resoluija o programu varstva pred naravnimi in drugimi...

Resolucija VNDN 2022 Logatec

1

OBČINA LOGATEC

RESOLUCIJA o programu varstva pred naravnimi in

drugimi nesrečami v občini Logatec do leta 2022

št. dokum. 846-1/2016-16

Verzija 2.2

ORGAN DATUM PODPIS IN ŽIG ODGOVORNE

OSEBE

IZDELAL

Občinska uprava

September 2016 Damjan BARUT, spec.

PREDLAGAL Župan

Berto MENARD

SPREJEL ObčinskI svet

Berto MENARD


2

KAZALO: 1. UVOD ............................................................................................................................................3 2. NARAVNE NESREČE IN DRUGE NESREČE........................................................................................4

2.1. Poplave......................................................................................................................... 4 2.2. Neurja, močan dež in toča............................................................................................ 4 2.3. Zemeljski plazovi, usadi, podori ................................................................................... 4 2.4. Potres ............................................................................................................................5 2.5. Suša................................................................................................................................6 2.6. Požari............................................................................................................................ 6 2.7. Eksplozije ...................................................................................................................... 7 2.8. Industrijske nesreče (nevarne snovi)............................................................................ 7 2.9. Radiološke in jedrske nesreče ...................................................................................... 7 2.10. Visok sneg, žled........................................................................................................... 8 2.11. Pojav posebno nevarnih bolezni živali ..................................................................... 10 2.12. Prometne nesreče .................................................................................................... 11 2.13. Vojaško ogrožanje..................................................................................................... 12 2.14. Terorizem.................................................................................................................. 12 2.15. Druga varnostna tveganja......................................................................................... 12

3. STANJE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI.................................................. 13 3.1. Pripravljenost na nesreče ........................................................................................... 13 3.2. Načrti zaščite in reševanja.......................................................................................... 13 3.3. Sile za zaščito, reševanje in pomoč............................................................................. 14

3.3.1. Gasilska služba............................................................................................ 17 3.3.2. Služba nujne medicinske pomoči................................................................ 18 3.3.3. Civilna zaščita ............................................................................................. 18 3.3.4. Druge reševalne enote in službe................................................................. 19

3.4. Usposabljanje in izobraževanje................................................................................... 19 3.5. Opremljanje................................................................................................................ 20

4. PREVENTIVNI UKREPI ................................................................................................................. 21 5. STOPNJA ZAŠČITE PRED POSAMEZNIMI NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, TEMELJNI CILJI, NALOGE VARSTVA IN NAČIN NJIHOVEGA URESNIČEVANJA ........................................................... 22

5.1. Zaščitni ukrepi............................................................................................................. 22 5.1.1. Prostorski, urbanistični, gradbeni ter drugi tehnični ukrepi ...................... 22 5.1.2. Evakuacija................................................................................................... 23 5.1.3. Nastanitev in oskrba ogroženih prebivalcev .............................................. 23 5.1.4. Radiološka, kemijska in biološka (RKB) zaščita .......................................... 24 5.1.5. Zaščita kulturne dediščine........................................................................... 24

5.2. Zavarovanje pred tveganji.......................................................................................... 24 5.3. Ocenjevanje škode ..................................................................................................... 25 5.4. Temeljni cilji, naloge in način njihovega uresničevanja ............................................. 25

6. SMERNICE ZA ORGANIZIRANJE SIL TER SREDSTEV ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ............ 28 6.1. Sile za zaščito, reševanje in pomoč............................................................................. 28 6.2. Zagotavljanje finančnih in drugih sredstev ................................................................ 36

7. IZVAJANJE INTERVENCIJ.............................................................................................................. 37 8. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA ................................................................................................. 38 9. ZAKLJUČEK.................................................................................................................................. 39 BELEŽKE …………….………………………………………………………………………………..………….…….…………………. 41 BIBLIOGRAFIJA, VIRI, SEZNAM SLIK …………….…………….………………………………………………………………. 42 RAZLAGA KRATIC IN POJMOV …………….………………………………………………..……………..……………………. 43


3

1. UVOD

Program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Logatec (v nadaljevanju: program) upošteva vse nevarnosti naravnih in drugih nesreč, ki ogrožajo ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje. Upošteva tudi naravne in druge danosti, ki vplivajo na nesreče in varstvo pred njimi, ter človeške in materialne vire, ki jih je mogoče uporabiti pri obvladovanju nevarnosti in varstvu ogroženih. Program temelji na Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (Uradni list RS, št. 57/09), osnutku Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2016 do 2022, ki je pred sprejemom, ter na Nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS 44/02). Program sledi splošnemu cilju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je zmanjšati število nesreč ter preprečiti oziroma ublažiti njihove posledice, da bi bilo življenje varnejše in bolj kakovostno. Usmerjen je v preventivo, ki je učinkovitejša in dolgoročno tudi cenejša od drugih oblik varstva pred nesrečami. Ker vseh nevarnosti, ki povzročajo nesreče, ni mogoče odpraviti, so v programu enakovredno obravnavane tudi vse tiste oblike varstva in pripravljenosti, ki omogočajo hitro in učinkovito ukrepanje ob nesrečah. V programu se ne ureja trajna sanacija posledic naravnih in drugih nesreč. Občine samostojno organizirajo in pripravljajo ter vodijo zaščito, reševanje in pomoč (ZRP) na svojem območju, ocenjujejo škodo in odpravljajo posledice nesreč. Organiziranje in delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je preneseno predvsem na občine. Država jim pri tem pomaga s silami in sredstvi iz svoje pristojnosti. Stanje organiziranosti, opremljenosti in pripravljenosti za izvajanje zaščite in reševanja je med občinami zelo različno in odvisno od velikosti in raznolikosti občin ter njihovih zmogljivosti. Delitev med nalogami v državni in občinski pristojnosti je jasna.


4

2. NARAVNE NESREČE IN DRUGE NESREČE

Naravne nesreče po tem programu so: potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Najpogostejše naravne nesreče v prostoru občine Logatec so neurja s točo, močan veter, visok sneg, zemeljski plazovi, žled, poplave in druge vremenske ujme. Druge nesreče so velike nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, porušitev jezu – vodne pregrade, jedrska nesreča in druge ekološke in industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi terorizem in vojna, izredno stanje in druge oblike množičnega nasilja. 2. 1. Poplavljanje rek in vodotokov Večjih vodotokov v občini ni. Kljub temu pa ob večjih padavinah reke in potoki hitro naraščajo in poplavljajo. Posebnost območja občine Logatec je reka Unica oz. Planinsko polje, ki je večkrat – predvsem spomladi poplavljeno. Zaradi večkratnih razlitjih Logaščice, ki je povzročala poplave, je bila na pritoku te reke oz. na pritoku Reka zgrajena pregrada, ki spada med večje pregrade na slovenskem. Manjša pregrada je zgrajena na potoku Hotenjka, ki preprečuje večje poplave oz. razlitja na območju Hotedršice. Ob poplavah je poplavljena tudi cesta okrog Rovt, kar onemogoča dostop do krajev v okolici. Največkrat pride do poplavitve kmetijsko obdelovalnih površin na jugozahodnem delu polja v Hotedršici (proti Novemu svetu), na Planinskem polju v bližini Laz in Jakovice (značilnost reke Unice). 2. 2. Neurja, močan dež in toča Zaradi hitrih sprememb v ozračju pogostokrat na območju občine Logatec divjajo neurja z močnim vetrom in močnim dežjem ali točo (mini orkan leta 1986 in 1999). Posledice takih neurij predstavljajo povzročitev materialne škode na infrastrukturnih objektih in napravah ter hišah in gospodarskih objektih. Prav tako so posledice teh neurij vidne tudi na gozdnih površinah in v sadovnjakih ter na kmetijskih površinah (toča). Iz dosedanjih izkušenj lahko ugotavljamo, da ni bilo človeških žrtev, temveč samo visoka materialna škoda na objektih in na gozdnih ter kmetijskih površinah. Tudi toča nam predstavlja veliko nevarnost. Neurja z močnim vetrom in točo ali močnim dežjem se pojavljajo predvsem v spomladanskem, poletnem (predvsem neurja s točo) in jesenskem času. Takšna neurja z vetrom in močnim deževjem pomenijo stalno nevarnost za povzročitev materialne škode na objektih (hišah in gospodarskih poslopij), kmetijskih in gozdnih površinah ter poškodovanje infrastrukturnih objektov in naprav. Neurja z močnim vetrom in točo pa se pojavljajo predvsem v poletnem času, kjer največ škode povzročijo na kmetijskih površinah. 2. 3. Zemeljski plazovi Nevarnost plazov je odvisna predvsem od geološke sestave tal, posegov v okolje ter delovanja drugih nesreč, kot so dolgotrajnejše in močnejše padavine ter potresi. Območja, kjer je zelo velika stopnja ogroženosti pred plazovi, so tla sestavljena iz starejših kamnin. Plazovi se pojavljajo predvsem na območju karbonskih in permskih kameninah. To so peščenjaki in kremenovi


5

konglomerati, ki na površini razmeroma hitro preparevajo. Plazovi lahko povzročijo malo ali veliko materialno škodo na gospodarskih in drugih objektih ter na kmetijskih in gozdnih površinah. Plazove lahko povzročijo tudi druge naravne nesreče kot so potresi in poplave. Plazovita območja so v KS Vrh Sv. Treh Kraljev, Medvedjem Brdu, Rovtah in delu Hotedršice. 2. 4. Potres1 Glede na geotektonske pogoje seizmične ogroženosti spada območje občine Logatec v nekoliko bolj ogrožena območja v Sloveniji, in sicer v območje intenzitete VIII EMS. Z Oceno potresne ogroženosti Republike Slovenije (Verzija 2.) je občina Logatec uvrščena v peti razred oz. zelo veliko stopnjo ogroženosti na petstopenjski lestvici, ki poleg karte potresne intenzitete upošteva še število prebivalcev na posameznem potresnem območju. Značilno za območje občine Logatec je, da leži na dveh različnih tipih sestave tal. Naselja, ki ležijo na dolomitskih tleh (KS Rovte, Trate in Vrh) so nekoliko bolj izpostavljene potresnim sunkom kot območja, ki ležijo na tipičnih apnenčastih tleh (KS Naklo, del KS Tabor, Hotedršica in Laze). Najbližje izrazitejše potresno območje je na širšem območju občin Idrija, Postojna in Cerknica (vse v 5. razredu stopnje ogroženosti – zelo velika ogroženost).

Slika 1: Potresna ogrtoženost po občinah

1 Navezujoč se na Ocena potresne ogroženosti Republike Slovenije verzija 2.0 (Uprava RS za zaščito in reševanje -842-9/2012-59-DGZR, z dne 17.6.2013)


6

2. 5. Suša Suša se pojavlja po daljšem časovnem obdobju brez padavin in visokega zračnega pritiska nad območjem cele države. Dolga sušna območja so vezana na določene hemisferske cirkulacije zračnih plasti. Na podlagi izkušenj iz preteklih let je možno opaziti, da se suša oziroma daljše sušno obdobje pojavlja zgodaj pomladi (marec, april) in poleti (julij, avgust), ko v daljših časovnih obdobjih ne dežuje. Nastanek suše vpliva tudi neenakomerno porazdelitev padavin čez vse leto. Med vzroke nastanka suše in s tem pomanjkanja pitne vode lahko štejemo tudi malo snežnih padavin, velike izgube na vodovodnem omrežju, premajhna vloga zadrževalnikov v vodooskrbnem sistemu in pomanjkanje rezervnih virov pitne vode. Na nastanek suše oziroma pomanjkanje pitne vode vpliva tudi geološka sestava tal. Na območju občine se pomanjkanje vode kaže predvsem v tistih predelih, kjer nastopajo tipični kraški pojavi in na področjih, ki so vezana na kapnico. Težava je tudi, ker vsi predeli občine nimajo javnega vodovoda in je potrebno pitno vodo dovažat s cisternami – predvsem gasilskimi. V obdobju suše je ta problem še bolj pereč. V primeru izpada javnega vodovodnega omrežja oz. bistvene omejitve oskrbe s pitno vodo je potrebno predvideti dobavo vode iz sosednjih območij – občin za kar je potrebno skleniti medobčinske dogovore tako na področju oskrbe s pitno vodo kot na celotnem področju ZRP. 2. 6. Požari Požare delimo glede na kraj nastanka in sicer: a) požari v naravi - požari na gozdnih površinah - požari na obdelovalnih površinah - požari na travniških površinah - požari na smetiščih, deponijah, kontejnerjih - drugi požari v naravi b) požari v gradbenih objektih - v proizvodnih, obratnih in energetskih objektih - v poslovno - upravnih objektih - v stanovanjskih objektih - v kmetijskih objektih - v trgovskih, turističnih in gostinskih objektih - v ostalih objektih (šole, vrtci, zdravstveni dom) c) požari na transportnih in prometnih sredstvih - v cestnem prometu - v železniškem prometu Podatki o materialni škodi prve in druge skupine (požari v naravi in v objektih) nam dajejo okvirni podatek o požarni ogroženosti v občini. Za požare v naravi je v večini primerov kriv človek (malomarnost, nestrokovna ravnanja, namernost, otroška igra) in naravne okoliščine (samovžig, strele). Največ požarov v naravi se zgodi v sušnih obdobjih, ki so posledica manjših padavin. Predvsem v spomladanskem času (kurjenje v naravnem okolju - odprti ogenj) in nekoliko manj v poletnem ter jesenskem času. V občini Logatec od njene celotne površine 173 km2, predstavljajo gozdne površine 64 % ali 110 km2 ter travniške površine, njive in pašniki 33 % ali 58 km2.


