Šege in navade kot folklorizem(traditiones)

7/26/2019 ege in Navade Kot Folklorizem(Traditiones)

1/50

UVOD

Industrializacija v 19. stoletju je korenito spremenila nain ivljenja in povzroila izginja-nje tradicionalnih elementov kulture, kar je mono vplivalo na sentimentalen odnos dodediine [Bausinger 1970: 219]. Tehnoloke inovacije, hitro zastaranje, radikalna moder-nizacija, mnoine migracije in podaljevanje ivljenjske dobe so pripomogli k obutkomnegotovosti, s katerimi se dandanes spoprijemajo ljudje [Lowenthal 1995: 396]. Zaradi

tega iejo stabilnost in kontinuiteto, to pa so znailnosti, ki jih pripisujejo tradiciji, dedi-ini. Niti etnologi kot raziskovalci tradicije niso bili imuni na ta pojav in so skuali najtiizvirne oblike e ivih kulturnih elementov in vse vmesne razliice do aktualne oblike.Razumevanje eg in drugih kulturnih elementov kot preitkov s posebno vrednostjo pa jebilo podlaga za olklorizem.

Koncept olklorizma je v etnologijo leta 1962 vpeljal Hans Moser. Na Slovenskem sose etnologi s tem pojavom sicer nenehno sreevali, a ga do 90. let 20. stoletja niso teore-tino premislili. V kolikni meri so slovenski raziskovalci ta koncept upotevali pri svojihraziskavah eg in navad, je poleg predstavitve mednarodnega razvoja in vsebine konceptapredmet te razprave. Hkrati na primeru izbranega obmoja skuamo opozoriti e na emsko

EGE IN NAVADE KOT FOLKLORIZEM

SAA POLJAK ISTENI

Avtorica v prispevku na primeru raziskav eg in navadpredstavi poglede na folklorizem na podlagi treh vidikov: 1. sstalia pogleda na teorijo oz. na raziskovalce, ki uporabljajofolklorizem kot koncept ali vsaj terminus technicus (v temokviru je predstavljen razvoj koncepta v tujini in v Sloveni-

ji); 2. s stalia raziskovalcev in njihove raziskovalne prakse,v kateri gre za (ne)zavedanje folklorizma pri obravnavi egin navad oz. (ne)aplikacijo koncepta v raziskave na Sloven-skem, in 3. s stalia raziskovancev, ki razgrinjajo nagibeza uporabo eg in navad in drugih elementov dediine vturizmu na izbranem obmoju.Kljune besede:folklorizem, ege in navade, turizem.

This article uses examples of studies on customs and tradi-tions to present views on folklorism from three perspectives:(1) the view of the theory and researchers that use folklor-ism as a concept or at least as a technical term (the devel-opment of this concept in Slovenia and abroad is presentedwithin this framework); (2) the viewpoint of researchers andtheir research practice, which devotes more or less attentionto this phenomenon or even overlooks it when addressingcustoms and traditions (and in this case also demonstratesthe lack of use and reflection upon this concept in Slovenianresearch); and (3) the viewpoint of those studied, who revealtheir motives for using customs and traditions as well as otherheritage elements in tourism in the selected area.Keywords:folklorism, customs and traditions, tourism.

DOI: 10.3986/Traditio2008370204 TRADITIONES, 37/2, 2008, 61110

Traditi372_006.indd 61 14.9.2009 13:12:06


2/50

62

ETNOLOKI POGLEDI IN PODOBE/ETHNOLOGICAL PERSPECTIVES AND IMAGES

dimenzijo olklorizma, tj. nagibe izvajalcev in organizatorjev za uporabo eg in drugihelementov dediine v turizmu.

POGLEDI NA R AZISKOVALCE TEORETSKI VIDIKI

Razvoj koncepta

Prvo rabo besede olklorizem je Regina Bendix [1997] nala v 30. in 40. letih 20. stoletja,ko je rancoski etnolog Albert Marinus z besedo neo-olklorisme opisal novo teoretskousmeritev, po kateri so olkloristina dejstva pravzaprav drubena dejstva in jih je zatotreba preuevati s unkcionalnega, sociolokega stalia [Hultkrantz 1960: 188189]. Vslovenini je bila po navedbi Marije Stanonik beseda olklorizem v pomenu olklorizacije

uporabljena e leta 1935; tako so bili oznaeni pojavi v literaturi in slovstvu (torej z zrcalnosematino vsebino kakor danes) [Stanonik 1992: 673]. Po raziskavi Guntisa midchensa[1999] pa je sovjetska tradicija preuevanja olklorizma e stareja od evropske; olklorizemkot termin in koncept so v Rusiji uporabljali e v 30. letih 20. stoletja, a so do 70. let, koso zahodnonemki etnologi spodbudili tudije olklorizma, pogosteje uporabljali terminaljudska kreativnost ali sodobna olklora kot olklorizem [Zemtsovsky, v midchens 1999:52]. V Rusiji se zgodnja uporaba olklorizma sicer pripisuje Marku Azadovskyjemu, kije bil v 30. letih prvi olklorist, ki je intenzivno uporabljal termin v svojih delih. Z njim jeoznaeval preuevanje in uporabo ustnega slovstva (olklore) pri knjievnikih v njihovemustvarjalnem delu.1Drugi ruski olkloristi so v 30. letih razlikovali olkloristiko znanstvenopreuevanje olklore od olklorizma neznanstvenih publikacij novinarjev, avtorjev inljubiteljskih olklornih navduencev, v katerih so uporabili olklorno gradivo [midchens1999: 55]. Nemki etnologi navajajo, da je termin prvi uporabil Peter Heintz leta 1958[Bendix 1997: 254, op. 40].

Koncept, kakor ga poznamo danes, je leta 1962 v etnologijo vpeljal Hans Mosers lankom Vom Folklorismus in unserer Zeit (obj. v Zeitschrift fr Volkskunde) in ganadgradil dve leti pozneje s prispevkom Der Folklorismus als Forschungsproblem derVolkskunde (obj. v Hessische Bltter fr Volkskunde). Folklorizem je definiral kotposredo-vanje in predstavljanje kulture iz druge rokein dodal, da se doloneja definicija e izmika

[Moser 1962: 180]. Opozarjal je, da ga je treba prepoznati kot nadasoven enomen in garazumeti kot pomemben dejavnik v oblikovanju tradicije. Raziskave tradicije namre ponjegovem mnenju ne morejo zanemariti te razvojne poti, e se eli etnologija2distancirati od

1 Po preprianju Viktorja Guseva si je Azadovsky termin, ki ga ni nikoli eksplicitno deiniral, sposodiliz del rancoskega olklorista Paula Sbillota; ta ga je uporabljal v povezavi z neznanstvenim preue-vanjem in uporabo olklore, zbrane pri primitivnih tujcih ali domaih kmetih [Gusev, v midchens1999: 55].

2

S terminom etnologija prevajam nemko poimenovanje Volkskunde.

Traditi372_006.indd 62 14.9.2009 13:12:06


3/50

63

romantinih predstav in idealov ter dosei bolj realistino razumevanje narodove preteklostiin sedanjosti [Moser 1964: 45].

Kakor ugotavlja Bendixova, so bile reakcije na Moserjev poziv, naj etnologi v disciplino

vkljuijo olklorizem kot iv subjekt, poasne. Zavedanje o kulturni komodifikaciji je poasipreusmerjalo perspektivo od dihotomije izvirna olklora vs. olklorizem k bolj integriranemupogledu na kulturo. Veina raziskovalcev tradicije sploh ni upotevala Moserjevega pozivain so pojav ignorirali, redki, ki so ga obravnavali, pa so se odzvali na dva naina: upotevaliso ga pri povezovanju t. i. Rcklauf(tj. odziva; vkljuitve znanstvenih ali psevdo-znanstve-nih vpogledov v zavestno znanje nosilcev tradicije) z uinkom aplikativne etnologije ali paso sodelovali v tobah proti olklorizmu in obsojali njegovo uveljavljanje in odmevnost vmnoinih medijih. Folklorizem naj bi potemtakem spadal v domeno aplikativne etnologije,kakor so jo prakticirali v tevilnih zdruenjih, medtem ko naj bi ga akademiki izkljuili iz

raziskav in se posveali tudiju izvirnega [Bendix 1997: 178179].3

Nemki olkloristi so kljub zavraanju pojava oitno intenzivno razpravljali o olklo-rizmu, saj je Hermann Bausinger sredi 60. let v odgovor na njihove kritike postavil osemtez:

1. Folklorizem je verajnja aplikativna etnologija.2. Izvirne in sekundarne (iz druge roke) tradicije se v mnogih ozirih spajajo; izkljuitev

ene sere v raziskovanju vodi k ponarejanju rezultatov.3. Pozornost na ekonomske dejavnike vodi k precenjevanju komercializacije. Ovira

nae razumevanje bistva in unkcije pojava.4. Funkcije olklorizma je treba preuevati posebej; pozornost moramo posveati tako

potrebam posameznika kot unkcijam drubenega reda.5. Kritika olklorizma je pogosto enostranska in ne zmore spoznati obratov v unkciji

in perspektivi.6. Folklorizem je izdelek priakovanih vlog in njegova kritika je v veliki meri kritika

demokratizacije prej ekskluzivnih odnosov zgornjega razreda.7. Tisti, ki postavljajo olklorizem v nasprotje z izvirno ljudsko kulturo, to zapirajo

v krog, v katerem se neogibno spreminja v olklorizem.8. Kritika olklorizma je zgrajena na istih premisah, iz katerih raste olklorizem: ol-

klorizem in njegova kritika sta v mnogih pogledih identina [Bausinger, v Bendix 1997:

179180].V prizadevanju, da bi mednarodno raziril razpravo o olklorizmu, je Bausinger etno-

lokim intitutom po Evropi razposlal vpraalnik z naslednjimi temami:

3 Ta loitev pristojnosti je podobna ruskemu loevanju med olkloristiko kot znanstvenim preuevanjemolklore in olklorizmom kot uporabi olklore v neznanstvenih publikacijah novinarjev, knjievnikovin ljubiteljev v 30. letih 20. stoletja [midchens 1999: 55], hkrati pa tudi amerikemu razlikovanjumed pravo olkloro, ki so jo predstavljala dela legitimnih znanstvenikov, in lano olkloro (fakelore),predstavljeno v spisih novinarjev in drugih (ne)strokovnjakov zunaj akademske sere o olklori, v 50.letih, ko je Richard M. Dorson zael svoj boj proti naraajoi popularizaciji, komercializaciji, pre-

delavi olklornega gradiva [gl. Dorson 1969].

SAA POLJAK ISTENI, EGE IN NAVADE KOT FOLKLORIZ EM

Traditi372_006.indd 63 14.9.2009 13:12:06


4/50

64


1. prevladujoe pojavne oblike olklorizma,2. nosilci olklorizma v posaminih primerih,3. stalie znanstvenih, posebno etnolokih institucij do pojavov olklorizma,

4. vpliv turizma (predvsem mnoinega) na olklorizem,5. vloga mnoinih obil,6. politini olklorizem (predvsem manjinski),7. olklorizem drubenih skupin (razredov, poklicnih skupin ipd.),8. dovzetnost olklornih zvrsti za olklorizem,9. dovzetnost geograskih obmoij za olklorizem (obmoja preitkov),10. pojavi olklorizma v zgodovini, zgodovinski razvoj olklorizma [Bausinger 1969:

68].V odgovor je pet evropskih etnologov (poljski, madarski, jugoslovanski, vicarski in

portugalski) napisalo prispevke, ki so bili, skupaj z Bausingerjevim uvodnim lankom zvpraalnikom, leta 1969 objavljeni vZeitschrift fr Volkskunde. Avtorji so se sicer strinjalio sekundarni naravi olklorizma, vendar pa so pojav razlino vrednotili [prim. Antonijevi1969, Burszta 1969, Dias 1969, Dmtor 1969, Trmpy 1969]. Dragoslav Antonijevi jepovelieval razcvet olklore v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni in idealiziral sodelova-nje med znanostjo, turizmom in izvajalci olklore (poklicnimi olklornimi skupinami,amaterskimi drutvi, estivali) [Antonijevi 1969], kar je, mimogrede, povsem nasprotnostalie kakor tisto v prispevku, ki ga predstavil na kongresu Zveze olkloristov Jugoslavijev Celju leta 1965. Takrat je namre olklorizem in njegovo povezavo s turizmom obsojalkot izkrivljanjeprave ljudske umetnosti, duenje eksistence iste izvirne folklore, banalnostin trivialnost, deformacijo do kia[Antonijevi 1968: 62].

