seznam predmetov četrtega letnika študijskega programa ... · predmeti : tehn ična fizika in...

Seznam predmetov četrtega letnika študijskega programa sanitarno inženirstvo

ZAP. ŠT.

P R E D M E T PREDAVANJA VAJE SEMINAR SKUPAJ

IV. LETNIK

26. HIGIENA ČLOVEKOVEGA OKOLJA

45 15 15 75

27. ZDRAVSTVENA NEOPOREČNOST IN KAKOVOST ŽIVIL

60 75 5 140

28. RAZISKOVALNO DELO V EPIDEM. OKOLJA

30 45 15 90

29. ZRAK IN ONESNAŽENOST

45 15 15 75

30. ENERGIJA IN OKOLJE

45 15 15 75

31. BIOKLIMATSKO NAČRTOVANJE

30 30 15 75

32. GOSPODARJENJE Z ODPADKI

50 30 20 100

33. PITNA VODA IN NJENO ONESNAŽEVANJE

60 30 10 100

HIGIENA ČLOVEKOVEGA OKOLJA Predmet obsega 45 ur predavanj, 15 ur seminarjev in 15 ur vaj. 1. Cilji predmeta Študent: se seznani z vplivi okolja (naravno, delovno, bivalno...) na človekovo zdravje, z dejavniki, ki vplivajo na njegovo dobro ali slabo zdravje ter metodami dela, ki dobre dejavnike človekovega okolja pospešujejo in negativno odpravljajo z namenom ohranjevanja in krepitve človekovega zdravja ter preprečevanja bolezni. 2. Vsebina Predavanja in seminarji Uvod v higieno. Zgodovinski razvoj higiene. Higiena kot del medicinske znanosti. Higiena in medicinska ekologija. Metode dela v higieni in medicinski ekologiji. Obseg higiene. Človek in okolje. Reaktivnost organizma. Vpliv okolja na zbolevanje človeka. Akutne in kronične bolezni. Umrljivost in obolevnost zaradi dejavnikov tveganja v našem okolju (delovnem, bivalnem, naravnem). Dejavniki tveganja pri nastanku bolezni. (vzrok - posledica - ukrep); Dejavniki iz: ozračja, vode, zemlje (odpadne snovi), prehrane, obleke obutve; Dejavniki osebne nege telesa, telesne kulture, nezdravega načina življenja (kajenje, droge, pitje alkoholnih pijač ...); hrup vibracije, osvetlitev, mikroklima, naselje, stanovanje, objekti splošnega družbenega pomena, promet, stres in psihosocialno okolje človeka. Prehrana kot dejavnik tveganja pri nastanku akutnih in kroničnih bolezni. Varovalna prehrana. Različni higienski režimi: javna higiena, generativna higiena, socialna higiena, osebna higiena, higiena dela, higiena prehrane, komunalna higiena, higiena telesne kulture, šolska higiena, higiena bolnic, higiena v izrednih pogojih itd. Metode za oceno zdravstvenega in higienskega stanja okolja. Epidemiološka anketa. Vaje • • dejavniki tveganja: kajenje, alkohol, hrana in prehrana, telesna neaktivnost. • ocena režima življenja in/ali prehrane (npr. športnika, delavca). • ogled javnega objekta (npr. javno kopališče, športni park). 3. Povezanost z drugimi predmeti Predmet se povezuje z vsemi temeljnimi predmeti in predmeti, ki so neposredno vezani na sanitarno inženirstvo. 4. Študijski viri

Študent mora poznati temeljno študijsko gradivo, ki obsega posamezna področja higiene v posameznih “snopičih”: Higiene prehrane (D. Pokorn) Higiena, navodila za vaje in seminar (N. Eržen in sod.)

ZDRAVSTVENA NEOPOREČNOST IN KAKOVOST ŽIVIL Predmet obsega 60 ur predavanj, 75 ur vaj (55 ur IHŽ + 20 ur VŠZ) in 5 ur seminarjev.

1. Cilji predmeta

Študenti:

spoznajo problematiko zdravstvene neoporečnosti in kakovosti posameznih vrst oziroma skupin živil - ter dobijo z vsem tem ustrezno znanje s področja sanitarnega nadzorstva živil.

2. Vsebina

Predavanja

Za posamezne vrste oziroma skupine živil kot so

• meso in mesni izdelki;

• mleko in mlečni izdelki;

• jajca in jajčni izdelki;

• ribe in ribji izdelki;

• rastlinske masti in olja;

• sladkor, saharidi in med;

• žita, mlevski izdelki, kruh, pecivo, testenine in keksi;

• sadje, zelenjava, gobe in njih izdelki;

• alkoholne pijače;

• dietetična živila in bioživila;

• brezalkoholne pijače, narkotična poživila.

So podani:

Tehnološki postopki proizvodnje posameznih vrst oziroma skupin izdelkov, njih obstojnost, tehnološke napake, ponarejanje in kvarjenje, v zvezi s tem ocena zdravstvene neoporečnosti in kakovosti.

Higiena v proizvodnji in prometu z živili.