7

Dosedanja statistika je pokazala, da v 90% požarov v naravnem okolju povzroči človek. Požari v gradbenih objektih predstavljajo posebno nevarnost. Razsežnost posameznih požarov pa je odvisna tudi od tipa objekta (industrijski, energetska naprava, ipd). Največjo možno nevarnost predstavljajo stanovanjski objekti starejšega tipa, kjer zaradi dotrajanosti in nepravilno dimenzioniranih električnih naprav in dimovodnih instalacij pride do požarov različnega obsega in povzročitve velike materialne škode na teh objektih. Med industrijskimi objekti večjo požarno nevarnost predstavlja lesna industrija in papirna industrija. Med energetske objekte, ki predstavljajo največjo nevarnost spadajo bencinski servisi. Požari, ki nastanejo v cestnem prometu, so največkrat posledica nesreč na cestah, predvsem na avtocesti Ljubljana-Videž in magistralni cesti Ljubljana - Postojna ter tudi na ostalih prometnicah. Po vseh glavnih prometnicah se poleg gostega potniškega prometa prevažajo s tovornim prometom tudi velike količine raznih vnetljivih, strupenih in eksplozivnih snovi, bodisi v tranzitu, bodisi v skladišča podjetij v občini in na posamezne bencinske servise. Pri teh prevozih lahko pride ob trčenju, prevračanju in podobnih nesrečah do eksplozij in požarov. V železniškem prometu se največkrat pojavljajo požari ob progi Ljubljana-Sežana, kjer pride do požarov brežin ob njej. 2. 7.Eksplozije V občini Logatec nevarnost eksplozij predstavljajo predvsem stanovanjski objekti, ki so priklopljeni za oskrbo s plinom. Nevarnost eksplozij predstavljajo tudi količine vnetljivih in eksplozivnih snovi, ki jih podjetja uporabljajo v svoji proizvodnji ali pa jih skladiščijo kot odpadne snovi po končanem tehnološkem procesu. Eksplozije so možne tudi na območjih, kjer so črpalke in kamnolomi. Posledice napak in dotrajanosti pri rezervoarjih za goriva, maziva in drugih vnetljivih snovi, so eksplozije. Prav tako je človeški faktor tisti, ki povzroči eksplozijo v delovnem procesu, pri transportu vnetljivih in nevarnih snovi ter pri skladiščenju le-teh. Viri nastanka eksplozij v stanovanjskih objektih so tudi nepravilno hranjenje in vzdrževane jeklenke plina, ki se uporabljajo v gospodinjstvu. 2. 8. Industrijske nesreče V občini se nahajajo podjetja, v katerih bi se lahko zgodila industrijska nesreča manjšega ali večjega obsega. Industrijska nesreča v katerem koli podjetju lahko nastane zaradi nepravilnega skladiščenja vnetljivih in drugih snovi ter materialov, pri prevozu le-teh v proizvodni proces, slabšega vzdrževanja strojev in proizvodnih linij, skladiščenja večjih količin lahko gorljivih snovi in materialov (lesa, preje). Na območju občine delujejo naslednja večja podjetja:

- KS Naklo: Oblak d.o.o., D.S. Smith (bivši valkarton), Mercator Emba ter logistično skladiščna podjetja

- Podeželje: lesna podjetja z posebnimi tehnološkimi postopki ter podobno. 2. 9. Ocena ogroženosti v primeru radiološke nevarnosti (tudi jedrska nesreča) oz. nesreče z nevarnimi snovmi Vir nastanka onesnaženosti tal, pitne vode, vodotokov in zraka je v mirnodobnem času uporaba nevarnih snovi v industriji, kmetijstvu in trgovin na območju občine. Ob dejstvu, da se ob proizvodnji hrane, krme in drugih kmetijskih pridelkov uporabljajo razna škropiva za povečanje in zaščito pridelka, predstavljajo škropiva potencialen vir nevarnosti že ob njihovem transportu in skladiščenju, dolgoročno gledano pa je vir nevarnosti njihovo nalaganje v prst in posledično v hrano in vodo.


8

Možnost napovedovanja RKB nesreče oz. nesreče z nevarnimi snovmi v mirnodobnem času je možna le na osnovi statističnega pregleda dosedanjih nesreč, temeljitega nadzora tehnoloških procesov pri katerih lahko pride do nesreč, sistema zunanjega (cestni, železniški) in notranjega transporta, skladiščenja in odlaganja nevarnih snovi. V primeru izrednega stanja, vojne in druge oblike množičnega nasilja so možnosti predvidevanja zlorabe oz. nesreče z nevarnimi snovmi veliko večje in so realna grožnja na katero se je potrebno pripraviti. Radiološka, kemijska in biološka zaščita obsega ukrepe in sredstva za neposredno zaščito pred učinki jedrskega, kemičnega in biološkega orožja, ter pred posledicami nesreč z nevarnimi snovmi. Lastniki in uporabniki objektov in naprav v občini, ki so namenjeni javni oskrbi z vodo, proizvodnji, prometu in skladiščenju živil, zdravil in živinske krme, javni zdravstveni službi ter varstvu in izobraževanju otrok, morajo zagotoviti zaščitna sredstva in izvajati predpisane ukrepe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito. Potrebno je predvideti dodatne zaščitne ukrepe, ki prejudicirajo dodatno domačo opremo za zaščito in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi kot so posebne črpalke in obenem operativne postopke, ki bi skrajšali čas aktiviranje, ne glede na pristojnost GEŠP-a iz GB Ljubljana in sicer zaradi oddaljenosti.

2. 10. Visok sneg, žled Dolgotrajnejše zime z veliko količino snežnih padavin niso nič posebnega in nenavadnega. Za območje logaške občine so značilne večje snežne padavine kot v predelih sosednjih občin. Največjo ogroženost predstavlja visok sneg za krajane odročnejših vasi in zaselkov ter samotnih kmetij. Visok sneg lahko povzroči škodo na ostrešjih starejših stavb. Visok sneg in žled predstavljata večjo ogroženost tudi elektro in telekomunikacijskemu gospodarstvu zaradi trganja napeljav. Še večja materialna ogroženost zaradi visokega snega ali žleda pa nastaja v gozdovih zaradi lomljenja dreves. Snegolom in žled sta poškodovala v preteklih letih veliko gozdnih površin in sadnega drevja dobršen


9

del občine – cca 30.000 m3 lesa, predvsem mladih gozdov. Zardi tega les izgubi svojo tehnično vrednost in s tem tudi prodajno vrednost. Ta vrsta ogroženosti bi postala izrazitejša v primeru drugih nesreč, zlasti pa v primeru bolezni krajanov s tega območja. Čeprav je v občini pluženje cest primerno urejeno, so bili primeri, da so bile v nekaterih bolj oddaljenih zaselkih (KS Rovte, KS Vrh, KS Trate ter Hotedršica), zaradi visokega snega, težave s pluženjem ceste (krajani niso mogli na delo, v šolo, v trgovino, ZD). Visok sneg ali žled lahko predvidimo na podlagi ustrezne vremenske napovedi Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje, ki te napovedi pošlje v občine prek RCO in ReCO. Na podlagi predvidene napovedi se lahko opozorijo redne službe in sile v sistemu zaščite, reševanja za posredovanje v teh primerih. Na posameznih območjih občine se večkrat pojavlja visok sneg z močnimi vetrovi. Pri odpravljanju posledic sodelujejo redne službe (pluženje) in po potrebi pogodbena podjetja ter le v izrednih razmerah še sile zaščite, reševanja in pomoči vendar le, če imajo ustrezno opremo. Slika 3. Kategorizacija slovenskih občin zaradi tveganja zaradi žleda.

1 – zelo majhno, 2 – majhno, 3 – srednje, 4 – veliko, 5 – zelo veliko


10

2. 11. Pojav posebno nevarnih bolezni živali Bolezni, ki jih povzročajo kužne klice, imenujemo kužne bolezni. Kužne bolezni, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni preventivni ter drugi ukrepi po Zakonu o veterinarstvu, so glede na vrsto infekcije in ukrepe, potrebne za njihovo preprečevanje in zatiranje, razvrščene v štiri skupine v skladu z mednarodnim zoosanitarnim kodeksom in epizootiološkim stanjem, in sicer: - A (bolezni, ki so zelo kužne), - B (bolezni, ki so praviloma kužne), - C (bolezni, ki so praviloma slabo kužne), - zoonoze (so bolezni ali infekcije in se po naravni poti prenašajo iz živali – vretenčarjev na ljudi in obratno; glede na lastnosti in pogoje so lahko razvrščene v skupino A, B ali C). Bolezni živali so bolezni, ki jih povzročajo biološki agensi in se neposredno oziroma posredno prenašajo z okužene ali bolne živali na zdravo žival, lahko pa tudi na ljudi (zoonoze). Bolezni živali se glede na število obolelih pojavljajo: - sporadično (zboli ena oz. posamezna žival), - v obliki izbruha (omejen pojav bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih živali presega običajno stanje na določenem omejenem območju ali pri skupini posameznikov), - enzootsko (bolezen se v različni jakosti stalno pojavlja na določenem ožjem območju in nima težnje po širjenju), - epizootsko (bolezen izbruhne pri večjem številu živali oziroma velikost prizadetega območja presega običajno stanje in predstavlja tveganje za večji del populacije živali ter je zato nujno takojšnje ukrepanje), - panzootsko (bolezen živali se hitro širi med živalmi na velikem območju in zajame več celin). Na območju občine že nekaj let ni zabeleženih večjih izbruhov kužnih bolezni pri živalih, zato je za nadaljnje učinkovito izvajanje ukrepov in nalog potrebno še naprej zagotavljati: - dobro organizirano, usposobljeno in opremljeno veterinarsko službo, - učinkovito sodelovanje veterinarske službe z drugimi organi in službami s tega področja, - učinkovito preventivo v veterinarstvu, - izobraževanje imetnikov živali in obveščanje v primeru večjih izbruhov živalskih bolezni. Ob doslednem upoštevanju predpisov v zvezi z izrednim odstranjevanjem trupel živali (sežig, zakop) pri pojavu posebno nevarnih bolezni živali je verjetnost nastanka verižne nesreče zelo majhna.


11

Slika 4: Opis stopenj tveganja ter razvrstitev občin osrednje-slovenske regije v razrede ogroženosti po posameznih vrstah živali in skupno.

2.12. Prometne nesreče V cestnem prometu, ki se odvija na javnem cestnem omrežju, se zgodi največ nesreč. V teh nesrečah je tudi največ smrtnih žrtev. Prometna varnost predstavlja tisto komponento našega ogrožanja, ki spada med vsakodnevne oblike ogroženosti, pri čemer so žrtve, tako človeške kot materialne, stalno prisotne. To je posledica človekove potrebe po mobilnosti in hkrati dejavnik, ki v tovrstno ogroženost vključuje skoraj vse občane. Prav ta širina pa pogojuje nizek prag občutljivosti za ustrezno preventivo. Ob tej priložnosti ne vrednotimo majhnih vsakodnevnih prometnih nesreč, ki so postale naša stvarnost, ampak možne velike prometne nesreče, ki bi povzročile veliko človeških in materialnih izgub. Glede na to, da je Logatec vedno bil križišče cestnih prometnih poti, da skozi mesto vodi tudi železnica in da je zračni prostor vse bolj zaseden, je možno to dinamiko povezati s potenciali za nastanek prometnih nesreč.