Istoasno z izidom tematskegaZeitschrift fr Volkskundeje Konrad Kstlin [1969] vRheinisches Jahrbuch fr Volkskundeobjavil prispevek, ki sta ga spodbudili deskriptivnanarava raziskav in nezmonost, da bi posegli do bistva pojava; v njem je kritiziral dotedanjipotek razprav o olklorizmu. Po njegovem mnenju oznaka olklorizem (vse, kar predstavljaspreminjanje stare ljudske kulture) ne more preslepiti nikogar, ki verjame, da imamo pri-meren teoretini okvir za preuevanje pojava. Kakor ugotavlja, termin sam ni teorija, kljubtemu pa so ga tako obravnavali olkloristi, ki so dopuali splono percepcijo svojega poljakot teoretsko ibkega. Znanstveniki so e naprej razpravljali o istih zadevah, pri emer so

uporabljali olklorizem le kot dodaten niz gradiva [Kstlin, v Bendix 1997: 181].Po Kstlinovem zgledu je tudi Bausinger v svojih nadaljnjih delih v olklorizmu pre-

poznal neposredni izziv osnovnemu kanonu polja; kljune koncepte etnologije je bilo trebaznova preuiti, da bi mednje vkljuili olklorizem, namesto da so ga teoretsko marginalizirali.Bausingerjevo delo Volkskunde iz leta 1971 je dokaz te paradigmatske spremembe [Bendix1997: 182]. V njem je Bausinger olklorizem povezal s kulturno industrijo: Na prvi pogledbi se reklo, da folklorizem pomaga ohranjati kulturo in njene izvirnosti, ker menda prepreujepovezovanje kulture in industrije vendar pa se v resnici prav tej zvezi lahko zahvali za svojznaaj[Bausinger 2002 [1971]: 230].

Traditi372_006.indd 64 14.9.2009 13:12:06


5/50

65

Kstlin, eden redkih znanstvenikov, ki so eleli olklorizem postaviti v iri drubeno-zgodovinski kontekst, je opozarjal, da zgolj zaradi skladnosti z modno kritiko ideologijene bi smeli prenaglo opustiti starejega kanona z njegovim poudarkom na egi in slovesno-

sti nedeljskih enomenih v prid ekskluzivni pozornosti na vsakdanjo kulturo. Kakorugotavlja Bendixova, je vpraanje vrednot in vrednotenja tako postalo glavna tema diskusijeo olklorizmu [1997: 183, 185].

Leta 1978 so Hermann Bausinger, Utz Jeggle, Gottried Korff in Martin Schare vGrundzge der Volkskundemed pomembne nove koncepte vkljuili tudi olklorizem, karpo mnenju Bendixove lahko pomeni tudi implicitni sprejem termina v tedaj dominantni[tbinki, op. a.]oli folkloristov, ki je folklorizem obdral v disciplini[n. d.: 183].

Bausinger je leta 1984 v enciklopedinem geslu o olklorizmu zapisal, da ni analitien,temve deskriptivni koncept s kritino dimenzijo, ki ima veinoma hevristino vrednost

[Bausinger 1984: 1408]. Kot hevristini koncept je potisnil polje etnologije v teme v zvezis politino ekonomijo, kulturno politiko, olkloro na triu precej prej, kakor so jih zaelipreuevati Ameriani [Bendix 1997: 186]. Po Bausingerjevem mnenju termina ne bi smeliopustiti, saj je s svojimi teoretinimi implikacijami priskrbel gibalo za bolje razumeva-nje kulture sedanjosti in kulturnih obdobij preteklosti. Ta teoretina perspektiva je bilanapredek od zgodnejih znanstvenih dr aenja pojavov ljudske kulture in izogibanjavsem sekundarnim oblikam ljudske kulture kot nepravim, od neprepoznavanja, da jeolklorizem del ivljenjskega sloga sedanjosti in tako zelo razirjen pojav [prav tam].

Konec 80. let 20. stoletja je Bausinger trdil, da bodo polemike o olklorizmu v oehzgodovinarjev etnologije prepoznane kot pomembno diskurzivno polje za uveljavitev para-digmatskih sprememb. Bendixova mu je pritrdila z ugotovitvijo, da je diskurz o olklorizmuv Nemiji dal najveji zalet prenovi kanona. Sprva se je olklorizem pojavil kot neprema-gljiv izziv, ker ni bilo nobenega teoretinega okvira za njegovo razlago. Termin in razlinipojavi, ki jih je oznaeval, so vodili k ekstenzivni prenovi tako olkloristine teorije kakornjene prakse. Folklorizem, eprav ni bil teorija, je raziril obzorje etnologije, ki je ostalaomejena z nosilno, vendar konstruirano vizijo predmeta. Kljub zaetnemu odklanjanjuolklorizma kot nepristnega in zmanipuliranega je zgodovinska raziskava prisilila olkloriste,da so prepoznali vzporednice med znanstveno rekonstrukcijo ljudskih kulturnih dobrin indrubenimi prizadevanji za konstrukcijo estetskih reprezentacij ljudskosti. Sprijaznjenje s

olklorizmom in s tem z mestom avtentinosti v oblikovanju olkloristine paradigme je vospredje postavilo na zaetku sovrano, toda temeljito samorefleksivno analizo zgodovineetnologije in teoretske prakse [n. d.: 176, 185, 187].

eprav e danes ni enoznane definicije olklorizma, je nespodbitno, da njegova zgo-dovina sega do zaetkov etnologije kot znanosti, zato je termin nepogreljiv v kljunemleksikonu discipline. Po mnenju Guntisa midchensa je to najbolji termin s transnacio-nalnimi povezavami, ki jih pogosto iemo v olklornih tudijah. Obsega namre veinoamerikih raziskav o obi olklori, zato je lahko dobra izhodina toka za mednarodnidiskurz oz. debato [midchens 1999: 64].


Traditi372_006.indd 65 14.9.2009 13:12:06


6/50

66


Definicije, vsebinske opredelitve in znailnosti pojava

Hans Moser, utemeljitelj koncepta, je olklorizem razumel kot ljudsko kulturo iz drugeroke in to je e vedno najpogosteje navajana deinicija pojma. S terminom je opisal splono

rastoi interes za ljudsko in vse njegove oblike v dejanskem ivljenju, zlasti ko e izgi-njajo; hkrati ljudje izginjajoih oblik ljudskega praviloma niso pripravljeni ohraniti ali,oivljenih, na novo sprejeti v zares avtentini obliki, ampak prirejene svojim interesom[Moser 1962: 179180].

Na Slovenskem se je olklorizem zaradi domoljubnih namenov pojavil v 19. stoletjukot potrdilo kulturne samobitnosti in svojevrstnosti naroda. Da bi vejim evropskim naro-dom dokazali enakovrednost slovenskega, so se zbiralci in raziskovalci obrnili k ljudskemugradivu in ga povzdignili na pediestal. Ob zapisovanju lokalnih in regionalnih kulturnihpraks je ljudska kultura z nekaterimi najvidnejimi in najbolj ascinantnimi sestavinami

postala sestavni del produkcije nacionalnega, nacionalne identitete [Fikak 2004: 62].Zbiranje (predvsem materialne) ljudske kulture se je zaelo e vsaj z ustanovitvijo Deelnegamuzeja za Kranjsko leta 1821; gradivo narodopisnega oddelka (s skromnejo slovenskoin obsenejo zbirko predmetov neevropskih kultur) pa je bilo javnosti predstavljeno leta1888, ko so dogradili Rudolfinum [Slovenski etnograski muzej]. Matija Majar Ziljski jeza etnograsko razstavo v Moskvi4leta 1867 poslal ziljske noe, skrinjo in druge predmeteskupaj z opisi in risbami slovenske svatbe iz Zilje [Melik 1992: 366].5V tistem asu se jezaelo tudi zbiranje t. i. narodnega blaga6ter njegovo urejanje in prirejanje za objavo; olkloranaj bi namre odkrivala duevnost naroda[trekelj, v Kropej 2001: 92].7V drugi polovici 19.stoletja se pojavi t. i. narodna noa, tj. oblikovno stilizirana, z bogatejimi materiali, barvamiin bleeimi dodatki olepana gorenjska razliica alpskega tipa ljudske noe, ki se je sasomauniformirala [agar 2008 : 5051] inso jo nacionalno zavedni pripadniki srednjega slojazaeli nositi ob posebnih prilonostih, da bi izrazili svojo pripadnost slovenskemu kulturnemuizroilu in narodu. V tem obdobju se v pisni obliki prvi pojavi izraz narodna jedin te so protikoncu 19. stoletja pod vplivom rodoljubja postale sestavni del narodnjake meanske kulture[Kuhar 1993: 303]. Tudi zametki folklornih skupin sodijo v as italnic in taborov, ko so v

4 Mednarodne razstave olklore, kakrne so bile npr. na svetovnih razstavah v 19. stoletju, so bili orumi,kjer so bili predstavljeni nacionalni etnograski zakladi in jih je bilo mono primerjati z drugimi narodi

[midchens 1999: 61].5 Kakor opozarja Jurij Fikak, je Matija Majar Ziljski noe rekonstruiral, da bi e bolj opozoril na njihovpomen in posebnosti, ter jih v nasprotju z drugimi narodi skual predstaviti v unkciji, saj je rekon-struiral podobo ritualne prakse, tj. ziljske ohceti, v kateri so noe pomemben in narodno - identitetnorazloevalen in tvoren dejavnik[Fikak 2008: 27].

6 Karel trekelj je narodno blago deiniral kot ustno ali tradicijno slovstvo,ki obsega vse, kar pomagaspoznavati in preiskovati dueslovje kakega naroda, ali kakor dananji radi pravijo, demopsihologijonjegovo; to pa so narodne pesmi, pravljice, pripovedke, uganke, vrae, narodni pregovori, reki in zagovori,

pa tudi ege in obiaji, narodno pravo, narodne igre, narodna medicina in vremenska pravila kmetova terkletvine in narodne anekdote. [trekelj, v Kropej 2001: 35]

7 Eden od zgodnejih zapisov ege kot olklorizma je zapis o dogodku leta 1856, ko je za zabavogospodemed cesarjevim obiskom Zilje v mohorju prilo do uprizoritve slovenske ohceti vindikih Ziljanov v

narodnih noah z vso tradicionalno ceremonialnostjo[Franzisci, v Loar - Podlogar 1995: 31].

Traditi372_006.indd 66 14.9.2009 13:12:06


7/50

67

salonih predstavljali narodnepesmi in plese; domnevno prvi pa so bile olklorne skupinesestavljene leta 1908, ko so v noe obleene skupine iz razlinih slovenskih krajev sodelovalev slavnostnem sprevodu ob 60-letnici vladanja avstro-ogrskega cesarja Franca Joea I. na

Dunaju [Ramov 1989: 130]. Iz secesijskega razpoloenja pa se je v zaetku 20. stoletjaporodila olklorno navdahnjena umetnost slikarjev skupine Vesna z Maksijem Gasparijem(narodne jaslice), Hinkom Smrekarjem (slovanski tarok) in drugimi, ki so iskali motive v smerinostalginega folklorizma in fantastike [Reseau Art Nouveau Network, Smrekar2006].

Ko so znanstveniki zaeli kritino preuevati delo zgodnjih narodopiscev in t. i. naro-dnih stvariteljev, so nali neskladnosti med dejanskimi zgodovinskimi oz. etnograskimidejstvi in poroili, ki so jih napisali patriotski znanstveniki. Ocenili so, da je lo za ideolokomanipulacijo olklore (Dorson), produkt nacionalistinih manjvrednostnih kompleksov(Dundes), izumljeno tradicijo (Hobsbawm in Ranger) torej da so narodopisci posegali

v tradicijo, jo predelovali in jo izumljali [midchens 1999: 63].Od zaetka 50. let 20. stoletja je bil olklorizem v glavnem evropski predmet preue-vanja. V obdobju po 2. svetovni vojni so se ameriki in evropski olkloristi pri tem vpra-anju e bolj razdelili. Medtem ko so se Ameriani osredotoali na raziskovanje olklore vnjenem kontekstu in poudarjali pomembnost opazovanja in dokumentiranja tega, kar sodojemali kot avtentino olkloro, so se bili Evropejci vedno bolj voljni ukvarjati s olkloroizven konteksta, tj. z ideolokimi, politinimi, drubenimi in ekonomskimi implikacijamiuporabne in razstavljene olklore [Roginsky 2007: 42]. Njihovo razumevanje olklorizmapa je bilo odvisno od tega, na kateri strani elezne zavese so iveli. V zahodni Evropi soenomen razumeli kot rezultat komercialnega procesa, na vzhodu pa je bil posledica vladnepodpore. V 70. letih je bilo preuevanje olklorizma na vzhodu omejeno na preuevanjeizdelkov uradnih kulturnih programov, ne pa na raziskovanje oblastnih struktur in pro-cesov, ki so producirali te oblike olklore. Znanstveniki so se obotavljali razkriti politinopropagando sovjetske olklore, ki je Sovjetsko zvezo in vzhodno Evropo prikazovala kotsreno, zadovoljno druino narodov, ponosno na svoj politini red in mnoino kulturo.8Popolne podreditve kulture vladnemu nartovanju in cenzuri na vzhodu niso niti omenjali,hkrati pa je niti na zahodu niso podrobno opisali [midchens 1999: 57].

