revščina in socialna izključenost med družinami z otroki
DESCRIPTION
Revščina in socialna izključenost med družinami z otroki. Ružica Boškić, višja raziskovalka Inštitut RS za socialno varstvo – Otroška opazovalnica [email protected]. Metodologija. Faza: Analiza revščine in socialne izključenosti družin z otroki (spomladi 2008): - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Ružica Boškić, višja raziskovalka
Inštitut RS za socialno varstvo – Otroška opazovalnica
Metodologija
1. Faza: Analiza revščine in socialne izključenosti družin z otroki (spomladi 2008):
Analiza statističnih podatkov (AGP, SILC) Fokusne skupine Intervjuji s prejemniki humanitarne pomoči
Metodologija2. faza: Raziskava Revščina in socialna izključenost med
družinami z otroki – materialni in nematerialni obraz revščine (jesen 2008):
Analiza podatkov iz obrazcev za uveljavljanje otroškega dodatka za upravičence od I. do vključno V. razreda prejemnikov otroških dodatkov
Anketni vprašalnik na reprezentativnem vzorcu družin z otroki pod pragom minimalnega dohodka ter družin z otroki od II. do vključno V. razreda otoških dodatkov.
Anketni vprašalnik prilagojenim otrokom med otroki v anketiranih družinah, starimi od 12 do 18 let (en otrok v družini).
Revščina otrokKonvencija o otrokovih pravicah (27. člen) opredeljuje
pravico otrok do življenjske ravni, ki ustreza njihovemu telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu in družbenemu razvoju.
Otroci kot del družine delijo usodo ostalih družinskih članov.
Hkrati pa se revščina otrok od revščine odraslih razlikuje v vzrokih, zaradi katerih je otrok reven in v dolgoročnih učinkih.
Tip družine 1 otrok 2 otroka 3 otroci
Mera revščine MD Prag TR
MD Prag TR
MD Prag TR
Enostarševska 289 644 355 792 422 941
Dvostarševska 444 891 511 1.040 577 1.188
Prag tveganja revščine izražen v dohodku in višina minimalnega dohodka glede na tip družine
• Minimalni dohodek posameznih tipov družin znaša od 45% do 49% praga tveganja revščine.
• Pod pragom tveganja revščine je v letu 2007 živelo 11,5% ali 233.000 ljudi, med njimi 19.000 otrok.
• DSP pa je prejemalo zgolj 28% le-teh oziroma 65.000 ljudi, med njimi 15.000 otrok.
Razred Dohodek na družinskega
člana v % povprečne
plače RS
Dohodek na družinskega
člana
Populacija
št. družin
Vzorec
- število
družin
Prvi do 15% do 193 EUR 21.865 123
Drugi nad 15% do 25% nad 193 do 321 EUR
32.002 180
Tretji nad 25% do 30% nad 321do 385 EUR
19.818 111
Četrti nad 30% do 35% nad 385 do 450 EUR
21.633 121
Peti nad 35% do 45% nad 450 do 578 EUR
41.870 306
Populacija in vzorec
Realizacija vzorca 459 anketirancev – 59,6%
Segmentacija revnih družin z otroki
»RESNIČNO REVNI«
»NEVIDNI REVNI«
»NAVIDEZNO REVNI«
»REVNI NAD PRAGOM MINIMALNEGA DOHODKA /REVNI ZAPOSLENI«
Ključne značilnosti najrevnejših družin
Struktura prihodkov
13
3,9
10
14,2
10,5
16,7
11,9
02468
1012141618
Zaposlenost
46%
37%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
moški ženske
Stopnja izobrazbe
7,1 7,5
30,4
37,5
21,425
26,825
5,42,5
8,9
2,5
0
5
10
15
20
25
30
35
40
nedokončanaOŠ
OŠ poklicna Š srednja Š višja Š Visoka Š
mati oče
Zdravstveno stanje
18,222
0
5
10
15
20
25
mati oče
pogostostost bolezni ali kronična bolezen
Stanovanjske razmereSlabše stanovanjske razmere pri najrevnejših družinah se
kažejo predvsem v tem, da:ima slaba petina (18%) družin zaradi previsokih
tekočih obratovalnih stroškov hude ali zelo hude težave;
12,7% jih živi v stanovanjih z neustreznimi higienskimi pogoji;
njihov stanovanjski status je bolj negotov od ostalih, saj kar 32,4% teh družin prebiva v stanovanjih sorodnikov.
Stanovanjski stroški (% celotnih mesečnih stroškov)
36,3%27,1%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
družine zminimalnimdohodkom
vse družine
PrehranaZa prehrano revne družine porabijo petino prihodkov.
V bistveno večji meri kot druge družine si pri preskrbi s prehrano pomagajo z lastno pridelavo. Hrano na ta način v večjem ali manjšem obsegu pridobiva skoraj 70% družin.
Znatno nižji je delež pomoči v prehrani s strani sorodnikov in prijateljev.
Pomoč humanitarnih organizacij pri preskrbi s prehrano prejema 16% revnih družin.
Delež tistih, ki ocenjujejo, da njihova prehrana ni ustrezna, znaša 13,2%.
Poraba
0,0%
5,0%
10,0%
15,0%
20,0%
25,0%
1.razred 5 razred
Ostale ugotovitve – I.Ključno vlogo pri izboljševanju socialnega položaja
najrevnejših družin imajo socialni transferji in družinski prejemki (predvsem OD) in subvencije storitev (brezplačni vrtci, šolska prehrana, prevozi, subvencije najemnin).
Indikatorji socialnega položaja, ki smo jih spremljali, izkazujejo manjše razlike med dohodkovnimi razredi kot smo jih pričakovali.
Razlike v dohodkih med prvim in petim razredom OD so majhne, zlasti če upoštevamo celoten učinek socialnih transferjev in subvencij, ki so jih deležne najrevnejše družine.
Ostale ugotovitve – II.Ob tem, ko je Slovenija vodila izredno uspešno socialno
politiko v odnosu do najrevnejših, so zaskrbljujoče majhne razlike v plačah srednjega, zlasti spodnjega srednjega razreda.
Kar 77% anketirancev je navedlo nizke plače kot največji razlog za trenutne slabe življenjske razmere njih in njihovih družin. Med njimi je navedlo ta razlog kar 82% anketirancev iz petega razreda OD.
Potrebno bi bilo - I.
Zaradi omejenosti vpliva socialnih transferjev, ki predstavljajo pasivne oblike pomoči, vzpostaviti ponudbo oblik aktivnega reševanja socialne izključenosti (krepitev posameznikov, vključenost v ukrepe APZ, razvoj socialnega podjetništva…)
Zagotoviti enotno vstopno točko v sistem socialnih pomoči ter zagotoviti celosten in pregleden sistem vseh pomoči, ki jih prejema posameznik.
Potrebno bi bilo - II.Vzpostaviti sistem, v katerem bi bile sistematično povezane
vse službe in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z reševanjem revnih in bi s svojim delovanjem zagotavljale celostno obravnavo socialno ogroženega primera.
Določiti uradnega nosilca koordinacije dela med vsemi organizacijami, ki zagotavljajo pomoč socialno ogroženim (RK; Karitas, občine, druge nevladne organizacije).
Bolj kot doslej je potrebno delati na izenačevanju izhodiščnih možnosti za vse otroke.