12

Tako lahko v občini Logatec predvidevamo odvisnost od nesreč na in ob vseh prometnih površinah, na magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah ter železnici. Prometne nesreče, ki pomenijo blokado prometa, še posebno na mostovih, lahko povzročijo tudi povečanje ogroženosti oz. večje posledice pri eventualnih sočasnih nesrečah. V zadnjih petih letih so pri Slovenskih železnicah zabeležili v povprečju 14 izrednih dogodkov na leto. Vsi so se končali z materialno škodo. Največji problem predstavljajo nesreče na težko dostopnih krajih, kjer ni neposrednega dostopa do železniške proge, temveč je dostop možen le z bližnjih železniških postaj oziroma počivališč. Delež letalskega potniškega prometa v mednarodnem potniškem znaša okoli 15 %. Analize letalskih nesreč kažejo, da se približno 95 % vseh letalskih nesreč zgodi na letališčih ali v njihovi bližini, predvsem pri vzletanju in pristajanju. V Sloveniji so po predpisih mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) za mednarodni promet registrirana letališča v Ljubljani, Mariboru in Portorožu. 2.13. Vojaško ogrožanje Varnost Republike Slovenije je tudi danes odvisna od aktualnih varnostno-političnih razmer v regiji in širšem mednarodnem okolju. Po odpravi bipolarne blokovske delitve sveta in soočanj velikih sil, čemur je sledilo obdobje intenzivnega sodelovanja držav pri zagotavljanju varnosti v Evropi in globalnega miru ter demokratizacije družb, se je nevarnost vojaškega ogrožanja Slovenije bistveno zmanjšala. Izboljšala se je tudi stabilnost razmer v regiji. Slovenija mora pri pripravah na nesreče upoštevati možne nevarnosti vojaškega ogrožanja. Zagotoviti mora ustrezne materialne in druge možnosti za neposredno zaščito prebivalcev, kulturne dediščine in vrednot pred učinki vojnega delovanja ter organizirati najnujnejše sile in sredstva za reševanje in pomoč ob morebitnih vojaških ogrožanjih. Priprave za zaščito, reševanje in pomoč v vojnem ali izrednem stanju se morajo uskladiti s pripravami za izvajanje vojaške in civilne obrambe. 2.14. Terorizem V razmerah vse večje globalizacije in vključevanja slovenske družbe v svetovne gospodarske tokove, velikih migracij prebivalstva ter naraščanja organiziranega kriminala se povečujejo varnostna tveganja, ki jih predstavljajo terorizem in druge oblike množičnega nasilja. Še posebno to velja po terorističnih napadih v Združenih državah Amerike jeseni 2001, terorističnih napadih v Franciji leta 2015 in 2016 ter številnih prestreženih poskusih terorističnih napadov. Nevarnost terorizma, vključno z uporabo radioloških, kemičnih in bioloških sredstev, in drugih oblik množičnega nasilja v sodobnih razmerah zahteva, da pristojni državni organi načrtujejo in izvajajo učinkovite preventivne ukrepe za hitro in učinkovito zaščito in reševanje ljudi in premoženja tudi v povezavi z drugimi državami. Za ukrepanje ob teh nevarnostih pa je treba ustrezno usposobiti in opremiti predvsem enote za hitre reševalne intervencije v mestih in drugih večjih naseljih. 2.15. Druga varnostna tveganja Za Republiko Slovenijo in kot tranzitno pot tudi občino Logatec predstavljajo določeno varnostno tveganje tudi množična preseljevanja ljudi – migracije. Množičnih preseljevanj ljudi, ki jih večinoma povzročajo vojaška, politična, socialna in gospodarska tveganja, je vedno več. To velja tudi za Slovenijo, ki je zlasti tranzitno območje. Ob morebitnih novih zaostritvah vojaških, političnih, socialnih in gospodarskih razmer v regiji ali širše je lahko Slovenija ponovno soočena z begunsko problematiko.


13

3. STANJE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

3.1. Pripravljenost na nesreče Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot enoten in celovit sistem v državi. Vse oblike varstva se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava varstva ljudi, živali, kulturne dediščine in okolja pred škodljivimi vplivi naravnih nesreč in nesreč, ki jih prinaša sodobna civilizacija. Temeljne naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so: – izvajanje preventivnih ukrepov; – vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti; – opazovanje, obveščanje in alarmiranje ob nevarnostih in nesrečah; – zaščita, reševanje in pomoč ob nesrečah; – odpravljanje posledic nesreč. V občinski pristojnosti je spremljanje nevarnosti, organiziranje, opremljanje in usposabljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč ter organiziranje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči. Občine samostojno organizirajo in vodijo akcije zaščite, reševanja in pomoči na svojem območju kot tudi akcije pri odpravljanju posledic nesreč. Država jim pri tem pomaga s silami in sredstvi iz svoje pristojnosti. Pri upravljanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo državni zbor in vlada, občinski svet in župan ter upravni organi in poslovodni organi gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij. Operativno strokovno vodenje akcij za zaščito, reševanje in pomoč pa je v pristojnosti poveljnikov in štabov Civilne zaščite, vodij intervencij ter vodij reševalnih enot in služb. Težišče varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami naj bi bilo izvajanje preventivnih ukrepov, katerih namen je preprečiti nastanek nevarnosti oziroma odpraviti nevarnost, ki lahko povzroči nesrečo. Preventivni ukrepi se izvajajo po dejavnostih, predvsem v okviru načrtovanja in urejanja prostora. 3.2. Načrti zaščite in reševanja Leta 2012 je bila na področju načrtovanja sprejeta Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12), skladno s katero se na državni ravni pripravljajo načrti zaščite in reševanja za potrese, poplave, letalsko nesrečo, jedrsko ali radiološko nesrečo, velik požar v naravnem okolju, teroristični napad, pojav posebno nevarnih bolezni živali, nalezljive bolezni pri ljudeh velikega obsega ter načrte, ki bi veljali, če bi prišlo do vojne. V obdobju od 2011 do 2015 so bili na novo narejeni državni načrti zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali, ob potresu ter nalezljivih boleznih pri ljudeh. Na podlagi novih državnih načrtov zaščite in reševanja in Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja so bili na novo oblikovani in usklajeni načrti dejavnosti ministrstev, ki imajo opredeljene naloge po načrtu, ter regijski načrti zaščite in reševanja. Podrobneje so opredeljene vsebine in obseg načrtovanja na lokalni ravni. V okviru pripravljenosti na jedrsko ali radiološko nesrečo je bil skladno z državnim načrtom sprejet nov Pravilnik o uporabi tablet kalijevega jodida, ki ureja oskrbo, razdeljevanje in uporabo tablet kalijevega jodida v okviru zaščitnega ukrepa jodne profilakse v primeru jedrske ali radiološke nesreče v RS ali drugi državi, ki bi lahko ogrozila prebivalstvo na delu ali na celotnem območju RS.


14

Načrte zaščite in reševanja morajo izdelati pristojni državni organi, lokalne skupnosti ter določene gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. V primerih, kjer je temeljni načrt državni načrt, mora občina svoje načrte uskladiti z državnim načrtom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Občina izdela načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za tiste nesreče, za katere oceni, da je načrt potreben ali je s strani države predpisan. Občine in regije bodo svoje načrte čim bolj uskladile s temeljnimi načrti zaščite in reševanja, ki so pripravljeni za določene nesreče na ravni države. Prednostno bodo občine dopolnile svoje načrte zaščite in reševanja za nesreče, ki lahko nastanejo pri zavezancih direktive Seveso III, ki delujejo na njihovem območju. Občine in regije bodo svoje načrte zaščite in reševanja usklajevale tudi z občinami in regijami v sosednjih državah, če gre za območja, ki jih ogrožajo iste ali podobne vrste nesreč. Načrti zaščite in reševanja se bodo začeli izdelovati tudi v pokrajinah, ko bodo ustanovljene. V skladu z navodilom o pripravi ocen ogroženosti izvajamo vse potrebne aktivnosti za ažuriranje ocen ogroženosti. Nova uredba o izdelavi načrtov zaščite in reševanja določa, na katerih ravneh je treba izdelati načrte, ter roke. Glede na to, da imamo v občini Logatec izdelan skupni načrt za vse oblike ogrožanj, ki niso zajete v samostojnih načrtih (za potres in jedrsko nesrečo), bomo vsako leto opravili predvsem ažuriranje omenjenih načrtov. Na področju požarnega varstva glede na oceno in predpise države poseben načrt ni potreben. Sistemsko bosta urejeni predhodna razdelitev tablet kalijevega jodida v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (nadgradnja kartice zdravstvenega zavarovanja) in razdelitev tablet kalijevega jodida ob uvedbi zaščitnega ukrepa jodne profilakse. Nadgrajena bosta izvajanje osebne dozimetrije v RS (vodenje evidenc izpostavljenosti intervencijskih delavcev in pripadnikov enot za zaščito in reševanje, opremljanje z dozimetri itn.), osebna dozimetrija za prebivalce (opremljenost, koncept razdelitve, vodenje evidenc itn.). 3.3. Sile za zaščito, reševanje in pomoč Reorganizacija sil za ZRP se bo skladno z novimi ali dopolnjenimi normativnimi in organizacijskimi rešitvami nadaljevala na državni in regijski ravni ter spodbujala na lokalni ravni. Sile za zaščito, reševanje in pomoč so pretežno organizirane v lokalnih skupnostih, le manjši del je organiziran v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah ter na ravni regij in države. Kot javne reševalne službe na območju celotne države delujejo gasilska služba, gorska reševalna služba, jamarska reševalna služba ter podvodna reševalna služba. To povezanost, prostovoljstvo in s tem množičnost v kombinaciji s poklicnimi strukturami, ki je pomembna značilnost slovenskega sistema zaščite, reševanja in pomoči, bo treba krepiti tudi v prihodnje, saj je na leto od 15.000 do 22.000 različnih intervencij in posredovanj reševalnih služb ter drugih operativnih sestav. Po dosedanjih merilih je v enotah, službah in organih Civilne zaščite razporejenih okoli 15.000 pripadnikov. Pripravljenost in usposobljenost poveljnikov in štabov Civilne zaščite na lokalni ravni je neizenačena glede na splošne razlike med občinami. Nova merila za organiziranje enot in služb Civilne zaščite bistveno zmanjšujejo število pripadnikov Civilne zaščite, nadaljuje se specializacija teh enot in zlasti se vzpostavljajo tiste službe in enote, ki jih ne morejo zagotoviti poklicne ali prostovoljne reševalne enote in sestave. Sprejete so tudi potrebne pravne in organizacijske rešitve za uvedbo pogodbene službe v Civilni zaščiti, ki pa ne zaživi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Občine s prostovoljnimi in poklicnimi gasilci organizirajo občinsko obvezno javno gasilsko službo. Delovanje prostovoljnih gasilcev, ki jih je v operativni sestavi okoli 44.000, in 600 poklicnih gasilcev v teritorialnih enotah je preraslo po osamosvojitvi v splošno javno reševalno službo.