Tudi jugoslovanska oblast je po 2. svetovni vojni kot nadomestek za avtentino olkloroz ideolokimi nagibi vpeljala olklorizem,9ki je olkloro marsikdaj celo spodrinil. Iz tega

8 O poseganju oblasti v uporabo in interpretacijo olklornega gradiva v Sovjetski zvezi gl. Babi[2008].

9 Dunja Rihtman-Augutin opozarja, da povojno zanimanje za olkloro ni oznaevalo le vstopa olklorev mesta, pa pa tudi njeno penetracijo v kulturno politiko. To se je maniestiralo z oblikovanjem ama-terskih olklornih skupin, olklornimi estivali in ustanavljanjem institucij za raziskovanje in ohra-njanje ljudskih tradicij. Sprva so amaterske kulturne dejavnosti in instrumentalizacija olklore sledilesovjetskemu, predvsem politinemu modelu. Jugoslovanska oblast je v 50. letih poudarjala dravnosamostojnost in zatirala ritualne prakse, ki so izvirale iz predhodne drubene ureditve. Razumela jih

je kot popolnoma nesocialistine pojave, nosilce buroazne ideologije, starih kulturnih vrednot inverskih simbolov. ele v 60. letih, ko so politino demokratizacijo pospremile gospodarske reorme

in so turizem zaeli razumeti kot zelo pomembno gospodarsko dejavnost, se je zaela revitalizacija


Traditi372_006.indd 67 14.9.2009 13:12:06


8/50


9/50

69

Po njegovih ugotovitvah je olklorizem pogost predvsem v dobi izginjanja kulturnihrazlik. Kot nasprotovanje procesu kozmopolitizacije svetovne kulture se udeleenci v temprocesu dierencirajo na temelju najatraktivnejega in najuinkovitejega v narodovi zgo-

dovini in tradiciji. Tako pridobijo olklorni elementi tudi veliko uporabno vrednost, saj sena ta nain kulture izognejo uniormiranosti. Tako je olklorizem nasproti veji geograskienoti sredstvo dierenciacije, nasproti manji pa sredstvo integracije [n. d.: 314].

Folklorizem se najvekrat pojavlja v glasbenih in plesnih priredbah na odrih in pri-reditvah ter v mnoinih obilih, s imer postaja del zabave in mnoine kulture, delomapa e ohranja pomen lokalne ali etnine, nacionalne identitete [Stanonik idr. 2004: 132].Najpogosteja oblika olklorizma je torej t. i. avdiovizualni olklorizem, podrobneje: glasbeni,plesni, scenski, likovni [n. d.: 132, Stanonik 1990: 2934]. Oldich Sirovtka je predloildelitev na neposredni (tj. posnemanje oz. predstavljanje domnevno prvotne oblike ljudske

kulture; zbujanje iluzije avtentine olklore; ansambelski, odrski olklorizem) in posredniolklorizem (tj. posredovanje prvin ljudske kulture na druge komunikacijske naine; zavestnatransormacija prvin) [Sirovtka 1993: 252254].

V literaturi zasledimo e tevilna druga poimenovanja za pojavne oblike olklorizma,odvisno od tega, ali avtor eli olklorizem opredeliti glede na njegovo vrsto, nosilce/izvajalce,zgodovinsko obdobje ali geograsko obmoje (npr. slovstveni, teatrski, obredni, kmeki,manjinski, sodobni, regionalni ipd.).

Folklorizem ima ve unkcij: vzdrujejo ga patriotska, politina, stanovska, turi-stina, komercialna in kulturna [Stanonik idr. 2004: 132]. Podrobneje je unkcije, ki jiholklorizem po izstopu iz prvotnega okolja prevzame v novem okolju, razlenila tudi MajaBokovi-Stulli, ki jih deli na zunanje in notranje. Zunanje unkcije olklorizma so lahkoturistino-komercialne ali politino-propagandne, notranje pa streejo zadovoljitvi potrebljudi po iskanju osveitve v eksotiki in preprostosti, elji po spoznavanju drugih krajev innarodov, nostalgiji po izgubljeni tradiciji, potrebam, da se tradicija ohranja vsaj v nekate-rih oblikah, eljam po rekreaciji v prostem asu in navsezadnje zbujanju nacionalnega inlokalpatriotskega ponosa [Bokovi-Stulli 1971: 175].

Skratka, kakor nam pove najnoveja slovenska etnoloka definicija, je olklorizemdrubeno-kulturni pojav, znanstvena rekonstrukcija najvekrat e pozabljenih oblik ljudskekulture ali pa njihovo vkljuevanje v turizem, kulturo in politiko. Ko olklora zaivizunaj

avtohtonega okolja, postane olklorizem; spremeni se njena unkcija, njen lokalni socialniin simbolni pomen pa se lahko preneseta na pokrajinsko/narodno raven [Stanonik idr.2004: 131132].

V teoriji se definicije olklorizma nanaajo na vse oblike olklore v vseh kontekstih. Vpraksi pa so, ugotavlja midchens, znanstveniki termin uporabljali le v navezavi na aplika-cije ljudskega slovstva, ljudske glasbe, ljudskega ivljenja in materialne kulture v kulturniindustriji ali v kulturnih programih, povezanih s politinimi aktivnostmi. Ponovimo, daso raziskovalci zahodno od elezne zavese navadno definirali olklorizem v komercialnemkontekstu, medtem ko so ga na vzhodu prepoznavali v kulturnih programih, ki jih je


Traditi372_006.indd 69 14.9.2009 13:12:07


10/50

70


sponzorirala oblast [midchens 1999: 53]. V Jugoslaviji so se etnologi zavedali obeh kon-tekstov. Iz obravnav olklorizma na Slovenskem pa je razvidno, da so olklorizem vednoenaili s pojavi, ki izvirajo iz ruralnega okolja. Prenaanja meanskih sestavin v kmeko

okolje niso oznaevali kot olklorizem, pa pa so ga videli kot izboljevanje naina ivljenja,dvig ivljenjske ravni, kulturni napredek. Tudi oivljanje meanskih sestavin v urbanemokolju ter eg in navad pripadnikov razlinih socialnih plasti in poklicev, ki so se dogajalev mestnem okolju,11ni definirano kot olklorizem, pa pa se o rekonstrukcijah govori koto revitalizaciji, oivljanju, ohranjanju, replikah, poustvarjanju estetskih prvin in vrednot,12ki pa do zadnjih desetletij niso bile predmet etnolokih raziskav. V takem razumevanjuolklorizma se kae disciplinarna dediina, ki je svoj glavni predmet raziskovanja, ljudskokulturo, do 60. let 20. stoletja v osnovi razumela kot enotno, nerazplasteno kmeko kulturoiz predindindustrijske dobe in njene pozneje preitke [Slavec Gradinik 2004: 117, ista

2004a: 294].

Na kratko o nekaterih sorodnih angloamerikih konceptih in pojmih

Debate o olklorizmu v Evropi so podobne amerikim argumentom o avtentinosti izdel-kov olklorizma, v katerih so te neprave tradicije negativno poimenovane kot lana olklora(fakelore) ali pa so jih znanstveniki branili pred tovrstnim vrednotenjem [midchens 1999:51]. A medtem ko se vsaj na Slovenskem zdi, da je o olklorizmu e vse povedano in daso razprave o njem e zastarele oz. da koncept zaradi svoje vezanosti in uporabe preteno vnemko govoreih in slovanskih dravah ni moderen, so koncepti, sorodni olklorizmuoz. z znailnostmi tega pojava, ki so jih vpeljali angloameriki raziskovalci, deleni vednoveje znanstvene pozornosti.

e leta 1950 je ameriki kulturni zgodovinar Richard Mercer Dorson skoval terminfakelore, s katerim je oznail predstavljanje nepravih in umetnih spisov pod pretvezo, daso izvirna folklora. i spisi niso zbrani na terenu, pa pa poustvarjeni na podlagi literar-nih in asopisnih virov [Dorson 1969: 60]. Da so takratni evropski etnologi lano

11 Med tovrstnimi prireditvami v Ljubljani lahko omenimo Srednjeveki dan, ki je leta 2005 mdr. obse-gal sveano povorko vitezov s spremstvi, srednjeveko trnicoinpoulino predstavo obujanja srednjevekihobiajev Goljufivi peki[Ta konec tedna tevilne ljubljanske turistine prireditve 2005], in rno-belo

reduto, ki so jo v pustnem asu leta 2004 obudili kot najelitnejo pustno plesno prireditev, s kateroso eleli Ljubljanani pokazati, kako postajajo velemestni in svetovljanski. Nekaj takega si oitno elijotudi zdajnji prireditelji rno bele redute, ki bodo v Unionski dvorani organizirali tudi elitni ples, so zapi-sali v enem od slovenskih dnevnikov[S rno belo reduto do oivitve pustnega dogajanja v Ljubljani2004]. (Navedki so iz promocijskih objav v medijih.)

12 Naj za zgled navedem kojeloki pasijon, o katerem je predlagatelj, tj. koordinator varstva ive dedi-ine pri Intitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU, v utemeljitvi vpisa v register ive dediinepri slovenskem Ministrstvu za kulturo navedel, da nam njegovo ponovno uprizarjanje iri pogled nazgodovino umetnikega ustvarjanja pri Slovencih. Poslanstvo kofjelokega pasijona je ohranjanje innadgrajevanje te kulturne dediine [Listina o vpisu v register ive kulturne dediine 2008; poud.a.]. Tudi v sporoilu za javnost, objavljenem na spletni strani kojelokega pasijona, je zapisano, dagre zarekonstrukcijoizvirnika in da pri postavitvi predstave v letu 2009 sodelujejo tudi etnologi

[kojeloki pasijon 2009].

Traditi372_006.indd 70 14.9.2009 13:12:07


11/50

71

olkloro (faklore) razumeli kot koncept, soroden olklorizmu, je razvidno tudi iz uvrstitveDorsonovega prispevka v olklorizmu posveen zvezekZeitschrift fr Volkskunde.V njemje opisal svojo borbo proti naraajoi popularizaciji, komercializaciji, predelavi olklornega

gradiva [Dorson 1969]. Za Dorsona so bili spisi novinarjev in drugih (ne)strokovnjakovzunaj akademske sere o olklori lana olklora, prava olklora pa je tiala v delih uglednihznanstvenikov. Njegove ormulacije so v olklornih raziskavah nakazale latentno dihotomijomed avtentinostjo in ponaredkom [Bendix 1997: 194].

Kakno vlogo je imela ideja avtentinosti v oblikovanju olklornih tudij (nemkeVolkskunde in amerike olkloristike), je pokazala Regina Bendix v delu In Search ofAuthenticity[1997] in opozorila tudi na to, da je iskanje avtentinosti povezano z obutkiizgube pripadnosti in ogroenega bistva kulture, kar podiga kulturni nacionalizem. Hkratise politika avtentinosti povezuje s svetovno ekonomijo. Analize tovrstnih pojavov so pogoste

predvsem v antropologiji turizma oz. v ekonomski in politini antropologiji.Razline oblike iskanja avtentinosti vkljuujejo koncepti ekoturizem [Stronza 2001,West in Carrier 2004], etnini turizem [Van den Berghe 1994], alternativni turizem [Weber1997], dediinski turizem ipd. [ve o tem gl. Kozorog 2007]. ege in navade so tisti elementdediine, ki se v turizmu najpogosteje olklorizira, zato je za priujoi prispevek najzani-miveji prav dediinski turizem(angl. heritage tourism); tevilo znanstvenih prispevkov opojavih, ki spadajo vanj, in teoretina razglabljanja o konceptu v zadnjih letih naraajo.e jih povzamemo, je dediinski turizem definiran kot podzvrst turizma, ki temelji nahistorinih atributih turistinega obmoja ali znamenitosti oz. na motivaciji in percepcijituristov [Poria idr. 2001, 2003]. Definicije razkrivajo, kateri elementi tradicionalne kulturese najpogosteje olklorizirajo in so zaradi tega tudi v srediu zanimanja raziskovalcev oz.pojasnjujejo psiholoke uinke olklorizma.

