S90BQÍ1HÍ) SLOgENIiaVICTOR MARTINEZ ÓO

Buenos Aires

Registro Nacionai de la PropiedadIntelectual N*? 260254

Año (Leto) VI.

"ESLOVENíA LIBRE"

GlASILO SLOVENCEV V JU2NI AMERIKI

Buenos Aires, 1. marca (marzo) 1948

cao p

FUANtilUíO A l'AtiAR

TARIFA REDUCIDA

Concesión 3824

N' (Stev.) 5.

U CRISIS DE CHECOSLOVAQUIACuando en el año 1945 formóse el

primer gobierno de la recién liberada

Checoslovaquia, en Kosice, al Este deEslovaquia, debióse pensar en la ci-ea-ción de una nueva República. No habíaaun Parlamento, ni podía pensarse tanprematuramente en la realización devotaciones legales para constituirlo,pues, era menester elegir ante.s laAsamblea Constituyente, cuya misión

sería imprimir un carácter al nove! Es

tado. Por ello, el Gobierno Nacional se

constituyó en base a un Frente Nacio

nal. en el cual tomaban parte todos los

partidos políticos. Además, los integran

tes de este Frente Nacional convinie

ron que la Asamblea Constituyente de

bía terminar sus tareas en el lapso de

dos años, cumplido el cual, aun en el

supuesto caso de no haber cristalizado

los propósitos que «leterminavon su crea

ción, debía precederse en la priinavern

de 1948 a nuevas votaciones. Esta deci

sión fué tomada considerando .que, una

vez transcurrido ese plazo, la situaciónpolítica estaría aclarada y ios ciudada

nos podrían, serenamente e inspiradosen idéala' comunes, reorganizarse en

partidos.

En las votaciones para la integraciónde la Asamblea Constituyente, que tu

vieron lugar en el año 1946, los comu-

ristas obtuvieron la mayoría de las

bancas existentes. En consecuencia, se

transformó así el Partido Comunista en

el más fuerte, no por estar mejor organizado ni por tener más adictos, sinoporque se le unieron todos aquellos que,durante la ocupación alemana, fueroncolaboracionistas, "kisüngs" o vendopa-

liias, quienes intentaban, cobijándosebajo el manto comunista, eludir lo.s castigos que su traición imponía.

La situación se presentó completamente distinta en la primavera de 1948.Entre numerosos grupos de pueblos, especialmente entre los jóvenes, aumentóen forma ostensible la oposición al Co

munismo: Los pueblos cultos son los

que notan con *ayor nitidez las intrigas del "kominform" y la falta de sinceridad de Moscú. Múltiples observa

dores anunciaban ya la caída del Comunismo, siempre que las votaciones serealizaran en comicios libres.

Desgraciadamente no sucede lo previsto. pues la.s noticias de Praga anuncian que el Partido Comunista se acabade adueñar del poder. Por tal motivo,lógico es- pensar que el acuerdo de Kosice carecerá de valor, pues aunque sellegue a las votaciones, éstas no seránsino una simple farsa. Este golpe deEstado ejecutóse cumpliendo órdenes y.siguiendo directivas de Moscú; Checo-cjpvaquia era única nación del este de

Euiopa que se mantenía fuera del círculo de hierro soviético.

El nuevo gobierno clausuró de inmediato las fronteras occidentales, y lassometió a una vigilancia líguro.sa...¿Qué significa ésto? Se fortalece cadavez más la convicción de que los soviéticos Bc apresuran a cumplir sus plane.spara Europa, llevándose lo más lejosposible, pero tratando siempre de escapar a la posibilidad de un conflicto ar

mado, al cual no están todavía suficien

temente preparados para sostenerlo. En

los Estados Unidos de Norte América,

especialmente, es muy firme la idea de

que Moscú considera factible someter

políticamente, durante este año, algunas

regiones de Europa bañadas por elAtlántico, sin necesidad de valrese pa

ra ello de una guerra. Si los soviéticos

lograsen ésto, tal vez ofrecerían al res

to del mundo los diez años próximos de

paz.

Esta aseveración habría sido dema

siado aventurada hasta hace poco; pero

los hechos de Praga, suscitaron fundados y graves temores en Italia, Franciay Austria. En abril habrá votaciones enItalia: de lograr el triunfo la izquierda,se repetirá el triste caso de Checoslovaquia. En Francia, el día después delgolpe mencionado, Bidault se vió preci-.sado a declarar que su nación jamás se

ría comunista. En Viena, en cambio, se

apresuraron los socialistas, a aclararque no serían jamás sobornados por laquinta columna comunista.

Durante la sangrienta guerra de losaños 1939-1945. el fascismo clamaba

que: "Europa será fascista o perecerá!". Cayó el fascismo y Europa subsiste; Ahora es el comunismo quien de

clara a todo el mundo una guerra do

nervios: "Todo el mundo será comunis

ta o perecerá!"

Si Rusia ocupara en la actualidad,

una tras otra las naciones europeas, no

haría sino repetir la obra de Hitlercuando preparaba la segunda guerramundial. En esta forma Moscú quebraría, con su imperialismo mundial, la democracia americana, que por dos vecesya llegó a lo.s campos de batalla europeos, por haber sido atacada, pero nunca en carácter de invasora. El imperia

lismo soviético intentaría lograr, con su

ataque, que la Europa esclavizada lepi-oporcionara, durante los diez próximos años, los armamentos modernos ne-

ce.sarios para intervenir en un eventualconflicto armado.

Los cálculos fascistas fallaron al afir

mar que Europa sería fascista o perecería. Los planes comunistas tampoco

serán realidad, pues no es cierto que:

"El mundo será comunista o pei-ecerá!"La estructura del mundo no se apoya

sobre los cálculos de la sabiduría co

mún. Hay aún otra razón para eom-

pi-ender erróneas las consideraciones comunistas: toda Europa Central celebi-a-rá esto año el centenario de la revolu

ción de marzo de 1848, que motivó la

caida de su sitial del conductor europeo

Metternieh, aunque es oportuno recor

dar que bajo Mettemich se gozaba demayor libertad y hacía monos esclavitud que bajo el actual régimen de Sta-lin. Cuando en el año 39.39 Hitler in-,

vadió Checoslovaquia, todos se pregun

taban si la misma podría zafarse de su

puño. Checoslovaquia dio la respuesta.Confiemos en que Stalin tenga ya igual

respuesta, cuando levante la última celda junto a las olas del Atlántico.

OB KRIZI V CESKOSLOVASKI

Ko je bila v letu 1945 v Koisi-cah, V vzhodni Slovaski, sestavlje-na prva viada v osvobojeni Cesko-.olova.ski, je bila izraz razmer, vkaterih je nastajala nova republi-ka. Parlamenta .se ni bilo in voli-tev V redni parlament Se tudi nimoglo biti tako kmalu, ker je bilonajprej treba izvesti volitve zakonstituanto, ki bi morala spreje-ti novo ustavo. Zato je bila tedajviada sestavljena na podlagi Na-rodne fronte, v kateri so bile za-stopane vse atranke. Med vsemi.strankami pa je bil na podlagi po-scbnega sporazuma dogovorjensklep, da sme delati konstituanta.samo dve leti. Tudi ce kon.stituan-ta do pomiadi 1948 ustave se nespreíme, morajo biti na pomlad1948 nove volitve, Stranks .so ra-."unale na to, da bo do tedaj polo-zaj tolíko ra.zci.scen, da se bodemogli volilci ze mimo in treznor.qzdeliti po strankah.V letu 1946 so pri voiitvah y

konstituanto komunisti dobili naj-veé glasov. Po.stali so najmociiej-sa stranka, ne- zaradi tega, kei* biimeli najboljso organizacijo aü panajvef. pri.stasev, ampak zaradi tega, ker so .se komunistom priklju-cili'vsi tisti, ki so pod nemsko oku-pacijo bili ali kolaboracionisti,kvi.slingi ali pa izdajalci: raeniliso, da bodo tako najlazje uíliv.sem nevseciiostim, ako so skrije-,Jo komuni.stom pod klabuk.

