48, str. 179–206.



137

20. Bizi.si. 2013. URL: hp://www.bizi.si/ZAGANJE-IN-SKOBLJANJE-LESA-CIRIL-KRAJNIK-S-P/ (Cirano 5. 8.2013).

21. Bizjak, M., 2013. Grad kot središče zemljiškega gospostva. ZRC SAZU, Zgodovinski inštut Milka Kosa. URL:hp://zimk.zrc-sazu.si/sl/strani/grad_pano-05#v (Cirano 5. 9. 2013).

22. Blaznik, P., 1955. Upori loških podložnikov konec 15. in v začetku 16. stoletja. Loški razgledi, 2, str. 65–70.URL: hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FXBGDYDZ (Cirano 9. 8. 2013).

23. Blaznik, P., 1957. Loško mestno obzidje. Loški razgledi, 4, str. 15–24. URL: hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DNN42VYM (Cirano 8. 8. 2013).

24. Blaznik, P., 1960. O obr v Škoi Loki v srednjem veku. Loški razgledi, 7, str. 80–87. URL: hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIGYLOBO (Cirano 9. 8. 2013).

25. Blaznik, P., 1966. Prometne zveze preko Poljanske doline v freisinški dobi. Loški razgledi, 13, str. 37–43.URL: hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LJJ4E46N (Cirano 6. 8. 2013).

26. Blaznik, P., 1973. Škoa Loka in loško gospostvo, Škoa Loka, Muzejsko društvo Škoa Loka, 560 str.

27. Bohinc, I., 1990. Geografska problemaka terciarnih dejavnos v regionalni strukturi občine Škoa Loka.Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 91 str.

28. Bohinc, R., Paulus, T., 2010. Zaključno poročilo projekta Škoeloški pasijon 2009. V: Florjančič, P., A. (ur.).Pasijonski doneski 2010. Škoa Loka, Muzejsko društvo Škoa Loka, 211 str.

29. Bonča, J. 2012. Bo Gorenjska gradbena družba dokončala škoeloško obvoznico? Planet Siol.net. URL:hp://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2012/12/obvoznica_skoa_loka.aspx (Cirano 11. 7. 2013).

30. Brank, I. R., 1971. Villa rusca pri Žabnici. Loški razgledi, 18, str. 71–73. URL: hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIZ0YFCW (Cirano 7. 7. 2013).

31. Brank, R., 1973. Castrum Bosisen po lisnah najstarejši grad na Gorenjskem. Loški razgledi, 19, str. 48–57.

32. Budna, N., 1995. Prva svetovna vojna iz župnijskih kronik (Leto 1915). Loški razgledi, 42, str. 80–99. URL:hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNX1YRG2 (Cirano 10. 8. 2013).

33. Buser, S., 1989. Development of the Dinaric and the Julian carbonate plaorms and of the intermediateSlovenian Basin (NW Yugoslavia). Roma, Bolleno della Societa Geologica Italiana, 40, str. 313–320.

34. Buser, S., 1996. Geology of Western Slovenia and its paleogeographic evoluon.V: Drobne, K., Goričan, Š.,Kotnik B. (ur.). The role of Impact Processes in the Geological and Biological Evoluon of Planet Earth. –Internaonal workshop. Ljubljana, Založba ZRC SAZU, str. 111–123.

35. Butala, V., Turk, J., 1998. Lesna biomasa – neizkoriščen domači vir energije. Ljubljana, Fakulteta zastrojništvo, Center za energetske in ekološke tehnologije, 20 str. URL: hp://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/PDFknjiznjicaAURE/V5-biomasa.pdf (Cirano 31. 7. 2013).

36. Cecić, I., 2011. Idrijski potres 26. marca 1511: kaj pravzaprav vemo o njem? Geografski obzornik, 58, 1,str. 24–29.

37. Cegnar, T., 2003. Meritve, spremljanje in prikazi podnebnih razmer v Sloveniji. Ljubljana, AgencijaRepublike Slovenije za okolje, 64 str.

38. Celarc, B., Jurkovšek, B., Placer, L., Milanič, B., 2012. Strukturna zgradba območja med Dinaridi in istrskimpolotokom. Vpliv tektonike plošč na gradnje velikih infrastrukturnih objektov (primer 2. ra Divača –Koper). V: Petkovšek, A., Klopčič, J. (ur.). Razprave 6. posvetovanja slovenskih geotehnikov. Ljubljana,Slovensko geotehniško društvo, str. 49–66.

39. Centralna čislna naprava Škoa Loka. Loška komunala. 2012. URL: hp://www.loska-komunala.si/centralna-cislna-naprava-skoa-loka.html (Cirano 26. 9. 2013).

40. Cestna vozila konec leta (31. 12. 2012) glede na vrsto vozila in občino, Slovenija, letno. Stasčni urad republike

Slovenije. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2222105S&=&path=../Database/Ekonomsko/22_transport/08_22221_reg_cestna_vozila/&lang=2 (Cirano 10. 8. 2013).



138

41. Cigale, D., 2007. Social indicators of sustainable development of small towns in Slovenia. V: Lampič,B., Špes, M. (ur.). Sustainable development of small towns. Ljubljana, Oddelek za geograjo, Filozofskafakulteta, str. 55–64.

42. Cirila Šmid, s. p. Rokodelstvo Art & Cra Slovenija. 2013. URL: hp://www.rokodelstvo.si/izdelovalec/cirila_smid (Cirano 8. 8. 2013).

43. Čarni, A., Marinček, L., 2002. Komentar k vegetacijski kar gozdnih združb v merilu 1:400 000. Ljubljana,Založba ZRC, ZRC SAZU, 79 str.

44. Črtalič, M., 2003. Kulturne prireditve – izziv v turisčni ponudbi. Diplomsko delo. Bled, Višja strokovnašola za gosnstvo in turizem, 41 str.

45. Dalla Valle, S., Thaler, J., Ploštajner, Z., 2003. Usmeritve za dolgoročni prostorski razvoj občine in mestaŠkoa Loka. Ljubljana, URBI d.o.o., 45 str.

46. Delovno akvno prebivalstvo (brez kmetov) po občinah prebivališča in občinah delovnega mesta pospolu, občine, Slovenija, letno. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013a. URL:hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0723405S&=&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_regis_virih/10_07234_delovne_migracije/&lang=2 (Cirano 7. 10. 2013).

47. Delovno akvno prebivalstvo po: občine, leto, dosežena izobrazba, spol. Stasčni urad Republike

Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013b. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0764721S&ti=&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/06_akt_preb_reg_viri_strukturni/03_07647_del_akvni_izobrazba/&lang=2 (Cirano 25. 7. 2013).

48. Delovno akvno prebivalstvo, registrirano brezposelne osebe in stopnje registrirane brezposelnos postaros in občinah, Slovenija, mesečno. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal.2013c. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0700995S&=&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_regis_virih/01_07009_akvno_preb_mesecno/&lang=2 (Cirano 29.7. 2013).

49. Digitalni model višin 12,5 x 12,5 m. 2005. Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije.

50. Digitalni model višin 5 x 5 m. 2011. Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije.

51. Dijaki, ki so končali izobraževanje, po spolu, staros, vrs izobraževanja, obliki lastnine in učnem jeziku,občine, Slovenija, letno. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0953301S&=%8Atevilo+dijakov%2C+ki+so+kon%E8ali+izobra%9Eevanje%2C+po+spolu%2C+staros%2C+vrs+izobra%9Eevanja%2C+obliki+lastnine+in+u%E8nem+jeziku%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Dem_soc/09_izobrazevanje/07_srednjesol_izobraz/02_09533_kon_sol_leta_mlad/&lang=2 (Cirano 25. 7. 2013).

52. Dolžine cest po kategoriji, občine, Slovenija, letno. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT Podatkovniportal. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2221302S&=Dol%9Eine+cest+po+kategoriji%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Ekonomsko/22_transport/02_22212_cestni_transport/01_22213_infrastruktura/&lang=2 (Cirano 10. 8. 2013).

53. Domači koček Stara Loka. 2010. URL: hp://www.kgz-skloka.si/index.php?opon=com_content&view=arcle&id=30&Itemid=33 (Cirano 12. 7. 2013).

54. Domitrovič, D., Jenko, A., Šimenc, J., 1983. Dolgoročni družbeni plan občine Škoa Loka. Celje, Razvojnicenter, 508 str.

55. Dovečar, M., Ogrin, M., 2011. Idenkacija stanja javnega potniškega prometa in ukrepov trajnostnemobilnos v slovenskih občinah. Cipra Slovenija, Društvo za varstvo Alp, 69 str. URL: hp://test.jpp.si/portal/c/document_library/get_file?uuid=62269870-9dff-4687-97c0-0622e5f2513a&groupid=18(Cirano 8. 5. 2014).

56. Drovenik, M., 1973. Mikroskopske raziskave vzorcev iz Bodoveljske grape. Rokopis. Ljubljana, Geološkizavod Slovenije.

57. Ekološka tržnica v Škoi Loki. 2013. URL: hp://www.skoa-loka.com/322/view.aspx (Cirano 11. 7.2013).



139

58. Ekonomski vidiki pri odločitvi za eko kmetovanje. Sorško polje. 2013. URL: hp://www.sorskopolje.si/index.php/arhiv/55-ekonomskividiki (Cirano 26. 7. 2013).

59. Emina romarska pot. Turizem Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.skoa-loka.com/202/secon.aspx/163/emina-romarska-pot (Cirano 16. 7. 2013).

60. Enodnevni izle na Škoeloškem. Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.skoa-loka.com/77/view.aspx(Cirano 27. 7. 2013).

61. Eržen, J., 1961. Arheološka zbirka in njeni problemi. Loški razgledi, 8, str. 217–219. URL: hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3CF68Z5 (Cirano 5. 8. 2013).

62. Eržen, J., 1963. Arheološki objek na Sorškem polju. Loški razgledi, 10, str. 74–83. URL: hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K5JGCNLR (Cirano 5. 8. 2013).

63. Etnološke posebnos. Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.skoa-loka.com/domov/znamenitos/etnoloke-posebnos.aspx (Cirano 7. 8. 2013).