Vaje in seminarji

• organoleptične preiskave živil glede na zdravstveno neoporečnost in kakovost;

• mikrobiološke preiskave živil na patogene bakterije, indikatorje zdravstvene oporečnosti in obstojnosti ter kvarljivce;

• kemijske analize živil (a) meso in mesni izdelki: pokvarljivostni testi in ugotavljanje svežine mesa; kemijska sestava mesnih izdelkov - % vode, % pepela, % maščobe, % beljakovin, % nitritov, % NaCl, % dodanih polifosfatov; kvalitativni preizkusi na dodatek nitritov, škroba in umetnega barvanja, (b) mleko: načini dokazovanja dodane vode, določevanje maščobe v mleku, ugotovitev pravilne pasterizacije mleka, določevanje mehaničnih nečistoč, določevanje svežine mleka, dokazovanje konzerviranja mleka; (c) mlečni izdelki: določevanje svežine, % vode, % maščobe, % suhe snovi; (č) maščobe in olja: določevanje svežine in konzervansov; (d) jajca: določevanje svežine; (e) moka: določevanje svežine; (f) bonboni in sokovi: določevanje

umetnih barv; (g) med: sestava medu. Demonstracije: dokazovanje konzervansov in antioksidantov ter rezidiov kontaminentov okolja in zdravil v živilih;

• v živilskem objektu higiena in tehnologija proizvodnje, postopek odvzema vzorcev živil za posamezne preiskave in brisov na snažnost;

• seminarji: analize primerov alimentarnih toksikoinfekcij; poročila o izidu analize; izvedenska mnenja s področja zdravstvene neoporečnosti in kakovosti živil.

3. Povezanost z drugimi predmeti

Za razumevanje predmeta so potrebna znanja iz predmetov Mikrobiologija s parazitologijo, Kemija in tehnologija, Epidemiologija ter Higiena in tehnologija živil.

4. Študijski viri

Kielwein G.: Leitfaden der Milchkunde und Milchhygiene. Verlag Paul Parey, Berlin und Hamburg 1985.

Komar M., Doganoc D., Šinigoj – Gačnik K.: Higiena in nadzor živil – Kemijske analize. Inštitut za higieno živil. Veterinarska fakulteta, Ljubljana 1996.

Milohnoja M.: Nadzor živil rastlinskega izvora. Inštitut za higieno živil, VTOZD za veterinarstvo, Ljubljana 1981.

Milohnoja M.: Nadzor živil živalskega izvora - 3. Društvo živilskih higienikov v SR Sloveniji & Inštitut za higieno živil in bromatologijo, VTOZD za veterinarstvo, Ljubljana 1983.

Tišler P.: Higiena živilskih objektov. VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete, Ljubljana 1988.

5. Posebnosti pri izvedbi predmeta

Predavanja in seminarji so za vse študente hkrati. Vaje v laboratoriju se izvajajo v skupinah do 15 študentov, vaje na terenu - v posameznih živilskih obratih pa v skupinah do 5 študentov.

6. Obveznosti študenta

Opraviti mora ustni (ali pisni) izpit iz snovi podane na predavanjih ter - pred tem še - kolokvij iz snovi podane na vajah in seminarjih. Aktivna udeležba na predavanjih, seminarjih in vajah je obvezna.

7. Materialni pogoji

Predavalnica mora biti opremljena z osnovnimi avdiovizualnimi pripomočki; laboratorij pa z osnovno laboratorijsko steklovino, inventarjem in potrebnimi fizikalno-kemijskimi aparaturami.

8. Sestavljalec učnega načrta

dr. Marjan Milohnoja, dr.vet.med., redni profesor

RAZISKOVALNO DELO V EPIDEMIOLOGIJI OKOLJA

Predmet obsega 30 ur predavanj, 45 ur vaj in 15 ur seminarjev

1. Cilji predmeta

Študenti si pridobijo znanje o:

metodah in uporabi raziskovalnega dela v epidemiologiji okolja;

induktivnem in deduktivnem sklepanju;

praktičnem oblikovanju modelov za spoznavanje, oblikovanje, razvrščanje in odkrivanje raziskovalnega problema na področju teorije in prakse stroke;

organiziranju modelov za prikazovanje, spoznavanje, oblikovanje in interpretacijo rezultatov teoretičnih, uporabljivih in razvojnih raziskav;

planiranju, organizaciji, evalvaciji in uporabi raziskovalnih projektov.

2. Vsebina

Predavanja in seminarji

Mono in multidisciplinarne raziskave.

Pogoji za raziskovalno delo: interes, znanje, informacije, raziskovalna vnema in način razmišljanja, sredstva, logistika in načrt za delo.

Predmet in problem:

Predmet, področje in disciplina raziskovalnega dela.

Pomen, prioriteta, definicija, korist razrešenega problema.

Metode:

Opazovanje in preizkus.

Indukacija in dedukacija.

Analiza in sinteza.

Meritve: kvaliteta in kvantiteta, čas in prostor.

Povezanost in vzročna odvisnost.

Modeliranje: konceptualno in kvantitativno, statično in dinamično.

Raziskovalno delo:

Načrt za delo: definicija predmeta in problema in cilji raziskovalnega dela.

Izbira primarnih raziskovalnih metod, statistična sugnifikantnost.

Sredstva, logistika (izražanje logične operacije z matematičnimi simboli).

Ugotavljanje možnosti za izvajanje raziskav.

"Pilotni preizkus".

Preverjanje metod in uporabljenega načrta v praksi.

Opredelitev končnega načrta za delo in pisanje "protokola" raziskav.

Delo:

Priprave: zbiranje opreme, sredstev, sodelavcev, temeljnih informacij.

Izvajanje delovnega načrta:

Zbiranje podatkov, ki so na voljo ali novih informacij ter opazovanja.

Anketa in razgovor pri interdisciplinarnih raziskavah.

Spremljanje pri longitudialnih raziskavah.

"Case control" raziskave, retrospektivne in perspektivne. Nadzorovane terenske in klinične raziskave.

Preizkušanje, preverjanje hipoteze.

Razvrščanje, usklajevanje podatkov - "data base".

Analiza rezultatov.

Preverjanje rezultatov raziskovalca in neodvisne skupine.

Izoblikovanje poročila in sklepov, priprava za objavo.