Na pomlad 1948 je kazal polo-zaj éisto drugace. Med sirokimipla.stmi Ijudstva, zlasti pa medmiadino, je silno narastel odporproti komunistom. Spletke komin-forma in neiskrenost Moskve sonajbolj vidne tam, kjer je kultur-ni ñivo mnozic visok. fitevilni opa-zcvalci so raüunali z velikim pora-zom komunistov. ako bi bile leto-snje pomladanske volitve svobo-flne.

Te dni pa .S2 je v Pragi vse ob-lasti polastila komunisticna stranka; kosiski dogovor bo najbrz pre-krsen, ce pa bo do voHtev prislo,na bodo svcbodne. Komunisticna.sti-anka je izvedla ta udar na ukazin po nacrtih Moskve; Ceákoslova-ska je bila edina drzava navzhodu Evrope, ki ni bila popol-noma za sovjetskim z.eleznim za-.storjem. Nova komunisticna viadaje najprej zaprla meje proti zaho-(lu in jih silovito zastraziia.

Kaj naj vse to pomení? Vseboij se v.siljuje prepricanje, dasovjeti zelo hite s svojimi nacrti vEvropi. sli bodo z njimi tako da-leil in do tiste toéke, na kateri sejim ni bati, da bi zaradi tega sle-di! oborozen spopad in to tedaj,kadar tega oni ne bi se smeli tve-gati. Zl^.sti v Zdruzenih di-zavahSevenie Amerike .se vzdruzujemnenje, da raéuna Moskva s tem,da lahko íc leto.s izvede zasedbonekSterih delov Rvrope do Atlan-

tíka, ne da bi prislo zaradi tegado vojne. Ko bi sovjeti to dosegli,bi lahko ponudili mir di'ugim de-lom sveta vsaj za prihodnjih de-pet let. Pred ki-atkim se je zdelataka presoja prenagljena; dogod-ki V Pragi pa so ze izzvali velikpreplah v Italiji, Franciji in Av-ptriji. V Italiji bodo v aprilu volitve in ce levica zmaga, bo tam na-stalo iato, kar je sedaj v Ceskoslo-vaski. V Fi'anciji je sam Bidaultmoral naslednji dan po praski kri-zi izjaviti, da Francija nikdar nebo komunisticna, na Dunaju pahitro izjavljajo socialisti, da .se nebodo dali spodnesti po komunisti-("ni peti koloni.V letih ki'vave vojne 1939-1945

je fasizem vzlíkal, da mora biti"Evropa fasisticna, ali je pa nebo!" Fasizem je padel, Evropa paje se obstala. Komunizem izvaja.'íodaj po vsem svetu takozvano"mrzlo vojno" rckoc: "Ves .svetmera biti komunistic'en, ali ga pane bo!" Kajti ce Moskva sedaj za-.eeda eno evropsko drzavo za dru-go, tedaj dela sicer isto, kar je de-lal Hitler, ko se je pripravijal nadrugo svetovno vojno; vendar Mo-.skva dela to, da rusi ".svetovni im-perijalizem" ameriske demokraci-je. ki je ze dvakrat prisla na ev-rop.sko bojisce napadena in ne dabi ñapadla, Sovjetski imperijali-z£m hoce zase.sti Evropo zato, dabi se nato 10 let z vs;) zasuznjenoEvi-opo mogel postaviti v tekmo-vanje, ki je potrebno za najmo-dernejse orozje v novih vojnah.

Rai'un fasizma je bil ze zgre.íen,ko je trdil, da mora biti Evropafa.Msticna ali je pa ne bo. Nacvtkomunizma bo propadel, ker nires, "da mora biti svet komunisti-éen ali ga pa ne bo!" Kajti teme-Iji aveta ns slone samo na racu-nih navadne modrosti. Pa se zara-di neéesa je raíain komunizmazgrosen: vsa Srednja Evropa boleto.s slavila stoletnico marcnihrevolucij V letu 1848, ko je padels .svojega kozla Icocijaz EvropeMetternieh. Pa je bilo pod Met-ternihom mnogo veí svobode inmanj suznjo.sti, kakor pa je sedajpod Stalinom. Ko je Hitler leta1939 zasedal Cesko, se je svakdovprasal, ali se bo Oeska kdaj sedvignila izpod takih pesti. En od-govor ze imamo in zato zaupajmoV odgovor, ki ga bo dobil Stalin,ko bo zgi'aclil zadnjo jeco ob oba-iah Atlantika.

SLOVENCI V MAR DEL PLATA

Tu je lias Slovencev 25, Polja-kov 20, Italijanov 8 in trije Hrva-tje. Smo V letoviskem kraju, zakaterega pravijo Argentinci, da jenajlepsi ki-aj te de/.ele. Stanovanjeimamo lepo, smo v malih barakahpo 6 skupaj, hrana je dobra.Manjka nam .samo cerkc-v. Do naj-blizje cerkve imamo 35 km. tako,da 'bodo nedelje zelo dolgocasnebrez svete mase. Upamo pa, da bo-mo dobili avto za prevoz k masi.Zaposleni smo pri javnih dehh mi-nistrstva za javne dela.

Stran 2. S V O i? C .0 N A S L O V N 11 A

Moiiiki na vrviciPred nami b.egunci se ju v Ar-

gentini y.e nasélilo v zacliijih,30 le-tih kakih 20.000 Slovencev. Velikdel ,ie iz slovenskega Prlmorja,prec¿j jih je iz Prekmiirja, so patudi iz vseli najraziicnejíih krajtvSlovenije,Po prvili stikih z njimi smo vi-

deli, da jih je precej, ki .so lepo pri-jazni, govors kot sami mislijo insami presojajo. Dogodke v domo-víni in V svetu trezno in pametnogledajo. Pa tudi ñas beguiice in naso uscdo raziimsjo ali si vsaj pri-zadevajo, da bi jo razumeli.

Vec kot polovlca jih pa je postala povsfm .svojevrstna: pvenehaliso mialiti .s svojimi mozgani. Nicvei' ne iiporabljajo zdrave naturneslovenske pameti, ki so jo prineslis'.aeboj iz domovine in ki bi jimbila lahko v pono.s. So kakov mo-zii'ki na vrvici, ki clvignejo roko alipokimsjc) 7. glavo, kadar iiekdo po-tegna za vi-vico. Ce potegne na i-a-hlo ¡jokim-ijo malo, ce bolj potegnebolj pokimajo. Pa tudi na glovo sepostavijü, re jim to ukaze tísti. kidr¿i za vrvico.

Pravite da ni tako? Kar poglej-te:

V Sloveniji in v vsej Jugosla-viji je sto tisovs Ijudi v zaporih,ha pri.silnem delu, v koncentracij-skili taboriscih. Proces se vrsti zaprocesom, obsodba za obsodbo,Vi-se se prisilna preseljevanja, Iju-dje skusajo b?zati preko meje itd.Po normalnih pojmih je to nasiije,ctiktatiira. Komunisticni agitatorjipa tu V Argentiniji potegnejo zayrvice-in mozicki vpijejo: "V Slo-veniü je .svoboda, v Jiigoslaviji jesvoboda, zivela svoboda!"