64. Evidenca hišnih številk. 2006 Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije.

65. Fazarinc, R., Košak, M., Mikec, K., Udovič, M., Zidarič, M., 2013. Izdelava hidrološke študije, kart poplavnein erozijske nevarnos v občini Škoa Loka. Ljubljana, IZVO-R, projekranje in inženiring d. o. o., 28 str.

66. Ferdin, S., 2002. Vrednotenje lokacijskih dejavnikov na primeru industrijske cone Trata. Diplomsko delo.Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 111 str.

67. Ferreira, A., 1995. Ranljivost okolja in onesnaženost zraka v občini Škoa Loka - Diplomsko delo. Ljubljana,Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 96 str.

68. Florjančič, A. P., 2001. Povojna grobišča v Crngrobu. Loški razgledi, 48, str. 217–223. URL: hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-310XI8PT (Cirano 11. 8. 2013).

69. Fojkar, M., 1959. Delavski stavkovni val v Škoi Loki. Loški razgledi, 6, str. 11–27. URL: hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OY69A9UX (Cirano 10. 8. 2013).

70. Frakelj, T., 2006. Agrarna struktura primestnih območij Škoe Loke. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska

fakulteta, Oddelek za geograjo, 113 str.71. Franciscejski kataster. 1825. SI AS 176 Franciscejski kataster za Kranjsko, 1823–1869 (Fond). Pregledi in

iskanje po podatkovni zbirki ARS. Ljubljana, Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost,kulturo in šport, Arhiv Republike Slovenije. URL: hp://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?id=23253 (Cirano10. 7. 2013).

72. Frantar, P., 2011. Temperaturni režim slovenskih rek in spremembe med obdobjema 1976–1990 ter1991–2005. Ljubljana, Ministrstvo za kmejstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 15 str.URL: hp://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/Temperaturni_rezimi7605.pdf(Cirano 19. 7. 2013).

73. Frantar, P., Jeromel M., Kobold, M., Kosec, D., Lalić, B., Ožura, V., Režek-Ćućić, M., Strojan, I., Šupek,

M., Trček, R., Ulaga, F., 2014. Program hidrološkega monitoringa površinskih voda za leto 2014.Ljubljana, Ministrstvo za kmejstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 22 str. URL: hp://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%20hidrolo%C5%A1kega%20monitoringa%20povr%C5%A1inskih%20voda%20za%20leto%202014.pdf (Cirano 22. 11. 2014).

74. Frlic, V., 2013. Kmejsko gozdarska zadruga Škoa Loka (osebni vir, 9. 7. 2013). Škoa Loka.

75. Gale, Š., 2011. Svetovni dan hrane 2011. Stasčni urad Republike Slovenije. URL: hp://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4258 (Cirano 18. 7. 2013).

76. Gale, Š., Lešić, M., Kun Slatnar, B., 2011. Drevo, gozd, les. Ljubljana, Stasčni urad Republike Slovenije,47 str. URL: hp://www.stat.si/doc/pub/LES-SLO-internet.pdf (Cirano 18. 9. 2013).

77. Gams, I., 2003. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 515 str.

78. Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. 1998. Fridl, J. (ur.). Ljubljana, Državna založbaSlovenije, 360 str.



140

79. Geografski oris – lega. Občina Škoa Loka. URL: hp://www.skoaloka.si/default.aspx?Tip=1551651&KeyID=23&Naslov=O_Skoi_Loki (Cirano 5. 8. 2013).

80. Geotermična karta. 2005. Geološki zavod Slovenije. URL: hp://www.geo-zs.si/UserFiles/677/File/PORTAL,%20SLIKE/geotermicna_karta.jpg (Cirano 30. 7. 2013).

81. Glave velike živine (GVŽ), po občinah, Slovenija, 2000 in 2010. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STATPodatkovni portal. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=15P9202S&=&path=../Database/Kmejstvo_2010/00_kazalniki/05_15P92_obcine/&lang=2 (Cirano 11. 7. 2013).

82. Godeške loke. Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.slovenia.info/si/naravne-znamenitos-jame/Gode%C5%A1ke-loke-.htm?naravne_znamenitos_jame=7454&lng=1 (Cirano 24. 9. 2013).

83. Gorenjska predilnica do boljših rezultatov s prilagajanjem. Dnevnik. 2005. URL: hp://www.dnevnik.si/clanek/142873 (Cirano 11. 10. 2013).

84. Gorenjska predilnica, d. d. BIZI.SI. 2013. URL: hp://www.bizi.si/GORENJSKA-PREDILNICA-D-D/ (Cirano11. 10. 2013).

85. Gorišek, D., 1961. Ureditev zgodovinske zbirke. Loški razgledi, 8, str. 219–222. URL: hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Z6DXDS3 (Cirano 10. 8. 2013).

86. Gorišek, D., 2013. Samostan uršulink v Škoi Loki. URL: hp://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JLEA49V5/5e31cf9a-702f-458e-b603-a48fe8a1d1c2/PDF (Cirano 27. 7. 2013).

87. Gospodarstvo in gospodarska infrastruktura. Občina Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.skoaloka.si/default.aspx?Tip=1551651&KeyID=30&Naslov=Gospodarstvo (Cirano 4. 7. 2013).

88. Govekar, D., Jurečič, U., 2011. Kolesarsko omrežje občine Škoa Loka. Situacija, list 5. Projekt nizkegradnje d. o. o.

89. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Selca 2013–2020. 2013. Ljubljana, Zavod za gozdoveSlovenije, 197 str. URL: hp://www.mko.gov.si/leadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Gozdarstvo/GGN_2013-2022/04.Selca/0313_GGE_Selca_2013-2022_opisi_gozda.pdf (Cirano 24. 7. 2013).

90. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Kranj (2011-2020). 2012. Zavod za gozdove

Slovenije, Območna enota Kranj, 478 str. URL: hp://www.mko.gov.si/leadmin/mko.gov.si/pageuploads/GGO/Kranj/03_KRANJ_2011-2020.pdf (Cirano 14. 9. 2013).

91. Grad, K., Ferjančič, L., 1974. Osnovna geološka karta SFRJ. List Kranj. 1 : 100.000. Beograd, Zvezni geološkizavod.

92. Grad, K., Ferjančič, L., 1976. Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmač lista Kranj. Beograd, Zvezni geološkizavod, 70 str.

93. Gračni podatki RABA za celo Slovenijo. Ministrstvo za kmejstvo in okolje. 2013. URL: hp://rkg.gov.si/GERK/ (Cirano 5. 8. 2013).

94. Grčman, H., Lobnik, F., Zupan, M., 2008. ROTS – Raziskava onesnaženos tal Slovenije. Ljubljana, Agencija

Republike Slovenije za okolje, 63 str. URL: hp://www.mko.gov.si/leadmin/mko.gov.si/pageuploads/svo/raziskave_onesnazenos_tal.pdf (Cirano 24. 7. 2013).

95. Hafner, N., 2012. Kras pod Lubnikom. Zaključna seminarska naloga. Ljubljana, Filozofska fakulteta,Oddelek za geograjo, 37 str. URL: hp://geo2..uni-lj.si/pisnadela/pdfs/zaksem_201212_nina_hafner.pdf (Cirano 17. 10. 2013).

96. Hafner, P., 1959. Kopališče in turizem. Loški razgledi, 6, str. 243–247. URL: hp://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZW8NCY1 (Cirano 25. 7. 2013).

97. Hafner, P., 1965. Urbanisčna ureditev Loke. Loški razgledi, 12, str. 82–91.

98. HE Mavčiče. Savske elektrarne Ljubljana. 2013. URL: hp://www.sel.si/?p=8&s=2 (Cirano 17. 7. 2013).

99. HE Škoa Loka. URL: hp://www.gek.si/voda/200300074/HE_Skoa_Loka (Cirano 6. 8. 2013).100. Hidrografska območja, 2014. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje. URL:

hp://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx (Cirano 22. 11. 2014).



141

101. Historial Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.historial-skoaloka.si/ (Cirano 25. 7. 2013).

102. Hojnik, T., 2001. 2D model Sore od Puštalskega jezu do mostu v Suhi in ukrepi za izboljšanje poplavnevarnos. 12. Mišičev vodarski dan, str. 76–83. URL: hp://mvd20.com/LETO2001/R12.pdf Cirano24.7.2013).

103. Homan - Logar, M., 1998. Sonaravni razvoj podeželja v občini Škoa Loka. Diplomsko delo. Ljubljana,Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 156 str.

104. Horvat, A., 2006. Vpliv izgradnje hidroenergetskih objektov na vodni režim. Diplomsko delo. Ljubljana,Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 87 str.

105. Hrvan, M., 1998. Discharge regimes in Slovenia. Geografski zbornik, 38, 1, str. 60–87. URL: hp://giam.zrc-sazu.si/zbornik/hrvan_38.pdf (Cirano 18. 7. 2013).

106. Hrvan, M., Perko, D., 2003. Razgibanost površja in raba tal v Sloveniji. Acta Geographica Slovenica, 43, 2,str. 33—86. URL: hp://giam.zrc-sazu.si/zbornik/Hrvan_Perko43-2.pdf (Cirano 17.10. 2013).

107. Hudičeva brv v Škoi Loki. URL: hp://www.slovenia.info/?arhitekturne_znamenitos=2509&lng=1(Cirano 29. 7. 2013).

108. Humar, M., Krajnc, N., Kropivšek, J., Kutnar, A., Likar, B., Milavec, I., Piškur, M., Tavzes, Č., 2012. Izhodiščaza prestrukturiranje slovenske lesnopredelovalne industrije. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelekza lesarstvo, 35 str. URL: hp://www.lesena-gradnja.si/html/img/pool/Strategija_slovenske_lesne_industrije_2012.pdf (Cirano 12. 9. 2013).

109. Idejna zasnova kolesarskega omrežja občine Škoa Loka. 2011. Ljubljana, Projekt nizke gradnje d. o. o.

110. Ilešič, S., 1938. Škoeloško hribovje. Geografski vestnik, 1–4, str. 48–98.

111. Ivanović, I., 2010. Geografske zasnove uvajanja ekološkega kmejstva na Gorenjskem. Diplomsko delo.Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 104 str.

112. Jakobova pot – Višarska smer. URL: hp://www.hribi.net/trenutnerazmere.asp?slo=1&gorovjeid=5&id=5048 (Cirano 17. 8. 2013).