15

Določenih je skoraj 50 gasilskih enot, ki opravljajo naloge ob prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi, nesrečah na vodi in v njej ter nekaterih drugih nesrečah tudi zunaj matičnih občin. Te naloge sofinancira država. V povprečju pride 19,2 operativnega gasilca na 1000 prebivalcev ali 2 gasilca na km2. Povprečna oddaljenost posamezne gasilske enote od najbližje sosednje gasilske enote je 3,87 km, kar gasilcem omogoča uspešno izvajanje nalog splošne reševalne službe. Prostovoljno gasilstvo je premalo razvito na zahodnem in jugozahodnem delu države, kar je posledica italijanske vladavine na tem območju v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno. Z zakonodajo je status prostovoljnih gasilcev in drugih prostovoljnih reševalcev urejen primerljivo z drugimi članicami Evropske unije, vendar so težave v odnosu do delodajalcev, ki te prostovoljce zaposlujejo. Opremljenost je večinoma ustrezna, vendar neizenačena med občinami glede na ogroženost. Poteka proces izenačevanja usposobljenosti med poklicnimi in prostovoljnimi operativnimi gasilci. Uveljavljeni so programi za načrtno posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme ter zagotovljene osnovne rešitve za odziv oziroma ukrepanje gasilcev s širšega območja ob velikih nesrečah. Glede na vire ogrožanja se širijo naloge zaščite, reševanja in pomoči, ki jih opravljajo gasilci kot splošno reševalno službo. Rdeči križ Slovenije (v nadaljevanju RKS) zagotavlja delovanje poizvedovalne službe, organizira stacionarij in tri nastanitvene enote, zagotavlja strokovno zdravstveno osebje za operativno delovanje mobilnega stacionarija ter nastanitveni center pri URSZR in ekipe prve pomoči pri Območnih združenjih RKS. RKS kot humanitarna organizacija nacionalnega pomena z javnimi pooblastili deluje v 12 regijah, 56 območnih združenjih in 916 krajevnih organizacijah. Bistvenega pomena z vidika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je njegovo delovanje na področju preventivnih in promocijskih dejavnosti, usposabljanja in humanitarne pomoči ob nesrečah. Humanitarno pomoč ob večjih nesrečah zagotavlja tudi Slovenska Karitas. Med poklicnimi reševalnimi službami je poleg gasilcev najpomembnejša služba nujne medicinske pomoči kot del javnega zdravstva. Usklajenost in povezanost službe in njenih posameznih delov z informacijsko-komunikacijskimi sistemi ter uporabo drugih zmogljivosti v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za potrebe službe je zelo različna. S prikolicami za množične nesreče so se povečale zmogljivosti zdravstva ob večjih nesrečah neposredno na kraju dogodka. Številne zmogljivosti so še neizkoriščene in pogosto odvisne od razmer in možnosti posameznih zdravstvenih domov. Zelo neizenačena, v povprečju pa preskromna, je tudi pripravljenost zdravstvenih zmogljivosti za sprejem večjega števila nenadno poškodovanih oziroma obolelih v bolnišnično oskrbo. Sile za zaščito, reševanje in pomoč skrbijo predvsem za:

gašenje in reševanje ob požarih in eksplozijah;

reševanje iz ruševin in plazov;

reševanje ob poplavah na vodi in iz vode;

reševanje ob neurjih, viharjih in drugih vremenskih ujmah;

reševanje ob prometnih nesrečah;

prvo medicinsko pomoč;

prvo veterinarsko pomoč;

poizvedovanje za žrtvami in pogrešanimi;

splošno humanitarno pomoč. Sile za zaščito, reševanje in pomoč so v glavnem organizirane v skladu z ogroženostjo. Večina obstoječih sil za zaščito, reševanje in pomoč je organiziranih v lokalnih skupnostih, le manjši del je organiziran na ravni države in v posameznih gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah.


16

Kot javne reševalne službe so organizirane: – gasilska služba; – gorska reševalna služba; – jamarska reševalna služba; – podvodna reševalna služba in – javna zdravstvena služba nujne medicinske pomoči. Preostale reševalne enote in službe se organizirajo na lokalni in državni ravni glede na njihov namen. Kljub temu da smo večino sil za zaščito, reševanje in pomoč formirali na novo v skladu z veljavno zakonodajo, je večina dejavnosti prenesena na gasilska društva ter podjetja in zavode. Skladno z možnostmi bomo povečali materialno podporo za izboljšanje pripravljenosti gasilskih društev, služb Civilne zaščite in tistih društev, zavodov in organizacij, ki jih vključujemo v sistem ZRP. V sodelovanju z organizacijami socialnega varstva, zlasti s centrom za socialno delo, bomo obravnavali in začeli uveljavljati koncept celovitega, načrtnega in usklajenega zagotavljanja psihosocialne pomoči prizadetim ali ogroženim prebivalcem ob nesrečah, zlasti v obdobju do vzpostavitve osnovnih pogojev za življenje. Ponovno bomo proučili možnosti, pri katerih nalogah ZRP lahko glede na vojaške zmogljivosti učinkovito sodeluje slovenska vojska (SV), še posebno na področju radiološke, biološke in kemične zaščite, inženirstva, letalstva in vojaškega zdravstva, tako da bodo vojaške zmogljivosti upoštevane pri dopolnjevanju organizacije, opremljanju in delovanju drugih sil za ZRP. Dosedanje dobre izkušnje kažejo tudi na pomoč SV pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč. Pri uveljavljanju novih organizacijskih rešitev bomo glede na ogroženost v občini upoštevali prednostni red popolnjevanja in vključevanja v sile za ZRP, tako da bodo vključene najprej poklicne reševalne službe, nato prostovoljne sestave in za naloge, ki jih te ne opravljajo, bodo organizirane specializirane enote in službe Civilne zaščite in naprej se bo gradil ICS sistem občine. Za določene naloge, zlasti na infrastrukturi in objektih, bo poudarek na potrebni gradbeni in drugih zmogljivostih, vključno z zmogljivostmi za popravilo streh in strešnih konstrukcij, začasno usposobitev poškodovanih objektov, prometnic in izvedbo drugih del za čim hitrejše vzpostavljanje osnovnih pogojev za življenje ob nesrečah. Merila za financiranje in sofinanciranje se bodo v skladu z možnostmi prilagajala glede na aktualne potrebe, vendar se bo skušalo zagotavljati minimalno stopnjo za trajnostni razvoj. Za posamezne reševalne službe se bodo povečali število reševalcev in druga osnovna merila za sofinanciranje, če bodo začele izvajati nove naloge oziroma če se jim bo obseg nalog bistveno razširil ali povečal. Poskušalo se bo ustrezneje urediti status prostovoljnih reševalcev, zlasti v odnosu do delodajalcev, ter stimulirati tiste, ki zaposlujejo prostovoljne reševalce. Tudi pri določanju in izvajanju ukrepov za ohranjanje delovnih mest v razmerah gospodarske recesije bomo proučili možnosti, da se kot eno izmed meril upošteva delovanje delavcev kot prostovoljnih reševalcev ter ohranja delovna mesta gasilcev. Za izboljšanje statusa reševalcev prostovoljcev bo poseben poudarek dan zlasti zagotavljanju potrebnih sredstev za predpisane zdravstvene preglede, zavarovanje za primer bolezni ali poškodbe pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, pa tudi invalidskega zavarovanja za primer nastanka invalidnosti pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Potrebna sredstva morajo zagotavljati občine oziroma druge oblike lokalne samouprave ter država, ob upoštevanju


17

območja, na katerem se naloge zaščite in reševanja opravljajo, oziroma tega, kdo je reševalca pozval k opravljanju teh nalog. Od prostovoljnih reševalnih služb in drugih operativnih sestav, ki jih organizirajo nevladne organizacije, se pričakuje, da bodo z organizacijskimi, tehničnimi in drugimi rešitvami zagotovile, da bo delovanje njihovih operativnih članov v reševalnih službah in drugih operativnih sestavah kar najmanj moteče za njihove delodajalce. V Resoluciji o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih od 2016 do 2022 se predvideva v občinah, še posebno tistih brez večjih urbanih središč in na območjih z manj razvito prometno in drugo infrastrukturo, ki so ogrožene zaradi različnih vrst nesreč, da bomo spodbujali dolgoročno združevanje in razvoj prostorskih, tehničnih, logističnih in drugih zmogljivosti gasilcev, nujne medicinske pomoči, Civilne zaščite, Rdečega križa in drugih reševalnih služb na skupnih lokacijah oziroma v skupnih objektih zaradi povečevanja racionalnosti, učinkovitosti, pa tudi hitrejše odzivnosti ob različnih vrstah nesreč, kar pomeni, da je izgradnja t.im. Doma zaščite in reševanja v Logatcu ter gasilskega doma v Rovtah nujnost v srednjeročnem obdobju.

3.3.1. Gasilska služba Najpomembnejša reševalna struktura v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in še posebno pri ZRP so poklicni in prostovoljni gasilci, organizirani v Gasilski zvezi Slovenije in v poklicnih enotah, oblikovanih po teritorialnem načelu v (lokalno javno) gasilsko službo. Gasilstvo bo tudi v naslednjem obdobju organizirano kot obvezna javna lokalna služba (javna gasilska služba), katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo lokalne skupnosti in država. Opravlja se v javnem interesu ter je za prizadete in ogrožene ljudi in živali brezplačno. V Sloveniji deluje 1440 prostovoljnih gasilskih društev, od tega 70 industrijskih. Poklicna jedra so organizirana v 11 prostovoljnih gasilskih enotah. V povprečju pride 21,7 operativnega gasilca na 1000 prebivalcev ali 2,0 gasilca na 1 km2. Največ gasilcev je na Dolenjskem (52,8 operativnega gasilca na 1000 prebivalcev), v Prekmurju (48,7) in Podravju (37). V občini Logatec so gasilci vključeni v gasilsko zvezo Logatec, v kateri je vključenih 7 prostovoljnih gasilskih enot, med katere spadajo: PGD Dolnji Logatec, PGD Gorenji Logatec, PGD Rovte, PGD Hotedršica, PGD Laze-Jakovica, PGD Medvedje Brdo in PGD Vrh Sv. Treh Kraljev. Osrednja enota je enota PGD Dolnji Logatec, ki je tudi enota za reševanje v nesrečah na cestah, ki izvaja naloge širšega pomena in ima za to državno posebno pogodbo po sklepu Uprave RS za zaščito in reševanje. Pri gasilcih je tudi sprejeta ustrezna kategorizacija vseh PGD-jev. Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba. Naloge gasilske službe so predvsem gašenje in reševanje ob požarih, izvajanje preventivnih nalog varstva pred požarom ter opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Z novo zakonodajo je na mednarodno primerljivi ravni urejen tudi status gasilcev in gasilskih organizacij. Obstaja pa nekaj neskladij med predpisi o društvih in gasilstvu. Gmotne in druge pogoje za delovanje gasilske službe zagotavljajo lokalne skupnosti, ki so tudi neposredno odgovorne za stanje požarnega varstva na svojem območju. V državni pristojnosti je reševanje ob nesrečah na regionalnih in magistralnih cestah ter avtocestah in ob nesrečah z nevarnimi snovmi, ki se zgodijo na omenjenih javnih cestah in javnih vodah. Z določitvijo gasilskih enot, ki opravljajo naloge širšega pomena, je bil storjen prvi korak k večji učinkovitosti in gospodarnosti gasilskih intervencij na cestah in ob nesrečah z ekološkimi posledicami, čeravno ima koncesijo za slednje še vedno poklicna enota GB Ljubljana, vendar ni izključeno, da se bo logaška


18

koncesija razširila v bodoče in tudi to je pomemben korak h kateremu mora občina slediti in podpirati zavoljo varnosti svojega teritorija. Pregledani bodo občinski operativni gasilski načrt ter načrti aktiviranja gasilskih enot (GE) in urejena hkratna aktiviranja lokalnih GE v primeru intervencij širšega pomena (hkrati z GEŠP), kjer to zaradi ustrezne odzivnosti pristojne gasilske enote širšega pomena (GEŠP) ni potrebno (čas prispetja do 20 minut). Skladno z Državnim načrtom zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju se bodo začeli načrtno usposabljati tudi gasilci z manj ogroženih območij, ki so s tem načrtom predvideni za pomoč ob velikih požarih v zahodnem delu države. Spodbujalo se bo organiziranje, opremljanje in usposabljanje ekip prve pomoči v gasilskih enotah in, skladno z ocenami ogroženosti, ekip za reševanje na vodi in iz nje v okviru gasilskih organizacij in kombinacijo potapljaških enot.

3.3.2. Služba nujne medicinske pomoči Služba nujne medicinske pomoči predstavlja enega najpomembnejših delov enotnega sistema zaščite, reševanja in pomoči. Njena organiziranost in delovno področje sta urejena s pravilnikom o nujni medicinski pomoči, ki ga je izdalo Ministrstvo za zdravje. Služba deluje na 65 lokacijah zdravstvenih domov in nekaterih zdravstvenih postaj. V njej deluje okoli 800 zdravstvenih delavcev. Nerešeno je vprašanje organizacije njene dispečerske službe. Prav tako ni v celoti rešeno vprašanje medicinske pomoči ob jedrski ali radiološki nesreči. Rdeči križ Slovenije (RKS) bo načrtno in usklajeno z drugimi nevladnimi organizacijami nadaljeval organizacijo, opremljanje in usposabljanje ekip za prvo pomoč s ciljem do 200 ekip, ki lahko delujejo na območju celotne države. Cilj je, da ima vsako območno združenje vsaj eno usposobljeno in opremljeno ekipo oziroma ustrezno število ekip glede na ogroženost in število prebivalcev. Program za usposabljanje bolničarjev bo glede na novo znanje posodobljen, uvedeno bo dopolnilno usposabljaje vsaki dve leti. Člani ekip za prvo pomoč se bodo usposobili tudi za dajanje psihološke pomoči prizadetemu prebivalstvu ob naravnih ali drugih nesrečah. Občina Logatec ima v ta namen organizirane 2 ekip prve pomoči v okviru OZRK Logatec ter še dve predvidene kot službe Civilne zaščite, torej skupaj bomo imeli 4 ekipe.