Allan Fyall in Bryan Garrod to vrsto turizma definirata kot ekonomsko aktivnost,ki za pritegovanje turistov uporablja predvsem podedovano okolje in drubeno-kulturnopremoenje [Fyall in Garrod 1998: 214]. Keith Hollinshead pri njem poudarja olklornetradicije, izdelke domae in umetne obrti, etnino zgodovino, ege in praznovanja, ki slu-ijo kot atrakcija [v Chhabra idr. 2003: 703]. Definicije, ki tovrstni turizem opredeljujejo sspecifinimi atributi znamenitosti, kritizirajo Yaniv Poria, Richard Butler in David Airey;to podzvrst turizma namre razumejo bolj kot enomen, temelje na motivaciji in percepciji

turistov [Poria idr. 2001: 1047]. Motivacijo poudarjata tudi Heather Zeppel in MichaelC. Hall; po njunem mnenju temelji na nostalgiji po preteklosti in elji, da bi spoznali indoiveli razline kulturne krajine in oblike [v Chhabra idr. 2003: 703].

V razpravah o turizmu, ki temelji na dediini, so v ospredju predvsem njegovekomercialne unkcije. Uspenost te gospodarske dejavnosti je odvisna od razlinih strate-gij: uspene uporabe nacionalnih/etninih/lokalnih in drugih simbolov ter stereotipov, skaterimi se lahko domaini identificirajo, tujci pa spoznajo gostiteljski narod, etninoali kako drugo skupino; od uinkovitega zbujanja nostalgije; ustvarjanja iluzije avtenti-nosti ipd. [gl. npr. MacCannel 1976, Davis 1979, Lowenthal 1985, Urry 1990, Creighton


Traditi372_006.indd 71 14.9.2009 13:12:07


12/50

72


1997, Kirschenblatt-Gimblett 1998, Lgren 1999, Palmer 1999, Wang 1999, Taylor 2001,Fairweather 2003]. Avtentinost naj bi bila po mnenju Suzanne Fischer celo osnovni principza razvoj dediinskega turizma [v Chhabra idr. 2003: 703]. Medtem ko nekateri znan-

stveniki dokazujejo, da se kakovost dediinskega turizma stopnjuje z avtentinostjo, drugipoudarjajo, da je avtentinost uprizorjena in popaena, da bi zadovoljila potrebe gostovin gostiteljev [Chhabra idr. 2003: 703]. To pa je enako, kakor beremo v Bursztovemopisu znailnosti olklorizma [prim. Burszta 1974: 311312]. Podobno avtentinost presojatudi ameriki antropolog turizma Dean MacCannell, ki je avtor pogosto uporabljanegatermina uprizorjena avtentinost (v angl. staged authenticity). Kljub razlinim izhodiem sonjegovi sklepi podobni tistim, ki so jih evropski etnologi postavili na podlagi etnograskihraziskav olklorizma [ve o primerjavi med MacCannellom in Bausingerjem gl. Kozorog2007: 1517].

V politini antropologiji je od konceptov, ki so sorodni olklorizmu, najpogosteje vrabi izumljena tradicija (v angl. invented tradition). V zborniku Te Invention of radition[Hobsbawm in Ranger (ur.) 1983] zgodovinarji in antropolog dokazujejo, da so tradicije,ki se zdijo stare ali se za take razglaajo, pogosto relativno mlade po izviru in vasih celoizumljene, izmiljene [Hobsbawm 1983: 1]. Hobsbawm je termin definiral kot niz ritualnihali simbolnih praks, uravnavanih z izrecno ali nemo sprejetimi pravili, ki s ponavljanjem kar avtomatsko implicira kontinuiteto s preteklostjo skuajo postaviti doloene vedenjskenorme in vrednote. Kadar se izumljene tradicije nanaajo na prav doloeno zgodovinskoobdobje, je zgodovinska kontinuiteta veinoma ponarejena; v glavnem gre za odzive nanove situacije, ki prevzamejo oblike, uporabne v prejnjih, starih poloajih, ali pa ustvarjajosvojo lastno preteklost z navidezno obveznim ponavljanjem [n. d.: 12]. Izumljanje tradicijse torej kae kot proces ormalizacije in ritualizacije, ki se nanaa na preteklost in zahtevaponavljanje. Do adaptacij je prilo s prilagoditvijo starih vzorcev novim razmeram ali znjihovo uporabo v nove namene [n. d.: 45]. Hobsbawm izumljene tradicije po industrijskirevoluciji (ki ima status mejnika oz. kritinega trenutka tudi v obravnavi olklorizma) delina tiste, ki simbolizirajo drubeno povezanost ali pripadnost (dejanski ali fiktivni) skupini;tiste, ki vzpostavljajo ali legitimirajo ustanove, status ali razmerja moi; in tiste, katerihglavni namen je socializacija, utrditev vere, vrednostnega sistema in vedenjskih konvencij[n. d.: 9]. Koncept izumljene tradicije antropologi v glavnem uporabljajo pri obravnavi

pojavov, povezanih z narodom (nacionalizem, nacionalna identiteta).13

13 V povezavi z nacionalnostjo oz. (kot bi se izrazili v etnologiji) nacionalizacijo ljudske kulture je naSlovenskem v 80. letih 20. stoletja Braco Rotar govoril o domaijstvu oz. ideologiji rodu in grude(Blut und Boden) [Rotar 1985: 87], ki se je pri nas izkristalizirala v razmerju do opredeljevanja sku-pnega sovranika, tj. tujih kulturnih elementov na slovenskem ozemlju. V bojih proti njim je zaradinezmonosti postavitve ustreznih nacionalnih politinih oblasti in oblikovanja ormalne zunanjepolitike postalo pomembno varovanje domaih kulturnih elementov (jezika, ritualnih praks, izraza,posebnosti), kar je vodilo do kulturnega izolacionizma in kulturnega protekcionizma, pa tudi dopovezave med domaijstvom in nacionalno identiteto [n. d.: 220221]. Podeelje, kjer je ivela veinaslovenskega prebivalstva, je veljalo za osnovo, iz katere raste slovenska kultura. Elementi domaijstva v

slovenskih mestih so se po drugi svetovni vojni zrcalili predvsem prek pojavov olklorizma. Ker so bila

Traditi372_006.indd 72 14.9.2009 13:12:07


13/50

73

Omenjenim konceptom je skupna predvsem vezanost na teorijo kulture, ki predpo-stavlja obstoj izvirnih, avtentinih oblik kulturnih pojavov, praks, tradicij (s pridrkom tolahko trdimo celo za izumljene tradicije, ki nadomeajo stare, ko se te zaradi hitre trans-

ormacije drube ne morejo ve uspeno prilagajati novim razmeram [Hobsbawm 1983:45]), njihovo iskanje pa je za sodobno etnologijo in antropologijo stvar razlinih ol, kispadajo le e v disciplinarno zgodovino.

O razliki med folkloro in folklorizmom: za novo definicijo folklorizma

Namesto strogega vztrajanja pri velikem vpraanju, ali je kultura izvirna ali neprava,etnologi vedno bolj ugotavljajo, da se ne morejo zanesti na svoje proesionalno znanje prirazvranju olklornih elementov in njihovem vrednotenju kot avtentinih ali umetnih,zato svojo pozornost usmerjajo na druge vidike (npr. na avtoriteto hierarhinih institucij,

ki prikazujejo domnevno avtentino olkloro) [Roginsky 2007: 43]. Vpraanje o izvirno-sti tradicij postaja torej vse manj smiselno, ko govorimo o razloevanju med olkloro inolklorizmom. Premisleki o tem razloku so vzklili v postmodernistinem druboslovjuin humanistiki, kar je mono vplivalo na etnologijo. Pomemben razlog za to sprememboje bila antropoloka kriza reprezentacije, saj danes nihe ve ne zanika, da raziskovalevprihod nesporno spremeni izvirno oz. prejnjo naravo ravnanj in tradicij skupine [Cliordin Marcus 1986]. Raziskovalec torej lahko vpliva prav na pretvorbo olklornih maniestacijv olklorizem [Roginsky 2007: 43].

Hermann Strobach je poudaril, da ni nikoli bilo taknih razmer, v katerih bi mogligovoriti o pristnih primarnih tradicijah, zato je prepoznanje sekundarnih tradicijpopaeno. Predloil je, da bi potemtakem morali premisliti tudi o tradicijah iz tretjeroke, ko se olklorizem olklorizira,14in iz etrte roke, ko raziskovalci vnovi zbirajo teolklorizirane olklorizme in tako naprej, dokler ne govorimo zgolj o tradiciji [Strobach,v midchens 1999: 53].

radicije niso niti izvirne niti neprave, kajti e se izvirne tradicije nanaajona pristno in nespremenljivo dediino preteklosti, potem so vse izvirnetradicije neprave. oda e se tradicijo vedno definira v sedanjosti, potemso vse neprave tradicije izvirne. Izvirno in nepravo termini, ki so se upora-bljali za razlikovanje objektivne realnosti od hokus-pokusa so neprimerni,

kadar se nanaajo na drubene fenomene, ki nikoli ne obstajajo loeni odnaih interpretacij. [Handler in Linnekin, v Roginsky 2007: 44]

mesta in urbani nain ivljenja razumljeni kot del tuje kulturne sere, so ljudje obutili vejo potrebopo ohranjanju ljudskih kulturnih vzorcev in tradicionalnega naina ivljenja [Uri in Hoevar 2007:62, 64]. S tem je povezan tudi antropoloki koncept podeelske idile (angl. rural idyll), ki se nanaana to, v kolikni meri ljudje ocenjujejo svoje identitete in osmiljajo svoj ivljenjski slog s pojmi rural-nosti oziroma urbanosti in e posebej, kako ruralnost implicira podobe naina ivljenja, ki jih ljudjerazumejo kot bolj naravne, celostne, harmonine [Rapport in Overing 2004: 315].

14 Terminfolklorizirani folklorizemuporabi tudi Ivan olovi za oznaitev na novo zloenih, svobodneje

predelanih ljudskih pesmi [2000: 153, 155].


Traditi372_006.indd 73 14.9.2009 13:12:07


14/50

74


Ker olklorizem ustvarja nove razliice, je del olklornega procesa. Avtentinost jezato v etnograskem opisu teh procesov nepomembna. Termin olklorizem, kakor je bildefiniran, teko razloujemo od olklore in ima, kakor ugotavlja midchens, skromno

praktino vrednost v olklorni teoriji, v etnografiji pa sploh ni uporaben [midchens 1999:54]. Nova definicija olklorizma mora biti dovolj iroka, da zaobsee dozdajnje razprave oolklorizmu, a dovolj ozka, da izkljui primere sekundarne tradicije, ki v teoretini debativ zvezi s konceptom niso bile omenjene [n. d.: 56]. Po njegovem mnenju se olklorizem

nanaa na subkategorijo folklore, ki ima specifien pomen in funkcijo vivljenjih izvajalcev in obinstva. Folklorizem je zavestno prepoznanje inponavljanje ljudskih tradicij kot simbola etnine, regionalne ali nacionalnekulture. Ponavljanje ima lahko ekonomske ali politine posledice, ali oboje,in ustreza potrebam ljudi, ki privzemajo folklorizem ... Folklorizem zapol-

njuje potrebo po samozavednem reprezentiranju folklore jo sprejema kotnosilko preteklosti in predmodernega sveta ter prinaa vtis nespremenljive,stabilne tradicije v sedanjost. [prav tam]

Njegova definicija se zdi ustrezneja, saj pojav definira glede na njegove izvajalce in spre-jemnike; e dodamo, da izvajalci tradicije tudi prilagodijo svojim potrebam, nam konceptolklorizma pomaga razumeti in pojasniti kulturne spremembe in loveko ustvarjalnost,zaradi katerih so se tradicije in neugotovljive izvirne oblike oz. prakse v asu in prostoruvedno spreminjale, dopolnjevale, prekrivale, irile, se prenaale, izumirale in oivljale. eupotevamo sodobne pojave na Slovenskem, pa definicijo lahko razirimo e na lokalnoraven in pojav opredelimo tudi kot spoznavanje in uporabo tradicij kot simbolov identitetelokalneskupnosti. Naj povzamemo: olklorizem je torej del olklornega procesa, zavestnoprepoznanje, prilagajanje, uporaba in ponavljanje ljudskih tradicij kot simbola identitetelokalne ali regionalne skupnosti, etnine skupine ali naroda.

POGLED NA SLOVENSKE RAZISKOVALCE

Ingrid Slavec Gradinik opozarja, da so se v Sloveniji olkloristi in etnologi po 2. svetovnivojni sicer ukvarjali (predvsem) s problematiko olklorizma in se nenehno sreevali s tem

enomenom, a so redkeje kakor pogosteje o tem tudi pisali;15dejansko je prva izrpnejateoretina razprava izla ele leta 1990 [Slavec Gradinik 2000: 428].