Znaci in sorodniki pi.^ejo lemmo/.ickcm iz domovine: "Samoslab koruzni kruh jemo. di-aginjaneznosna, nir ne moremo kupiti,davki ñas uni("ujejo, straclamoitd. Pa zopet se napne vrvica inmozi."-ki i-azglasajo: "V Titovini sevse dobi, vsega je dovolj, Ijudje zi-"vijo sijajno, sedaj sele vedo kaj jeareéa in blagostanje''!

Nobena skrivnost ni, da Jmgo-slavija posiija v Sovjetsko Rusijoma.ot, moko, stroje, indiistrijskeproizyode in razne druge predme-te, ki bi jih sama krvavo rabila.Eusija pa nú' ne da in le jemlje,cetudi prebivalstvo v Jugoslavijistrada. Pa vrvica- se krepko napne, mozicki pcskorijo in kar za-pleyejo od navdusenja ter kricijo:^'ayela Rusija! Ta jo zascitnicamahh narodov! To je edina zem-

Ija, ki skrbi za Jugoslavijo! 2iveloi'-e narcdov Stalin ! nivela na-sa ve-iika clobrotnica So.vjetska Rusija!"In mozic'ki poskakujejo od naVdu-senja..."

Vsi vemo, da je pod smrtno kaz-nijo zabranjeno v vsákem koinu-nisticiiem rezimu, da bi delavcistrajkali, pa <"e so njihove zahtevese tako upravicene. Tako je tudi vJugoslaviji. Na povelje mora de-lavec uve in ure delati udarnisko,brezplacno, OZNA zasleduje vsaknjegov korak, vsako njegovo bese-do in gorje delavcu, ki kaj kritizi-ra ali zabavlja, V Argentini pa sostrajkl dovoljeni; vsako naduro,i'e jo hoí'es delati dobis dvojno pla-cano? Policija se za tebe ne zmenipa stanuj kjer hoces ter kritizirajin zabavljaj kolikor hof-es. Po zopet se napne vrvica, mozicki po-skoi'ijo in dokazujejo; "Strasno!Grozno! To je fasizem, kar se godiv Argentiniji! To je nasiije! Glej-te Jugoslavijo! Tam je svoboda,raj. sreca. .. ! zivijo Tito!"Pa -SO bili ti mozii'ki tudi orga-

nizirani. Imeli so svoja drustva,dvorane, premozenje, tradicijo.Vse to so .sami spravili skupaj ssvojimi prihranki. Pa je padel izzraka moz, trdo prejel za vrvico injih. nap:l. Mozir-ki so stopili "po-zor", Tedaj pa je zagrmelo po vo-jasko: "V.si mozici v eno di;ustvoin na eno vrv: Mari!" — Edén,dva, eden, dva, so mar.slrali mozici kot jih je vlekel moz, ki je drzalvrvice in "trdno so se povezalí' nase debelejso vrv ter vpili: "jiiivela.svoboda!"

Pa se je zgodilo, da vsi niso ho-teli v eno dru.stvo. Ti .so rekli, da

• je stara .samopomoc boljsa, kot nova .svoboda na vrvi... Pa .so mozici na vrvi zaceli vpiti tiatim, kiniso hoteli postati mozici na vrvi:."Izdajalci, reakcionarji, v ai-est znjimi! zivijo svoboda! Zivijo mi!"Pa se bi to storijo lahko naprej

cpiscvali. Naj bo dovolj. Onim, ki.so kot mozici na vrvici dajemo leen svet: Saj ni treba, da poslusa-te ñas! Mislite le s svojo pametjoin glavo! Ali je treba, da se vam'.'tovari.sj", ki vas iniajo na vrvici,posmehujejo, ko skai'ete, vpjjete in•se prckucujete tako, kot vas onivlscejo,.. Saj ste sami toliko pa-nietni, da boste razlikovali belo odcrnega, lacnega od sitega in da nisvoboden listi, ki .sedi v arestu,ampak, da je svoboden tisti, ki nesedi _ V areaztu. Po.stanite zopetpravi mozje in Vi recite tistim, kivas vlei'ejo na vrvicah: "Mar.^!"

NaSi akadleiniki v SpanijiMadrid, fdirmrja.

Slovenski katoliski akademiki vemigraciji so se dolgo casa trudilida bi si ugotovili moziiosti za na-daijni studij. Nekaj jih je .studira-lo na raznih visokih íolah v Italiji,toda staino je bilo treba premago-vati razne fovmalne tezave pri iz-pitih.ali pa pri nostrifikaciji izpri-ceval, tako da je bilo jasno, da vItaliji ne bo mogoce izvesti studijV redil in do koncu.Zato je bilo tem ¡epse in pomem-

bnoj.ie vabilo spanskih katoliskihorganizflcij, k! so v okviru Pax Romane, tüjaske katoliske mednarod-ne oi'ganizacjie, skleniie, tia poma-gajo rlijakom — beguncem vsehdezel, da bi mogli koncati studij ti-3li, ki so ze doma bili na vi.sokihsolah in pa tisti, ki so v begunstvukom'ali kakíno srednjo solo in .se

uspo.sobilí za .studij na visokih to-lah.

V letu 1947 so zai-ele odhajati v^panijo prve skupins sloveniskihyisokosolcev in letos d. 2. januarja•le prisla spet vecjs skiipina iz Rima 111 .sicer cez Genovo in Barcelo-no. Takoj so organizirali novo sta-novsko drustvü "Danicn", ki z? lepo dola Med nje prihaja g. dr. Ko-«ric, fUihovnik reda lazaristov,yedsedrnk druslva je McraH.üamcñ" pa je r-janica Zveze

Sjcvcnskih Katoli.skih Visokosol-

ki i-prin . '"^^"iska orgamzacija,k. rediio in pravilno deluíe Inta Kv-£za pnpi-avlja sedaj ' obr-ni7.bor, ki bo ijíveden pismeno ker.«o posamezni odseki organizacijese V raznih drzavah Evrope

Veíja Hkupina, k¡ pripad^, isti

Zvezi, je tudi v Barceloni. Tam sodosedaj trije slovenski', k&tolwkiakademiki, kmalu pa jih pride tja.ie. Verjetno je, da se bo posrecilo,da bcdo v Zaragozo prisla sloven-.fika dekleta, ki so slu.-sateljice navisoki íoli. Tri slovenske dijakinjebodo prisle studh-at tudi v Barcs-lono.

Zveza rzdaja tudi svoje .glasiló,ki nosi ime "Nova deba". Dosedajje revija izhajala v Italiji, poslejbo pa V Spaniji. V Spaniji bo tudiizsel drugi zbornik pesmi; prvizbornik je izsel lani v Italiji podnaslovom "Nasa pesem". Novazbirka bo imela isti naslov.

Med span.skimi tovari.si se naslakademiki pocutijo zelo dobr.; inpovsod iialete na popolno razume-,vanje. Zlasti claiii Katoliske akcijegredo nasim dijakom na roko.

Vseh begunskih dijakov je tre-nolno V Madridu 130. Vecina tehbíguncev .stanuje v kolegiju, ki gaje vzela v najem "Obra católica de

asistencia universitaria"; Priprav-Ija pa se ,sedaj za begunce nek-'pó-!seben kolegij v uníverzitetnom n^é-stu, v katerem bo prosfora za 5'00l.iudi, gpanski katoliski krogi setrudijo, da bi v podpori kacoliákimakademikotn beguncem pooiioviliakcijo svojih prednikov, ko so v ca-SLi protestentakih ek.scesov jii'rdstolet,)! pregaujali katoliske di/akein j.ih prisihli na umik v Spaniío;kjer so tedaj naleteli na veliko go-stoljubnosí in podporo.

Sedaj imajo v.si dijaki — begun-ci V Spaniji zagotovljen studijdiplome, hrano ter .síanova)!.ie titpo ato pezet mesei'no; ja.sno je toza nase dijake izredno velík-i pod-pora.