3.3.3. Civilna zaščita

Civilna zaščita je poseben del namensko organiziranih sil za zaščito, reševanje in pomoč. Civilna zaščita je v zadnjih petnajstih letih doživela več reorganizacij, ki so bile usmerjene v njeno prilagajanje potrebam zaščite in reševanja ob posameznih vrstah nesreč. V razne enote in službe Civilne zaščite bo po novih merilih vključenih do 45.000 pripadnikov. Tako se v Civilni zaščiti po novem organizirajo le nujno potrebne dopolnilne sile za zaščito, reševanje in pomoč, predvsem za primer množičnih naravnih in drugih nesreč in take enote, ki jih ni mogoče organizirati preko nevladnih organizacij. Civilna zaščita je v celoti organizirana na regionalni, državni in lokalni ravni. Na ravni občine imamo Štab Civilne zaščite, službo za komunikacije in zveze, službo za transport in različne štabne službe v okviru Incident Command System-a občine Logatec (ICS). Posebno pozornost je potrebno usmeriti v organiziranje poverjenikov CZ po KS-ih, kjer razen KS Naklo niso še operativni ter med upravniki večstanovanjskih sosesk.


19

3.3.4. Druge reševalne enote in službe

V sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo tudi služba za reševanje na in iz vode, jamarska reševalna služba, enota reševalnih psov in vodnikov le-teh (ERPS), Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas, taborniki, skavti, študentska organizacija, enota za monitoring podnebja in vremena ter druge humanitarne in nevladne organizacije, ki so pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Rdeči križ ima kot nacionalna organizacija v skladu z mednarodnim pravom tudi posebna zakonska pooblastila (poizvedovalna služba). V občinah se bo spodbujalo vključevanje reševalnih služb in sestav, ki jih organizirajo nevladne organizacije, v lokalne sile za zaščito, reševanje in pomoč, pri čemer ne sme prihajati do prekrivanja nalog, ki se izključujejo in ki jih ima posamezna služba v občini oziroma na regijski ali državni ravni glede na vrsto in naloge določene nevladne organizacije. Predvsem je potrebno vzpostaviti trdno in popolno tehnično-reševalno enoto v kombinaciji z kadri iz komunalnega podjetja in nevladne organizacije, in sicer za reševanje izpod ruševin in drugo tehnično pomoč. Za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči so pri posameznih gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah na podlagi pogodbe organizirane posebne enote, ki so namenjene zaščiti in reševanju ob posameznih vrstah nesreč, za prevoze, transport, gradbeno-tehnično podporo, začasno nastanitev in zagotavljanje prehrane. Vse pomembnejše postaja tudi sodelovanje v regionalnih pobudah. Slovenija je v okviru Srednjeevropske pobude podpisala in ratificirala sporazum o sodelovanju pri napovedovanju, preprečevanju in ublažitvi naravnih in tehnoloških katastrof; sodeluje pa tudi v delovni skupini za civilno zaščito Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Znotraj Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo – Pobude za pripravljenost in preventivo pred nesrečami je Slovenija skupaj z drugimi državami v regiji spodbudila medsebojno sodelovanje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Aktivna pa je tudi znotraj pobude ministrov za obrambo držav jugovzhodne Evrope – področje varstva pred nesrečami. 3.4. Usposabljanje in izobraževanje Kljub temu da je to področje podrobneje opredeljeno v programu izobraževanja je potrebnih nekaj programskih načel. Izobraževanje s strani Štaba Civilne zaščite (ŠCZ) izvajamo neposredno za ŠCZ, za vse sektorje ICS sistema, bolničarje preko OZRK Logatec, vsa interna usposabljanja za vodenje intervencij; medtem ko imajo društva, podjetja in zavodi svoje programe izobraževanja. V letu 2016 smo uvedli tudi Pravilnik o sofinanciranju dodatnih in specialnih usposabljanj zaščite in reševanja, katerega razpis, ki sledi je namenjen dodatnim znanjem za vse enote pod določenimi pogoji. Vrsto usposabljanja določijo z razpravo in sklepom vse enote preko poveljnika Civilne zaščite. Enote, ki so ustanovljene skladno z Uredbo Vlade bomo redno pošiljali na predvidena izobraževanja v ICZR na Igu ter se skušali dogovoriti za pogosto uporabo ICZR – enota Logatec, kjer imamo gasilski poligon, poligone ruševin in vadbo za nastanitveni in informacijski center. Podrobno bomo razdelali skupna vlaganja v dodatne poligone, predvsem potrebujemo splošno športno-rekreacijski poligon za ERPS enoto, kar bomo izvedli skupaj z investicijami v športno infrastrukturo. V ICZR enota Logatec je tudi možnost predavanj in druženja. V tem trenutku je sicer uporaba relativno omejena, saj je center delno tudi izpostava Azilnega doma in so vanje vključeni prosilci za azil in mednarodno zaščito.


20

3.5. Opremljanje Opremljanje se izvaja na podlagi Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09 in 23/11). Program opremljanja enot in služb je priloga načrtov. Kljub temu pa na njegovo izvedbo vpliva več dejavnikov:

sprememba sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kjer se težišče prenaša iz dolžnostne sestave na prostovoljno in poklicno sestavo (temu z zamudo sledi sistem urejanja statusa ter zagotavljanje materialne podpore);

omejena finančna sredstva, ki s težavo omogočajo izvajanje tekočih nalog in nabavo tistega dela opreme, ki je namenjena za zaščito obveznikov;

opremljanje sledi aktualnim nesrečam: požari, poplave, vihar, rušitve, ne pa merilom, ker se bojimo, da bo ob zamujanju zakonodaje države prišlo do istih posledic kot nekoč, tj. nabave nepotrebne opreme;

pojav novih oblik ogroženosti zahteva nova zaščitna in reševalna sredstva, za kar pa do sedaj ni bilo virov – kot nove ogroženosti so se v času od zadnjega programa pojavile: neurja s točo in delo na strehi/višini, poplave – protipoplavne pregrade, posebno nevarne bolezni živali, žledolom, nesreče z nevarnimi snovmi, zemeljski plazovi in problematika migrantov ter začasno nastanitev tako evakuirancev kot beguncev iz vojnih območij Bližnjega Vzhoda.

V osnovi načrtujemo, se načrtuje, da bo CZ najprej zagotavljala osnovno opremo za prvo pomoč, reševanje ob poplavah ter pokrivanje objektov ob neurjih in viharjih ter opremila do konca tehnično reševalno enoto CZ. Spremembe v osebni in skupinski opremi na tem področju so hkrati tudi večje. Tako je nastanek novih ogroženosti in razvoj znanosti in tehnike na tem področju izreden. Vse to bo vidno vplivalo na ravnanje pri nabavljanju nove opreme. Še najbolj primanjkuje specializiranih transportnih sredstev. Pri opremljanju enot za CZ ima prioriteto opremljanje vseh enot z osebno zaščitno opremo in postopoma do konca leta 2018 vsi skupinsko opremo, ki jo potrebujejo enote za izvajanje osnovnih nalog. Od leta 2019 do 2022, se bo skušalo nastaviti sistem, ki bo opravil prvi ciklus zamenjave opreme, ki se bo ponavljal na 4 leta, saj se oprema iztroši ali ni več tehnično-tehnološko ustrezna. V ta namen bo potrebno povečati proračunska sredstva, in sicer za 15% do konca leta 2018 ter takšno višino vzdrževati naprej, le z nihanji makroekonomskih kazalnikov za razvoj gospodarstva. Če je želja po odzivnem, fleksibilnem in stabilnem sistemu zaščite in reševanja, saj druge možnosti ni.


21

4. PREVENTIVNI UKREPI

V zadnjih letih intenzivneje poteka uveljavljanje preventivnih ukrepov zlasti na področju načrtovanja in urejanja prostora, varstva pred požarom, seizmološke, meteorološke in hidrološke dejavnosti ter transporta in drugih infrastrukturnih sistemov. V nekaterih dejavnostih (npr. kmetijstvo, varstvo kulturne dediščine) je stanje nezadovoljivo, v drugih so veliki zaostanki (npr. upravljanje voda). Uveljavljeni sistem odprave posledic nesreč še vedno preveč socializira tveganja, kot so različne nesreče, premajhen poudarek pa je na preventivi in aktivnostih zmanjšanja tveganja nesreč v vseh fazah obvladovanja nesreč ter na krepitvi in širitvi zavarovanj ter subvencioniranju preventivnih ukrepov. Slovenija je leta 2008 sprejela Strategijo prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam s temeljnim izhodiščem, da mora imeti upravljanje kmetijstva in gozdarstva glavno vlogo pri učinkoviti rabi vode v sušnih območjih, pri zagotavljanju pogojev za ustrezno pitno vodo, izboljševanju obvladovanja poplav in drugih nesreč, škodljivcev in bolezni. V Strategiji je opredelila pet strateških stebrov prilagajanja: krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja kmetijstva in gozdarstva; izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje; vzdrževanje in pridobivanje novega znanja glede podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; ukrepi kmetijske in gozdarske politike ter spremembe veljavnih predpisov; krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstva pri prilagajanju kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, zlasti v okviru EU. Kmetijstvo je zaradi neposredne odvisnosti od vremena in okoljskih razmer med najbolj občutljivimi sektorji, saj ga ti vplivi najbolj prizadenejo. Ukrepi obvladovanj tveganj v kmetijstvu morajo biti usmerjeni k prilagajanju kmetijske proizvodnje na podnebne spremembe ter k preprečevanju in blaženju posledic neugodnih vremenskih razmer. Uvajanje sodobnih in posodobitev že znanih tehnologij pridelave sledi cilju zmanjševanja vplivov podnebnih sprememb ter posledično k zagotovitvi stabilnega dohodkovnega položaja v kmetijstvu. Preventivni ukrepi za posamezno obliko ogrožanja se opredelijo v načrtih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri tistih oblikah ogrožanja, za katere ni treba izdelati načrtov, so ukrepi in usmeritve v oceni ogroženosti in skupnem načrtu. Preventiva pred poplavami, plazovi, deloma pa tudi neurji, se začne z tveganji pri posegih v prostor. Prava preventiva je, da se upošteva predpise in omejitve pri vseh posegih v prostor.


22

5. STOPNJA ZAŠČITE PRED POSAMEZNIMI NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, TEMELJNI CILJI, NALOGE VARSTVA IN NAČIN NJIHOVEGA URESNIČEVANJA

5.1. Zaščitni ukrepi Zaščita pred nevarnostmi se zagotavlja s prostorskimi, urbanističnimi, gradbenimi ter drugimi tehničnimi ukrepi, zaklanjanjem, evakuacijo, nastanitvijo in oskrbo ogroženih prebivalcev, s tehničnimi in drugimi sredstvi za osebno in skupinsko radiološko, kemijsko in biološko zaščito, z odstranjevanjem in uničevanjem ostankov neeksplodiranih bojnih sredstev ter zaščito nepremične in premične kulturne dediščine. Z omenjenimi zaščitnimi ukrepi se želi preprečiti neposreden vpliv nesreč na ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje.