113.Janežič, J., 1954. Prometna pota in gospodarski razvoj Škoe Loke. Loški razgledi, 1, str. 155–156. URL:hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-86BZT8G8 (Cirano 10. 8. 2013).

114. Jankovič, T., 2007. Osameli kras v Polhograjskem hribovju. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta,Oddelek za geograjo, 91 str.

115. Javni vpogled v podatke o nepremičninah. GURS. 2013. URL: hp://prostor3.gov.si/javni/login.jsp?jezik=sl(Cirano 7. 8. 2013).

116. Jelenc, R., 2007. Analiza upravičenos žagarskega obrata v Selški dolini. Diplomsko delo. Ljubljana,Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 60 str. URL: hp://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_

jelenc_%20robert.pdf (Cirano 26. 7. 2013).

117. Jelovica. URL: hp://www.jelovica.si/ (Cirano 5. 8. 2013).

118. Jenko, J., 1964. Zgodovinski razvoj projekta železnice Škoa Loka–Divača (– Trst). Loški razgledi, 11, str.82–101.

119. Kaj je zemljišče. Digi data. 2011. URL: hp://www.digidata.si/novica/138/KAJ%20JE%20ZEMLJI%C5%A0%C4%8CE%20ZA%20GRADNJO%20STAVB%20? (Cirano 7. 9. 2013).

120. Kakovost površinskih kopalnih voda na Gorenjskem, kopalna sezona – 2013. Zavod za zdravstveno varstvoKranj. 2013. URL: hp://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=2&ved=0CC0QFjAB&url=hp%3A%2F%2Fwww.zzvkr.si%2Fdatoteke%2FNKjunij1_13.doc&ei=hsz3UaDiG83mtQb344CwDA&usg=AFQjCNHDPx1i2FUvdNLrZg42LXIXw4lfzg&bvm=bv.49967636,d.Yms. (Cirano 16. 7. 2013).

121. Kakovost zraka. 2013. URL: hp://www.okolje.info/index.php/kakovost-zraka (Cirano 28. 7. 2013).

122. Kalan, M., 2013. Razvoj mesta Škoa Loka (osebni vir, 10. 7. 2013). Škoa Loka.

123. Kamni ali Kapucinski most. URL: hp://www.slovenia.info/?arhitekturne_znamenitos=2505&lng=1(Cirano 29. 7. 2013).



142

124. Kapucinski samostan in kamni most v Škoi Loki. 2011. URL: hp://www.zgodovinarka.si/kapucinski-samostan-in-kamni-most-v-skoi-loki/ (Cirano 29. 7. 2013).

125. Karta nahajališč mineralnih surovin s koncesijo v letu 2011. 2011. 1 : 500.000. Ljubljana, Geološki zavodSlovenije.

126. Kartografski prikazi podnebnih razmer – Sončno obsevanje. Agencija Republike Slovenije za okolje. 2013.URL: hp://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/klimatoloske_karte.html (Cirano 4. 8. 2013).

127. Kastelec, D., Rakovec, J., Zakšek, K., 2007. Sončna energija v Sloveniji. Ljubljana, Založba ZRC SAZU, ZRCSAZU, 76 str.

128. Kastelic, V., Vrabec, M., Cunningham, D., in Gosar, A., 2008. Neo-Alpine structural evoluon and present-day tectonic acvity of the eastern Southern Alps: The case of the Ravne Fault, NW Slovenia. Journal ofStructural Geology, 30, str. 963–975.

129. Kataster jam. 2013. URL: hp://www.katasterjam.si/index.php (Cirano 1. 11. 2013).

130. Kataster stavb. 2013. Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije.

131. Kategorizacija vodotokov, 2014. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje.URL: hp://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx (Cirano 22. 11. 2014).

132. Klemenčič, J., 2013. Kuhinja Osnovne šole Ivana Groharja (osebni vir, 9. 7. 2013). Škoa Loka.133. Klimatograja Slovenije. Količina padavin. Obdobje 1961–1990. 1995a. Ljubljana, Hidrometeorološki

zavod Republike Slovenije, 366 str.

134. Klimatograja Slovenije. Temperature zraka. Obdobje 1961–1990. 1995b. Ljubljana, Hidrometeorološkizavod Republike Slovenije, 356 str.

135. Klimatski podatki za 30-letno obdobje – Ljubljana. Agencija Republike Slovenije za okolje. 2013. URL:hp://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/ljubljana.html (Cirano 4. 8. 2013).

136. Kmejska gospodarstva po glavnih pih kmetovanja in občinah, Slovenija, 2010. Stasčni uradRepublike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013a. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.

asp?ma=15P7205S&=&path=../Database/Kmejstvo_2010/07_Tipologija/03_15P72_obcine/&lang=2(Cirano 11. 10. 2013).

137. Kmejska gospodarstva po rabi vseh in kmejskih zemljišč v uporabi, po občinah, Slovenija 2000 in2010. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013b. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=15P2201S&ti=&path=../Database/Kmetijstvo_2010/03_zemljisca_raba/03_15P22_obcine/&lang=2 (Cirano 10. 10. 2013).

138. Kmejska gospodarstva po številu dreves v kmečkih sadovnjakih, po občinah, Slovenija, 2000 in2010. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013c. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=15P2206S&ti=&path=../Database/Kmetijstvo_2010/03_zemljisca_raba/03_15P22_obcine/&lang=2 (Cirano 11. 10. 2013).

139. Kmejska gospodarstva po velikostnih razredih kmejskih zemljišč v uporabi (KZU), po občinah, Slovenija,2000 in 2010. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013d. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=15P2211S&=&path=../Database/Kmejstvo_2010/03_zemljisca_raba/03_15P22_obcine/&lang=2 (Cirano 10. 10. 2013).

140. Kmejska gospodarstva, ki redijo živino, po občinah, Slovenija, 2000 in 2010. Stasčni uradRepublike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=15P0413S&ti=&path=../Database/Kmetijstvo_2010/01_Splosni_pregled/05_15P04_obcine/&lang=2 (Cirano 18. 10. 2013).

141. Kmejska gospodarstva, skupni KZU, GVŽ in povprečni GVŽ na ha KZU, po občinah, Slovenija, 2000 in2010. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=15P0414S&ti=&path=../Database/Kmetijstvo_2010/01_Splosni_

pregled/05_15P04_obcine/&lang=2 (Cirano 18. 10. 2013).142. Kmejsko gozdarska zadruga Škoa Loka. URL: hp://www.kgz-skloka.si/ (Cirano 11. 7. 2013).



143

143. Knez, P., 2005a. Prvič spodbudni rezulta Jelovice. Dnevnik. URL: hp://www.dnevnik.si/clanek/129114(Cirano 11. 10. 2013).

144. Knez, P., 2005b. Avstrijci dokončno prevzeli Termo. Dnevnik. URL: hp://www.dnevnik.si/clanek/136851(Cirano 11. 10. 2013).

145. Knez, P., 2007. Terma ne bo več, zdaj le še Knauf. Dnevnik. URL: hp://www.dnevnik.si/poslovni/novice/233274 (Cirano 11. 10. 2013).

146. Knez, P., 2009. Vzpon in padec Loških tovarn hladilnikov. Dnevnik. URL: hp://www.dnevnik.si/objekv/vec-vsebin/1042258744 (Cirano 11. 10. 2013).

147. Kolbezen, M., Pristov, J., 1998. Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana, Ministrstvo zaokolje in prostor, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 98 str.

148. Količine odpadkov po občinah zbrane z javnim odvozom (tone), Slovenija, letno. Stasčni urad RepublikeSlovenije. SI-STAT Podatkovni portal. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/varval.asp?ma=2706104S&=Koli%E8ine+odpadkov+po+ob%E8inah+zbrane+z+javnim+odvozom+(tone)%2C+Slovenija%2C+letno.&path=../Database/Okolje/27_okolje/02_Odpadki/01_27061_odvoz_odpadkov/&lang=2 (Cirano21. 7. 2013).

149. Komac, B., Natek, K., Zorn, M., 2008. Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC

SAZU, 180 str.150. Komac, B., Zorn, M., 2007. Pobočni procesi in človek. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 217 str. URL:

hp://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/les/9789612540272.pdf (Cirano 17. 10. 2013).

151. Kossmat, F., 1910. Erlauterungen zur Geologischen Karte Bischoack und Idria. Geol. R. A., Wien, 101 str.

152. Kostanjev mogotec v Poljanski dolini. Kam.si. URL: hp://www.kam.si/izle/kostanjev_mogotec_v_poljanski_dolini.html (Cirano 13. 10. 2013).

153. Košir, D., 2013. Podatki o meteorološki postaji Trnje (osebni vir, 12. 7. 2013). Škoa Loka.

154. Košnjek, S., 2013. Zeleno javno naročilo v Centru slepih, slabovidnih in starejših Škoa Loka (osebni vir,10. 7. 2013). Škoa Loka.

155. Kovič, S., Meržek, K., 1966. Ureditveni načrt Škoe Loke. Povzetek urbanisčne dokumentacije. ŠkoaLoka, Skupščina občine Škoa Loka, 58 str.

156. Koželj, D., 1994. Rekonstrukcija HE Škoa Loka (HE v Skalcah). Loški razgledi, 41, str. 78–81. URL: hp://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VRLFX92 (Cirano 2. 8. 2013).

157. Kožuh, B., 2013. Zelena javna naročila v vrtcu (osebni vir, 10. 7. 2013). Škoa Loka.

158. Krajani Trate ob Škoi Loki nasprotujejo industrijski coni. Dnevnik. 2005. URL: hp://www.dnevnik.si/clanek/148821 (Cirano 24. 7. 2013).

159. Krajevna skupnost Škoa Loka – Mesto. 2013. URL: hp://lokamesto.skoa-loka.si/Slo/main.asp?id=78DAE17E (Cirano 10. 8. 2013).

160. Kraji – Slovenija. Razdalje med kraji. 2013. URL: hp://kraji.eu/city_distance/slo (Cirano 28. 7. 2013).

161. Krajnc, N., Kopše, I., 2005. Les – domač, obnovljiv in okolju prijazen vir energije. Ljubljana, Zavod zagozdove Slovenije, Agencija za učinkovito rabo in obnovljive vire energije, Gozdarski inštut Slovenije, 13str. URL: hp://www.aure.gov.si/eknjiznica/les-vir-energije_BGEF.pdf (Cirano 12. 9. 2013).