Folklorizem v slovenski etnoloki praksi

Folkloristi so v povojnih letih predvsem zbirali gradivo in dokumentirali pojave, hkrati pa

15 Niko Kuret je razpravljal o olklorizmu v turizmu, predvsem v povezavi s egami [gl. 1960, 1961,1961a, 1962, 1969, 1978], Marija Makarovi o narodni noi [gl. 1963, 1967, 1968a, 1972, 1978],Zmaga Kumer o olklorizmu v ljudski pesmi in glasbi [gl. 1978, 1978a], Mirko Ramov v plesnem

izroilu [gl. 1988, 1989].

Traditi372_006.indd 74 14.9.2009 13:12:07


15/50

75

se trudili dokazati, da olklora ni nekaj nazadnjakega, temve del narodove identitete inzato upravieno predmet znanstvenega raziskovanja. Do olklorizma so imeli ambivalen-ten odnos: paenje olklore so zavraali, hkrati pa so priznavali, da se s pojavi olklorizma

ohranja izroilo [prav tam]. Skladno s tem so se nekateri izogibali sodelovanju v turizmuin kulturi ter eleli preuevati zgolj izvirno izroilo, drugi pa so se aktivno vkljuevali vprojekte in prireditve, da bi pojave ustrezno kontekstualizirali.16

Za ponazoritev razmiljanja slovenskih raziskovalcev v letih, ko so nemki etnologiintenzivno razpravljali o olklorizmu, navajam odlomke iz prispevkov o olklorno-turisti-nih prireditvah.

Niko Kuret je v letu, ko je Moser utemeljil koncept, v Glasniku SEDobjavil lanekTurizem in olklora, v katerem je opisal pojave olklorizma (eprav ni uporabil tegatermina):

Z razvojem turizma doivlja folklora vstajenje posebne vrste. Stare poza-bljene ali pa e ive funkcije folklore se do kraja spreminjajo. Kar je bilovasih v organski zvezi z ivljenjem ljudstva, z njegovim verovanjem indelom, danes nima ve miru v knjigah in muzejih. urizem potegne vsena dan in hoe, da postane teater, spektakel privlanost za tujce in zadomae goste Turizem potrebuje folkloro, zato si jo vzame.[Kuret 1962: 1, poud. N. K.]

V prispevku je utemeljil tudi svoje stalie do teh pojavov in opredelil naloge razisko-valcev ljudske kulture:

ega znailnega stremljenja nae dobe folklorist ne more zavreti. Folklorist mora poiskati in ohraniti stik s turistinimi organizacijami, moras svojim znanjem in avtoriteto poskrbeti, da tisto, kar se v okviru turistinihprireditev pojavlja kot folklora, ne bo spaka resnine folklore in posmehnaemu izroilu. ake komplikacije in vse drugo, kar se pojavlja obvstopu folklore v turizem, pa zaenjajo terjati novo javno slubo: varstvonaega ljudskega ivljenja, kakor imamo varstvo naih spomenikov vnajirem pomenu besede. [n. d.: 1, poud. N. K.]

Marija Makarovi pa je v prispevku Nekaj misli ob olklornih prireditvahzapisala:

16 Oba odnosa etnologov in olkloristov na Slovenskem ponazarja odlomek iz pogovora z MarijoMakarovi ob Kmeki ohceti v Ljubljani z zaetka 70. let: uristine organizacije imajo nedvomno svoje

potrebe in del teh potreb dopolnjujejo s folklornimi, folkloristinimi prireditvami. Nemogoe, tudi povsemnesmiselno in nenaravno bi bilo zatirati takna prizadevanja, eprav to eljo od asa do asa sliimo odnekaterih strokovnjakov. e pojave je treba, kot vse druge, opazovati in pravilno vrednotiti. eava je vtem, da zaradi nepravilnega obveanja dobivajo ljudje lane predstave o preteklosti, saj vemo, da te pri-reditve e zdale niso zgodovinska reprodukcija pojavov; e ve avtentinih posnetkov sploh ni mogoeavtomatino prenesti v sodobno, povsem drugano okolje. e bodo obvestila v dnevnem tisku, na vabilihin letakih, ki obilno skrbijo za populariziranje taknih prireditev, sproti dala razumeti javnosti, da gre zaneko noo, neko ego, ki je v celoti ali delno posnetek stareje kmeke kulture, izvajan z eljo, da zadostijo

doloenim potrebam, je s tem e veliko prav postavljenega. [Kaj je to: narodna noa]


Traditi372_006.indd 75 14.9.2009 13:12:07


16/50

76


Ljudje se oziramo v preteklost lastnega naroda, saj edino tako lahko razu-memo sedanjost. kodljivo pa je, e ta prizadevanja zamenja romantinosentimentalni odnos, ki so ga konec prejnjega stoletja narekovale naro-

dnostne tenje in se danes izkoria predvsem v turistino komercialnenamene, odnos, ki izbira iz preteklosti le doloene pojave ljudske kulture.Pri tem gre torej za prikaz najlepega iz dediine lastnega naroda. aknanekritina prizadevanja odbirajo le nekatere elemente ljudske kulture,segajo po znamenitostih in redkostih, ki se dajo izkoristiti v zadovoljitevsentimentalno romantinih in drugih teenj, kot veji spektakli za domaein tuje obiskovalce. [Makarovi 1968: 3]

Pri tem je opozorila, naj se etnologi sprijaznijo s tem,da je nemogoe, pa tudi nesmiselno zatirati vsa ta prizadevanja, saj imamo

v zgodovini neteto takih pojavov, kot priajo razlini preneseni in posvo-jeni obiaji. e hoemo te pojave pravilno vrednotiti, moramo gledati vnjih izraz dananjega asa, ne pa rekonstrukcijo preteklosti. [n. d.:4, poud. M. M.]

e se strinjamo z Bausingerjem, da je predstavljanje ljudskega vselej olklorizacija,je bilo sodelovanje olkloristov in etnologov v turizmu navsezadnje paradoksno: kritiziraliso olklorizacijo dediine, hkrati pa so sodelovali s turizmom, da bi jo prepreili, s imerso postali njeni akterji [Kozorog 2007: 17, op. 25]. Podobno ugotavlja tudi Jurij Fikak priobravnavi vloge proesionalcev v ivljenju pustne kulture:

Pust, maske in maskiranje, lokalna praksa in dogodek, ki ga v zadnjihdesetih, dvajsetih letih (pri kurentu e dlje) predstavljajo tudi na regionalniali dravni ravni ali drugod. Zaradi tega so deleni nekaterih uinkovglobalizacijskega procesa, doloene folklorizacije, ki se kae v tenjah pomnoinosti, uniformiranju likov, poenostavljanju vsebin , pri emerse izvajalci marsikdaj utijo del svetovne estradne scene, torej del globali-zacijskega procesa. a nasprotna si procesa globalizacija in lokalizacija oblikujeta tudi razmerje do tradicije in vplivata na dananjo ritualnoprakso. Pri vseh teh procesih oblikovanja vednosti o teh pojavih pa nimajosvojega delea le asnikarji. Na Slovenskem so imeli in imajo pri tem procesu

pomembno vlogo tudi narodopisci etnologi, ki so raziskovali in marsikdajsooblikovali podobo dananjih pustovanj.17[Fikak 2003: 9]

17 Kako moan vpliv na olklorizacijo dediine imajo lahko etnologi, je Fikak ponazoril z delom NikaKureta, ki je imel v tem procesu do 80. let 20. stoletja najvidnejo vlogo: Niko Kuret je s svojovpletenostjo in aktivnim sooblikovanjem podobe izroila vplival tudi na to, da so marsikje (Ptuj, Cerkno,Brkini, Dobrepolje, Kostanjevica ) ego oivili in obnovili. Njegovo delo je marsikomu sluilo za rekon-strukcijo nekdanje podobe eg in navad, zato je verjetno veliko pojavov, ki bi brez Kuretovih raziskav innjegove pomoi pri iskanju dravnih sredstev za sofinanciranje rekonstrukcij preprosto izginili v pozabo.

Marsikje se tako zgodi, da domai razlagalci in oblikovalci izroila povzamejo in ponavljajo nekatere

Kuretove interpretacije vloge, pomena ali zgodovine neke ege kot svoje. Znanstveni pogled je postal sestavni

Traditi372_006.indd 76 14.9.2009 13:12:07


17/50

77

Folklorizem v teoretinih razpravah in sintezah izsledkov slovenske etnologije

Pregled povojnih ubenikov oz. splone teoretine etnoloke literature in pa del, ki sosinteza dotedanjih izsledkov etnoloke vede na Slovenskem, kae, da slovenski etnologi

in olkloristi niso mogli mimo olklorizma. Omenjali so ga predvsem v zvezi s egami innavadami, oblailnim videzom, ljudsko glasbo, pesmijo in plesom, pa tudi v zvezi z razvo-jem etnoloke misli na Slovenskem. Razmiljanja o olklorizmu v nadaljevanju prikazujempredvsem na primeru sestavkov o egah in navadah.

Slavko Kremenek v univerzitetnem ubeniku Oba etnologija eksplicitno ni omenilolklorizma (ni namre uporabil tega termina), se je pa tega enomena vsekakor zavedal vzvezi z ivljenjem eg in navad:

Ko ostaja od davnega obredja bolj ali manj le e oblika, postajajo egevelikokrat le e zabava, tudi le otroka igra ali, tako je na primer dejal

avstrijski etnolog V. Geramb, le e plakat za tujski promet. [Z]animive[so]tudi spodbude za obnovo nekaterih e pred asom opuenih starih eg,pa eprav so ob tem pri organizatorjih v ospredju morda le komercialniin turistini vidiki. Poleg njih je namre umestno raunati e s pobudaminostalgine, romantine, fantazijske, radoive ali kakne drugane narave.[Kremenek 1973: 221222]

V zborniku razprav Pogledi na etnologijo [Kremenek in Ba (ur.) 1978] so prispevkio razvoju slovenske etnologije, njenega predmeta in ciljev, predstavljeno je raziskovalnodelo na posaminih predmetnih podrojih. Ve avtorjev se je dotaknilo tudi olklorizma:Kremenek [1978: 3945] je pisal o novoromantiki v slovenski etnoloki misli, ki je iskalaenotni narodni stil v ljudski kulturi preteklih dob, Marija Makarovi [1978: 201209] onarodni noi, Zmaga Kumer o ljudski pesmi v sodobnosti [1978: 335364], dotaknilapa se je tudi pojavov olklorizma v zvezi s sodobnimi instrumentalnimi ansambli [1978a:375377]. V zvezi s egami in navadami je pojav opisal Niko Kuret:

Naposled e beseda o folklorizmu. Pojav ni nov. Ad hoc prirejanje predstavzlasti za oko uinkovitih eg sega e v konec 18. stoletja. Danes so takepredstave predvsem vaba za turiste. ege pri tem skoraj redno predelujejo instilizirajo, kaj radi jih zavoljo uinkovitosti neorgansko druijo v umetnecelote. akne kaejo tujemu in domaemu obinstvu. ega je torej izgubila

svoj naravni namen (funkcijo) in je le sestavina svojevrstnega spektakla,v katerem doivi ne le oblikovno, ampak tudi funkcionalno spremembo.V tem okviru se ega izmika etnoloki raziskavi, prav ta spektakel papostaja kot nov fenomen v ivljenju naega asa tudi sodoben predmetetnologovega zanimanja. Imamo seveda tudi zagovornike folklorizma. Vfurlansko-italijanskem delu iz zadnjega asa berem slavospev folklorizmu:gre mu zasluga, da ostajajo ege, zlasti stari plesi, pri ivljenju, da jih ljudje

del lokalne, laine interpretacije. Maske slovenskih pokrajin so tako marsikomu postale navodilo za upo-

rabo in merilo zvestobe tradiciji. [Fikak 2003: 10]


Traditi372_006.indd 77 14.9.2009 13:12:07


18/50

78


spoznavajo, da se izroilo tako nadaljuje in nepretrgano, ivo dopolnjujepodobo ljudske kulture naroda 18[Kuret 1978: 328329]

V Slovenskem ljudskem izroilu, tretji sintezi19 spoznanj slovenske etnologije, ki

razkriva soasne teoretine poglede in raziskanost posaminih tem, zaradi poljudnostidela (namenjeno je bilo iremu krogu bralcev) ni poglobljenih razprav. Niko Kuret je vrazdelek Letne ali koledarske ege uvrstil otografijo olklorne skupine iz rnomlja, kiizvaja jurjevsko obredje [Kuret 1980: 172]. Pojavov olklorizma se je dotaknil tudi MirkoRamov v razdelku Ples in opozoril, da je plesno izroilo e pozabljeno in ga ohranjajole e olklorne skupine [Ramov 1980: 229]; te so tudi na otografijah.

Prvo teoretino razpravo o olklorizmu, O olklorizmu na splono, je leta 1990 vGlasniku SEDobjavila Marija Stanonik, ki se je tudi v poznejih delih posveala obrav-navi koncepta in konkretnih pojavov olklorizma [mdr. gl. Stanonik 1992, 2005, 2006].