V Madridu bo tudi v kraíkc-rnzaóela izhajati mednarcdna kato-liska akademska revija -'Sanua-go", V katero bodo pisali tudi slovenski clijaki. Revijo bo najbr->.za-lozil "Instituto Hispano-america-

Kako íive Slovenci v Comodoro RivadaWaZ veliko skupino slovenskih beguncev,

ki je prisla na parniku '"Santa Cruz",

,ie nekaj njih imtlo to veliko sreco, da

so takoj nasli zaposlitev pri petrolejski

druzbi V Coinodoru Rivadaviji. Zelo ve-

scli smo, da lahko naáiiti citateljem po-

sredujcmo njihove, prve vtise na njiho-vih novih sluíbenih mestih. Tako nam

piaejo med drugim:"Zapustili snio zivahni Buenos Aires

in se preseliii v samoto. Pa nanvni zal.

Res je tukaj nasa naselbina daiec procod prometnih zi! ter zivimo popolnomasvoje zivljenje, vendar pri delu, pri obü-ni jedi in .spanju niniamo nujne potre-be, da bi se kako zabijali cas.Iz Buenos Airesa smo odpotovali sein-

kaj z letaloin (pisarnisko vsobje) in jebil polet kar prijcten. Dvignili snio seub pelih zjutvaj in je bilo se temno. Da

lí so vsakemu casopis na pot in je tako lahko vsakdo od ñas bral, ce ze nihotel spati, Lcteli nisino visoko, saj tudi nima smisla nad to simo ' ravnino,kjer sino opazili_ le redke nizke bajtice,nic nvcarne zracneinu prometu. Okrogüsme ure smo prispeli v Bahio Blanco,kje»- so nam dali zajutrek. Nato smo sekinalu dvignili in ob 10. uri pristali vIrechcru in oki-og 12. ure smo priíetsiiV Comodoro Rivadavijo.Na letaliícu sta ñas cakala dva urad-

nika podjetja, kjer sino dobili sluábo.Odpeijala s.ta ñas v I!) km oddaljenonaselbino, kjer so naprave petroleiskedruzbc. Cela naselbina je v dolini medhribSki in je prav prijetna. Naselbinascstoji iz hisic, ki so krasne, posebnolepe so tiste, ki so bile zgrajene v zad-njih letih, Med temi hisami so bise zasamce in bise za dmzinc. Samske hisi-ce imnjo po stiri sobe, v vsaki sobi jepostelja, miza, dvn stola, naslonjac, vsszadostno oblazinjeno in plinska pee;vsaka sainska hisica ima eno kopalnieoa étirimi umivalniki ín se nekaj prití-klin. Dclavci imajo po dva ali pa tudipo cden ono sobo; pisarnisko osebjeima vsak snm svojo sobo. Zlasti lepe in]>rostorne pa so druzinske hilice, kiiniajo vec sob, Okrog hiáe je vrtiSek sprecej visokini drevjem.Hrana je obiina in dobra, Zjulraj ko-

V.1, maslo in marmelada. Opoldne pa jemo najprej jubo, potem prvo jed, potemdrufro jed (la je scveda mesna in tegalahko poje vsakdo skoraj toliko, kakor-pra je pojedla pri ñas doma cela ciruzi-na V celen, tednu), slcdi mocnata jed inkaya. Veeerja obsoga iete obrokr. Kdorbo2e, lahko kak obrok tudi ponoviNa^lfaina ima tudi ]ep prostoreji ki-

"<-1. jer so na primer posebni prosfcoríza nnme.«-ene — uradnike. Kino igrairiHiat na tedon, de pridejo filmi in

predvájajo jih v anglescini all pa vspanscini. Pvav tako je v naselbitii pro-stor za tenis, prostor za igro na kosar-

ko, - in posebno igrisce za otrokc, kjer

imajo otroci vse poíno grugalnic in dru-gih predmetov za igranje. Dalje imajo

prostor za nogomet. V naseibini je Ijud-

ska sola, ki je drzavna in policijska postaja, ki je tudi drzavna.

Podjetje pa vodijo Nizozeraci, ki so

tukaj ze dolgo let. Nameécenci pa so iz

vseh straní sveta, vendar sr imajo vsi

za Argeiitince aíí pa Amei-ikance. Vsi

so zelo usllizni in prijazni. V-naselbini

90 trgovinc, ki so zasebne in se lahko

vse kupi tako kaJcor v Bs. A¡resu; ne-

kateri predmetí pa so nekoliko di-azji.V bliznje mcsto Comedora Rivadavia

vezi vlak, oz. "litorino" trikrai ali stii-i-

krat na dan. Na pustni ponedeljek je

bil tukaj prazrik in nisir.o detaii. Zaba-

ve pa so se 'zacele ze na pustno soboto.

Vrcme pa je res skoro vedno vetrov-

noj vendar pa so dnevi krasni in soln-

cni. Pozimi bo gotovo hujse, a niS za

to. Delanio jia v pisarni od 8, do 12. in

cd 2, do pol C; ob sobotah pa je popol-

dnc prosto. En dan na mesec ima vsa-

•kdo prosto, da sí lahko gre kaj kupit

ali pn sicer opravljat svoje osebne zn-

dcve. Tudi delavci iniajo enkrat na me

sec placan dala prest dan. Med delavci

je tukaj tu<li mnogo Hr\'atov, ki so natem mestu nekateri ze nad 15 let in so

zadovoljni,

Uradnih automobilov ima naselbina

okrog 7Ü in to lepe osebne in tovorne.Po onotedenskem bivaeju tukaj movainreci, da je poskrbljeno za udubnost,zlasti pa se mi dopadejo stanovanja. Hi-sice so zidane verjetno v nizozemskeiuslogu, le mlina na vetar ni nobenega.Uradni jczik v pisarnah in pri delu jespanslci in deloma anglesíti ¡n se zato-

r. angJescino dobro izhaja. Torej za eno

loto sem se zabiJ tukaj in zelo verjetnoje. da se tudi pozneje ne bom premikal.

'Pfiloánostni nakupi. prndajein zamenjave

FOTOGRAFSKIH APARATOV IN

SFSTAVNIH DELOV,

íilmskih projektorjev — leé,- poveée-valcev, mikroskopov, piSalRib, '"R"cunskih in razmnozevalnib strojev.

I José KarisbergL. N. ALEM 6«1. .? nadstr.. Éter. «

T. A. 32-08.50

Stev^ 5. S/CEODNA SLOVENIJA

ttWüRSKE MllHKE «BSOJENE RAJ JE NOVEOA V ABfiENTlNIPved rnapifaofsííjni okroznim so-

cliscem je ^°C'embra1947. proti skupini Iju-di, ifi J« .'íegalno apravljaU Ijudicez /nejo in vohunila za neko tujo(If^vo.; kakor pravi komunisticnaobíóziiica. Na zaloy.ni klopi so bilípoleg- rcdovAiic-usmiljeiik tudi zup-nik namsk-2 iiarodncsti in skupinaijudi z meje, ki da so baje podvpiivom ¿up-nika vohunili in aprav-ijuli ijudi r-ez mejo.

Poroc-ilo Ijubljanskih listov pi-a-vi, da h na razpravi tozilec doka-zrI krivdo vseh obtozencev, tsh.,agentov niTdnarodne reakcije",ki da so naposled „svo}a dejanjaskesano priznali". Razprava b¡ najbiia baje tudi ovrgla ..Jicemerskotrditev", da se usmiljenke ne pe-'■•ajo s politiko in da jíh „zunánjipVit za samostanskiin zidovjem nezanima''.