162. Krajnc, N., Robek, R., Jauschnegg, H., 2007. Kmetje in proizvodnja biogoriv. Ljubljana, Gospodarski inštutSlovenije, 16 str. URL: hp://www.gozdis.si/leadmin/user_upload/proizvodnja_biogoriv.pdf (Cirano 2.8. 2013).

163. Krančar, P., 2013. Ekološka trgovina in lokalno naročanje (osebni vir, 10. 7. 2013). Škoa Loka.

164. Krišelj, M., 1978. Kmečki turizem na področju občine Škoa Loka. Loški razgledi, 25, str. 57–67. URL:

hp://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q4AGGPRG/?query=%27keywords%3dkme%C4%8Dki+turizem+na%27&pageSize=25 (Cirano 25. 7. 2013).



144

165. Križnar, A., Demšar, M., Pavlovec, A., Kuhar, J., 2012. Škoa Loka: ena loka, dve dolini, tri pogorja,neskončno zgodb: Gorenja vas-Poljane, Škoa Loka, Železniki, Žiri. Škoa Loka, Razvojna agencija Sora PETurizem Škoa Loka, 24 str.

166. Kržišnik, N., 2013. Poplave in plazovi v občini Škoa Loka (osebni vir, 9. 7. 2013). Škoa Loka.

167. Kržišnik, N., Tavčar, J., 2012. V občini Škoa Loka pospešeno odpravljamo posledice močnega jesenskegadeževja. Sporočilo za javnost, občina Škoa Loka, 2 str.

168. Kulturnozgodovinski pomen. Škoa Loka. 2013. URL: hp://pasijon.skoaloka.si/kz_pomen.htm (Cirano7. 8. 2013).

169. Kurnik, B., Sušnik, A., 2004. Katastrofalna kmejska suša leta 2003. Ujma, 17–18, str. 54–60.

170. Lah, A., 2002. Prometni sistemi v prenovi. V: Lah, A. (ur.). Promet in okolje. Ljubljana, Svet za varstvookolja Republike Slovenije, str. 8–12.

171. Lampič, B., Rebernik, D., Vaishar, A., 2007. Typology of small towns. V: Lampič, B., Špes, M. (ur.). Sustainabledevelopment of small towns. Ljubljana, Oddelek za geograjo, Filozofska fakulteta, str. 27–40.

172. Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., 2001. Tolmač karte potresne nevarnos Slovenije. URL: hp://www.arso.gov.si/potresi/podatki/tolmac_pospeska_tal.html (Cirano 3. 10. 2013).

173. Leben, F., 1959. Nova arheološka odkritja v okolici Škoe Loke. Loški razgledi, 5, str. 83–90. URL: hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U6OVSUXF (Cirano 5. 8. 2013).

174. Leben, F., 1960. Arheološka izkopavanja v Kevdrcu in Lubniški jami. Loški razgledi, 7, str. 219–220. URL:hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ442YFA (Cirano 5. 8. 2013).

175. Lesna biomasa. Zavod za gozdove Slovenije. URL: hp://www.biomasa.zgs.gov.si/ (Cirano 30. 7. 2013).

176. Likar, J., 2002. Strokovne podlage za področje rudarstva za izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskegadela dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Škoa Loka za obdobje 1986–2000 do 2020.Ljubljana, IRGO – Consulng, 154 str.

177. Lisec, A., Drobne, S., Bogataj, M., 2008. Vpliv nacionalnih razvojnih osi na transakcijsko vrednost kmejskih

in gozdnih zemljišč v Sloveniji. Geodetski vestnik, 52, 1, str. 39–53. URL: hp://www.geodetski-vestnik.com/52/1/gv52-1_039-053.pdf (Cirano 6. 3. 2014).

178. Ločeno zbiranje odpadkov. Loška komunala. 2013. URL: hp://www.loska-komunala.si/images/stories/dokumen/odpadki/loceno-zbiranje-odpadkov.pdf (Cirano 20. 7. 2013).

179. Ločevanje odpadkov na izvoru nastanka. Loška komunala. 2007. URL:hp://www.loska-komunala.si/images/stories/dokumen/odpadki/Locevanje_odpadkov_na_izvoru_letak_2007.pdf (Cirano 21. 7.2013).

180. Logar, P., 2013. Poročilo družbe STC Stari vrh, d. o. o., za leto 2012 ter sezono 2012/13 (osebni vir, 12. 7.2013). Škoa Loka.

181. Logar, V., 1955. Kratek prerez loškega gospodarstva. Loški razgledi, 2, str. 87–92. URL: hp://www.dlib.

si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZ5MI6V7 (Cirano 10. 8. 2013).

182. Logonder, S., 1973. Geografska transformacija Starega vrha nad Škoo Loko. Diplomsko delo. Ljubljana,Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 49 str.

183. Lokalna akcijska skupina Loškega pogorja. 2013. URL: hp://www.las-pogorje.si/Slo/main.asp?id=0B0A3CFF (Cirano 12. 7. 2013).

184. Lokalni energetski koncept Mestne občine Ljubljana. 2011. URL:www.ljubljana.si/le/1016988/5.-tokav---lek.pdf (Cirano 5. 8. 2013).

185. Lokalni energetski koncept Občine Škoa Loka. Končno poročilo. 2012. Občina Škoa Loka, 144 str. URL:hp://www.skoaloka.si/default.aspx?Tip=5494651&KeyID=14616&Naslov=777 (Cirano 30. 7. 2013).

186. Loška kolesarska pot. Turizem Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.skoa-loka.com/202/secon.aspx/159/loka-kolesarska-pot (Cirano 16. 7. 2013).



145

187. Loška komunala – čislna naprava. 2012. URL: hp://www.loska-komunala.si/centralna-cislna-naprava-skoa-loka.html (Cirano 5. 8. 2013).

188. Loška komunala – vodovod. 2012. URL: hp://www.loska-komunala.si/vodovodi-v-upravljanju-loske-komunale.html (Cirano 5. 8. 2013).

189. Loške mesnine – predstavitev. URL: hp://www.kgz-skloka.si/index.php?opon=com_content&view=article&id=68&Itemid=79 (Cirano 12. 7. 2013).

190. Loške mesnine. URL: hp://www.loske-mesnine.si/o-nas/ (Cirano 30. 1. 2014).191. Loški grad. Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.skoa-loka.com/116/secon.aspx/53/loki-grad (Cirano

27. 7. 2013).

192. Loški kolesarski krog. Turizem Škoa Loka. URL: hp://www.skoa-loka.com/domov/LKK.aspx (Cirano28. 7. 2013).

193. Loški muzej lani privabil 56 soč obiskovalcev. Planet Siol.net. 2013. URL: hp://www.siol.net/kultura/novice/2013/03/loski_muzej_lani_privabil_56_soc_obiskovalcev.aspx (Cirano 25. 7. 2013).

194. Loški muzej Škoa Loka. I feel Slovenia. 2013. URL: hp://www.slovenia.info/?muzej=8118&lng=1(Cirano 25. 7. 2013).

195. Loški muzej. Arheološke zbirke. 2013a. URL: hp://www.loski-muzej.si/stalne_zbirke/arheoloske-zbirke/(Cirano 5. 8. 2013).

196. Loški muzej. Zbirka novejše zgodovine. 2013b. URL: hp://www.loski-muzej.si/stalne_zbirke/zbirka-novejse-zgodovine/ (Cirano 10. 8. 2013).

197. Loško je ekološko. Občina Škoa Loka. 2011. URL: hp://www.skoaloka.si/default.aspx?Tip=1551651&KeyID=244&Naslov=Losko_je_ekolosko (Cirano 28. 3. 2014).

198. Lotrič, T., 1971. Škoeloški odred. Ljubljana, Odbor Škoeloškega odreda v Škoi Loki in Parzanskaknjiga, 335 str.

199. Lovrenčak, F., 1981. Pedo in vegetacijskogeografske značilnos Gorenjske. V: Brinovec, S. (ur.). Zborovanje

slovenskih geografov. Gorenjska. Ljubljana, Geografsko društvo Slovenije, str. 120−130.200. LTH Škoa Loka, d. d. LTH. 2013. URL: hp://www.lth.si/ (Cirano 11. 10. 2013).

201. Lubniška jama in Kevdrc. Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.skoa-loka.com/115/secon.aspx/46/lubnika-jama-in-kevdrc (Cirano 24. 9. 2013).

202. Lukančič Valič, C., 2013. Loška mlekarna in odkup mleka (osebni vir, 11. 7. 2013). Škoa Loka.

203. Luže – poplavni logi ob Sori. Aqua vita. 2013. URL: hp://www.aqua-vita.si/portal/index.php?opon=com_content&view=arcle&id=63:lue-poplavni-logi-ob-sori&cad=35:lanki&Itemid=54 (Cirano 24. 9. 2013).

204. Luževič, M., 2013. Družbenogeografska ekskurzija po Škoi Loki (osebni vir, 7. 7. 2013). Škoa Loka.

205. Madžarevič, A., 2012. Stanje okolja v občini Škoa Loka. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta,

Oddelek za geograjo, 75 str.

206. Mali kruhek. Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.skoa-loka.com/126/secon.aspx/120/mali-kruhek(Cirano 7. 8. 2013).

207. Malovrh, P., 2009. Škoeloški pasijon/Škoa Loka Passion play/PROCESSIO LOCOPOLITANA 1721–2009.URL: hp://www.ickr.com/photos/pmalovrh/4122498617/ (Cirano 7. 8. 2013).

208. Marčeta. 2013. URL: hp://kljucavnicarstvo-marceta.com/ (Cirano 5. 8. 2013).

209. Marijino brezno. Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.skoa-loka.com/115/secon.aspx/47/marijino-brezno (Cirano 24. 9. 2013).

210. Marinček, L., 1973. Gozdna vegetacija Škoeloškega pogorja. Loški razgledi, 20, str. 208–226.

211. Maučec Zakotnik, J., Hlastan Ribič, C., Poličnik, R., Pavčič, M., Štern, B., Pokorn, D., 2005. Nacionalniprogram prehranske polike za obdobje od 2005 do 2010. Ljubljana, Ministrstvo za zdravje, 47 str.