Opredelila je termin olklorizem, ga obravnavala v zgodovinskih obdobjih, pregledalageograsko pojavnost, razgrnila njegove unkcije in pojavne oblike; na tej podlagi ga jetudi ovrednotila:

Krepko, raznotero, eprav kdaj tudi zmedeno zanimanje sodobne drubeza sestavine in pojave ljudske kulture in folklore vodi do spoznanja, datradicijska kultura za modernega loveka ni tako oddaljena in mrtva,kot se je zdelo nekdaj, ampak se jo tudi danes sprejema in je povsod iva.Prizadevanje, kako povezati ljudsko kulturo in folkloro s sodobnim ivlje-njem, spada veinoma v sfero folklorizma. radicija iz prve in druge roke(= folklora + folklorizem) se vestransko preemata in raziskovalec ponarejasvoje rezultate, e skua kategorino izkljuiti eno od njiju. [Stanonik1990: 34]

Veina slovenskih avtorjev, ki obravnavajo enomene olklorizma, se e danes sklicujena to razpravo.

V naslednjem ubenikem delu, Etnologija na Slovenskem. Med ermi narodopisjain antropologije, Ingrid Slavec Gradinik obravnava tudi olklorizem: kdo od slovenskiholkloristov in etnologov je razpravljal o njem in v zvezi s katerimi pojavi ter kakno je bilonjihovo razmerje do enomena; pojasni pa tudi svoje stalie:

Raziskovaleva dra ne more biti nevtralna: raziskujemo lahko njegovo

genezo, a se nas navsezadnje dotika v njegovih sodobnih oblikah, ki pri-naajo ljudem dobiek, mo, smisel, identiteto. o pa so fenomeni, ki so

18 Konkretno pa Kuret med pregledom letnih eg navaja en sam pojav olklorizma: Nevesela je usodaneko tako slavnegajurjevanja. Njegov zgodnji razvoj npr. na tajerskem in nepoznavanje ege na sloven-skem Korokem sta rodila zmotno mnenje, da je Zeleni Jurij belokranjska ega. Res se je tostran Karavank

jurjevanje najdlje ohranjalo v Beli krajini, je pa tod tudi e tretji zapored zamrlo in ga samo e turistinidelavci, tu in tam tudi kak uitelj, umetno ohranjajo.[Kuret 1978: 322323, poud. N. K.]

19 Prvi dve sintezi izsledkov slovenske etnologije, Narodopisje Slovencev(I in II) in Slovenska ljudska kul-tura[Novak 1960], sta izli e pred vpeljavo koncepta v etnologijo in posebej ne obravnavata pojavov,

ki bi jih lahko oznaili kot olklorizem.

Traditi372_006.indd 78 14.9.2009 13:12:07


19/50

79

predmet strokovne refleksije. emeljite raziskave njihove instrumentalne inekspresivne govorice, njihovega spreminjanja v definiranem zgodovinskemin drubenem kontekstu, privzetje notranjega pogleda njihovih akterjev, vse

to skupaj bi najbr odpravilo sledi romantizma. e folkloro razumemonekoliko ire, v obsegu tradicije, rekonstruiranih oblik in sodobne folklorneustvarjalnosti, folklorizem ustreza rekonstrukcijam, ki na poseben nainodsevajo vez med tradicijo in sodobnostjo ter pripovedujejo o sodobnemrazmerju do kulturnega izroila, o nainih prisvajanja preteklosti, torejposredno tudi o mnoini historini zavesti, ki lahko temelji na lanihali pravih simbolih identitete. i prizadevajo tudi kolektivno, etnino,narodno identiteto in tudi s tega stalia kliejo pozorne premisleke etno-logov. [Slavec Gradinik 2000: 429430]

Kot ugotavlja Rebeka Kunej, v slovenistinih slovarjih in prironikih termina olklo-rizem ni [2004: 21], zato pa je uvren v Enciklopedijo Slovenijekot podgeslo v razdelkuFolklora20in v Slovenski etnoloki leksikonkot samostojno geslo.21

Pogledi in praksa slovenskih raziskovalcev

Kakor smo nakazali, je olklorizem povzroil polarizacijo med etnologi in olkloristi: ne-kateri so pojav ignorirali in preuevali zgolj izvirno izroilo, drugi so ga upotevali ali celosodelovali v strokovnih rekonstrukcijah pojavov. Kako se ti odnosi do olklorizma zrcalijo vdelih etnologov, in e doloneje, ali etnologi pojave olklorizma razumejo kot ege in navadeoz. del prazninega leta, sem razbirala z analizo del, ki so bila izdana v okviru raziskovalnegaprojekta (in knjine zbirke) Etnoloka topografija slovenskega etninega ozemlja 20. stoletje,ter monograij o egah in navadah oz. prazninem in druabnem ivljenju.22

ege in navade so uvrene v 9. zvezek ESEO Vpraalnice; avtorja sta Niko Kuretin Helena Loar - Podlogar. Na olklorizem se nanaa zadnje vpraanje v razdelku enitev(t. 247):

20 Marko Terseglav je olklorizem v Enciklopediji Slovenije opredelil kot drubenokulturno dejavnost,pri kateri so folklorne prvine (ege, plesi, pesmi) vzete iz prvotnega okolja in predstavljene kot posebnost,

kot rekonstrukcija preteklosti ali kot turistina ponudba in zabava. V sodobnem asu se folklorizempojavlja zaradi zabave ali kot nadomestek za prvotne folklorne oblike. Je del mnoine kulture, pri katerigre za eljo po ohranitvi tradicionalnih vrednot, za komercializacijo ali pa se oboje preplete: pristnost sponarejenostjo, strokovna rekonstrukcija z mnoinim okusom, umetniko z banalizacijo (pustni karne-vali, kmeke ohceti). Po mnenju nekaterih znanstvenikov je folklorizem le slabalno razumljena folklorain se z njim najvekrat oznaujejo negativni pojavi.[Terseglav 1989: 130]

21 Avtorji Marija Stanonik, Marko Terseglav in Ingrid Slavec Gradinik so ga deinirali kot nepravo,drugotno olkloro ali olkloro iz druge roke; drub.-kult. pojav, ki najvekrat e pozabljene oblikeljudske kulture (plese, pesmi, glasbo, ege idr.) oivlja kot znanstveno rekonstrukcijo ali pa so te vkljuenev razline javne prireditve [Stanonik idr. 2004: 131]. Razlagajo znailnosti olklorizma, ga asovnoopredelijo, navajajo njegove vrste in unkcije.

22 Dela so izbrana po osebni presoji in ne izraajo celovitega pregleda slovenske etnoloke produkcije o

egah in navadah oz. druabnem ivljenju.


Traditi372_006.indd 79 14.9.2009 13:12:07


20/50

80


Kaj menijo o dananji turistini prireditvi Kmeka ohcet? Ali jo odobra-vajo, zavraajo, hodijo gledat ali se umaknejo? Ali elemente iz Kmekeohceti vnaajo v svoje porone prireditve? Ali je kdo v kraju, ki je za svoje

otroke ali pa kar zase pripravil pravo ohcet po starih egah? Kaknemudrubenemu sloju pripada?23[Loar - Podlogar 1978: 36]

Vsebina vpraalnic in njihova navezava na pojave olklorizma je sicer razvidna iztopografij, ki so izle v okviru omenjenega projekta.Pregled 18 del, izlih med letoma 1981in 1996, pokae, da se noben avtor ni mogel izogniti dokumentiranju pojavov olklorizmaoz. vsaj njegovih nosilcev (npr. olklornih skupin), eprav so podatki v veini topografijdokaj skopi. Najobseneje so pojavi olklorizma obravnavani v topografijah za obinekofa Loka, rnomelj, Ljubljana Beigrad, Metlika in Tolmin, ko avtorji govorijo o turi-stino-olklornih prireditvah. Navadno ostajajo na deskriptivni ravni natevajo razline

prireditve, jih asovno opredeljujejo (kdaj se je zaela, kdaj poteka) in opisujejo njihovesestavine (razstave, kulinarika ipd.).24

23 Tudi na nekatera druga vpraanja bi lahko priakovali odgovor o pojavih olklorizma: praznik, kopastirji prienejo ivino s planine, je lahko kravji bal, kar je tudi ime turistine prireditve v Bohinju(t. 1173) [Loar - Podlogar 1978: 94]; uveljavljanje tujegamedsebojnega obdarovanja zaljubljencevoz. mladih ljudi na valentinovo (t. 721) [Kuret 1978a: 67].

24 V nadaljevanju navajam nekaj primerov obseneje obravnave pojavov olklorizma:V zadnjem asudrutva zelo skrbijo za kmeki turizem, za izredno vabljiv zimski turizem, nekatera drutva pa oivljajostare ege, ki pritegujejo tevilne tuje in domae obiskovalce. ako prireja D Dava Dan teric, DHotavlje smolkarsko tekmovanje in karnevalske sprevode, Dan marnic, Semanji dan, Veer sloven-skih podoknic, D Javorje Svatovanje po starih obiajih, D Nova Oselica Praznik koscev, D SelcaKosec vabi, D Sovodenj Praznik koscev in rajanje pod lipo, D Stari vrh Dan oglarjev, D kofjaLoka Veer podoknic, D rebija Dan mlatiev, D elezniki ipkarski dan, D iri irovskidan, Aktiv mladih zadrunikov in Kmetijska zadruga v kofji Loki ekmovanje koscev in grabljic ter

plezanje na mlaj v Poljanah. [Sterle 1984: 45]Leta 1964 so v rnomlju organizirali prvo Jurjevanje, osrednjo turistino folklorno prireditev, ki jo odtakrat vsako leto prvo soboto in nedeljo v juniju prirejajo v Jurjevanski dragi v rnomlju. Prireditev pri-vabi vsaki ve tiso obiskovalcev iz Slovenije in blinjih hrvakih krajev. [Dular 1985: 87]

Edina pomembneja turistina prireditev je Posavsko tehvanje. 1935 je France Marolt spodbudil folklornefestivale kot rekonstrukcijo slovenske dediine. Med drugim je elel oiviti Ziljsko tehvanje. Ker tehvanjezahteva dobre konje in jezdece, se je obrnil na Posavce. Leta 1936 so prvi tehvali na Jeici pred upni-em. Po drugi svetovni vojni je za tehvanje skrbelo Prosvetno drutvo Savlje-Klee. tehvali so tako doma

kot tudi drugod v Ljubljani. Zadnja leta je Posavsko tehvanje vkljueno v prireditev Ljubljanska ohcet.[Pajsar in idov 1991: 5152] Kulturna dejavnost v Metliki je povezana tudi s folklorno skupino. Njen zaetek postavljajo v leto 1932,

povezan pa je s Francetom Maroltom in njegovim raziskovanjem metlikega plesnega in glasbenega izroila. France Marolt je obredja (metliko kolo, most, reetca, robece, kurji boj, turn) koreografsko dodelal,

prvi veji nastop pa je imela folklorna skupina na Belokranjskem dnevu, 13. septembra 1936 v Ljubljani. Metliani so bili vedno ponosni na svojo folklorno skupino. Poleg folklorne skupine Ivan Navratil paso v obini delovale in delujejo manje folklorne skupine, najvekrat pri osnovnih olah. [Balkovec 1994:73-74]

V Bovcu pripravlja uristino drutvo omparsko no (ompe pravijo na Bovkem krompirju), kjerse ob sejmu domaih obrtnih izdelkov in domaih jedi , ovjega sira in skute, zvrstijo tudi plesi folklornihskupin, predstavitev znailnih dejavnosti (predenje, strienje ovac itn.) in glasbeni nastopi. Ob razstavi

ivine [na Kmekem prazniku, op. a.] pripravijo tudi razstavo in ocenjevanje sirov, aktiv kmekih ena

Traditi372_006.indd 80 14.9.2009 13:12:07


21/50

81

Analiza omemb v zvezi s olklorizmom po poglavjih kae naslednjo podobo:V poglavju Opredelitev obmoja najdemo ragment o olklorizmu (da ljudske plese

po 2. svetovni vojni ohranjajo le e olklorne skupine) v eni sami topografiji.

V poglavju Notranji ustroj obmoja so v podpoglavjih o drutvih, drutvenih in/alikulturnih dejavnostih v 14 topografijah omenjene olklorne skupine oz. olklorne sekcije inprireditve s prikazi dediine, ki jih organizirajo razlina drutva. Fragmenti (predvsem oolklornih prireditvah) so tudi v podpoglavjih o lokalnih znailnostih obmoja (pet del, odtega v enem od njih ni tega poglavja, bi pa po zaporedju v strukturi dela in vsebini podatkisodili vanj), o portnih drutvih in dejavnostih (eno delo), turistinih in drugih krajih(1), zabaviih (1) in izobraevalnih dejavnostih zunaj rednega olanja (teaj izdelovanjanarodne noe, eno delo). V celotnem poglavju so podatki, ki se nanaajo na olklorizem,v 17 topografijah.