Sodisce je izrsklo naslednjo ob-sodbo: sestra LotrU' Marija, .us-miljenka v mariborski bolnisnicije bila kaznovana na 4 íeta prisil-nega déla z odvzemom prostosti inizgubo vseh pravic za eno l;toí sestra Pitcjiik Rozaiija, boinicarkaV Privaijah, je bila obsjsna na 6let odvzema prostosti in na izgu-bo pravic za 3 leta; duhovnikStikier Valentín iz Cni3 v Meziskidnlini je bil cbsojsn na 7 let pri-silnsgá déla in na trajjü izgon po

prestani kazni; Kumpej Marija izsv. Danijela na 5 let odvzema prostosti in izgubo pravic za 2 letit?r nato na izgon iz prebivalíscaza dobo 2 let; Kumpej Mihael izav. Danijela na 6 let odvzema prostosti in zaplambo vsega premo-zenja in na izgon za dobo treh let;Kumpej Ursula, Drug Jakob inKumpej Ciril, val iz sv. Danijela,vsak na 4 leta odvzema prostostiin na izgon za eno Dto; iismiljen-ka Pristovseh Marija iz Mariborana 3 leta cdvzema prostosti in naizgubo pravic za dve leti, usmi-Ijíiika Pisfcur Marija iz SpioSnebolnic? V Mariborii na 16 meaecevPle-vnik Marija iz Mariboi'a na 14mesecev odvzema pro.stosti; RíflMarija, gostünii'arka v Prevaljah,in Markuai Ivana, gospodinja vMariboru, na" po 6 mesecev prisil-nega déla z odvzemom prostosti,Jmúa Ursula in Ajdnik Pavlinaiz Maribora, sta bili pa oprosí-eni.

Javni tozüec se je v svoji obtoz-bi surovo izraíal o delovanju re-dovnic in jih klevetal z najrazlic-■Jíejsimi ocitki; vse to spada vsplasen okvir gonje sedanjega re-zima proti veri in njenim pred-.«tavnikom v Sloveniji. obenem paje rezimii tudi dobrodoslo, da od-strani iz bolnisnic in zdravstvenih;.avodov zadnje redovnice. ki so sepcmagale bolnikom.

Komunísficni fistl v süskiLjubijanska „Ljudska pravica"

se silovito jezi na „preganjanje"in „rovai\ienje" proti sJovsnskim„proeTesivnim'' (to je: komanisti-ijnim) listom v Zciruzenih drzávah.List se razburja nad gcnjo, ki dajo vprizarja skupma „kvisUngov-cev" V Tidruz/STiih drzavab proü■.,Ekaí?ioprauno-str', ..Prosreti" insedaj tudi proti ,.Pr<iletarcu".

Ravnateij Zadruiíne zveze v Lju-bljani in znani slovenski javni de-Javec g. Gabrovsek Franc zlvi zeskoraj ssdem let v Zdruzenih dr-zavah. Pred odhodom v Zdruzenedrzave je bil drzavni poslanec inje V vsem nasem ¿ivljenju igraJtako vodiJno vlogo, da je poznejeiijegova besada tudi v Zdruzenihdrzavah mnogg pomenila. To ti-toveem gotovo ni bilo po volji inzato so potem, ko so zasedli Slo-venijo, bitro sestavilv proces protinjemu in mu naprtili celo vrstogrdofaij, katerih seveda ni mogeliti ovrec. Pac pa so tiste lazi z Iju-"bljanskega procesa po vrsti objav-Jjali ameri-ski slovenski listi, k¡ soV sluzbi titovske propaganda. VZdruzenih drzavah pa ne viadakomuniatiúna diktatura in tam soaacliaca, kjer ni mogoée obsocUtikoga na podlagi laxnih navedb. Tudi so tam áe sodtáca. kí 7.najo za-^titi cast vseh poHenih prebi-valeev. Ko so totej „EnaJcopj-av-u«st". ..Prosveta" in „Piv¡etaree"

Ljubljanski listi sedaj silno vp¡-jejo proti g. Gabrovsku in mu oci-tajo, da hoce v sluzbi reakcije za-treti ameriski ..progresívni" tisk.Ljubljanski listi torej ze vedo, daje bilo vse listo, kar se je na ljubljanski razpravi g. Gabrovskuocitalo, velika laz in da bodo sedajti listi V Ameriki pred nepristran-skim aocliscem pogoreli in da bocio obsojeni kot laznjivci in obre-kovalci. V Zdruicenih drzavah sordei-karji ze zaceli z zbii'ko za po-moc listom, ki bodo obsojeni —pa so nabrali sele 3000 clolarjev.To je se zelo dalec cd miljona! áehujse pa je, da so s tem navedbeIjubljangkih sodisc postavijene nalaz. — Sodno postopanje se'trajain zato se ni odloceno, koliko bodolisti morali placati.

Prulsecinik arKenlinske republike, k®-iiKial Juan D. Perón je obisknl Cordo-bo, kjev HUI je imiverza podelila castnidoktoiat. Obeiiem jo predsodiiik Perónpristüsoval celi vi-sti pvireditcv. ki so vzveái z velikimi javnimi del!, ki jih viada izvaja, oziroma zucenja izvajati vprovine-i Cordobi.

•

Nova ilflczniska zvcza a Pacifikom.—Med Salto in Antofogasto je bila sedajdogra.ienn velika zelezniika proga sko-zi in cez Ande, ki veze severni del Ar-pentine s Pacifikom. Novo zelezniskoproffo, ki je nh argentinski strani delga nad 500 km in doscze ponekod visillo nad 4000 m nad morjem, je odprlminister za javna déla na voliki sloves-nosti, ki je bila na obejmi postaji medArgentino in Ciie v Socanipi. Progo jozgradila drzava in so vsa déla trajalanad 20 let.

•Novo tnjnistvo za prosvetn. — S po-

sc-biiim ukazom je viada ustanovlla taj-nistvo za prosveto -(vzgojo) in za prve-g!i drzavnega tajnika z rangom ministra je bil imenovnn dosedanji argentin-ski amhasador v Washingtonu dr. Iva-

Nakup letal v Italiji. — Argentinskaviada se je pogodiia z dnizbo FIAT vItaliji za nakup 70 letal. Vsa ietaia bodo takoj po.iiana v Argentino. Od tehje 05 vojaskih In 5 prevoznili letal.

' •I'ügajanja med Argentino In USA.—

Ainri-iáki in argeiitínski listi pisejo, dase pripravljajo pogajanja velikega ob-scga med Argentino in Zdruzeiiimi dr-

zavanii. Neknteri nienijo, tin bodo naj-prej pogajanja ■ za novo trgovinsko' po-godbo in drugi zópet menijo, da so bodo zacela pogajanja za obrambno po-godbo. Vsekakor .se bodo pogajanja zá-2ula tedaj', ko bo iinenovah novi amba-sador v 'Washingtonu.

•

Lelalska pogodha med Italijo iii Argentino je bila podpisami v Rimú in si-ecr bo pogodbn uvejelii nadaljnji rednipvomet med Argentino itr Itnüjo.

•

Anglija je prodala argentinski vladivojaska Ictala in sicer za 20 miljonovfuntov. Letala so zo v Argentinl ir sicer je priSlo Í7. Anglije Í2 volikiii sti-rimotornikov vrste Lincoln in 100 naj-modcrnejsih raketnih lovskih letal. Vsaictala so prispela v Argentino tako, daso jih vodile argentinske letalske po-sadke.

•

Zdruzene drzave Sevenie Amerike soV zadnjem letu póstale najvecji izvoz-nik premoga v Argentino. V letu 1947so USA izvozile v Argentino 953.365ton premoga in iz Juznc Airike je do-biln Argentina 381.000 ton premoga; vletu 1940 pa je bilo skoraj obratno, koje .luznn Afrika izvozila v Argentino651.000 ton in USA 413.000 ton.