Uporaba rezultatov raziskave v dnevni praksi ali v znanstvene namene.

Zaključki:

Raziskovanje kot integralni del strokovnega dela lokalno ali mednarodno.

Integracija raziskave za ekonomsko, ekološko in zdravstveno področje.

Sodobna gibanja v operativnih in uporabnih raziskavah in v futurologiji.

Vaje

Izbira predmeta in problemov, ki so primerni za epidemiološko raziskovanje.

Načrtovanje raziskav in priprava načrta in programa raziskovalnega projekta.

Načrtovanje in opravljanje epidemiološke ankete po izbiri študentov.

Kritična analiza opravljene ankete študentov na terenu.

Kritična analiza objavljenega raziskovalnega dela.

Izdelava načrta za individualno raziskovanje problema, ki ga je izbral študent.

Izdelava načrta za raziskovanje, multidisciplinarnega in skupinskega, ki ga izberejo študentje.


Povezanost s filozofijo in etiko, posebno kar zadeva eksperimentiranje na ljudeh in človekovem okolju. Povezanost epidemiologije, mikrobiologije in higiene glede infekcij in zlasti zastrupitev s hrano ter drugih zastrupitev, ki se prenašajo z okoljem. S statistiko in matematiko kar zadeva načrtovanje in analizo raziskovalnega programa dela. S komunalno higieno in sanitarnim nadzorstvom kar zadeva probleme, ki jih je treba razreševati z epidemiološkimi metodami raziskovalnega dela, rezultate raziskave pa uporabiti v praksi.

Primeri, problemi in analize med vajami bodo iz različnih predmetov učnega načrta.

4. Študijski viri

Temeljni študijski viri

Cvjetanović B.: Raziskovanja v epidemiologiji okolja. Sasmozaložba slušateljev, Ljubljana 1994.

Priporočeni študijski viri

Beaglehole R., Banita R., Kjellströ m T. Basic epidemiology. World health organization, Geneva 1993.

S specialno literaturo bodo študenti sproti seznanjeni pri posameznih temah.


Predavanja in seminarji so skupni za vse študente, razprave o temi predavanja pa se vršijo v manjših skupinah, rezultate pa predstavijo na končnem skupnem zasedanju.

Vaje se opravljajo ob skupnem splošnem uvodu, v tematskih skupinah do 15 študentov in individualnim delom, sklepe pa se predstavi na skupnem zasedanju.

Študent mora v okviru seminarjev opraviti eno epidemiološko anketo, izdela en načrt za individualno raziskovanje in sodeluje v skupinskem delu pri pripravi multidisciplinarnega, timskega raziskovanja.

Pričakujemo, da bo študent aktivno sodeloval v razpravah in jih uporabil za načrtovanje svojega diplomskega dela.


Navzočnost pri predavanjih in seminarjih, aktivno sodelovanje v razpravah. Obvezno opravi svoje naloge pri vajah, tudi anketo in izdelavo individualnega in skupnega raziskovalnega načrta, ki ga predstavi v seminarski nalogi. Predmet se zaključi z izpitom.


Predavalnica z avdiovizualnimi napravami, prostori za skupinsko delo, knjižnica.


dr. Branko Cvjetanović, dr.med., redni profesor

ZRAK IN ONESNAŽENOST

Predmet obsega 45 ur predavanj, 15 ur seminarjev in 15 ur vaj.

1. Cilji predmeta

Študenti spoznajo:

osnovne količine, zakone in dogajanja v ozračju skozi katerega se širijo in redčijo škodljive primesi;

lastnosti škodljivih primesi in njihove vire;

pogoje širjenja primesi skozi ozračje, njihovo redčenje, izpadanje, merjenje itd., s povdarkom na razmere v Sloveniji;

ocenjevanje onesnaženosti na osnovi podatkov;

možnosti zmanjševanja jakosti in števila virov ter koncentracij primesi v naravnem in urbanem okolju ter druge posege, ki vodijo k boljši kvaliteti zraka;

možnosti zmanjšanja vplivov polutantov in zaščito ljudi.

2. Vsebina


Zgradba in sestava atmosfere in osnovne količine stanja plinov, aerosola in delcev v ozračju.

Razporeditev zračnega tlaka in sile pri gibanju zraka. Planetarni in splošni vetrovi ter valovi v njih. Polarna fronta, ciklon zmernih širin in njegova zgradba ter vetrovi. Osnove horizontalnega transporta primesi v zraku.

Toplotni tokovi in temperaturne razporeditve v ozračju in ob mejah. Učinek tople grede in osnove klimatskih sprememb. Razne stabilnosti v atmosferi in vertikalna gibanja. Turbulenca in disperzija primesi. Vodna para in njeni pojavi in vplivi na dogajanja v ozračju.

Anticikloni in lokalni vetrovi. Temperaturne inverzije, jezera hladnega zraka in stagnacijska obdobja visokih koncentracij.

Primesi, ki onesnažujejo zrak (plini, aerosol in delci). Njihove lastnosti in posledice za rastline, živali, ljudi in materiale.

Viri onesnaževanja zraka (točkovni, linijski, površinski), viri od raznih dejavnosti (industrija, gospodinjstva, promet); njihove jakosti in razmerja v odvisnosti od letnega in dnevnega časa, reliefnih, klimatskih in vremenskih razmer posameznih krajev in regij.

Širjenje primesi v zraku od virov do prejemnikov. Odvisnost širjenja od reliefnih, klimatskih in vremenskih pogojev. Različni modeli lokalnega širjenja onesnaženja ter širjenja čez kontinente.

Disperzija - redčenje, izpiranje, izpadanje, kemične pretvorbe in nastajanje novih polutantov v ozračju pri raznih pogojih.