V poglavju Gospodarski razvoj obmoja so pojavi olklorizma obravnavani v petihtopografijah, in sicer v podpoglavjih Turizem (3 dela), Obrti (1), Izbrani kraji (1) in Ostaleugotovitve (1 delo).

V poglavju Uvajanje novosti najdemo podatke v eni topograiji, in sicer pristavbarstvu.

V poglavju Razkroj in stopnja ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe sopojavi olklorizma obravnavani v 13 topografijah. Najve pojavov so avtorji uvrstili podege (10 del). V eni topografiji sta v tem razdelku omenjena praznika, ki bi lahko spadalamed pojave olklorizma, vendar pa tega ni mogoe doloiti, ker ni opisana njuna vsebina.Veliko pojavov je tudi v podpoglavju o razkroju v plesu, petju in igranju (8 del), drobcipa v razdelkih o stavbarstvu (1), noi (1), domai delavnosti in tradicionalni obrti (1) in olikovnem obzorju (2 deli).

Na podoben nain in v podobnem obsegu so pojavi olklorizma obravnavani tudi v veinikrajevnih monograij, katerih avtorji so slovenski etnologi (gl. predvsem monograije MarijeMakarovi, deloKruh in politika, Poglavja iz etnologije Vitanja[Krnel - Umek in mitek (ur.)1987], poglavja v krajevnih zbornikih, ki so jih spisali etnologi ipd.). tudija Marije KlobarKamniani med izroilom in sodobnostjo[1998] obravnava urbano okolje in sledi spreminjanjustrukture meanstva med transormacijo iz tradicionalnega, starega cehovskega, evdalnega

Kamnika v sodobno meansko kapitalistino drubo. Avtorica olklorizma sicer posebej

pa skrbi za razstave o sestavinah ljudske kulture olminskega (npr. Iz babiine skrinje, Kmeki predmeti,Oblaila na olminskem neko, Vezenine na olminskem, olminsko na starih fotografijah) in predstavitevdomaih jedi. Zanimiv obiaj so imeli v Poljubinju, kjer so pirhe barvali na enpav, na dan farnega

patrona sv. Pavla, prvo nedeljo v maju. Dekleta so fantom podarjala temno rdee pirhe, okraene s cvetli-nimi in geometrijskimi vzorci ter popisane z ljubezenskimi ali aljivimi verzi. Zveer so v vasi pripravili

ples. Po drugi svetovni vojni je praznovanje enpava za nekaj asa zamrlo, vendar so ga poljubinske eneleta 1988 obudile, eprav ne ve v tradicionalni, pa pa v folkloristini obliki. enpav zdaj praznujejo zvako veselico, pirhe tudi prodajajo, praznovanje pa organizira krajevna skupnost.[Miklavi Brezigar

1996: 9395, 289]


Traditi372_006.indd 81 14.9.2009 13:12:07


22/50

82


ne obravnava (posveala se mu je ob drugih prilonostih, predvsem ob kamnikih dnevihnarodnih no, olklore in obrti), opozarja pa na njegove pojavne oblike in s tem prikaetransormacijo strukture in miljenja meanstva; primer za to je zbiranje narodnih no,

ki je postalo izraz ne le nacionalne, pa pa tudi meanske zavesti [Klobar 1998: 154; zaomembe narodne noe v razlinih kontekstih gl. tudi str. 150 in 242].

Zaenkrat so etnologi v objavljenih monografijah o druabnem ivljenju obravnavali leas pred drugo svetovno vojno [prim. Ovsec 1979, Godina Golija 1986, Balkovec Debevec2008], torej e pred razcvetom olklorno-turistinih prireditev (z izjemo tistih, katerih pobu-dnik je bil France Marolt). Skladno s to asovno opredelitvijo pojavi olklorizma predvsem vorisih druabnega ivljenja v Mariboru in Ljubljani niso obravnavani. Po imenih prireditev(jurjevanjena ljubljanskem gradu, martinovanjev mariborskih gostilnah) bi sicer lahkosklepali, da gre za tovrstne pojave, vendar skromni opisi ne razkrivajo, ali je dejansko lo

za vnaanje kmekih prvin v mestno okolje. Ve omemb je v monografiji V rnomlju odnekdaj bili so veseli [Balkovec Debevec 2008]. Poleg nekaterih vidnejih posameznikov,ki so pri kmetih zbirali starineoz. uvali narodne umetnine[n. d.: 58, 60], so tudi nekateradrutva v svoje programe uvrstila prouevanje in zbiranje belokranjskih narodnih svetinj[n. d.: 67] oz. zbiranje krajevnih in narodopisnih posebnosti, kar je bila podlaga za nastanekmuzeja. Nameravali so popisati kraje in ljudsko ivljenje ter vzbujati veselje do domae zemljein ljubezen do domae ljudske kulture [n. d.: 68]. V nekaterih slovesnostih so sodelovalenarodopisne belokranjske skupine; pogosto so se ljudje obleklivrazliice narodne noe: Predotroci je bila skupina deklet vstari rnomaljski noi, ki se nekoliko od druge belokranjske noerazlikuje. Bile so tudi narodne noe iz Dragatua in Bojancev ter druga dekleta in fantje vnarodnih noah in tisoe gledalcev [n. d.: 42, gl. tudi str. 103]. V rnomlju je delovala tudiolklorna skupina, ki je prispevala k druabnemu ivljenju in pripravljala veselice [n. d.:134] ter skupaj z drugimi belokranjskimi olklornimi skupinami mdr. nastopila naprvembelokranjskem folklornem festivaluleta 1939. V zvezi s tem avtorica spregovori tudi o ol-klorizmu, pri emer povzema izsledke magistrskega dela Rebeke Kunej25[ve o delovanjuskupine in z njo povezanimi primeri olklorizma gl. n. d.: 165166]. Omenja tudifolklornooivitevobreda Zelenega Jurija, pri kateri je sodeloval France Marolt [n. d.: 200].

Med monograijami, ki obravnavajo (bolj ali manj) vse praznino leto na vsem slovenskem

ozemlju, sem za ponazorilo (ne)obravnave pojavov olklorizma izbrala monograiji Prazninoleto SlovencevNika Kureta in Veliko knjigo o praznikihDamjana Ovsca.

Niko Kuret je v Prazninem letu Slovencevobravnaval t. i. starosvetneege in navade vkoledarskem letu, iskal njihov izvir in pojasnjeval njihov razvoj, spreminjanje in zamiranje.

25 Sicer pa zaetki folklorizma v Beli krajini segajo e v leto 1888, ko so se Belokranjci z dvodnevno slavno-stjo, ki je potekala 18. in 19. avgusta 1888 v rnomlju, pridruili prireditvam ob praznovanju 40-letnicevladanja Franca Joefa. Po navedbah Ivana Navratila naj bi bili rnomaljsko kolo opustili e okolileta 1878 in so ga leta 1888 spet obnovili oziroma so plesalke in pevke prebudile kolo rnomaljsko odsmrti. a dogodek lahko tejemo za prvi znani primer folklorizma v Beli krajini, saj je lo za obnovitev

plesa, ki ga prebivalci v resnici niso ve izvajali [Kunej, v Balkovec Debevec 2008: 165].

Traditi372_006.indd 82 14.9.2009 13:12:08


23/50

83

V skladu s tako zasnovo dela (kljub osveenosti in tevilnim objavam o tovrstnih pojavihv turizmu) ni bil pozoren na pojave olklorizma; omenil jih je le izjemoma, npr.:

Po drugi svetovni vojni je bilo jurjevanje v okolici Vinice e skoraj povsem

izginilo, oivila ga je spet uiteljica Poldka Bavdkova. Drugi je reilbelokrajinsko jurjevanje tik pred drugo svetovno vojsko France Marolt.Zdaj je obredje ponovno na tem, da kot ljudska ega preneha. Obhaja sele e kot turistina zanimivost. [Kuret 1997, 1. zv.: 256].

Damjan Ovsec v Veliki knjigi o praznikihobravnava praznike, praznovanja in posebnekoledarske datume, ki so e vedno nekateri pa sploh po novem aktualni. Obirnejihobravnav pojavov olklorizma ni, lahko pa jih prepoznamo v komercializaciji doloenihsegmentov eg in navad, simbolov oz. praznovanj, ki jih opisuje (npr. postavljanje boinegadrevesa z novimi unkcijami na javnih krajih, industrija valentinovega, med egami na

slovenskih tleh opozori na olklorizacijo kurentovanja ipd.).Pri nas nekateri tipi pustnih mask ivijo e ves as, nekateri so zaiveli poprekinitvah, druge pa obujajo na novo. Kurentovanje se je spremenilo vkomercialno folklorno prireditev z imenom Ptujsko kurentovanje. Kurentpostaja nekakna folklorna maskota nove slovenske drave. [Ovsec 1992:104]

Deli, ki na ojem geograskem obmoju obravnavata celotno praznino leto, sta ar letnihasov v ljudskih egah na KorokemPavla Zablatnika [1984] in ege na PivkemMagde Peri[2003]. V prvem pojavov olklorizma ni, avtor se je zgledoval po Kuretovem Prazninemletu Slovencev in je obravnaval kulturnozgodovinsko ozadje starih ver in navad. MagdaPeri pa je v monograijo oprazninih asih in praznovanjih v koledarskem letuvkljuilatudi ege, navade in praznovanja, ki jih uvramo med pojave olklorizma.

V poglavju Koledarske ege v prazninih asih Perieva kronoloko obravnava egemed letom, pri emer se posvea tudi transormaciji eg in navad in jih kritino obravnavav njihovi sodobni pojavni obliki (naj gre za olklorizem ali ne). Najve pojavov olklorizmaobravnava v podpoglavju egnanja in poletne veselice:

Za novodobne oblike egnanj, nastale ob tradicionalnih verskihegnanjih in od njih prevzele druabno sestavino mnoinega veselinega

druenja, bi lahko oznaili vsaj nekatere od folklornih prireditev, kmekihpraznikov, sprevodov, parad, razstav kmekih del, opravil in domaih obrti,pa vse do kulturnih, portnih in izkljuno zabavnih prireditev, ki so se zaelipojavljati v drugi polovici oziroma v devetdesetih letih 20. stoletja. Najboljraznolike so tako imenovane folklorne prireditve in kmeki prazniki, kipredstavljajo podroje nae dediine in zgodovinski spomin doloenih delin opravil (konja, etev, teritev, oglarstvo, gozdarstvo, kolarstvo). Za teprireditve je znailno igrano uprizarjanje kmekega ivljenja iz razlinihobdobij, najraje v obliki sprevodov ali povork na nain nekaknih gledalikih


Traditi372_006.indd 83 14.9.2009 13:12:08


24/50

84


odrov. Pri tem se zgledujejo pri tujih vzorih podobnih prireditvah, in odnjih povzemajo prireditveni vzorec (scenografijo). Najvekrat so ti vzorcivezani na prireditve poletno jesenskega spravila pridelkov, znane v tevilnih

evropskih deelah in ZDA.26

[Peri 2003: 5354, poud. M. P.]Avtorica nadalje ugotavlja, da so se v samostojni Sloveniji poleg praznovanja pomemb-

nih obletnic zaela uveljavljati tudi sodobna praznovanja, povezana s olklornimi turistinimiprireditvami in veselicami, ki temeljijo na uprizoritvah doloenih delovnih, letnih in enito-vanjskih eg.Opozarja pa tudi na pojav, ki bi ga lahko imeli za dvosmerni olklorizem: vsajdo 70. let 20. stoletja so znailni vplivi in posnemanje meanskih eg v agrarnem okolju,sploh od 90. let pa je ravno nasprotno, v mesta vnaajo podeelske sestavine, zlasti ko greza folklorne popestritve oz. ohranjanje podeelskih korenin mestnih priseljencev[n. d.: 115].

Upotevaje vse sestavine kulturne dediine je pojav olklorizma doslej najceloviteje

obravnaval Janez Bogataj [gl. npr. 1989, 1992, 1993, 1994]. V delu Sto sreanj z dediino naSlovenskemje sistematiziral odnose do dediine, obravnaval vlogo in uporabnost dediinev ivljenju in posamine segmente dediine po etnoloki sistematiki. Povedne so predvsemnjegove klasifikacije odnosov do dediine, turistinih prireditev, eg in navad.