•

Argentin.ska vojna mornnrica je napoti V vede ob Antarktiti. kjer bodo la-djo oprnvile svoje letne manovre. Nacni izined argentinskih mornariskih po-.stojank je prebivalstvo izrocilo poveljni-ku brodovja kip Matorc Boíje "Morskazvezda.'"

Mohorjeva Druzba v Celovcu ObnovijenaTisti korokki Slovenci, ki .so pro

ti komunistom, so .si ze dolgo pri-zadavali, da bi obuovili Mohorjevodíuzbo V Celovcu. Obnovitev Mo-hoi'jave druzbe v Celovcu je bilat'.m bolj potrebna, kev so se ko-munisli V Sloveniji polastili tudiMohorjevs druzbe v Celju in smesedaj V Gelju izhajati samo tisto,lera- je kcraunistom pcvííci. Kcro-íkim Slovencem se j-; sedaj posre-ciio clelovanje druzbe na Koro-skem obnoviti To pa seveda komunistom ni bilo po godu in so se vscpreteg3 tvudili, da bi ne samo pre-precili obnovitev, ampak da bi se

PiSKO LJUBLJANSKE6A SKOFA DR. GREGORJA ROzMANASAHIUISKEMU SKOFU DR. E. DI PASOüO

Globoka hvale-znost, ki jo ljubljanski skof Prevzv. Gregorij Rozmanobcuti cb- gostoljubnem sprejemu slovenskih bogoslovcev. ki so ga bilidehzni o4- üfrani sanluiskega ákofo Prevzv. dr. Emilija A. Di Posquo, od-seva iz latinskega -pisma ki mu ga je v teh dneh poslal in se v prevodu.sJedece glasi:

Prevzvissni in precastiti gospod:

Z brafovsko Jjubeznijo in sirpkosrcnosfjo ki je niltdar ni mogoce do-volj prehvabfi. si nudil mojemu visjemu semeniscu in bogoslovni iakul-fefi Etreho in dom. Ifof ljubljanski skof. ki sem enako kakor semenisce

.-VA- vh¿n proti vsem trem listomfozbo zaradi raz¿a}jenja eaati inzahteval cd ..BnaJcopravíicsti" 200ti.'Oi- dolarjev cd.íAodnine; od.;Pro.svete'' zahteva 500.000 dolar-

' „Proletarca"wooo dolarjev. 'V eelotí t-ídaj^■200,000 clolarjev.

najbrz zne.se]í, ki ga"akaznH ^biore kar tako hitrotaforípm ameri-skim agí-zae-ato ' sedaj v tako

rem druaace povrnufi, kakor da prea vsenioguuu«yu iziivum svoje uoo-nro-nie da Ti On povrnc z miloslmi in svojim bogalim blagoslovom.Vi® P* S ' * . . . » r» míl/scfí¿eblazena Devica. Id je kot Srednjica vseh mdosh posebna varuhmja

nalega boqoslovja, naj prosi za Tebe in Tvojo credo. Jaz m moji bogo-dovci homo vsak dan Njej priporocali Tvoje ^adeve m jo prosih. da bi poNieni materínski priprosnji iz naácga - sedaj tudi Tvojega -izki sveti. qorefii in aposto'skega duha napolnjeni duhovmin ki bodoSiali na rJitev dus delati in trpefi. kjerkoh jim bo bozja Previdnosf od-nieri'a cielo v svojem vinogradu.

Prosee Sega vse dobro za Tobe cstajam Tvoji provzviáeni visokoslihvale^Gn in globcko vdan braf - GHEGORIJ R02MAN,

ékoí Ijubljansld.

polastili tudi tistega imetja, ki gaje imcla Mohorjeva druzba v C?-iovcu. Slovenski komunistic-ni tiskse je zlasti strupeno zaletaval vclvuzbinega predsednika msgra.Poclgorca, ki se je za pozitev druzbe najbol.i trudil. Toda ves ujihbes je bil zaman, kajti novembra1947 je bila druzba obnovlj-ena inje bil Izdan najprej druzbin Kole-dar. Ko se je to zgodilo, so pa zaceli komunisti z drugo taktiko inse objavili V svojih listih. da .soprisli na Korcsko zastopniki celj-ske Mohorjeve driizbe in da je iz-voz knjig iz Celja iia Korosko za-gctovljen. Tako so hoteli komunisti Ijudi cdvi-niíi od tega, da bi ku¡jovali knjige cclovAke Mohorjevedruzbe. Res .so se pri msgr. Pod-gorcu cglasiií ítirje zastopniki izCelia in sa zastopnik Titove voj-ske, neki major Primozir-. Todatitovci so morali oditi, ne da bi,kaj clo.segli in msgr. Podgorc jimje mecí círugim povedal Uidi telebeseds: „. . . . Kako morete zahte-vati od mene, ki sem celo iíivlje-nje cíela) za koroske Slovence into kolikor ja bilo v raoji moci, dabi pred svnjo smrtjo napravi! tazlocin, da bi narodno iraetje koro-.«kih Slovencev ízrocil meclnarocl-nim zlocincem".

Za letc.s je Mohorjeva dnizba^ vCelovcu izclala Koleclar v 7000 iz-voclih in bo izclala se vecsrnice. Zadrugn jeto pa pripravlja_ izclatiKoleclar, vecernice in molitvenik.Koledar obsega 100 strani in .jezelo pe.ster. Druzba racuna na na-rocnik: tudi cd clnigod, pa tudi zaIctosnii zaóetek je stevilka 7000narocnikov kar lepa.

^ODPIRAJTEÑAS L IST!

SVOBODNA SLOVENIJA Stev. 5.

No vice iz Slovenije RAZPRAVA PROTI PRIMORSKEMÜ DÜHOVNIKU

l'uroka. — V Gorici sta se porocila

I.ipicnr Valentín in Lipicar Marija, oba

iz obcine Kul naii Kanulom. Zenin je bil

V Ictu 1931 od posebnega sodisca v Rima obsójen na 30 Ict zapóla.

Tilovj smiiénrji na olimpijndi v St.

Moritzii. — Na olimpijake igre v St.

Moi'itz so priáli tudi Titovi aniucafji.

Bilí so sami Slovuiici. Ves ¿as pa so bi"li siino sastrazeni in vsak smucai' je

iiuel vecino ob sebi po dva agenta

ÜZNE. Niso smeli govoriti z nikomer

in nikamov niso smeli iti posamicno.

Na mnogih se je videlo, kako so pobiti

in zulostni. Prav tako zastj-azeni so bi

lí tudi sovjetski smucurji, ki pa so pr¡-sii na olimpijado samo kat opazovalci.Slovenski smucarji pa so se zelo slabo

odvczali. Pi'vi jugoslovanski smucar se

je prerinil na 40. mesto in v edino to-

lazbo mu je moglo biti, da jih je bilo

se nckaj zu njim. Vcasiit pa so naái te-

le.snosportni proclstavniki na raznih

mednai'odnih priieditvah zasedaii tudi

puya mesta. Torej tudi v sportu silen

padec nazaj,

Razpusceiia verska komisija. — Pred

(Ivemi leti je bilu v Ljubljani pri slovenski viadi ustanovijena komisija za

vcisko-cerkvena vprasanja. Komunisti

so te komisijo u.stanovili za to, da bisii'ilo pi'opagunclo proti Vatikuiiu in pri-pi'avljale ustanovitev "narocine eerkve".

Kcr pa komisija ni imela iiobenega u.s-peha, je bila rnzpuscena.