146

URL: hp://www.mz.gov.si/leadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_09/Nacionalni_program_prehranske_polike_slo.pdf (Cirano 12. 7. 2013).

212. Medved, S., Arkar, C., 2009. Energija in okolje: obnovljivi viri energije. Projekt Concerto/Remining-Lowex. Ljubljana, Zdravstvena fakulteta, 177 str.

213. Meritve onesnaženos zraka na Tra pri Škoi Loki od 15. septembra do 2. novembra 2008. 2008.Ljubljana, Ministrstvo za kmejstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 46 str. URL: le:///C:/Users/Nevenka/Downloads/Skoa_Loka_2008%20(1).pdf (Cirano 1. 4. 2014).

214. Meritve onesnaženos zunanjega zraka z mobilno postajo na Tra pri Škoi Loki od 12. 4. do 8. 10. 2012.2012. Ljubljana, Ministrstvo za kmejstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 28 str. URL:hp://gis.arso.gov.si/related/arso_doc/Public_zrak/mobilne_postaje/Skoa%20Loka_trata_2012.pdf(Cirano 26. 9. 2013).

215. Meritve onesnaženos zunanjega zraka z mobilno postajo v Škoi Loki. 2013. Ljubljana, Ministrstvo zakmejstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 25 str. URL: hp://gis.arso.gov.si/related/arso_doc/Public_zrak/mobilne_postaje/Skoa%20Loka_2012.pdf (Cirano 28. 7. 2013).

216. Mestni promet Škoa Loka. Alpetour potovalna agencija d. d. URL: hp://www.alpetour.si/index.php?item=165&page=stac (Cirano 10. 8. 2013).

217. Mihalič, T., 2006. Trajnostni turizem. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 149 str.218. Miklavčič, K., 2013. Projek razvojne agencije Sora (osebni vir, 10. 7. 2013). Škoa Loka.

219. Milenkovič, A., 2007. Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah. Ljubljana,Stasčni urad Republike Slovenije, 209 str. URL: hp://www.stat.si/doc/pub/02-PP-244-0701.pdf(Cirano 2. 9. 2013).

220. Mlakar, I., 2002. Grödenska formacija v okolici Škoe Loke. Geologija, 45, 1, str. 7–23.

221. Mlakar, J., Šifrer Bulovec, M., 2010. Mlinarstvo na Loškem. Škoa Loka, Loški muzej Škoa Loka, 11 str.

222. Mlekomat. Kmeja pri Brojanu. URL: hp://www.kmejapribrojanu.si/?page_id=10 (Cirano 11. 7.2013).

223. Mohorič, I., 1968. Zgodovina železnic na Slovenskem. Ljubljana, Slovenska Maca, 597 str.

224. Mohorič, J., 2009. Prostorski in okoljevarstveni vidiki sanacije kamnolomov v Sloveniji. Diplomsko delo.Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 84 str. URL: hp://geo2..uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200905_jana_mohoric.pdf (Cirano 31. 7. 2013).

225. Moje podjetje. 2013. URL: hp://www.moje-podjetje.net/izdelava-lesene-embalaze-in-razrez-lesa-sp/kje-smo/ (Cirano 6. 8. 2013).

226. Monitoring kakovos površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2004. 2006. Ljubljana, Ministrstvo zaokolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 65 str. URL: hp://www.arso.gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/povrsinski_2004.pdf (Cirano 26. 9. 2013).

227. Mrdja, Z., 2005. Analiza poslovanja družbe LTH Škoa Loka, d. d. Diplomsko delo. Ljubljana, Ekonomskafakulteta, 45 str.

228. Musica Locopolitana. 2013. URL: hp://arhiv-2011.historial-skoaloka.si/domov.aspx (Cirano 13. 8.2013).

229. Na Loškem odkrivajo grobišča. 24ur.com. 2006. URL: hp://www.24ur.com/novice/slovenija/na-loskem-odkrivajo-grobisca.html (Cirano 26. 8. 2013).

230. Nacetova hiša, Puštal. 2013. URL: hp://www.slovenia.info/?kul_zgod_znamenitos=6735&lng=1(Cirano 27. 7. 2013).

231. Nadbath, M., 2007. Meteorološka postaja Poljane nad Škoo Loko. Mesečni bilten, 14, 6, str. 35–38.

232. Namen kmejske pridelave, po občinah, Slovenija, 2010. Stasčni urad Republike Slovenije, SI-STATpodatkovni portal. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=15P0415S&=&path=../Database/Kmejstvo_2010/01_Splosni_pregled/05_15P04_obcine/&lang=2 (Cirano 18. 10. 2013).



147

233. Naravni viri – mineralne surovine. 1996. Agencija Republike Slovenije za okolje, Okolje v Sloveniji, str.145–150. URL: hp://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju%20okolja%20v%20Sloveniji/010f.pdf (Cirano 5. 7. 2013).

234. Naravno gibanje prebivalstva po občinah. Stasčni urad Republike Slovenije. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05I1002S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/25_selitveno_gibanje/05_05I10_naravno_gibanje/&lang=2 (Cirano 23. 9. 2013).

235. Nastanitve v Škoi Loki. Škoa Loka. URL: hp://www.skoa-loka.com/domov/nastanitve.aspx (Cirano

29. 7. 2013).

236. Natek, K., 2001: Geomorfologija – predavanja v študijskem letu 2000/2001. URL: hp://www..uni-lj.si/geo/Pedagosko/gradiva/geomorfologija/geomorfo-predavanja.htm (Cirano 21. 10. 2013).

237. Natek, K., 2013. Poplave v občini Škoa Loka (osebni vir, 8. 7. 2013). Škoa Loka.

238. Navodila za določitev velikos podjetja. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Tehnološkaagencija Slovenije. 2008. URL: hp://www.spiritslovenia.si/resources/les/pic/razpisi/2009/Priloga%201%20SRRP%20Navodila%20za%20dolocitev%20velikos%20podjetja.pdf (Cirano 11. 10. 2013).

239. O akciji Loško je ekološko. Loško je ekološko. 2012. URL: hp://www.loskoekolosko.si/zacenja-se-akcija-losko-je-ekolosko (Cirano 5. 7. 2013).

240. O okoljskem hrupu. Agencija Republike Slovenije za okolje. 2013. URL: hp://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/hrup/okoljski%20hrup/ (Cirano 21. 7. 2013).

241. O podjetju. Razvojna agencija Sora, d. o. o. 2013. URL: hp://www.ra-sora.si/default.aspx?Tip=1551651&KeyID=173&Naslov=O_podjetju (Cirano 12. 7. 2013).

242. O smučišču. Smučišče Stari vrh. URL: hp://www.starivrh.si/informacije/o-smuciscu/ (Cirano 11. 9.2013).

243. O Škoi Loki. Občina Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.skoaloka.si/default.aspx?Tip=1551651&KeyID=23&Naslov=O_Skoi_Loki (Cirano 24. 7. 2013).

244. Občina Škoa Loka. Oddelek za okolje in prostor. 2011. URL: hp://www.skoaloka.si/default.aspx?Tip=1

551651&KeyID=88&Naslov=Odd._za_okolje_in_prost (Cirano 22. 10. 2013).245. Občine v številkah 2011. Stasčni urad Republike Slovenije. 2011. URL: hp://www.stat.si/

obcinevstevilkah/Vsebina.aspx?leto=2013&id=173 (Cirano 24. 7. 2013).

246. Občinski prostorski načrt. Utemeljitev in obrazložitev prostorskega akta. Občina Škoa Loka. 2009. URL:hp://www.skoaloka.si/Dokumen/OSL/tekstovni_del/01-Obrazlozitev-OPN.pdf (Cirano 5. 7. 2013).

247. Očismo Slovenijo 2012. 2012. URL: hp://ebm.si/m/ZP_OS2012.pdf (Cirano 19. 7. 2013).

248. Odkup živine. Loške mesnine. 2013. URL: hp://www.kgz-skloka.si/index.php?opon=com_content&view=arcle&id=68&Itemid=79 (Cirano 12. 7. 2013).

249. Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Škoa Loka. 1997. Uradni list RS, 2, str. 174. URL:

hp://www.uradni-list.si/1/content?id=3373 (Cirano 10. 8. 2013).

250. Odredba o določitvi območja umirjenega prometa v naselju Škoa Loka in posebnih pogojev. 1997. Uradnilist RS, 2, str. 174. URL: hp://www.uradni-list.si/1/content?id=3372&smode=ul (Cirano 10. 8. 2013).

251. Odvajanja odpadnih vod v občini Škoa Loka. Loška komunala. 2012. URL: hp://www.loska-komunala.si/odvajanje-odpadnih-vod-v-obcini-skoa-loka.html (Cirano 22. 10. 2013).

252. Odvoz bio odpadkov. Loška komunala. 2012. URL: hp://www.loska-komunala.si/odvoz-bio-odpadkov.html (Cirano 22. 10. 2013).

253. Ogrin, D., 1996. Podnebni pi v Sloveniji. Geografski vestnik, 68, 11, str. 39–56.

254. Ogrin, D., Plut, D., 2009. Aplikavna zična geograja Slovenije. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske

fakultete Univerze v Ljubljani, 246 str.

255. Okoljski hrup. 2009. URL: hp://ims.si/documents/literatura/okoljski_hrup.pdf (Cirano 7. 3. 2014).



148

256. Onesnaženost zraka. Stasčni urad Republike Slovenije. 2013. URL: hp://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=525&PodrocjeID=27 (Cirano 19. 10. 2013).

257. Onufrija, K., 2001. Prebivalstvene in poselitvene značilnos kot element zasnove omrežja naselij v občiniŠkoa Loka. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 153 str.

258. Panonija – rimska provinca. Wikipedija. 2013. URL: hp://sl.wikipedia.org/wiki/Panonija_%28rimska_provinca%29 (Cirano 5. 8. 2013).

259. Pedološka karta Slovenije v merilu 1:25.000. 2007. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za kmejstvo inokolje. URL: hp://rkg.gov.si/GERK/ (Cirano 18. 10. 2013).