Po njegovi klasifikaciji odnosov do dediine pojave olklorizma uvramo v roman-tino-nostalgini odnos, lahko tudi vtrni ali ekonomski odnos(npr. zbiranje in prezentacijastarega orodja kot stenskega okrasja). Opredeli jih kot poustvarjalne kulturne pojave,katerih znailnosti so

poudarjanje zunanjih kulturnih prvin, njihovo nestrokovno postavljanje naraven posebnosti, nekritino vkljuevanje dediine v koncepte turistinih

26 V nadaljevanju vsebinsko razleni tovrstne prireditve:Medfolklorne prireditvez etnografskimi ele-menti in privlanim zabavnim programom spada Furmanski praznik s sprevodom v Postojni. Samo

prireditev sestavljajo trije sklopi: sprevod furmanskih voz, predstavitev najzanimivejih in izbor najizvir-nejega voza s tovorom in furmanom, predstavitev in prikaz domaih obrti in obrtnikov (kolar, kova,sedlar, evljar, pletar, kolar, lonar, ganjar, klekljarica, predica, Aktiv kmekih ena pripravi domaedobrote) in zabavni program z razvedrilnimi igrami (tekmovanje v kuhanju furmanskega golaa medupani Notranjske, tekmovanje v igranju na diatonino harmoniko, razstavljanje in sestavljanje lojtrnika,kovanje, jahanje, skakanje na konja ipd.).Druga tovrstna prireditev je Kmeki praznikv Strmci z razstavo ivine (od 1980), prikazom kmekih

opravi iz blinje preteklosti na zabaven in humoren nain (konja, kopanje krompirja, mola) in pred-stavitvijo Aktiva kmekih ena oziroma pogostitvijo obiskovalcev s kmekimi dobrotami, med katerimi soposebej zaeleni ptiki.Leta 2000 je tovrstno praznino ponudbo na Pivkem obogatila prireditev Gozdar kmet neko indanesv organizaciji D Podgura. Bistvena sestavina prireditve je razstava gozdarskega in kmekega orodjater opreme kar na travniku (Brda na stari jamborski cesti pri Motelu Erazem, pri Belskem). Predmete zarazstavo posodijo domaini, poleg tega lani drutva seznanijo obiskovalce s sodobno gozdarsko opremo inrokovanjem z njo. ekmovanje, tematsko vezano na razstavo oziroma prireditev (aganje, sekanje, tesanjehloda), demonstracija priprave oglarske kope, kuhanje oglja in ganje apna ustvarijo sproeno in hkratinostalgino ozraje.Dravno tekmovanje v strienju ovacv Juriah (2002) ohranja spomin na zelo pomembno gospo-darsko dejavnost v preteklosti ovarstvo, ki v zadnjem desetletju ponovno oivlja. [Peri 2003: 5455,

poudarila M. P.]

Traditi372_006.indd 84 14.9.2009 13:12:08


25/50

85

prireditev in na podroje zabave (npr. zadnja leta v razvedrilnih progra-mih televizije). Folklorizem je pravzaprav nadomestek (instant) dediine,lahko bi ga oznaili tudi kot ponaredek, ljubiteljsko (torej nestrokovno)

rekonstrukcijo, pogosto tudi banalizacijo. Seveda pa vse take oblike spre-mlja priseganje na originalnost, izvirnost, tipinost, govori se o koreninahipd. Pogosto prihaja do takih pojavov tudi takrat, e se predstavitvedoloene dediine ne zastavijo celovito, z vidika ve strok, in se pristaja naenostranskih strokovnih odloitvah. [M]enim, da lahko kot folklorizemoznaimo najrazlineje pojave, povezane z dediino, in ne le tistih, kiso povezani z neustreznimi prikazovanji in uporabo noe, pesmi, plesa.Predvsem velja to za dediino, ki je bila last raznih drubenih slojev vpreteklosti, in ne le za tisto, ki so jo pripisovali najbolj mnoinemu, tj.

kmekemu sloju. [Bogataj 1992: 16]Po klasifikaciji turistinih prireditev pojavi olklorizma spadajo medprireditve, ki sointerpretacija dediinein jih ob izpolnitvi strokovnih zahtev lahko imenujemo ivi muzejaligledalie zgodovine(nastopi olklornih skupin, prikazi kmekih del, dnevi razlinih obr-tnikih skupin in delovnih skupnosti, npr. oglarjev) ali pa medprireditve, kjer je dediinasekundarni element, uporabljen na umeten, reijski nain, kot del izmiljene dramaturgije(npr. Kmeka ohcet v Ljubljani) [n. d.: 34].

Do nestrokovnih aplikacij, razumevanja, uporabe in celo zlorabezaradi njihovega neneh-nega spreminjanja prihaja predvsem na podroju eg in navad. Klasifikacija eg in navadglede na njihove vezi z dediino je podobna klasifikaciji turistinih prireditev; vsebina jeista, le poimenovanje je drugano. Tudi v tem primeru pojave olklorizma lahko uvrstimomed ege in navade, ki so interpretacija dediine to so pojavi, kjer je dediinasekundarnasestavina, ali pa med ege in navade preteklosti, ki jih zaradi njihove umetne, a strokovnopodprte predstavitve lahko imenujemo ivi muzej oz. gledalie zgodovine (pri njih gretorej za strokovno interpretacijo dediine).27[n. d.: 298300]

Sicer pa Bogataj opozarja, da[t]oliko nestrokovnosti, kot je je na tem podroju [eg in navad, op. a.],ne najdemo na nobenem drugem. Nestrokovnosti v smislu razumevanjavloge in pomena dediine eg in navad v sodobnem svetu. Zlasti velja to za

razne umetne adaptacije, rekonstrukcije, reirane nastope. Slednje pogosto v

27 Pojave olklorizma v omenjeni enoti Bogatajeve klasi ikacije uvra tudi Vito Hazler:udi v turizemna kmetijah se vse bolj vsiljuje folklorizem, ki z igranimi oblikami vsakdanjosti prikazuje ivljenje prete-klih obdobij, pogosto s povsem romantinega in kiastega zornega kota. Seveda omenjenemu folklorizmuvedno ne moremo odrekati kakovosti. Kadar delo navduenih ljubiteljev kulturnega izroila temelji nastrokovnih raziskavah, je lahko tudi prikazovanje dediine iz druge roke pomembna oblika predsta-vljanja vsakdanjega in prazninega naina ivljenja.[Hazler 2002: 58]

Upotevani sta tudi v deiniciji olklorizma v Slovenskem etnolokem leksikonu:drub.-kult. pojav, kinajvekrat e pozabljene oblike ljudske kulture oivlja kot znanstveno rekonstrukcijo ali pa so te vklju-

ene v razline javne prireditve [Stanonik idr. 2004: 131].


Traditi372_006.indd 85 14.9.2009 13:12:08


26/50

86


olskem okolju, kjer po trdnem preprianju pedagogov o njihovi ustreznostimladina na olskih proslavah igra neko preteklost, po navadi ege innavade, ki so bile v obdobju njihovega ivljenja del kulture odraslih. Po

drugi svetovni vojni vse do dananjih dni se je turistina industrija zate-kala pri iskanju atraktivnih vsebin k posploenim obrazcem, ki so potemrojevali razne ohceti, prikaze tega in onega, vse tipino in originalno [n. d.: 298].

Od monograij, ki obravnavajo ege in navade na doloen praznini dan oz. as v letu,sem za reprezentativni izbrala deli o pustnem asu. Prva je Mo tradicije. Kurentovanje inkarneval na Ptuju [Ganik 2000], druga zbornik razprav in gradiva O pustu, maskah inmaskiranju [Fikak idr. (ur.) 2003].

Ale Ganik kurentovanje in karneval na Ptuju predstavlja po tematskih skopih inkategorijah in v njih podrobno obravnava pojave olklorizma: opozarja na selitev kurenta indrugih tradicionalnih mask s podeelja v urbano okolje, Kurentovanje je ruralni karneval vurbanem okolju[Ganik 2000: 27], svojevrsten paradoks, preet z navdihom t. i. ljudske ekso-tike[n. d.: 37], navaja trditve o pomenu kurentovanja za zadranje umiranja e ohranjenihljudskih obiajev[n. d.: 29] in o dobrobiti organizacije etnografskega karnevalaz nastopometnografskih likov[n. d.: 31], razgrinja zamisli o baletni tudiji Kurent, ki bi omogoila baletnenastope markovskih kurentov po irnem svetu, kjer e ne poznajo te kulturne dediine naih krajeviz davnih, davnih asov[n. d.: 35], analizira uporabo lika kurenta v oglaevanju, glasbi, spo-minkih itn., opisuje tradicionalne pustne vsebine, spreminjaje tradicionalne pustne kulture,28projekt zabavinega parka z imenom Kurentland, obravnava smeri razvoja kurentovanja29ipd. Med drugim zapie:

28 O uinkih olklorizma na primeru ptujskega kurentovanja pie: Kljub nespornim zaslugam ptujskegakurentovanja pri ohranjanju in popularizaciji tradicionalne pustne kulture na Slovenskem in v tujini paopaamo tudi, da je v veliki meri vplivalo na spreminjanje tradicionalnega pustnega izroila. Kritvamtradicije lahko sledimo na domala vseh ravneh:- pri nosilcih teh tradicij zaznavamo vse vejo liberalizacijo, saj ni ve ne spolnih, starostnih ali stano-vskih ovir,- naelo teritorialne doloenosti dediine tradicionalnih pustnih mask se kri bolj kot kdaj koli prej, saj

skupine potujejo tudi zunaj primarnega kulturnega okolja,- natanno doloen as igranja teh tradicij (med svenico in pepelnico) se v veliki meri e vedno spotuje,kljub temu pa za potrebe turistine in druge industrije nekatere skupine gostujejo tudi zunaj tradicio-nalno odmerjenega asa,- vse bolj se pozabljata obredno poslanstvo posameznih tradicionalnih pustnih likov in skupin ter simbolika

posameznih delov opreme,- podoba maskirnih oprav je vse bolj uniformirana in iz leta v leto lepa, kar je v temeljnem nasprotju zlogiko tradicionalnega in obrednega maskiranja, ki se danes vse bolj spreminja v burkatvo in satiro,- vsebini tradicionalne pustne in karnevalske kulture se vse manj razlikujeta in meja med mestom in vasjo

je vse bolj zabrisana. [Ganik 2000: 70]29 S tem v zvezi razmilja o ustreznem vrednotenju in razvijanju pojavov olklorizma: V kolikor se osredi-

nimo na iskanje razvojnih prilonosti na ravni identitete kurentovanja in karnevala na Ptuju, potem le-te

lahko izpeljemo iz same oznake in koncepta prireditve, ki je bila ve kot 30 let razdeljena na dva dela:

Traditi372_006.indd 86 14.9.2009 13:12:08


27/50

87

Ob spreminjajoih se zasnovah prireditve, razlinih priakovanjih, ambici-jah, vzponih in padcih, navduenjih in grajah, se je neko enodnevno etno-grafsko karnevalsko dogajanje razmahnilo na ve kot desetdnevno pustno

rajanje in karneval, razpet med ruralne in urbane vsebine, med tradicijoin ovbiznis. Prireditev postaja vedno veji folklorni in turistini spektakel,gospodarska, kulturna, zabavna in turistina prireditev javnega pomena,ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk tega okolja, kurenti z drugimitradicionalnimi pustnimi liki pa glavna atrakcija, ki privablja obiskovalceod blizu in dale. Kurentovanje je v veliki meri vplivalo na usodo takoregionalne kot nacionalne tradicionalne pustne kulture, e zlasti pa naheretino obarvano dediino maskirnega protagonista kurenta. Kljubdvojni naravi kurentovanja, dobri in slabi, se kae spomniti kurentove

skunjave, odete v vpraanje in odgovor: ali bi koranti danes e skakali inroljali z zvonci po vaseh Ptujskega polja, ko bi ne bilo folklorizma (beri:ptujskega kurentovanja), je vpraanje, ki nanj odgovarjam pritrdilno spridrkom. [Ganik, 2000: 28]

Njegova monograija je do zdaj najpoglobljeneji prikaz konkretnega pojavaolklorizma.

Prispevki v zborniku O pustu, maskah in maskiranjuobravnavajo pustno kulturo vslovenskem kulturnem prostoru. Veina avtorjev se dotakne posaminih pojavov olklorizmav obliki oivljanja tradicionalnih pustovanj,30rekonstrukcij posaminih emskih likov innjihovega ivljenja v okviru olklornih skupin, predstavitev eg v pustnih sprevodih, spre-vodov sfolklorno etnografskimi primesmi[Peri 2003: 303], nastopov emskih skupin zunajdomaega okolja ali pustnega asa ipd. Janez Bogataj pustne ege razvrsti po (e omenjeni)klasifikaciji eg in navad, po kateri pojave olklorizma najdemo med interpretacijo dediine

1. etnografski del: alternative se odpirajo v pravilnem strokovnem razumevanju in vrednotenju tradicio-nalnih pustnih mask in skupin ter v vkljueva

Šege in navade kot folklorizem(traditiones)

Documents