Meritve koncentracij posameznih primesi in drugih pogojev v okolju, ki vplivajo na njihove koncentracije in širjenje.

Čiščenje primesi pri virih ter zmanjševanje količin in koncentracij izstopajočih primesi. Drugi ukrepi za zmanjševanje koncentracij primesi in boljšo kvaliteto zraka, npr. mejne vrednosti, preventivni ukrepi in sanacijski programi.

Globalna onesnaženost zraka, klimatske spremembe, ozonske luknje, kisle padavine ter

strokovna vsebina mednarodnih konvencij.


Predmeti : Tehnična fizika in matematika, Bivalno in delovno okolje ter Informatika in računalništvo bodo dali nekatere osnove za nadgradnjo v tem predmetu. Ta predmet pa bo dal tudi nekatere osnove za predmete Bioklimatsko načrtovanje, Energija in okolje ter Higiena človekovega okolja.

4. Študijski viri


Hočevar, Petkovšek Z.: Meteorologija - osnove in aplikacije. Partizanska knjiga 1988 oz. dopolnjen ponatis BTF - Gozd. odd. 1994, 219 str.

Roth, G.D.: Vremenoslovje za vsakogar, DZS, 1992.

Petkovšek Z., Trontelj M: Skice vremena, ZOTKS.

Hočevar, Petkovšek Z: Meteorologija - osnove in aplikacije, Partizanska knjiga, 1988.

Onesnaženost zraka v Sloveniji, Letna poročila Hidrometeorološkega zavoda RS od leta 1990 dalje.

Gozd in okolje - Posvetovanje FOREN '86, SIS za gospodarstvo, Ljubljana, 1986.

Watt in Wilson: Vreme in klima, Državna založba Slovenije, 1993.

Članki iz strokovnih publikacij (separati).


Predavanja in seminarji potekajo za vse študente hkrati. Vaje (laboratorijske in terenske) potekajo v skupinah z največ 15 študenti.


Aktivna udeležba na predavanjih, seminarjih in vajah. Študent izdela kratko seminarsko nalogo. Uspešno opravljen seminar in kolokvij iz vaj sta pogoj za pristop k izpitu.


Ustrezno opremljena predavalnica z avdiovizualnimi sredstvi in specializirani laboratoriji Hidrometeorološkega zavoda R Slovenije, za izvajanje vaj.

8. Sestavljalca učnega načrta

dr. Zdravko Petkovšek, dipl.ing., redni profesor

Dušan Hrček, univ.dipl.fiz., predavatelj

ENERGIJA IN OKOLJE


1. Cilji predmeta

Študenti se:

seznanijo z viri energije in njihovo razpoložljivostjo,

spoznajo osnovne procese pretvarjanja energije,

spoznajo medsebojno povezanost med družbenim razvojem in razvojem energetskih tehnologij ter sistemov,

spoznajo vzroke in posledice uporabe goriv in drugih virov energije na okolje.

2. Vsebina


Razvoj energetskih virov, njihova zamenljivost in razvojni ciklus.

Energija in prebivalstvo na Zemlji.

Fosilna goriva in njihove zaloge - Svet, Evropa, Slovenija.

Obnovljivi viri in njihova vloga.

Osnovne tehnologije za pretvarjanje energije in vplivi na okolje.

Učinkovitost pretvarjanja.

Medsebojna povezanost učinkovitosti pretvarjanja in vplivov na okolje. Emisije. Omejitve.

Sodobni trendi razvoja energetskih sistemov.

Energija v prehodnem obdobju.

Vloga elektrike in nuklearne energije v energetskem sistemu.

Energija, ekonomija in ekologija.

Usklajeni razvoj - načela in posledice.

Sodobne energetske tehnologije bodočnosti, ki so okolju prijazne:

-za široko rabo, za promet, za industrijo, za proizvodnjo elektrike.

Energija in okolje v Sloveniji - včeraj, danes, jutri.

Vaje

Obisk NEK, TOL, Energetike Ljubljana, Petrol d.o.o., Plin, energ, naprav pivovarne, FS-LOS, izdelava poročil o obiskih.


Bivalno in delovno okolje, Zrak in onesnaževanje, Ravnanje z odpadki, Bioklimatsko načrtovanje.

4. Študijski viri


Medved S., Novak P.:Varstvo okolja in obnovljivi viri energije. Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 2000.

Energija za jutrišnji svet. Slovenski komite WEC, 1994.

G.M. Masters: Introduction to Environmental Engineering and Science, Prentice Hall Inter, London 1991.

A. Lah: Leksikon okolje in človek, ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 1995.


WEC (World Energy Council): 1992 Surwey of Energy Resources.

P. Novak: Ekologija, energija, varčevanje, DE 41, 1987.

Our Common Future, The World Comm. on Env. and Development, OUN, 1987.

J.R. Frisch: World Energy Horizons 2000 - 2020, WEC, 1989.

A. Naess: Ecology, community and life style, Cambridge Univ. Press, 1991.


Predavanja in seminarji potekajo za vse študente hkrati. Vaje potekajo neposredno v objektih in se izvajajo kot terenske vaje. V skupini je lahko največ 15 študentov.


Izdelava 6 poročil o obiskih. Pisni in ustni izpit.


Predavalnica, grafoskop, diaprojektor, video, sredstva za delno pokrivanje stroškov obiskov (terenske vaje) v posameznih objektih.


dr. Peter Novak, dipl.ing., redni profesor

BIOKLIMATSKO NAČRTOVANJE


1. Cilji predmeta

Študenti :

se seznanijo z dejavnostmi pri oblikovanju (načrtovanju in izvedbi) bivalnega in delovnega prostora na različnih nivojih: urejanja prostora, oblikovanja naselij, zgradb, elementov zgradb, konstrukcijskih sklopov in uporabe ustreznih materialov;

na podlagi osnovnih klasifikacij posameznih področij se seznanijo s parametri, ki vplivajo na učinkovitost delovanja sistema človek, zgradba, okolje, s stališča zdravih, ugodnih in udobnih bivalnih in delovnih razmer.