260. Peljakov, P., 1995. Ujma novembra 1990. leta na Gorenjskem. V: Jesenovec, S. (ur.) Pogubna razigranost.Ljubljana, PUH – Podjetje za urejanje hudournikov, str. 39–43.

261. Perko, D., 1991. Digitalni model reliefa Slovenije. Geografski obzornik, 38, 1, str. 19—23.

262. Petek, F., 2005. Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 216str.

263. Pisana Loka. 2013. URL: hp://www.pisanaloka.si/ (Cirano 13. 8. 2013).

264. Pisanec, J., 2003. Škoa Loka kot izobraževalno središče. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta,

Oddelek za geograjo, 102 str.265. Planina, F., 1961. Reka Sora, njeno porečje in njen režim. Loški razgledi, 8, str. 57–74. URL: hp://www.

dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I9SLCCPP (Cirano 12. 7. 2012).

266. Planina, F., 1962. Škoa Loka z bližnjo okolico. Ljubljana, Mladinska knjiga, 133 str.

267. Planina, F., 1972. Škoa Loka s Poljansko in Selško dolino. Ljubljana, Odbor za proslavo sočletnice Loke,196 str.

268. Pleško, M., 2013. Predstavitev društva. URL: hp://www.skoaloka.info/index.php?page=no_zgodovina&meni=zg&lang=si&ob=0 (Cirano 16. 8. 2013).

269. Plut, D., 2000. Geograja vodnih virov. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 281 str.

270. Plut, D., 2011. Geograja okoljskih virov. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 167 str.

271. Plut, D., 2012. Geograja okoljskih virov v Sloveniji. Učno gradivo za predmet Geograja okoljskih virov.Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 31 str.

272. Plut, D., Ravbar, M., Šircelj, V., Vrišer, I., 2001. Omrežje naselij in prostorski razvoj Slovenije. Inštut zageograjo. URL: hp://www.arhiv.mop.gov.si/leadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/prostor/pdf/prostor_slo2020/2_2_povzetek.pdf (Cirano 18. 11. 2013).

273. Pogačnik, T., 1998. Razvoj žičnic v Škoi Loki, Selški in Poljanski dolini (do danes). Loški razgledi 45,str. 469–473. URL: hp://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LI953JAL/8566a9-319d-4011-8f41-c299cd1f54/PDF (Cirano 26. 7. 2013).

274. Pogled v zgodovino. Škoeloški pasijon. 2013. URL: hp://pasijon.skoaloka.si/zgodovina.htm (Cirano7. 8. 2013).

275. Poglobili Soro na kopališču Puštal. Gorenjski glas. 2013. URL: hp://www.gorenjskiglas.si/arcle/20130711/C/130719981/1024/poglobili-soro-na-kopaliscu-pustal- (Cirano 25. 7. 2013).

276. Pokorn, K., 2010. Ekološka orientacija uporabnikov smučišč. Diplomsko delo. Ljubljana, Fakulteta zadružbene vede, 56 str. URL: hp://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/pokorn-katja.pdf (Cirano 18. 8. 2013).

277. Poljanska obvoznica. Škoa Loka. 2013. URL: hp://www.skoaloka.si/default.aspx?Tip=5494651&KeyID=10965&Naslov=777 (Cirano 21. 7. 2013).

278. Poljedelstvo. Republika Slovenija, Ministrstvo za kmejstvo in okolje. URL: hp://www.mko.gov.si/si/

delovna_podrocja/kmejstvo/kmejski_trgi/poljedelstvo/ (Cirano 5. 4. 2014).279. Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo Komisije o preučitvah na podlagi člena 30(9)

in člena 73 Direkve 2010/75/EU o industrijskih emisijah v zvezi z emisijami iz intenzivne živinoreje in



149

kurilnih naprav. 2013. Bruselj, Evropska Komisija, 12 str. URL: hp://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2013:0286:FIN:SL:PDF (Cirano 25. 7. 2013).

280. Poročilo o vplivih na okolje za novo občinsko cesto na Tra. 2006. Škoa Loka, Občina Škoa Loka, 101 str.URL: hp://apl.e-so.si/doc/5656/PVO_Trata.pdf (Cirano 25. 7. 2013).

281. Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2012. Zavod za gozdove Slovenije. 2012. URL: hp://www.zgs.gov.si/slo/obmocne-enote/ (Cirano 5. 3. 2013).

282. Potenciali po občinah. Lesna biomasa. Zavod za gozdove Slovenije. URL: hp://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=obcine (Cirano 11. 10. 2013).

283. Potočnik Slavič, I., 2010a. Endogeni razvojni potencial slovenskega podeželja. GeograFF 7. Ljubljana,Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 131 str.

284. Potočnik Slavič, I., 2010b. Vključevanje kmetov v oskrbne verige. Primer dopolnilnih dejavnos naslovenskih kmejah. Dela, 34, str. 5–22.

285. Povirk, T., 1986. Geografski učinki malih industrijskih obratov na podeželje. Diplomsko delo. Ljubljana,Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 145 str.

286. Povprečna letna hitrost vetra 10 m nad tlemi 1994–2001. Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanjeokoljskih prostorskih podatkov. Agencija Republike Slovenije za okolje. 2011a. URL: hp://gis.arso.gov.si/geoserver/ows?SERVICE=WFS&REQUEST=GetFeature&VERSION=1.1.0&TYPENAME=arso:VETER_POVP_LET_HITR_10M_94_01&PROPERTYNAME=SHAPE&OUTPUTFORMAT=SHAPE-ZIP&format_opons=charset:WINDOWS-1250 (Cirano 20. 7. 2013).

287. Povprečna letna hitrost vetra 50 m nad tlemi 1994–2001. Spletna objektna storitev (WFS) za izdajanjeokoljskih prostorskih podatkov. Agencija Republike Slovenije za okolje. 2011b. URL: hp://gis.arso.gov.si/geoserver/ows?SERVICE=WFS&REQUEST=GetFeature&VERSION=1.1.0&TYPENAME=arso:VETER_POVP_LET_HITR_50M_94_01&PROPERTYNAME=SHAPE&OUTPUTFORMAT=SHAPE-ZIP&format_opons=charset:WINDOWS-1250 (Cirano 20. 7. 2013).

288. Povprečna letna višina padavin v obdobju 1961–1990. Agencija Republike Slovenije za okolje. URL: hp://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/karte/karta4028.html (Cirano 5. 8. 2013).

289. Povprečne mesečne bruto in neto plače na zaposleno osebo in delovno akvno prebivalstvo,2011. Stasčni urad Republike Slovenije. Stasčni letopis. 2012. URL: hp://www.stat.si/letopis/2012/31_12/31-08-12.htm (Cirano 11. 10. 2013).

290. Povprečne mesečne plače po dejavnosh (SKD 2008), občine, Slovenija, mesečno. Stasčni uradRepublike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0701041S&=Povpre%E8ne+mese%E8ne+pla%E8e+po+dejavnosh+%28SKD+2008%29%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+mese%E8no&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/10_place/01_07010_place/&lang=2 (Cirano 11. 10. 2013).

291. Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. 1998. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje, 29str. URL: hp://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/bilanca6190_2_BESEDILO.

pdf (Cirano 17. 10. 2013).292. Pravilnik o metodologiji za določevanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije

celinskih voda in morja ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženos. 2007. Uradni list RS, 60,str. 8375–8387. URL: hp://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200760&stevilka=3216 (Cirano 6. 9.2013).

293. Prebivalstvo po maternem jeziku, občine, Slovenija, Popis 2002. Stasčni urad RepublikeSlovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2002. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05W1007S&ti=&path=../Database/Popis2002/02_Obcine/03_Prebivalstvo/02_05W10_Demografske_znacilnos/&lang=2 (Cirano 28. 7. 2013).

294. Prebivalstvo po narodni pripadnos, Popis 2002. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT podatkovni

portal. 2002. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05W1002S&=&path=../Database/Popis2002/02_Obcine/03_Prebivalstvo/02_05W10_Demografske_znacilnosti/&lang=2(Cirano 28. 7. 2013).



150

295. Prebivalstvo po staros in spolu, občine, Slovenija, polletno. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STATpodatkovni portal. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C4002S&=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/20_05C40_prebivalstvo_obcine/&lang=2(Cirano 25. 7. 2013).

296. Prebivalstvo po velikih in petletnih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno. Stasčni uradRepublike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C4004S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/20_05C40_

prebivalstvo_obcine/&lang=2 (Cirano 19. 9. 2013).297. Prebivalstvo, gospodinjstva in družine, občine, Slovenija, večletno. Stasčni urad Republike

Slovenije. SI-STAT Podatkovni portal. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05F3005S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/17_Gospodinjstva/15_05F30_Gospodinjsva_OBC/&lang=2 (Cirano 10. 8. 2013).

298. Predlog ukrepov in izvedenih akvnos za vzpostavitev konkurenčnega javnega prevoza v občini ŠkoaLoka, 2010. Ljubljana, Prometni Inštut Ljubljana, 200 str.

299. Predstavitev mlekarne. Loška mlekarna. 2013. URL: hp://www.kgz-skloka.si/index.php?opon=com_content&view=arcle&id=3&Itemid=12 (Cirano 11. 7. 2013).

300. Prejšnje uprizoritve. Škoeloški pasijon. 2013. URL: hp://pasijon.skoaloka.si/prejsnje.htm (Cirano 7.

8. 2013).

301. Prenočitvene zmogljivos po skupinah nastanitvenih objektov, občine, Slovenija, letno. Stasčni uradRepublike Slovenije. SI-STAT Podatkovni portal. 2013a. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164504S&=&path=../Database/Ekonomsko/21_gosnstvo_turizem/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2 (Cirano 16. 7. 2013).

302. Prenočitvene zmogljivos, prihodi in prenočitve turistov, občine, Slovenija, mesečno. Stasčni uradRepublike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013b. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164404S&=&path=../Database/Ekonomsko/21_gosnstvo_turizem/01_21644_nastanitev_mesecno/&lang=2 (Cirano 9. 11. 2013).

303. Prihodi in prenočitve turistov po občinah, državah in vrstah nastanitvenih objektov, Slovenija, letni

podatki do 2009 (Stara metodologija). Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT Podatkovni portal.2013a. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2118102S&=&path=../Database/Ekonomsko/21_gosnstvo_turizem/90_nastanitev_arhiv/01_21181_nastanitev_obcine_stara/&lang=2(Cirano 26. 11. 2013).