Aretacije na Primorskeín. — Komu-

nistiéna narndna zaséita je v sobotocine 7. februHija zaprla v Solkunu gos-tilnicavja Mii'kn Muzotica, gostilni¿avjaAvgusta Raviiika in njegovega sina terL'o. óadez. Vzroki aretacije niso znani,veijetno je pa, da so jih zaprli zato,da bi jim odvzeii obrtnice.

Ranjen pri prehodu cc/ mejo. — Dnc11. febr. je bil v glavno bolnieo v Tr-stu puepeijan 28 letni Mirko Kocjaitcicod Sv. Antona pvi Kopru. Oki'og petihzjutruj je skusal skvivaj prekoraéiti-mojo mecí cono A in B. Titovci so stre-Ijaij za njim in ga zacieli.

Aretacije v taboriscih v Italiji.Dne 13. febr. so v taboriscu v Senega-üji aretiiali inz. Padarja. Direktor ta-borisca je Padarja pdpeljal iz taborisCaproti mestii, toda sredi voznje so avtoustavili kavabiiierji, Padarja vklenili inga odvedli .s seboj. V taboriscu sameiiiso nato piijoli se Silo. Poklarja, Cve-tovica in se iiekaj drugili. Naslednji danje ravnatelj taborisca ustavil izhajanjetaboriscnega lista •'Slovenski begunec",ki jo sta) zelo blizu Padarju. List jeostro pisal proti emigraciji in napadaiyse tiste, ki so se trudili za organizaci-jo emigracije.

Koncül na %-iaiicah. — Iz Trsta poro-cajo, da je tjakaj iz Ljubijane prispelanov.ea, da jo bil v Ljubljani obeñenJosko Medvfd. Véasih je bil iastnik tek-st.Ino tovarne pri Ljuhljani in je bil vdinzabnih krogih zelo zmui,

I'ükolj politickih jetnikov. — Velikostevilo politicnih ujetriikov so iz mari-

borske kazniiniee pred kratkim odvleklineznnnokam in od toh se dosedaj se no-

beden ni javil. Zelo verjetno je, da sovsc pobiti.

Koliko jih je V zaporih in taboriáeih?V Titovih jecah in po koncentracijskihtaborisííh v Jugoslaviji je zaprtih nnj-manj 500.000 osob. Rezim v jecah in po

taboriscih je strasen.

Ljudi selijo iz podrocja oh meji. —Ob meji so titovci uvedli varnosti pas,ki je sedaj sirok 25 km. Vsi Ijudje mo-rajo ven iz tcga podrocja in kogar za-

lotijo V tem podrocju, ga lakoj ustrele.

Vse ljudi selijo v Bosno in tako so zla-

sti iz mariborsko okoliee ze mnogo ljudi odvedli V Bosno. Ljudjo se vprasuje-jo, kaj bo iz Mariboru. ce bocio vso njc-govo okoHeo ocisolili, oziroma pobili.

Vrnili so se Iz raja... — V Kanado

se je pred kratkim vrnilo dvanajst Hr-vatov, ki so pred nekaj meseci z velikim

navduáonjem ocisii v Titov "raj, "kerV kanaciskcm "peklu" ni mogoce ziveti.Sedaj so se pa vsi razocarani vrnili v"pelcol" iti glavni agitator, rieki Ivo Su-lentic, ja izjavil, da ho sedaj v kanad-skih listih "lazkrinkal" resnico o "ra

íz Tr-sta nain porocajo, da je büa ja-nuarja pred goriskini okroznim soclis-

. . • CU

cem V Poslojni razprava proti 58 lot-nemu zupniku Ivanii Pisotu z Vrhpoljpri Vipavi. Pred sodísce so ga titovcipostavili „zaradi njegovega protiljud-.skcga delovanja in ponasanja". Bil jespoznan krivim in sicer; da je od kon-ca avgusta 1941. kot zupnik na Planinípri Vipavi ovadii italijanskim karabi-nerjem stiri doniacine, pri cerner da jeclva med njimi oznacil kot glavna ko-

munista, ker da sta nabirala podpise navasi za njegovo premcstitev s Planine.Vsled te ovadbe da so bili nato vsi trije

v zaponi. — Nadalje mu ocita obtozni-

ea, da je v svojih nedeljskih pridigahlansko leto agitiral proti ..prostovolj-nemu" nedeljskemu delu, ker da se pritch delih mladina pohujsuje, odvraca od

nedeljske'sluzbe bozje in da bi bilo tte-ha vse tiste, ki sirijo Marxove in En-gclsove nauke odstraniti. Govoril je tudi, da délo sedanjih ministrov iie more

roditi iispeha, ker nima bozje pomoSi

Tozilec mu je zato ocital, da je izrabijaprizrico za borbo proti „pridobitvanü.ii'obocliJne faorbe". — 2upnik Pisot je

bil obsbjen na 4 leta prisilnega delaz odvzeniom prosto.sti in na 2 leti Iz-gube politicnih in c/rzavljanskih pravic.

Nikdo na Príinojskeni ne bo verjel, dabi bil katerikoli priniorski duhovnik kdajkoga naznanil italijanskim karabíner-jem. Nasii so tiste „príce" zato, da sose lahko znesli nad katoliskim duhov-

nikoin, ki je moral .svoje veriiike opo-zorití na novamosti, ki jih za verskozivijenje prinasa brezbozni komunizeiw.

LJUDJE V JUGOSLAVIJI STRÁDAJO

Oclbor za pomoc grskeinu Ijudstvu jebil u.stanovljen v Ljubljani. Propagan-(Ini clanck za ta oclbor je naplsal dr. M.SnuderI, v nciboru pa so clani; Hegler.Toze, Ilibicic Roza, Stcpisnik Drago, Ka-lln Bori-í, Rernot Zivko, dr. Milko Kos,dr. Franja Boje, Ncdlog .lanez, KrajgerI.ojze. Dekieva Marica. Kriznar Ivko,Borut.a Ana, Slambergar Viljein, CelinMiro, Subadolc Antón, Mazovec Lado.Taiircr Silva, Skodiar .Tozo, ModrijanPiivel. Cehovin Fi'anc. ing. Rado Slegu,C'hcj Boiis, Kosir Ferdo. Luitek Miro.Umrü so: Ivan Mcden iz Dobrunj.

Minka Urbanc, roj. Medie, dr. AntónStuhcc, Jenic Ivan. gostiinicar v Novommestu. Milán Krek. 'nenadoma) solskiu|jravitelj Lovro Perko, Alojzij Pipp.strok. uciteljica Anka Azman, LudovikaUrcvc. lokarnai- Ivan Pokorny.Iz Trsta porocajo. da so pred kratkim

V Ljubljani zaprli to zdravnike: dr. Pin-kovo, drja Rakovea in drja Dragasa.Razlogi aretacij se niso znani. V Trstu.«o tudi sirijo glasovi, da je iz Ljubijane pobegni! eden izmed vodilnih claiiovOznc. kor da je obiipal nad politiko ko-munizma,

Koraunisticne agente v begunskih tu-bori.scih V Italiji preganja policija navso moc. Zacetkom februarja jo polici-.la aretirala mnogo rdecih zaupnikov vrazmh taboriscih; aretacije se nadalju-

San Carlos de BarllocheLago Naluiel Muapí — Cerro LópezPve.-leü nrgeiitinske gvico. Klimátiínoin poki-íijiusko eden izmed najlep.síh¡n riajbolj zciravih predelov Argentino, ogromeii tujski promet. Kdor bi

•se inteicsiral naslaiiiti v tem pvede-lu, naj mi sporoc-i svoj naslov. Vsa-kemu interesentu mcirom preskrbetikoscek zc-mije v samom mestu za po-stavitev lastricga doma kakor tudi

piimerno zaposlitev, JAflER Milán,Ramos Mejía ECO, Bmé. Mitre 7.7.5.