2. Vsebina


Bioklimatsko oblikovanje bivalnega in delovnega prostora

I. Geneza bioklimatskega oblikovanja v Sloveniji in v svetu.

II. Viri:

Toplota, dnevna svetloba, zvok, vlaga, kvaliteta zraka - vonj.

Klimatski vplivi, vpliv topografije, vodnih površin, zemlje,vegetacije.

Klima v notranjem prostoru, kot funkcija lokacije, zgradbe in strukture konstrukcijskih sklopov: toplota, svetloba, vlaga, zvok, vonj, prezračevanje.

Ugodje, udobje, psihološki vidiki, fizikalni parametri okolij.

Bioklimatske karte.

Izraba energije okolja v bivalnem in delovnem prostoru: koncepti, zbiranje toplote, shranjevanje toplote, razporejanje toplote, dnevna svetloba.

III. Sistemi:

Ogrevanje:

toplotnoregulacijski materiali: netranspatentni in transparentni, elementi za ogrevanje, direktni zajem, indirektni zajem: zbiralno-shranjevalna stena, vodna stena, strešni bazen, ločeni zajem: termosifon, sončni prostor, steklenjak, rastlinjak, kombinacije.

Ohlajevanje:

radiacijsko hlajenje, izparevalno hlajenje, prisiljeno prezračevanje, vkopane zgradbe - zemlja.

Dnevna svetloba.

Pametno okno, pametna hiša.

IV. Regulativa:

Pregled standardov in normativov s področja TC gradbena fizika, ki se navezujejo na vsebino predmeta.

Vaje

Analize stacionarnih toplotnih odzivov konstrukcijskih sklopov in stavbe z lastnimi in tujimi računalniškimi programi (TEDI, E-NER, ENERBED).

Analiza dnevne osvetlitve z lastnimi in tujimi računalniškimi programi (SENCE, DAYLIGHT).


Predmet se povezuje s predmeti: Sanitarna tehnika, urbanizacija in projektiranje, Informatika in računalništvo, Energija in okolje, Bivalno in delovno okolje, Komunalna higiena, Metode sanitarnega nadzorstva.

4. Študijski viri


Krainer, A.: Tematski snopiči po predavanjih.

Krainer, A.: Pametna hiša - Toward Smart House, TEMPUS JEP 1802, Ljubljana, London 1994.

Krainer, A.: Zgodovinski razvoj koncepta bioklimatske zgradbe na Slovenskem - Genesis of Bioclimatic Growth of Vernacular Buildings in Slovenia, TEMPUS JEP (1802), Ljubljana, London 1995.

Računalniška programska oprema, FGG, Katedra za stavbe in konstrukcijske elemente.

ISO, EN, SIST, ki se navezujejo na vsebino predmeta.


Predavanja in seminarji potekajo za vse študente hkrati. Študenti pripravijo in predstavijo individualne projektne naloge.

Vaje potekajo v skupinah do 15 študentov v računalniški učilnici.


Zaradi zelo široke tematike je potrebna aktivna udeležba pri predavanjih, seminarjih in pri vajah.

Priprava pisnega in ustnega poročila o iz tuje literature izbrani temi.

Samostojna izdelava vaj z uporabo ustrezne računalniške programske opreme: osvojitev postopka uporabe programske opreme, parametrična študija in analiza rezultatov.


Predavalnica opremljena z audiovizualnimi sredstvi, računalniška učilnica z ustrezno opremo: računalniki, tiskalniki, projekcijska plošča.


Dr. Aleš Krainer, univ.dipl. inž. arh., izredni profesor

GOSPODARJENJE Z ODPADKI

Predmet obsega 50 ur predavanj, 30 ur vaj in 20 ur seminarjev.

1. Cilji predmeta

Študentje na osnovni predhodnih znanj nadgradijo:

sanitarno tehniko v industriji in jo prilagodijo novim metodam, sredstvom in spoznanjem,

se seznanijo s filozofijo, problemi in metodami reševanja oz. obvladovanja varovanja človekovega okolja s povdarkom na tehničnih izpeljavah in rešitvah predvsem v razvitem svetu, ter aplikacijami doma,

spoznanja o nujnosti drugačnega pristopa k reševanju oz. preprečevanju ekološke problematike v svetu in doma.

Z novo osvojenimi znanji se enakopravno in strokovno - tehnično enako zahtevno vključujejo v reševanje oz. preprečevanje ekološke problematike, ter sanitarnih problemov v industrijskem okolju od ravni podjetja do ravni državnih organov in raziskovalne sfere.

Enakopravno sodelujejo v procesih: planiranja, načrtovanja, izgradnje, obratovanja in nadzorovanja ekoloških objektov (sežigalne naprave, čistilne naprave, centri za reciklažo, deponije in podobni objekti).

Samostojno izvajajo strokovni nadzor nad ekološkimi objekti.

Pedagoško delujejo na vseh ravneh izobraževanja v smislu varovanja zdravega okolja.

Strokovno in raziskovalno delujejo na področju ekologije in industrijske higiene s ciljem:

izboljšati sedanje stanje in

preprečevati nove ekološke in higienske probleme.

Razvijejo sposobnosti za koordinacijo in timsko delo v ekspertnih skupinah, ki rešujejo posamezne - ekološko - higienske probleme v neposredni inženirski praksi.