5.1.1. Prostorski, urbanistični, gradbeni ter drugi tehnični ukrepi Ogroženost oziroma izpostavljenost prostora nevarnostim naravnih in drugih nesreč postaja v Sloveniji vse pomembnejši dejavnik prostorskega razvoja. Prostorski razvoj na vseh območjih, zlasti pa na ogroženih, se načrtuje skladno z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč. Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se pri načrtovanju ter urejanju prostora in naselij ter graditvi objektov uveljavljajo, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči izvajanje ZRP. Pripravljena bosta strategija in program varstva pred poplavami, ki bosta temeljila na predpisanih pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav, in z njimi povezane erozije. V obdobju tega programa razvoja bo zgrajena vodna pregrada na Črnem potoku, kar bo znatno zmanjšali dol vodni pretok Logaščice. Istočasno je potrebno vzpodbujati krajane KS Naklo, da zmanjšujejo neposredni dotok meteorne vode v Logaščico, saj je dokazano, da te vode bistveno povečajo količino vode na ponoru Jačka in le-to povzroči poplavljanje od Broda do Notranjske ceste. Pospešila se bo izdelava strokovnih podlag, zlasti scenarijev bodočega podnebja, za odločanje o pogojih rabe in varovanja območij, ogroženih zaradi poplav, plazov in erozije, ter vodovarstvenih območij. Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se pripravljajo in načrtujejo v fazi priprave in izvedbe ustreznih dokumentov, povezanih s prostorskim planiranjem države in lokalnih skupnosti (prostorski plani, lokacijske informacije), z določanjem potrebnih gradbenih ukrepov, ki jih je treba upoštevati pri gradnji objektov, ter z določanjem drugih tehničnih ukrepov, ki prispevajo k večji varnosti. Posebej je izpostavljena nevarnost poplav in s tem poplavna območja, plazov in področja potencialnega vodnega vala, če bi prišlo do porušitve pregrad. Občina ima možnost, da planira prostor za deponije ruševin, nevarnih snovi in drugih materialov in prostor za pokop živali in kadavrov. Ker spadata poplavna ogroženost in ogroženost zaradi plazov med tiste nesreče, kjer gre za človeški dejavnik tveganja, je to nujno upoštevati pri vseh posegih v prostor. Prava preventiva se začne s prvimi ukrepi in sorazmernimi posegi v prostor. Ocene tveganja in ocene ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v zvezi s tem povezane ukrepe varstva pred nesrečo je treba upoštevati pri načrtovanju in izvajanju prostorskih planskih aktov ter pri projektiranju in gradnji objektov.


23

Te ocene in ukrepi morajo biti zlasti upoštevani pri novih predpisih, ki bodo uredili posege v prostor in graditev objektov. Posebnega pomena pa je, da se tudi v novem prostorskem planu države upošteva potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pripravljena bo nova karta potresne nevarnosti Slovenije za projektiranje potresno odpornih objektov (skladno z EC8, novimi podatki in najnovejšimi mednarodnimi smernicami na tem področju). Karta bo izdelana na podlagi novih in dopolnjenih strokovnih podlag na področju seizmotektonike, geologije, seizmologije in geodezije. Zagotavljajo se tudi možnosti za razvoj območij, ki so namenjene delovanju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na državni ravni, to so območja, ki so stalno v uporabi za ZRP. Na njih se zagotavljajo dejavnosti, kot so objekti, namenjeni zaščiti in reševanju (logistični centri in skladišča, centri za izobraževanje in usposabljanje, telekomunikacijski objekti in območje za uničevanje neeksplodiranih sredstev). Zaradi tehničnih in varnostnih razlogov se lahko na območjih opredeli omejena in nadzorovana raba. Spodbujalo se bo rešitve, programe in ukrepe, katerih namen bo širitev vrst zavarovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami, zlasti povečevanje obsega zavarovanj v kmetijstvu. Zavzemalo se bo za razširitev in vzpostavitev sistema subvencioniranja zavarovanj za bolezni živali, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Zavzemalo se bo tudi za uveljavljanje sistemskih rešitev, ki bodo prek zavarovanja omogočale kritje neposrednih, pa tudi posrednih škod ob izbruhu živalskih bolezni. Znotraj ukrepa 121 – Posodabljanje kmetijskih gospodarstev so bile podprte investicije v nakup in postavitev mrež proti toči, za katere je bilo po podatkih Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP) dodeljenih 6,6 mio. EUR, kar predstavlja 4,5 odstotka vseh odobrenih sredstev za naložbe na tem ukrepu. Naslednji sklop naložb je nakup namakalne opreme za male namakalne sisteme, za katero je bilo dodeljenih 3,5 mio. EUR, kar predstavlja 2,4 odstotka vseh odobrenih sredstev za naložbe na tem ukrepu. Tovrstne naložbe obsegajo investicije v male namakalne sisteme (gradnjo črpališča, sekundarnega in primarnega voda, vrtine), nakup namakalne opreme ter zasebno infrastrukturo (gradnja vodohrana, vodnega zbiralnika, nakup cisterne in gradnja primarnih vodovodnih sistemov).

5.1.2. Evakuacija Načrti evakuacije ogroženih in prizadetih prebivalcev so izdelani kot del načrtov zaščite in reševanja za posamezno nesrečo. Tudi v prostorskih planskih aktih na najbolj ogroženih območjih se mora predvideti in pripraviti prostore za morebitno postavitev naselij za začasno bivanje.

5.1.3. Nastanitev in oskrba ogroženih prebivalcev Za morebitne večje nesreče so izdelani načrti, kako se bo pomagalo prebivalcem, ki so zaradi naravne ali druge nesreče izgubili dom. Zagotovi se jim začasno nastanitev ter oskrbo z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Konkretni ukrepi pa se izvajajo ob nesreči.


24

5.1.4. Radiološka, kemijska in biološka (RKB) zaščita Radiološka, kemijska in biološka zaščita se izvaja z opazovanjem radioloških, kemijskih in bioloških nevarnosti, povezanih s proizvodnjo, prometom, prevozom, uporabo in odlaganjem nevarnih snovi ter uporabo jedrskih, kemičnih in bioloških bojnih sredstev, z izvajanjem osebne in vzajemne zaščite ljudi, z zaščito in reševanjem ob nesrečah ter odpravljanjem njihovih posledic. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje si je po letu 1994 prizadevala izboljšati usposobljenost in opremljenost prebivalcev za osebno in vzajemno radiološko, kemijsko in biološko zaščito. Rezultati so bili skromni. S predpisi je sicer predvideno, da določeno količino sredstev za osebno in skupinsko zaščito zagotavlja država, vendar ta sredstva glede na možne nevarnosti niso zadostna. Povečati oziroma obnoviti bi bilo treba predvsem zaloge sredstev za osebno zaščito otrok in drugih posebnih skupin prebivalstva.

5.1.5. Zaščita kulturne dediščine Na področju varstva kulturne dediščine obstoječe materialne možnosti ne zagotavljajo ustrezne zaščite kulturne dediščine pred posledicami naravnih in drugih nesreč. Za zaščito je odgovoren lastnik. V načrtu zaščite in reševanja in njegovih prilogah je seznam obstoječe kulturne dediščine, predvsem pomembnejše. Izguba slednje v nesreči bi pomenila veliko izgubo identitete kraja in krajanov ter zgodovine. V zvezi s tem je potrebno spodbujati lastnike, da predvidijo vsaj osnovno zaščito dediščine pred katastrofalnim uničenjem (predvsem zaradi učinkov potresa, požara, poplave, neurja). 5.2. Zavarovanje pred tveganji Po svetovni statistiki se je v zadnjih dvajsetih letih število velikih naravnih nesreč, zlasti vodnih ujm, povečalo. Okoli 35 % vseh smrtnih žrtev in 30 % vse gospodarske škode so v tem obdobju povzročile poplave. Analize kažejo, da sta vzroka za povečevanje števila velikih naravnih nesreč in njihovih posledic predvsem velika koncentracija prebivalstva in materialnih dobrin na območjih, ki so izpostavljena vplivom naravnih nesreč, ter povečana ranljivost sodobnih industrijskih družb. Poletna neurja s točo, vodne ujme, zemeljski plazovi in druge naravne nesreče povzročijo v Sloveniji vsako leto škodo, ki v povprečju preseže 2 % BDP. V posameznih letih je škoda, ki jo povzročijo naravne nesreče, še znatno večja. Analize nesreč opozarjajo na nizko stopnjo zavarovanosti premoženja fizičnih in pravnih oseb pred nesrečami. Do leta 1994 so se na podlagi tedanje zakonodaje za odpravljanje posledic naravnih nesreč uporabljala solidarnostna sredstva. Ta sistem je oškodovancem ob nesrečah zagotavljal vračilo nastale škode, v povprečju od 10 do 30 % nastale škode. To ni spodbujalo sodobnejših oblik zagotavljanja varnosti pred tveganji zaradi naravnih nesreč, ki so značilne za tržna gospodarstva. Navedena zakonodaja je bila leta 1994 razveljavljena, vendar se stanje tudi po tem obdobju ni spremenilo. Stopnja zavarovanosti je ostala na približno enaki ravni, država pa pri odpravljanju posledic nesreč intervenira s proračunskimi sredstvi.


25

V Sloveniji lahko fizične in pravne osebe sklenejo požarno zavarovanje, zavarovanje stanovanjskih premičnin, zavarovanje motornih vozil, zavarovanje posevkov in plodov, zavarovanje živali, življenjsko zavarovanje in nezgodno zavarovanje. V občini Logatec obstajajo omejene možnosti subvencioniranja zavarovanja na področju kmetijstva. Spremljanje stanja po večini nesreč pa izkazuje, da večina prizadetih ni imela opravljenega niti osnovnega zavarovanja za primer požara. 5.3. Ocenjevanje škode Ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah se bo izvajalo z usposobljenimi cenilci po predpisani metodologiji in ob rednem vzdrževanju in nadgrajevanju Aplikacije za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih in stvareh (v nadaljevanju: AJDA). Izpopolnjena bo metodologija za ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, pri katerih je mogoče zagotoviti državno pomoč. Pri tem se bo upoštevalo rešitve, ki veljajo v Evropski uniji. Prednostno se bo razvijalo informacijsko podporo sistema ocenjevanja škode v kmetijstvu in na stvareh, vključno z ocenjevanjem škode na objektih in območjih kulturne dediščine. Nadaljevalo se bo usposabljanje komisij za ocenjevanje škode in ocenjevanje poškodovanosti objektov ter zagotavljalo pogoje za njihovo delo. Uveden bo sistem izdajanja potrdil o usposobljenosti cenilcev na vseh ravneh. Z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je določeno, da škodo, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, ocenjujejo državna in regijske komisije za ocenjevanje škode, ki jih ustanovi vlada. Sanacijo škode izvajajo prizadete fizične in pravne osebe ter lokalne skupnosti in državni organi, v skladu s svojimi pristojnostmi. Dejanska praksa pri ocenjevanju škode nekoliko odstopa od veljavne zakonske ureditve. Škodo ocenjujejo občinske komisije, ki jih imenujejo župani. Pri ocenjevanju škode se uporablja enotna metodologija. Podatki o ocenjeni škodi se obdelani predajo pristojni regijski komisiji. 5.4. Temeljni cilji, naloge in način njihovega uresničevanja Naravne in druge nesreče zahtevajo načrtno in celovito varstvo. Pri njegovem izvajanju se morata kot vodilni upoštevati načeli o preventivi ter o deljeni odgovornosti oziroma sodelovanju pri ukrepanju. Na podlagi ocen ogroženosti, ocene stanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede na razpoložljive človeške in materialne vire se določajo tudi temeljni cilji, naloge in način njihovega uresničevanja, ki jih morajo upoštevati državni organi, lokalne skupnosti in drugi nosilci varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na podlagi ocen ogroženosti (tveganja), ocene stanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede na razpoložljive človeške in materialne vire so temeljni cilji zajeti v tem programu: - nadaljevanje uveljavljanja stališča, da se pri sprejemanju normativnih, organizacijskih, tehničnih in drugih ureditev ali ukrepov na posameznih področjih, vključno s področjem varstva pred požarom, pri načrtovanju uporabe prostora, graditvi objektov ter usmerjanju posameznih dejavnosti prednostno upoštevajo preventivni ukrepi, s katerimi se preprečuje nastanek nesreče