• Dpt. Central B. - Vlak iz Plaza Once

sem in tja <i5 cent.

Slüvenski bogoslovci. ki se iz Italijeodpmvijajo v Argentino, da se prifcljw-cijo prvi skupini bogoslovja. ki je zepi-isla v San Luis, so zaprosili za spre-icm pn sv. oéetu. Sv. oce je slovenskeboffoslovce Ijubcznivo .sprejel v posebniavd.jenci; spremljala sta bogosiovce pI rr.seren in prof, Lencek.Komunisti v Anconi so imeii posebno

radijsko postajo, s katero so obvesc-aliparnike na .Taciranu, ki so iz Jugoslavi-JG vozih orozje italijanskim komunis-tym, kje se iinj izkrejajo oziroma pri-stanejo, Policija je sedaj to postajo od-fnla m s tem tudi mreáo tock ob ¡ta-

biln tudi prva¡'Kindista tega orozja.

Ravnatelj tnhorisóa v Trani, kjer jeud. nnmgo slovenskih boguneev, Da-_3to JO b.I cmenovaii Todorovií iz oa-

r-dn.ie p,s,„-ne IRO-a v Rip,,,.

tekstnnn, T"" ^ mariborskihtekst.hni tovarnah se je zakliuói, tako.."O b,l, zarad, spokulacii in silnega

"Gr da V vod.stvci tovarn obsojeni „«Heclnjc: Siega Stefan in Postríin Alojz..a smrt z ustrditvijo, Jangekovie Aiojzna 29 let odvzmn.-, prnsl.,st¡ s prisilnim

V Jugoslaviji je zavladala lako-ta. Zakaj"? Po zetvi se kmetje iz-rocili oblastem, kar je bilo doloce-110 po zakonu. V novembnt'pa sooblasti zahtevaie od kmeta tisto,kar je imel pravico pridrzati; te-claj so oblasti obijubile, da bodox2 dale zito za seme. Toda Ijudjevedo, kam je odíel ves zivez, ki soga oblasti rekvirirale. Vse je od-•^lo v Sovjetsko Rusijo. velik delpa tudi y vojaska skiadiica.Zaradi tega so ¿e v íiovembru

delili na karte kruh, ki je bil na-pol iz p.senii'ne fii napoJ iz koruznemoke. Toda od decembra naprej.'^e dobi samo knih iz koruzne moke. V zadnjem casu pa je prehra-iia razdeljena takole: "delovnasdinica ' dobi mesecno 4 kg koruzne moke, 2 dJ oJja ali mastí iii 15dkg sladkorja. To je vse, kar sedobi na zivilske izkaznice in kartedobs delavci, uradniki, oziroma ti-sti, ki so zaposleni.'Vsi drugi, ze-ne, otroci starcki in za délo nespo-scbni pa si morajo kupovati zivezna prostem trgu. Toda na prostemtvgu je tezko kaj dobiti, ker kmstnicesar vec' nima, drzavne trgovi-ne pa so skoraj da prazne. Cenena prostem trgu pa so naslednje-psniica po 80 do 150 din, olje alimast po 150 do 200 clin, jajce 10do 15 din, cevlji stanejo 4500 din.Manj.sih predmetov, kakor igel,.sukanca, iiebljev in slicno pa splohnt mogoce dobiti. Mesa ze od no-vembra niso vec" delili.Tudi med vojaki se je hrana po-

t^labsala. V voja.^nicah je nezado-voljstvo zelo veliko in je morala2elo pada. Vendar je rezim strog.

Pripi-avljajo .se tudi .steviJni pro-cevsi proti tistim, ki so vcasib ti-tovcem izkazovali velike podpoie.Po yseh delih drzave sedaj te ¡jii-di zapirajo. Ti so se pred kratkimvodüi razna gospodarska podje-tja s-edaj jih pa bodo titovske oblasti postavile pred sodisce, ees daso oni krivi gospodarske stiske.Sedaj ne uporabijajo veé za pri-

siJna dela politicnih kaznjencev,ki so bili ob.sojeni na vec ko pet'et jec'e. Vtaknili so jih nazaj vkaznilnic?, ker so premnogí z raznih del pobsgnili. Toda v zad-njem c'asu .so ze zaceli vtikati vkazniiniee tudi tiste, ki so bili ob-sojeni na manj ko pet let. Neki takpoliticni kaznejec je delal v bor-.skih rudnikih in sicer je moral de-lati po osem ur na dan; ce ni vz-drzal, so ga prisiiili, da je moraldelati celo po 10,12 in se ve." ur "in to vse dothj, dokler ni opravilUsto délo, ki mu je bilo naloleno.Tam je videl, da je vso izkopanorudo takoj prevzela ruska komisi-.la in jo cdpeljala proti vzhodu.Zadnji c'as pLsejo titovski casopisi,da manjka masti zato, ker jo je'büa trtba poslati v Sovjetsko Rusijo in to V zahvalo za "o.«voboie-nje.'

OSEBHE HOVICE

delom, Mursak Jpze na 15 let prisilnega íiela, Kolm.aneíc Ivan na 10 let, Je-senlco Joze na-9 let, Rifer Leopoid, Slikf'i-anc, Satler Ivan, Janáekovié Frane"a po 8 let prisilnega tiela, vec drugihpa na ocivzem prostosti s pri.silnim Ho.Inm oH 7 Hn 1 leta.

Sprememba v Ijubljanski vladi. Kerje bil bivsi minister za indiistrijo v slo-ven,ski vladi Frnn Leskosek imenovan7.a ministra industrije v beograjski vla-tJi, je^ bil za ministra industrije v slovenski vladi imenovan podpredsednikvlade dr. Marjaii Brecelj. V vseh ko-munisticnih rezimih .so za ministre in-clustnje vedno imenovani ali najboli-esti ¿lani komunistiene partije aÜ pasicof strokovnjaki v marksi.sticni eko-"ornij,. AI, mora fcdaj biti dr. Brecelj« o vodilen V slovenskem komunizmaal> pa so mu dali to ministrstvo, da si

Hacsíf ^'^°kov„jak za gospo-ciniska vpraSanja.

Vesel dogodek. Urh Joze je prisel vArgentino z Incijo Buenos Aires zacetkom clecembara. Njegova zena gospaUrh Andejka pa je prispela z ladjo S.Cruz. Ni se minilo mesec dni, ko .stabila^ vesela snidenja v Argentiniji, kosu je doletela nova sreca. Pred nekajtedni je gospa Andrejka porodila v bol- Jnici emigrantskega hotela prvorojenko,zclvavo in krepko deklico. Prvorojenka :¡je tako postala poprej argentinska cJr-zavljanka, kot pa njeJii starái. <7osjW'Andrejka ̂ in g. Joze.' Cestítafao in if-limo vso sreco!

Poroka. Pi-va poroka med Slovenskimi begunci v Argentiniji. Dr. LOX.^RAntón, ki je usluzben kot poslovodjaprL trgovski fiimi v Bahia Blanca, soje pretokli teden porocil z gosporiiónoMarijo DOBLEKAR. Mlaclemu paru iskroiio cestitamo!

m

Tískovni skiad!Za Tiskc-ni skM ^ Sl"veni

__ „»,/.• .V. S. 2-> dolavjev; N.je" so darov»//.- -V- «"lavjev; .N.N. II pesor; S. N. 10 pesov. IskrenahvaJflJ pr'iatelie lepo prosimo, da ñas podpro in darujcjo v ñasskiad;

"SVOBODNA SLOVENIJAiíj

bri r. ní-rc 'TOr-HEGO" - DoriPgc 1Í02/19 - T k íL'.fiVl