2. Vsebina


Ekologija in ravnanje z odpadki

Značilnosti ekoloških sistemov.

Ravnanje in gospodarjenje z odpadki:

delitev na komunalne in posebne metode ravnanja

sekundarne surovine tehnologije

individualne pobude

nova filozofija

Značilnosti odpadkov in ravnanje z njimi v tekstilni, kemični, mertalurški in kovinski industriji, rudarstvu, kmetijstvu, živinoreji in gradbeništvu ter drugih ekološko obremenjujočih industrijah.

Nematerialne oz. energetske oblike obremenjevanja okolja (hrup, sevanja, vibracije, valovanja).

Razvojno in raziskovalno delo na področju ravnanja in gospodarjenja z odpadki.

Nova spoznanja industrijske higiene s stališča organiziranja delovnih procesov, uporabe sodobnih sredstev in novih inženirskih metod.

Nevarne snovi in nevarni odpadki

Nevarne snovi

Klasifikacija nevarnih snovi po predpisih oz. legislativi:

klasifikacija nevarnih snovi po zakonodajah razvitih držav in po relevantni zakonodaji R Slovenije;

klasifikacija nevarnih snovi po predpisih ADR, RID, IMDG kodah, predpisih IATA, po smernicah ES.

Klasifikacija nevarnih snovi po lastnostih:

po osnovnih značilnostih; eksplozivnost, lahka vnetljivost, toksičnost in zdravju škodljivost, jedkost in dražljivost, radioaktivnost, gabljivost in kužnost; snovi, ki povzročajo vžig; plini pod pristiskom;

po fizikalno - kemijskih lastnostih.

Ravnanje z nevarnimi snovmi glede na njihove lastnosti in preventivni ukrepi zaščite ter ukrepanje v primeru akcidentnih slučajev.

Nekatere nesreče pri napačnem ravnanju z nevarnimi snovmi, vzroki zanje ter posledice teh slučajev.

Nevarni odpadki

Klasifikacija nevarnih odpadkov po predpisih oziroma legislativi:

klasifikacija nevarnih odpadkov po zakonodajah razvitih držav in primerjava katalogov nevarnih odpadkov;

klasifikacija nevarnih odpadkov po lastnostih, ki so relevantne za škodljive efekte na okolju;

klasifikacija nevarnih odpadkov po mestu nastanka, načinih zbiranja, selekcioniranja, skladiščenja, kompatibilnosti procesiranja in kompatibilnosti deponiranja.

Ravnanje z nevarnimi odpadki glede na vir nastanka, glede na način zbiranja, selekcioniranja, kompatibilnosti skladiščenja, kompatibilnosti procesiranja, transporta in/ali deponiranja.

Koncepti ravnanja in tehnologije za minimizacijo nastajanja nevarnih odpadkov na viru (spremembe tehnologije, spremembe oziroma zamenjava vhodnih komponent ali/in parametrov, uvajanje okolje prijaznih izdelkov glede nastajanja nevarnih odpadkov pri proizvodnji in glede na to, da so po roku uporabe reciklabilni ali lahko razgradljivi v osnovne komponente, le-te pa zopet uporabljive itd.).

Specifični primeri ravnanja z nevarnimi odpadki v svetu in v R Sloveniji glede na spremembo zakonodaje.

Shematski pregled nekaterih postopkov, tehnik in tehnologij procesiranja in deponiranja nevarnih odpadkov.

Vaje

Vaje študentu omogočajo vpogled v praktično problematiko higienskih problemov v industrijskih obratih. Prvenstveno se slušatelji seznanijo z:

opredelitvami kontaminantov

odrejanja ukrepov na osnovi analiznih rezultatov

predlaganjem prvenstvenih ukrepov, za preprečitev sanitarnih posledic

spoznavanjem sodobne tehnike na področju preventive in čiščenja, dezinfekcije, dezinsekcije,

deratizacije

nove generacije biocidov.

S konvencionalnimi analitskimi metodami (redoks - reakcije, nevtralizacija, titracije, gravimetrične, polarografske, kromatografske in druge fizikalno kemijske metode) študent obdeluje konkretni primer.

Prav tako obdela primere kontaminacije z ionizirajočimi sevanji oz. posledice dosedanjega obremenjevanja okolja.

Aktivno sodeluje tudi v odkrivanju oz. pravilnem prikazovanju ekoloških problemov v svojem okolju.


Predmet je praviloma posledica interdisciplinarnih znanj. Za celovito obravnavo predmeta je potrebno poznavanje vseh naravoslovnih področij, kakor tudi tehnoloških znanj, zato je neposredna povezanost predmeta ozko navezana na tehniško higienske predmete iz 1.stopnje, ter predmete:

Bivalno in delovno okolje

Metode sanitarnega nadzorstva

Sanitarna tehnika, urbanizacija in projektiranje

Sanitarno in ekološko pravo

Energija in okolje

Zrak in onesnaževanje

Bioklimatsko načrtovanje

Higiena človekovega okolja

Raziskovalno delo s področja epidemiologije okolja.

4. Študijski viri


Osnova za pričetek študija so skripta oz. zapiski predavanj imenovanega predmeta, ki so bila izdana v letu 1994 in 1995. Fakulteta za organizacijske vede, Kranj.

D. Vuk: Investicijska izgradnja, Fakulteta za organizacijske vede, Kranj 1994.

D. Vuk: Ravnanje z odpadki biološkega izvora. Fakulteta za organizacijske vede, Kranj 1995.

D. Vuk: Gospodarjenje z odpadki, 1. del. Fakulteta za organizacijske vede, Kranj 1995.


Abwasser Korespondenz

Abfallwirtschaft

Gospodarjenje z odpadki

B.Koželj, D.Vuk: osnove ekologije z varstvom okolja, Obzorja Maribor, 1987.