26

oziroma zmanjšajo njene posledice, pri čemer bo posebna pozornost na vseh področjih namenjena prilagajanju posledicam, ki izhajajo iz ocen tveganj; - izboljšati možnosti napovedovanja, odkrivanja in spremljanja nevarnosti naravnih in drugih nesreč; - nadaljevanje ukrepov in aktivnosti za izboljšanje splošne pripravljenosti na naravne in druge nesreče, ki jih povzročajo sodobni viri ogrožanja, podnebne spremembe ter skrajševanje odzivnih časov tudi s posodobitvijo osebne in skupinske zaščitne reševalne opreme vseh reševalnih služb, vključno s posodobitvijo voznega parka s postopno nabavo namenskih vozil za posamezne reševalne sestave; - nadaljevanje neobveznih oblik usposabljanj za izvajanje osebne in vzajemne zaščite za prebivalce, posebej prek sodobnih tehnologij in aplikacij (nadgrajevali in dopolnjevali bomo aktivnosti in oblike usposabljanj za predšolsko in šolsko mladino, ki so se pokazale kot ustrezne, nadaljevali bomo tudi proces načrtnega in organiziranega informiranja javnosti o potencialnih nevarnostih in z različnimi neobveznimi oblikami funkcionalnega usposabljanja za ZRP ter še posebej za izvajanje osebne in vzajemne zaščite tudi z občinskimi NNNP akcijami); - na področju varstva pred požarom tudi v prihodnje slediti razvoju stroke in normativnim ureditvam na različnih področjih, ki jih združuje Zakon o varstvu pred požarom – poudarek je treba nameniti načrtovanju posegov v prostor, aktualno je zagotavljanje potrebnih količin vode za gašenje; intenzivirati je treba napore po vključevanju vsebin s področja varstva pred požarom v izobraževalne vsebine na vseh ravneh, dvigniti je treba raven izvajanja ukrepov varstva pred požarom na vseh ravneh in strukturah s poudarkom na analizi »cost-benefit«, posebno pozornost je treba nameniti vgrajenim sistemom aktivne požarne zaščite in izvajalcem posameznih ukrepov varstva pred požarom tudi z vidika pooblastil in prostega pretoka izvajanja storitev na notranjem trgu; - na področju katastrofalnih in novih nesreč bo treba slediti razvoju tehnike in zagotoviti ustrezna sredstva za zaščito, reševanje in pomoč; - skrajšati odzivni čas reševalnih služb ob naravnih in drugih nesrečah; - izboljšati pripravljenost za zaščito in reševanje ob pojavih terorizma in drugih varnostnih tveganjih, vključno z vojno; - urediti formalne podlage medsebojnega sodelovanja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami z vsemi sosednjimi občinami in celotno regijo; - za večjo učinkovitost in gospodarnost izvesti spremembe v organiziranosti, sestavi in obsegu sil za zaščito, reševanje in pomoč. Temeljne usmeritve za načrtovanje in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki opredeljujejo tudi način uresničevanja nalog na tem področju, so: - dajati prednost preventivnim oblikam varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, upoštevajoč načela trajnostnega razvoja, sonaravnega upravljanja naravnih virov ter deljene odgovornosti oziroma sodelovanja; - ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se mora upoštevati pri prostorskem in urbanističnem načrtovanju, s sodobnimi tehničnimi predpisi za graditev objektov pa zagotoviti njihovo varnost glede na pričakovane učinke naravnih in drugih sil; - z instrumenti urejanja prostora je treba nove dejavnosti v prostoru usmerjati zunaj območij, ki so ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč; - za vse posege, ki lahko povzročijo naravno ali tehnološko nesrečo, je obvezna presoja vplivov na okolje; - ocena ogroženosti zaradi naravnih nesreč je obvezna sestavina strokovnih podlag za pripravo občinskih planov; - pri načrtovanju naselij je treba zagotoviti prostor za potrebe zaščite in reševanja za primer naravnih in tehnoloških nesreč; - varnost pred poplavami je treba zagotavljati selektivno za kmetijsko-pridelovalne površine, infrastrukturne objekte, mesta in druga naselja ter za pomembnejše objekte, kot so pregrade,


27

elektrarne, pomembni industrijski in drugi objekti, pri čemer se mora praviloma istočasno obravnavati celotno porečje posameznega vodotoka; - sistem javnega alarmiranja (nabava in vzdrževanje sredstev za alarmiranja, povezava do centrov za obveščanje) je treba prenesti v državno pristojnost, kajti le tako bo mogoče zagotoviti skladen razvoj in vzdrževanje vseh njegovih delov tudi na lokalni ravni; - v skladu s predvidenimi spremembami državne uprave (ustanavljanje pokrajin) se mora pripraviti in udejanjiti reorganizacijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pri čemer morajo biti organizacijske spremembe usmerjene k izboljšanju možnosti enotnega vodenja zaščitnih in reševalnih akcij (profesionalizacija vodenja in poveljevanja); - komuniciranje z javnostmi mora postati ena ključnih sestavin urejanja razmer ob naravni ali drugi nesreči; - nabaviti je treba sredstva za zaščito, reševanje in pomoč za tiste oblike ogrožanj, za katere še teh nimamo. Povečati je treba zaloge materialnih sredstev (protipoplavne vreče, zaloge vode, agregatov za gospodinjsko rabo, dodatne osebne in skupinske zaščitne opreme za splošne naloge, orodja za reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi kot so črpalke, sesalci, kemični vpojniki itd.) za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, ki jih je nujno skladiščiti na več ločenih lokacijah oz. logistično optimalno: na dveh lokacijah – eno za podeželje (gas. dom Rovte) in eno za nižinski del (Dom ZiR).


28

6. SMERNICE ZA ORGANIZIRANJE SIL TER SREDSTEV ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ

6.1. Sile za zaščito, reševanje in pomoč Pri organizaciji sil za zaščito, reševanje in pomoč se izhaja iz dejstva, da mora vsak subjekt prevzeti odgovornost za zagotovitev vseh potrebnih ukrepov, sredstev ter sil za lastno varnost. Šele ko je izčrpal lastne sile, se postopno vključujejo lokalne, regijske in državne sile. Sile za zaščito, reševanje in pomoč sestavljajo poklicne in prostovoljne reševalne sestave ter enote in službe Civilne zaščite, ki je organizirana kot namenski del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri zaščiti in reševanju sodelujejo s svojimi zmogljivostmi tudi posamezne gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki imajo ustrezne kadre in sredstva. Vse sile za zaščito, reševanje in pomoč so med seboj povezane v enoten sistem, ki omogoča enotno upravljanje in vodenje ter uporabo skupne telekomunikacijske, informacijske in druge infrastrukture. Sile za zaščito, reševanje in pomoč se ob nesreči aktivirajo in delujejo v skladu z doktrino zaščite, reševanja in pomoči. Z namenom povečati učinkovitost ter uresničiti temeljne cilje in naloge bo v naslednjem obdobju treba:

zagotoviti pogoje za usposabljanje in delovanje prostovoljnih gasilcev, gasilsko službo pa tudi v prihodnje razvijati kot splošno reševalno službo v kombinaciji z ostalimi operativnimi enotami, ki jih imamo v občini Logatec

do leta 2022 profesionalizirati poklicno gasilsko jedro,

zagotoviti pogoje za delovanje društev, ki se vključujejo v izvajanje nalog zaščite in reševanja;

zagotoviti pogoje za delovanje podjetij, zavodov in drugih organizacij, ki jih vključujemo v zaščito, reševanje in pomoč;

zagotoviti pogoje za delovanje Civilne zaščite in povečati število razporejenih za 30 – 40 %;

zagotoviti pogoje za izvajanje nalog samozaščite in samopomoči. Velika večina od zgoraj naštetetih nalog se bo izvedla tudi infrastrukturno – z izgradnjo Doma zaščite in reševanja v neposredni bližini mestnega jedra Logatca ali v industrijsko-obrtni coni Zapolje. Ker je potrebno uravnotežiti tudi področje podeželja in ga ustvariti relativno neodvisnega od središča občine je nujna investicija v infrastrukturo prav tako v Rovtah z novim gasilskim domom.

Slika 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11: primer načrtovanega Doma zaščite in reševanja ter gasilskega

doma Rovte (1. Situacija umestitve v namišljeni prostor, fasade, prečni prerez,

tloris pritličja, tloris nadstropja): - dom zaščite in reševanje se predvideva v skupni kvadraturi 1500 m2 uporabne površine

objekta ter dodatno še zunanje površine (parkirišče, travnata površina za druženje in vaje) - ocenjena vrednost je 1.5 mio EUR z DDV in komunalno opremo

- ocenjena vrednost gas. Doma Rovte je cca. 800.000 EUR z DDV


29


30


31


32

tloris nadstropja: - večnamenska dvorana

– predavalnica, - komunikacijski hodniki, - WC-ji - družabni proctor ter - spalnica za dežurne - notranja stopnišča


33

tloris pritličja: - 5 garaž gasilskega dela, - štabno-poveljniška soba, atrij, - garderobe in umivalnice, - pisarne PGD Dolenji Logatec, - GZ Logatec, - skupna sejna soba, - pisarne občinskega štaba Civilne zaščite

in - službe ZiR občine, - 3 skladišča in garaže enot ZRP (Civilna

zaščita /kinologi /jamarji, taborniki/skavti ter

- vadbeni in telekomunikacijski stolp)


34


35


36

6.2. Zagotavljanje finančnih in drugih sredstev Največje težave bodo nastale pri sredstvih za zagotavljanje pripravljenosti in delovanja sistema v občinah, ki so temelj sistema varstva pred nesrečami, v primeru nadaljnjega zaostrovanja in podaljševanja gospodarske recesije. Leta 2016 so ta sredstva v vseh občinah ostala na ravni leta 2015. Za nadaljnje izpopolnjevanje in krepitev pripravljenosti ter delovanja sil za zaščito, reševanje in pomoč bi morala v naslednjih letih ta sredstva postopoma naraščati. V naslednjem obdobju si bo potrebno prizadevati, da se proračunska sredstva na lokalni ravni za programe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ne bodo zmanjševala, temveč se bodo ti viri ustrezno povečali, za kar bodo pripravljeni ustrezni predlogi, ki bi jih bilo treba umestiti v ustrezne občinske akte. Temelji meril za zbiranje, razdeljevanje in porabo sredstev požarne takse na državni ravni se ne bodo spreminjali, spremeniti oziroma dopolniti pa bo treba merila za delitev požarne takse občinam, na podlagi na novo izdelanih ali ažuriranih ocen ogroženosti (tveganj). Od skupnih sredstev požarne takse bo 70 odstotkov, ki jih prejemajo občine, še naprej namenjenih investicijski porabi, da se tako načrtno nadaljujeta posodabljanje in nadomeščanje gasilske zaščitne in reševalne opreme ter vozil. Pri sofinanciranju nalog na področju zaščite, reševanja in pomoči se bodo upoštevale spremembe v organiziranosti, ogroženosti in opremljenosti posameznih služb in sestav, bistveno povečano število nesreč neke vrste ter nove naloge, ki jih bodo te enote ali službe začele opravljati. Še naprej si bo potrebno prizadevati, da se v sistemu financiranja občin iz proračuna določijo in upoštevajo merila, zlasti glede ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, ki vplivajo na obseg nalog in s tem tudi obveznosti občin pri financiranju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami iz občinske pristojnosti. Skladno z rastjo proračunskih sredstev bo URSZR nadaljevala vsakoletne razpise sofinanciranj za izenačevanje opremljenosti gasilske in drugih reševalnih služb med občinami, ki imajo slabše razvojne oziroma materialne možnosti, da bi tako dosegli največ 40-odstotno sofinanciranje nakupa gasilske in druge zaščitne ter reševalne opreme, glede na nabavno vrednost z davkom na dodano vrednost.


37

7. IZVAJANJE INTERVENCIJ

Temeljna naloga je zagotavljanje intervencijske pripravljenosti vseh struktur zaščite in reševanja. Dodatno so določeni vodje posameznih intervencij, prav tako se zagotavlja sprotno ažuriranje posameznih podatkov o izvajalcih nalog v intervencijah. Sistem pozivanja oseb, ki se jih obvešča o ogroženosti, je urejen. Vse klasične intervencije vodijo gasilci oz. drugi iz operativnega sektorja ICS občine Logatec, vse manjše intervencije CZ vodi pristojni delavec občinske uprave, ki je hkrati nam. poveljnika CZ, vse večje intervencije vodi del štaba CZ ali celi štab CZ oz. sistem ICS v treh stopnjah aktiviranja. Poseben je tudi poudarek pri opravljanju nalog pripravljenosti ter preventivnih nalog, s katerimi se želi zmanjšati posledice nesreč.