304. Prihodi in prenočitve turistov po skupinah nastanitvenih objektov in po državah, občine, Slovenija,letno. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT Podatkovni portal. 2013b. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2164507S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/21_gostinstvo_turizem/02_21645_nastanitev_letno/&lang=2 (Cirano 18. 7. 2013).

305. Primorski val. 30. maraton Franja presegel število 6000 med udeleženci. 2011. URL: hp://www.primorskival.si/novica.php?oid=2866 (Cirano 25. 7. 2013).

306. Priročnik za celovito varčevanje z energijo na področju bivanja in transporta. Pro.moon. 2014. URL:hp://www.iee-promoon.eu/docs/1725/Microso_Word_-_D3_3_Guideline_on_energy_savingsSLO.pdf (Cirano 12. 4. 2014).

307. Projekt Sorško polje – Približajmo se naravi. 2013. URL: hp://www.sorskopolje.si/index.php/odrustvum(Cirano 12. 7. 2013).

308. Projek LAS. 2013. URL: hp://www.las-pogorje.si/Slo/main.asp?id=6796C4FE (Cirano 12. 7. 2013).

309. Promet. Direkcija Republike Slovenije za ceste, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. 2012. URL: hp://www.dc.gov.si/si/delovna_podrocja/promet/ (Cirano 16. 8. 2013).

310. Prometne obremenitve. Direkcija Republike Slovenije za ceste, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor.

2012. URL: hp://www.dc.gov.si/si/delovna_podrocja/promet/ (Cirano 16. 8. 2013).311. Proračun občine Škoa Loka za leto 2012. URL: hp://www.skoaloka.si/PRORA2012-2_PRIH.pdf.ashx?P

icture=VsebineDokumen&KeyID=9016 (Cirano 17. 8. 2013).



151

312. Puštalski grad. 2013. URL: hp://www.slovenia.info/?dvorec=2489&lng=1 (Cirano 29. 7. 2013).

313. PVportal. Slovenski portal za fotovoltaiko. 2013. URL: hp://pv.fe.uni-lj.si/ (Cirano 20. 7. 2103).

314. Raba kmejskih zemljišč, po občinah, Slovenija, 2000 in 2010. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT Podatkovni portal. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=15P9201S&=&path=../Database/Kmejstvo_2010/00_kazalniki/05_15P92_obcine/&lang=2 (Cirano 11. 7. 2013).

315. Rakovec, J., Vrhovec, T., 2000. Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike. 2. Popravljena izd.

Ljubljana, DMFA – založništvo, 329 str.316. Ramovš, A., 1957. Geološki sprehod na Lubnik. Loški razgledi, 4, str. 7–14. URL: hp://www.dlib.si/

stream/URN:NBN:SI:doc-Z1WVVHX8/d8811e95-e159-46bd-a359-3196858693/PDF (Cirano 17. 10.2013).

317. Ramovš, A., 1968. Škoeloški konglomerat, njegova sestava, fosilni ostanki in geološka zgodovina. Loškirazgledi, 15, str. 164–176.

318. Rant, A., 1997. Kranjski 7. lovski bataljon v bojih na soški in koroško-rolski fron. Loški razgledi, 44, str.75–90. URL: hp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PJ9WUBM0 (Cirano 11. 8. 2013).

319. Rant, A., 2002. Megalitska kamnita miza v Ravnah pri Žireh. Loški razgledi, 49, str. 195–197. URL: hp://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZH7K735G/ (Cirano 24. 9. 2013).

320. Raziskave onesnaženos tal Slovenije. Poročilo za leto 2005. 2006. Ljubljana, Agencija RepublikeSlovenije za okolje, 98 str. URL: hp://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/tla/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/ROTS2005.pdf (Cirano 17. 10. 2013).

321. Raziskave onesnaženos tal Slovenije. Poročilo za leto 2007. 2008. Ljubljana, Agencija Republike Slovenijeza okolje, 106 str. URL: hp://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/tla/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/ROTS2007.pdf (Cirano 27. 10. 2013).

322. Raztresen, M., Zorko, D., 2004. Najlepša mesta Slovenije. Ljubljana, Mladinska knjiga, 307 str.

323. Razvojna strategija lokalne akcijske skupine Loškega pogorja za obdobje 2007–2013. 2007. LAS Loškegapogorja, 93 str. URL: hp://www.las-pogorje.si/apl/doc/4DFBBCFE.pdf (Cirano 10. 7. 2013).

324. Razvojni program podeželja za območje občin Gorenja vas – Poljane, Škoa Loka, Železniki in Žiriza obdobje 2007–2013. 2006. Škoa Loka, Razvojna agencija Sora, 74 str. URL: hp://www.ra-sora.si/Razvojni%20program%20pode%C5%BEelja.pdf.ashx?Picture=VSEBINEDOKUMENTI&KeyID=4435(Cirano 11. 7. 2013).

325. Rebernik, D., 2004. Sodobni urbanizacijski procesi: od suburbanizacije do reurbanizacije. Geografskivestnik, 76, 2, str. 53−63. URL: hp://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/gv76-2-rebernik.pdf(Cirano 10. 3. 2014).

326. Register deklaracij za proizvodne naprave električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokimizkoristkom. Javna agencija RS za energijo. 2013. URL: hp://www.agen-rs.si/porocila/RegisterDeklaracij.aspx#technology12 (Cirano 6. 8. 2013).

327. Register divjih odlagališč. Ekologi brez meja. 2014. URL: hp://register.ocismo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/index.jsp?page=izvoz (Cirano 1. 12. 2014).

328. Register nepremičnin. 2013. Ljubljana, Geodetska uprava Republike Slovenije.

329. Repe, B., 2002. Ogroženost slovenskih pokrajin zaradi degradacije prs. Geografski zbornik, 42, str.99−121.

330. Repe, B., 2010. Prepoznavanje osnovnih prs slovenske klasikacije. Dela, 34, str. 143−166.

331. Resnik Planinc, T., Ilc, M., 2010. Izobraževanje za lokalno trajnostno oskrbo s hrano. Dela, 34, str.167–184. URL: hp://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G9X67LGR/70288eae-5e02-4f88-a53a-751df0d5b548/PDF (Cirano 14. 7. 2013).

332. Rešek, Ž., 2013. Gozd kot geografski dejavnik v trajnostno-sonaravnem razvoju občine Škoa Loka.Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 95 str. URL: hp://geo2..uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201303_ziga_resek.pdf (Cirano 17. 10. 2013).



152

333. Ribe v reki Sori. URL: hp://www.rd-sora.com/favorite.htm (Cirano 20. 9. 2013).

334. Robič, M., 2008. Proučevanje poplave v dolini Selške Sore 18. 9. 2007 z mednarodno skupino Hydrate.Ujma, 22, str. 111–116. URL: hp://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2008/111.pdf (Cirano 12. 7. 2013).

335. Rogelj, M., 2010. Začetki industrializacije Gorenjske na razglednicah. Kamra.si. URL: hp://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=878 (Cirano 12. 7. 2013).

336. Rupnik, S., 2001. Loško kmejstvo pred vstopom v Evropsko unijo. Loški razgledi, 48, str. 245–258. URL:

http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-55ZU0AG6/de8a6091-f170-443a-aa1d-f9e997b69006/PDF(Cirano 26. 7. 2013).

337. Rupnik, S., 2002. Poljski poskusi – pot do napredka. Loški razgledi, 49, str. 243–246.

338. Ruševec (Živali). E fotograja. 2013. URL: hp://www.e-fotograja.com/galerija/gallery_bigpic.php?id=148492&limit=0&sortby=search (Cirano 31. 7. 2013).

339. S. J., 2013. Na Križni Gori pogorela žaga, pri gašenju jo je skupil gasilec. Slovenske novice. URL: hp://www.slovenskenovice.si/crni-scenarij/doma/foto-na-krizni-gori-pogorela-zaga-pri-gasenju-jo-je-skupil-gasilec (Cirano 5. 8. 2013).

340. Selitveno gibanje prebivalstva po občinah. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT Podatkovni portal.URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05I2002S&=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/25_selitveno_gibanje/10_05I20_selitveno_gibanje/&lang=2 (Cirano 23. 9. 2013).

341. Sevanja in svetlobno onesnaževanje. Ministrstvo za okolje in prostor. 2012. URL: hp://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/sevanja_in_svetlobno_onesnazenje/ (Cirano 20. 7. 2013).

342. Seznam območij z omejenimi možnostmi za kmejsko dejavnost (Priloga 2). Program razvoja podeželja2007–2013: os 2 – izboljšanje okolja in podeželja. 2007. Ljubljana, Ministrstvo za kmejstvo, gozdarstvoin prehrano, 12 str. URL: hp://www.arhiv.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/program_razvoja_podezelja_2007_2013/priloge/ (Cirano 30. 1. 2014).

343. Seznam smučišč v Sloveniji. Wikipedia. URL: hp://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_smu%C4%8Di%C5%A1%C4%8D_v_Sloveniji (Cirano 16. 7. 2013).

344. Seznam vseh društev v Upravni eno Škoa Loka. URL: hp://www.upravneenote.gov.si/skoa_loka/uradne_ure_in_splosne_informacije/razni_seznami/drustva/ (Cirano 18. 8. 2013).

345. Simonič, L., 1964. Kamnitnik. Loški razgledi, 11, str. 102–110.

346. Skupno poročilo zavoda za zdravstveno varstvo Kranj in Loške komunale d. d., Škoa Loka, za javni loškivodovod (JLV) in javni vodovod Rovte-Lenart-Luša (JVRLL), za leto 2012. 2013. URL: hp://www.loska-komunala.si/images/stories/071-2013_Skupno_porocilo_ZZVKr_in_LK_za_JLV_in_JVRLL__2012.pdf(Cirano 27. 7. 2013).

347. Slapovi na Sovpatu. Slapovi Slovenije. URL: hp://www.slapovislovenije.info/sovpat.htm (Cirano 13. 10.2013).

348. Slapovi Sovpat. Škoa Loka. URL: hp://www.skoa-loka.com/115/secon.aspx/52/slapovi-sovpat(Cirano 23. 9. 2013).

349. Slovar slovenskega knjižnega jezika. 2000. Ljubljana, Inštut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.URL: hp://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (Cirano 22.7 2013)

350. Slovenija. Pokrajine in ljudje. 1998. Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, Založba Mladinskaknjiga, 735 str.