Kako deluje človekovo okolje; prevod - Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1988.

J. Kolar: Odvajanje in čiščenje voda iz naselij.

Zakonodaja razvitih držav na področju nevarnih snovi in ravnanja z njimi (npr. Nemčija, ZDA, Kanada, Avstrija itd.).

Zakonodaja razvitih držav na področju ravnanja z nevarnimi odpadki (npr. ZDA, Avstrija, Nemčija).

Zakon o varstvu okolja.

Zakon o gospodarskih javnih službah.

Handling and Management of Hazardous Materials and Waste. Th. H. Allegri; Chapman and Hole, New York, 1986.

Alenka Oblak Lukač: Navarne snovi. Založba DDU Univerzum, Ljubljana, 1985.

Hazards in the Chemical Laboratory. 5th Edition Revised and Expanded, S.X.Luxon; Royal Society of Chemistry, 1992.

Hazardous and Toxic Materials. Ed.H.H.Fawcett; John Wiley and Sons, 1988.

Environmental Engineering, H.E.Peany, D.Rowe, G.Tchobanoglous, McGraw Hill Book Company, 1985.

Dangerous properties of Industrial Materials, N.I.Sax, R.J.Lewis; Van Nostrand Reinhold, 1984.

Gspan P.: Ekologija dela. Zavod SRS za varstvo pri delu. Ljubljana, 1987.


Predavanja in seminarji potekajo ob posredovanju vizualnih tehnik ter ob vzpodbujanju sodelovanja študentov. Po končanih posameznih predavanjih je diskusija o aktualni temi.

Vaje iz predmeta se vršijo v ustrezno opremljenem laboratoriju ob pomoči demonstratorjev in na terenu v posameznih industrijskih objektih.

Študentje izvajajo vaje v skupinah do 15 slušateljev. V okviru seminarjev pripravijo seminarske naloge na vnaprej določenem praktičnem primeru.


Aktivna udeležba študenta na predavanjih, seminarjih in vajah je obvezna in je pogoj za pridobitev frekvence iz predmeta.

Študent mora uspešno opraviti vse predpisane vaje in pripraviti določena strokovna poročila ter seminarsko nalogo.

Iz vsebin nevarnih snovi in nevarnih odpadkov je predmetni kolokvij.

Predložena strokovna poročila vaj, seminarska naloga in predmetni kolokvij sta pogoj za opravljanje izpita. Izpit se opravlja v dveh delih. V prvem delu je pisni izpit, ki je pogoj za pristop k ustnemu delu izpita.


Predavalnica opremljena z avdiovizualnimi pripomočki, grafoskop, episkop, diaprojektor, platno.

Laboratoriji, opremljeni z opremo za ekološke in higienske preiskave (kemijska, biokemijska, fizikalno - kemijska, radiološka oprema).

Študijski ogledi posameznih objektov oz. industrijskih postrojenj.

8. Sestavljalca učnega načrta

dr. Drago Vuk, univ.dipl.inž.kem.inž., izredni profesor

dr. Branko Družina, univ.dipl.inž. kem., univ.dipl.ekon.,docent

PITNA VODA IN NJENO ONESNAŽEVANJE

Predmet obsega 60 ur predavanj in 30 ur vaj in 10 ur seminarjev.

1. Cilji predmeta

Študent:

se seznani s tehniko čiščenja predvsem pitnih, pa tudi odpadnih voda, z metodami zaščite kakovosti voda in z inženirsko aplikativnimi metodami za presojo kakovosti voda;

s pridobljenim znanjem bo usposobljen za zdravstveno in ekološko presojo načrtovanih in zgrajenih vodopreskrbnih naprav (zajetja, vodovodi, čistilne naprave) in drugih ukrepov za zaščito in sanacijo kakovosti voda.

2. Vsebina

Predavanja s seminarji

Vodopreskrba in čiščenje pitnih voda

Zgodovinski razvoj preskrbe s pitno vodo.

Namen, funkcija in perspektive vodopreskrbnih naprav:

lastnosti vode;

potrebe po pitni vodi (kakovostni in količinski vidiki);

osnovni elementi vodopreskrbnih naprav (zajetja, distribucijska mreža, potrošniki, črpalke, rezervoarji, hidroforji, hišne čistilne naprave, javne čistilne naprave).

Zdravstveni in estetski vidiki pitne vode:

epidemije zaradi okuženih voda

patogeni organizmi

indikatorski organizmi

izvor onesnaženja, točkovno in razpršeno, naravno in antropogeno

razumevanje zdravstvenega pomena kemičnega onesnaženja voda

anorgansko onesnaženje

dezinfekcija in anorganski produkti dezinfekcije

suspendirane snovi

organsko onesnaženje in organski produkti deanfekcije

radionukleidi

estetska kakovost

zaključki

Izbira virov pitne vode:

generalna sposobnost postopkov čiščenja pitne vode

razvoj in zasnova tehnoloških shem čiščenja v odvisnosti od lastnosti surove vode

učinki čiščenja – eliminacija značilnih polutantov

Procesi koagulacije – destabilizacija, mešanje in flokulacija:

destabilizacija koloidov

intenzivno mešanje

kosmičenje (flokulacija)

koagulacija in mehčanje vode

Usedanje in plavljenje (Sedimentacija in flotacija):

teorija sedimentacije

vrste usedalnikov

plavljenje (flotacijaj

faktorji, ki vplivajo na izbor in način sedimentacije in flotacije

Filtracija:

vrste filtrov

filtrski materiali

osnove hidravlike filtracije

hitri filtri in delovanje

direktna filtracija

kontrola in regulacija pretočnosti fltrov

povratno pranje filtrov

problematika hitrih filtrov

tlačni filtri

počasni filtri

naplavni filtri

drugi filtri (mikrosita, mikrofiltracija, nano- in ultra-filtracija)