38

8. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA

Po usmeritvah URSZR naj bi občine znotraj priprav na zaščito, reševanje in pomoč razvile organizacijo, oblike in metode usmerjanja osebne in vzajemne zaščite prebivalcev. Predvidene so metode propagiranja osebne in vzajemne zaščite, preventivnega delovanja, obveščanja, ozaveščanja ter usmerjanja delovanja občanov v primeru naravnih in drugih nesreč; v Logatcu se bo ponovno obudilo akcije NNNP – Nič nas ne sme presenetiti. Pred predvidenimi ogrožanji se občina vključuje v sredstva javnega obveščanja ter elektronske medije in obvešča občane o predvidenih ogrožanjih ter potrebnih ukrepih. Prav tako prek medijev posreduje informacije o ukrepih sil za zaščito, reševanje in pomoč ter o ukrepih občanov v raznih oblikah ogrožanj. Ugotovljeno je, da je usposobljenost občanov za sistem samozaščite in samopomoči iz leta v leto manjša, kar je posledica zmanjšanja omenjenih vsebin v vseh oblikah izobraževanja, pa tudi kot posledica menjave vrednot, ki so posledica spreminjanja sistema potrebe in interesa, ki se na tem področju pojavi šele z nastankom dejanske ali potencialne nevarnosti. Za bolj dinamično in stalno animiranje občanov bi bilo potrebno nameniti večja finančna sredstva ali pa vsaj integrirati vsebine iz področja VNDN v vse ostale medijsko odmevne vsebine. V ta namen bo občina redno vzpostavila rubriko: Preprečujmo nesreče – NNNP Logatec v Logaških novicah.


39

9. ZAKLJUČEK

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ni le neposredna varnost ljudi in premoženja, temveč je ta oblika varstva integralni del varstva okolja in del globalne varnosti v družbi. To pa zahteva celovito reševanje problemov na vseh ravneh. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami zajema ukrepe in naloge, ki se začnejo izvajati takoj, ko lastniki oz. redne intervencijske sile ne zmorejo več obvladovati dogodka in so potrebni dodatne sile in ukrepi. Odgovornost za odločitve in izvajanje ukrepov prevzame poveljnik Civilne zaščite občine. Naloge (ukrepe) na tem področju je treba deliti med tiste, ki v osnovi preprečujejo nastanek naravnih in drugih nesreč in niso le predmet tega dokumenta, ampak predstavljajo ustrezno rabo okolja (npr. upoštevati predpise za prepoved gradnje na poplavnih in plazovitih območjih ter ob vseh posegih v prostor zagotoviti ustrezno varnost), ter naloge, ki jih bomo izvajali takrat, ko je resnična nesreča ali so odpovedali ukrepi preventive. Naloga zaščite in reševanja je učinkovito ukrepanje tako v preventivi kot kurativi. Iz načrta dejavnosti na področju zaščite in reševanja je razvidno, da bodo prioritetne naloge v ažuriranju dokumentov, na osnovi katerih bi gradili sistem zaščite in reševanja. Sprejeti bo treba nove poglede o delovanju zaščite in reševanja s profesionalnim pristopom in profesionalno organiziranostjo zaščite in reševanja. Ustvariti bo treba materialne pogoje za planiranje in organizacijo dela. Ob vseh materialnih vprašanjih so večje potrebe tudi na/pri:

doslednem upoštevanju zakonodaje pri gospodarjenju s prostorom in ob vseh posegih v prostor;

informiranju in usposobitvi lastnikov objektov za prevzem varnostno odgovornega odnosa za svoje premoženje, še posebno če so njihovi objekti na ogroženem območju;

področju zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev za delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

področju zagotavljanja skladiščnih kapacitet – skupnega doma zaščite in reševanja;

področju zagotavljanja kapacitet nastanitve prebivalstva – vzpostaviti občinski nastanitveni začasni center v novi športni dvorani Zapolje;

krepitvi pogojev mobilne nastanitve (kontejnerji, prikolice) v sodelovanju z ICZR enota Logatec;

področju zagotavljanja požarne varnosti na večjih višinah – sofinanciranje gasilske avtolestve sosednjih občin;

povečati število vključenih članov sistema zaščite, reševanja in pomoči iz sedanjih 300 na 450 – 500.

Zbral in uredil: Damjan BARUT, dipl.inž., spec. mngt., VGČ


40

Nesreča nikoli ne počiva.

Najbolj udari takrat, kadar je dolgo ni

in nanjo pozabimo.

http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwi317efwMDMAhUDwBQKHfwwCooQjRwIBw&url=http://www.sedmica.si/pozar-v-crnem-vrhu-2/&bvm=bv.121099550,d.ZGg&psig=AFQjCNEJTwVie354Hz4E4wXSVX448FPvRg&ust=1462454093592701


41

BELEŽKE:


42

BIBLIOGRAFIJA, VIRI

1. Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2009 do 2015 (Uradni list RS, št. 57/09).

2. Predlog Resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letih 2016 do 2022, ki je v medresorski obravnavi (pomlad 2016).

3. Nacionalni programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS 44/02). 4. Ocena ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami občine Logatec, 31.8.2015. 5. Ocena potresne ogroženosti Republike Slovenije verzija 2.0 (Uprava RS za zaščito in reševanje

-842-9/2012-59-DGZR, z dne 17.6.2013). 6. Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12). 7. Načrt zaščite in reševanja za naravne in druge nesreče občine Logatec, št. 842-2/2015 – 1, z

dne 19.9.2015. 8. Načrt zaščite in reševanja za potres občine Logatec, št. 007-1/2016-1, z dne 9.2.2016. 9. Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni

list RS, št. 92/07, 54/09 in 23/11). 10. Gradiva na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje, http://www. sos112.si/slo/. 11. Navodilo: Štabno vodenje in primeri dela prištabnih služb v Občini Logatec, št. 846-4/2014-4,

z dne 3.2.2015. 12. Pravilnik o sofinanciranju dopolnilnih in specialnih usposabljanj na področju zaščite, reševanja

in pomoči, ki so lokalnega pomena v občini Logatec, št. 846-3/2007 – 133, z dne 18.12.2015. 13. Pravilnik o financiranju sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini Logatec , št. 846-3/2007 –

138, z dne 21.6.2016. 14. Poplavna študija občine Logatec. 15. Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Logatec (Logaške novice, št. 10/12, NPB št. 007-

25/2013 – 8, z dne 11.7.2013). 16. Idejna zasnova omilitvenih ukrepov za izboljšanje poplavne varnosti v občini Logatec, št. 843-

1/2011-11, z dne 29.12.2011. 17. Interna gradiva strokovne službe občine med leti 2008 – 2016. 18. Interna gradiva PGD Rovte, Rovte 2016.

SEZNAM SLIK

1. Potresna ogroženost po občinah. 2. Ogroženost slovenskih občin zaradi jedrske nesreče v NEK. 3. Kategorizacija slovenskih občin zaradi tveganja zaradi žleda. 4. Opis stopenj tveganja ter razvrstitev občin osrednje-slovenske regije v razrede ogroženosti po

posameznih vrstah živali in skupno. 5. Primer načrtovanega Doma zaščite in reševanja – situacija v okolju. 6. Primer načrtovanega Doma zaščite in reševanja – fasade. 7. Primer načrtovanega Doma zaščite in reševanja – prečni prerez. 8. Primer načrtovanega Doma zaščite in reševanja – tloris nadstropja. 9. Primer načrtovanega Doma zaščite in reševanja – tloris pritličja. 10. Primer načrtovanega gasilskega doma Rovte – fasada. 11. Primer načrtovanega gasilskega doma Rovte – tloris operativnega gasilskega dela (pritličje).


43

RAZLAGA KRATIC IN POJMOV CORS Center za obveščanje Republike Slovenije CZ Civilna zaščita CZ RS Civilna zaščita Republike Slovenije ELME Ekološki laboratorij z mobilno enoto (Inštitut Jožef Štefan) GE Gasilska enota, OGE Osrednja gasilska enota ICZR Izobraževalni center za zaščito in reševanje ICS Incident Command System oz. sistem štabnega vodenja po mednarodnem ICS sistemu GZL Gasilska zveza Logatec MEEL Ekološki laboratorij z mobilno enoto (Zavod za zdravstveno varstvo Maribor) NEK Nuklearna elektrarna Krško NMP Nujna medicinska pomoč NUS Neeksplodirana ubojna sredstva OKC PU Operativno – komunikacijski center Policijske uprave OŠCZ Občinski štab CZ PGD Prostovoljno gasilsko društvo PP Policijska postaja ReCO Regijski center za obveščanje RKB zaščita Radiološka, kemična, biološka zaščita RKS Rdeči križ Slovenije SUC Satelitski urgentni center SV Slovenska vojska UC Urgentni center URSJV Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost URSZR Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje UVHVVR Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin


44

ZARE Radijske zveze v sistemu zaščite in reševanja ZGS Zavod za gozdove Slovenije ZiR Zaščita in reševanje ZRP Zaščita, reševanje in pomoč Nesreča je dogodek ali vrsta dogodkov, povzročenih po nenadzorovanih naravnih in drugih silah, ki prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu, da je za njihov nadzor in obvladovanje potrebno uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva, ker ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo. Naravne nesreče so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci. Druge nesreče so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja. Ogroženost je resnična ali občutena izpostavljenost ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja nevarnostim naravnih in drugih nesreč. Stopnja ogroženosti je pričakovan obseg škode in drugih posledic naravne ali druge nesreče. Škoda, ki jo povzroči naravna ali druga nesreča, obsega neposredno škodo, stroške intervencij in ukrepov, s katerimi se prepreči povečevanje škodljivih posledic nesreče. Preventivni ukrepi so vsi ukrepi, s katerimi se prepreči nevarnost nastanka nesreče, oziroma ukrepi, s katerimi se zmanjša škodljive posledice nesreče. Sile za zaščito, reševanje in pomoč so razpoložljive zmogljivosti gospodarskih družb, zavodov ali drugih organizacij, lokalnih skupnosti in države, ki so namenjene zaščiti, reševanju in pomoči ob naravni ali drugi nesreči. Sredstva za zaščito, reševanje in pomoč obsegajo zaščitno ter reševalno opremo in orodje, zaklonišča in druge zaščitne objekte, objekte in opremo za usposabljanje, skladišča, prevozna sredstva, telekomunikacijske in alarmne naprave ter material, ki se namensko uporablja za zaščito, reševanje in pomoč ali je predviden za ta namen. Zaščitna in reševalna oprema ter orodje so sredstva, izdelana v skladu s predpisanimi standardi in praviloma tipizirana, za osebno in skupinsko zaščito, oprema, vozila ter tehnična in druga sredstva, ki jih potrebujejo strokovnjaki, reševalne enote, službe in reševalci pri zaščiti, reševanju in pomoči.


45

Ocena ogroženosti je kakovostna in količinska analiza naravnih ter drugih danosti za nastanek naravne in druge nesreče, z oceno možnega poteka in posledic nesreče, s predlagano stopnjo zaščite pred nevarnostmi ter predlogom preventivnih in drugih ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč. Načrt zaščite in reševanja je na podlagi ocene ogroženosti in spoznanj stroke razdelana zamisel zaščite, reševanja in pomoči ob določeni naravni ali drugi nesreči. Zaščita obsega organizacijske, tehnične in druge ukrepe ter uporabo tehničnih in drugih sredstev za neposredno osebno in skupinsko zaščito ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred posledicami naravne in druge nesreče. Reševanje obsega ukrepe in postopke za reševanje ljudi, katerih življenje ali zdravje je ogroženo, reševanje živali, premoženja ter kulturne dediščine pred posledicami naravne in druge nesreče. Pomoč obsega ukrepe in storitve strokovnjakov, reševalnih enot in služb, uporabo zaščitne in reševalne opreme ter sredstev pomoči. Osnovni pogoji za življenje ob naravni in drugi nesreči so nujna zdravstvena oskrba ljudi in živali, nastanitev in oskrba ogroženih s pitno vodo, hrano, zdravili in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami, oskrba z električno energijo, zagotovitev nujnih prometnih povezav in delovanja komunalne infrastrukture, zagotovitev in zaščita nujne živinske krme ter zaščita kulturne dediščine. Upravljavec železniške infrastrukture je oseba javnega prava, ki je odgovorna za pripravo, organizacijo in vodenje gradnje ter vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo. Pooblaščeni upravljavec je pravna oseba, s katero upravljavec sklene v imenu in na račun države pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe. Okuženo območje je območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe. Ogroženo območje je območje, na katerem se lahko prenese bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe.

resoluija o programu varstva pred naravnimi in drugimi...

Documents