351. Snežni park. Smučišče Stari vrh. URL: hp://www.starivrh.si/informacije/snezni-park/ (Cirano 16. 7.2013).

352. Snoj, M., 2009. Emološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana, Modrijan, 603 str.

353. Sora (Poljanska, Selška in skupna Sora). URL: hp://www.slovenia.info/?reke_ribolov_slovenija=4222&lng=1 (Cirano 20. 9. 2013).

354. Splošni podatki. Občina Škoa Loka. URL: hp://www.skoaloka.si/default.aspx?Tip=1551651&KeyID=23&Naslov=O_Skoi_Loki (Cirano 24. 7. 2013).



154

378. Škoeloški pasijon. Loški muzej. URL: hp://www.loski-muzej.si/stalne_zbirke/skoeloski-pasjon/(Cirano 7. 8. 2013).

379. Škoeloško, Cerkljansko hribovje, Jelovica. 2013. URL: hp://www.hribi.net/gorovje/skoelosko_cerkljansko_hribovje_in_jelovica/21 (Cirano 18. 7. 2013).

380. Štalec, J., 2013. Obveslo o uvedbi zbiranja odpadne embalaže po sistemu »od vrat do vrat« na celotnemobmočju občine Škoa Loka. URL: hp://www.loska-komunala.si/images/stories/OBVESTILO_EMB_LOKAmaj2013.pdf (Cirano 23. 10. 2013).

381. Število živine po vrstah in kategorijah živali, po občinah, Slovenija, 2000 in 2010. Stasčni uradRepublike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=15P1201S&=&path=../Database/Kmejstvo_2010/02_zivinoreja/05_15P12_obcine/&lang=2(Cirano 8. 11. 2013).

382. Študen terciarnega izobraževanja po: vrsta izobraževanja, občine, študijsko leto, način, spol.Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. 2013. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0955004S&ti=&path=../Database/Dem_soc/09_izobrazevanje/08_terciarno_izobraz/01_09550_vpisani_splosno/&lang=2 (Cirano 25. 7. 2013).

383. Štukl, F., 1981. Knjiga hiš v Škoi Loki I. Škoa Loka, Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 183 str.

384. Štukl, F., 1984. Knjiga hiš v Škoi Loki II. Škoa Loka, Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 183 str.385. Štukl, F., 1996. Knjiga hiš v Škoi Loki III., Stara Loka in njene hiše. Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana,

237 str.

386. Štukl, F., 2004. Loško mestno obzidje. Loški razgledi, 51, str. 97–106.

387. Tavčar, J., 2013. Mestni promet Škoa Loka (osebni vir, 11. 7. 2013). Škoa Loka.

388. Tavčarjev dvorec na Visokem. Škoa Loka. URL: hp://www.skoa-loka.com/116/secon.aspx/660/tavarjev-dvorec-na-visokem (Cirano 27. 7. 2013).

389. Tehnični podatki. Smučišče Stari vrh. URL: hp://www.starivrh.si/informacije/tehnicni-podatki/ (Cirano16. 7. 2013).

390. Tematske po. Turizem Škoa Loka. Škoa Loka. URL: hp://www.skoa-loka.com/domov/doivetja/tematske-po.aspx (Cirano 16. 7. 2013).

391. Tiskovna konferenca o problemaki Poljanske obvoznice 10. 7. 2013. Občina Škoa Loka. 2013. URL:hp://www.skoaloka.si/default.aspx?Tip=3651223&KeyID=15372&Naslov=3651223 (Cirano 28. 7.2013).

392. Top 5 ogledov. Turizem Škoa Loka. URL: hp://www.skoa-loka.com/75/view.aspx (Cirano 9. 11. 2013).

393. Trg dela Gorenjska regija. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2013. URL: hp://www.ess.gov.si/_les/375/Trg_dela_Gorenjska_regija.pdf (Cirano 6. 10. 2013).

394. Trnovec, B., 2007. Most, hudičevo delo. Objekv. URL: hp://www.dnevnik.si/objekv/vec-vsebin/253337

(Cirano 29. 7. 2013).

395. Trobec, T., 2007. Hidrogeografske metode ocenjevanja nemerjenih pretokov v Sloveniji. Diplomsko delo.Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 87 str.

396. Tržnica v Škoi Loki. Krajevna skupnost Kamnitnik. URL: hp://kamnitnik.skoa-loka.si/Slo/main.asp?id=414B2A7E (Cirano 11. 7. 2013).

397. Tušek, J., 1976. Poskus orisa razvoja lesne industrije na Tra pri Škoi Loki. Loški razgledi, 23, str. 123–127.URL: hp://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUFX3X6R (Cirano 6. 8. 2013).

398. Učenci po: vrsta šole, razred, občine, spol, šolsko leto, uspeh. Stasčni urad Republike Slovenije. SI-STAT podatkovni portal. URL: hp://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0952805S&=&path=../

Database/Dem_soc/09_izobrazevanje/04_osnovnosol_izobraz/02_09528_kon_sol_leta/&lang=2(Cirano 25. 7. 2013).

399. Ulaga, F., 2002. Trendi spreminjanja pretokov slovenskih rek. Dela, 18, str. 93–114.



156

422. Vode v Sloveniji: ocena stanja voda za obdobje 2006 – 2008 po določilih okvirne direkve o vodah. 2010.Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 68 str. URL: hp://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/vode%20v%20sloveniji.pdf (Cirano 27. 7. 2013).

423. Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. 2008. Frantar, P. (ur.). Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor,Agencija Republike Slovenije za okolje, 119 str.

424. Vodna telesa podzemne vode, 2013. Ministrstvo za okolje in prostor. Agencija Republike Slovenije zaokolje. URL: hp://gis.arso.gov.si/geoportal/catalog/search/resource/details.page?uuid={B879E449-

1A6A-42BE-83C4-3BA27D6EDC72} (Cirano 25. 8. 2013)

425. Vodno bogastvo Slovenije. 2003. Bat, M., Uhan, J. (ur.). Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo,Agencija Republike Slovenije za okolje, 131 str.

426. Vodovarstvena območja (občinski nivo), 2014. Ministrstvo za okolje in prostor. Agencija RepublikeSlovenije za okolje. URL: hp://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx (Cirano 1. 12. 2014).

427. Vodovarstvena območja (zajetja), 2014. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije zaokolje. URL: hp://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx (Cirano 1. 12. 2014).

428. Vozni red s cenikom. Slovenske železnice. URL: hp://www.slo-zeleznice.si/sl/potniki/slovenija/vozni-redi/vozni-red-s-cenikom?entrystaon=42306&via=-1&exitstaon=42300&date=16.8.2013 (Cirano 16.

10. 2013).429. Vrabec, M., Fodor, L., 2006. Late Cenozoic tectonics of Slovenia: structural styles at the Northeastern

corner of the Adriac microplate. V: Pinter, N., Grenerczy, G., Weber, J., Stein, S., Medak, D.(ur.). TheAdria microplate: GPS geodesy, tectonics and hazards, NATO Science Series, IV, Earth and EnvironmentalSciences, 61. Dordrecht: Springer, str. 151–168.

430. Vujić, D., 2012. Prometna organiziranost občine Škoa Loka. Zaključna seminarska naloga. Ljubljana,Filozofska fakulteta, Oddelek za geograjo, 53 str.

431. Wa, F., 1993. Vreme in klima. Ljubljana, DZS d. d., 48 str.

432. Zapisnik delavnice »Lokalna trajnostna samookrbnost – SWOT analiza za Slovenijo«. 2010. Okoljskicenter, Umanotera, 9 str. URL: hp://www.planbzaslovenijo.si/upload/samooskrbnost/samooskrbnost2-zapisnik.pdf (Cirano 12. 7. 2013).

433. Zaplotnik, C., 2008. Toča klesla tudi po gorenjskih sadovnjakih. Gorenjski glas. URL: hp://www.gorenjskiglas.si/article/20080911/C/309119975/1082/1015/toca-klestila-tudi-po-gorenjskih-sadovnjakih (Cirano 20. 7. 2013).

434. Zbiranje odpadkov in njihova končna oskrba. Loška komunala. URL: hp://www.loska-komunala.si/zbiranje-odpadkov-in-njihova-koncna-oskrba.html (Cirano 23. 7. 2013).

435. Združenje zgodovinskih mest Slovenije. URL: hp://www.zgodovinska-mesta.si/sl/zduenje/lani-zdruenja/k-loka (Cirano 17. 8. 2013).

436. Zejčarjev kostanj na Sv. Florjanu pri Škoi Loki. I feel Slovenia. URL: hp://www.slovenia.info/si/rastlinstvo/

Zej%C4%8Darjev-kostanj-na-Svetem-Florjanu-pri-%C5%A0kofji-Loki-.htm?rastlinstvo=2729&lng=1(Cirano 24. 9. 2013).

437. Zelena javna naročila. Ministrstvo za nance. URL: hp://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/sistem_ javnega_narocanja/zelena_javna_narocila/ (Cirano 10. 7. 2013).

438. Zgodovina mesta. Turisčno društvo Škoa Loka. URL: hp://www.skoaloka.info/index.php?page=znmesta&meni=pm&lang=si (Cirano 27. 7. 2013).

439. Zgrajene AC, HC ter druge javne ceste v okviru NPIA. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji.. 2011.URL: hp://www.dars.si/Dokumen/O_avtocestah/Nacionalni_program_izgradnje_avtocest/Zgrajene_AC_in_HC_30.aspx (Cirano 10. 8. 2013).

440. Znamenitos mesta. Občina Škoa Loka. URL: hp://www.skoaloka.si/default.aspx?Tip=1551651&KeyID=23&Naslov=OSkoiLoki (Cirano 17. 8. 2013).

441. Znamenitos. Občina Škoa Loka. URL: hp://www.skoa-loka.com/domov/znamenitos.aspx (Cirano8. 3. 2014).



158

PROJEKT SO PODPRLI

občina Škoa Loka

Škofja loka 2013 - srednjeveško mesto v duhu prostora in časa

Documents