Adsorbcija organskih polutantov in ionski izmenjevalniki:

adsorbcija z aktivnim ogljem

filtri z aktivnim ogljem

aktivno oglje v prahu

regeneracija aktivnega oglja

adsorbcija - Freundlichova enačba izoterme

Kemično obarjanje (precipitacija) in oksidacija:

osnove

mehčanje vode

odstranjevanje mangana in železa s kemično precipitacijo

Dezinfekcija pitne vode:

dezinfekcijska sredstva in teoretične osnove

ocena mikrobiološke kakovosti vode

kinetika dezinfekcije

aplikacija

Kontrola mikrobiološke kakovosti vode v vodovodnem omrežju:

preprečevanje mikrobiološke kontaminacije vodovodnih omrežij

faktorji, ki prispevajo k poslabšanju mikrobiološke kakovosti vode v omrežju

monitoring

Odvod odpadnih vod (kanalizacija) in čiščenje odpadnih voda

Kanalizacija:

uvod

poraba vode, odtok in sestava

padavinske vode

hidravlični preračun

zasnova in izbira kanalskega sistema

osnove za konshviranje kanalskih vodov

objekti na kanalskem vodu

vzdrževanje in upravljanje s kanalskimi sistemi

kanalizacija, ki nima javnega značaja

splošno o čistilnih napravah za komunalne odpadne vode

Teoretične osnove kinetike biokemičnih procesov čiiščenja (odpadnih) voda:

reakcije nultega, prvega in drugega reda

tekmujoče (vzporedne), sledeče si reakcije (zaporedne), katalitske in enzimske reakcije, Monod, Michaelis-Menten

vrste reaktorjev: homogeni, nehomogeni, enostopenjski, kaskadni, cevni

stehiometrični prikaz poteka biokemijskih reakcij aerobnih, oz. anaerobnih procesov

Tehnološke osnove čiščenja odpadnih voda:

eksogena respiracija

endogena respiracija

poraba kisika

osnovni tehnološki pojmi, specifična obremenitev biološkega blata, koeficient

proizvodnje, starost biološkega blata, stopnja stabilizacije blata itd.

dimenzioniranje čistilnih naprav (ČN)

nitrifkacija, denitrifkacija, defosfatizacija, higienizacija efluentov ČN

anaerobno čiščenje odpadnih voda in stabilizacija blata

problematika in načini dispozicije blata iz ČN

kratek pregled čiščenja industrijskih odpadnih voda

problematika in načini čiščenja in dispozicije kmetijskih odplak

čiščenje, oz. preprečevanje disperzmega (točkovnega) onesnaženja

Zaščita virov pitne vode

Kakovostne lastnosti, ogroženost in ranljivost vodnih virov.

Faktorji, ki vplivajo na kakovost vodnih virov.

Metode za zaščito virov pitne vode (zaščita pred točkovnim in/ali razpršenim onesnaženjem).

Osnove o dispoziciji smeti in nevarnih odpadkov.

Osnove limnologije (vede o površinskih vodah).

Osnove modeliranja kakovosti procesov v površinskih in podzemenih vodah.

Problematika in metode zaščite podzemnih voda.

Problematika in metode zaščite pvršinskih voda.

Integralni pristop izkoriščanja in zaščite virov pitne vode in celotnega vodnega bogastva.

Vaje

Vaje potekajo kot kombinacija terenske in laboratorijske oblike. Vsak študent pripravi seminarsko nalogo ter s terenskimi in laboratorijskimi vajami iz posameznih vsebinskih področij spozna tehnične prigomočke in metodologije strokovnega in raziskovalnega dela.


Predmet se povezuje s področji sanitarne mikrobiologije in virologije, kemije voda, tehnične fizike, matematičnih operacij, urbanizacije in projektiranja ter drugimi predmeti s področij zdravstveno ekološke dejavnosti, predvsem varstvom okolja.

4. Študijski viri


Zapiski predavanj (Rismal) - provizorična skripta.

Čiščenje pitnih voda.

Čiščenje odpadnih voda.


Water Tretment Plant Design, second edition 1990, American Water Works Association.

Water and wastewater Engineering Volume 2, Water Purification and Wastewater Treatment and Disposal, Fair, Geyer, Okun.

Kolar, J.: Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda. DZS, Ljubljana 1983.


Predavanja potekajo za vse študente hkrati in vzpodbujajo pri študentih kritično mišljenje in aktivno razpravljanje o obravnavanih temah. Vsak študent pripravi pisno seminarsko nalogo iz določene učne vsebine predmeta. Laboratorijske in terenske vaje potekajo v skupinah do 15 študentov. Ravno tako je skupinsko seminarsko delo.


Aktivna udeležba pri predavanjih, seminarjih in vajah je obvezna. Vaje se zaključijo s kolokvijem. Izdelane vaje in seminarska naloga ter uspešno opravljen kolokvij so pogoj za opravljanje izpita.


Predavalnica z avdiovizualnimi sredstvi in specializirani laboratoriji. Matematične simulacije čistilnih naprav in laboratorijski modeli le-teh. Priporočeno: PC učilnica.

8. Sestavljalci učnega načrta

dr. Mitja Rismal, dipl. ing., redni profesor

dr. Jože Panjan, univ.dipl. inž.grad., docent

dr. Boris Kompare, univ.dipl. inž.grad., docent

seznam predmetov četrtega letnika študijskega programa ... · predmeti : tehn ična fizika in...

Documents