Reguliranje novih škodljivih organizmov rastlin Vlasta Knapič

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Einspielerjeva 6, Ljubljana; Vlasta.Knapic@gov.si

Povzetek

V Evropski uniji (EU) - in s tem od 1. maja 2004 tudi v Sloveniji - je varstvo pred t.i. karantenskimi škodljivimi organizmi predpisano z Direktivo Sveta 2000/29/ES, ki ima značaj zakona, in z več podzakonskimi uredbami, smernicami in odločbami. Direktiva Sveta 2000/29/ES temelji na načelih Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (IPPC) in WTO-SPS (sanitarno-fitosanitarnega) sporazuma. Organizme, ki so znani kot zelo škodljivi rastlinam, razvršča v prilogi I in II, ki dajeta podlago za uradne ukrepe v primeru pojava.

Navkljub ukrepom za preprečevanje vnosa in širjenja organizmov iz prilog I in II, v EU redno najdemo bodisi nove škodljive organizme, ki še niso na seznamih iz prilog, bodisi organizme s seznamov na območjih, kjer prej njihov pojav ni bil znan.

EU je na podlagi mednarodnih standardov za fitosanitarne ukrepe (ISPM) razvila postopke medsebojnega obveščanja Evropske komisije in držav članic v primeru najdb ali izbruha novih škodljivih organizmov ali organizmov iz prilog I in II direktive 2000/29.

Za nove organizme je potrebno najprej oceniti tveganje. V primeru, da ustrezajo kategoriji karantenskih organizmov, je potrebno določiti ustrezne izvedljive ukrepe za njihovo obvladovanje in jih tudi predpisati, da dosežemo njihovo eradikacijo ali kadar to ni mogoče, da zadržimo njihovo širjenje.

Nevarni novi škodljivi organizmi, ki bodo v letu 2007 uvrščeni v prilogo I ali II direktive 2000/29 so tudi: Agrilus planipennis Fairmaire, Chrysanthemum stem necrosis virus (Bezerra et al., 1999) in Scrobipalposis (Tecia) solanivora (Povolny).

Odrasla vešča in njena buba

Ličinke

Scrobipalposis solanivora (Povolny) je v postopku uvrščanja na seznam II.A.I kot karantenski organizem na gomoljih krompirja ter drugih vrst iz rodu Solanum L. in njihovih križancev, čeprav so ga do sedaj našli samo na krompirju.

Krompirjeva vešča Scrobipalpopsis solanivora je pomemben škodljivec krompirja v Srednji in Južni Ameriki. Vrsta je bilaprvič opisana leta 1973 v Kostariki. Ugodne vremenske razmere lahko povečajo škodo, ki jo dela na gomoljih. Pri povprečni temperaturi 10 °C ima dve generaciji letno, pri 25 °C pa 10 generacij.

Ličinke napadajo gomolje na polju in v skladiščih. Gomolje lahko v celoti uničijo, poškodovan je lahko tudi nadzemni del. Glavna pot prenosa škodljivca na nova območja je z infestiranimi gomolji, zato je predlagan ukrep, da je dovoljen vnos le z območij, kjer je znano, da se škodljivec ne pojavlja ter da so gomolji v pošiljki brez zemlje in rastlinskih ostankov.

Scrobipalposis (Tecia) solanivoraScrobipalposis (Tecia) solanivora ( (Povolny)Povolny)InsectaInsecta,, Lepidoptera Lepidoptera,, Gelechiidae Gelechiidae

Spremljanje leta metuljčkov je mogoče s feromonskimi vabami.Španska služba za

varstvo rastlin je 1999 poročala, da so na Tenerifih našli infestirana polja in skladišča. Izbruh so zatrli, domnevajo pa, da se je škodljivec zanesel z nelegalnim vnosom krompirja iz Venezuele, Kolumbije ali Ekvadorja.

OCENA TVEGANJA ZARADI ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA:

- Biologija organizma - Gostiteljske rastline

-Vplivno območjeURAVNAVANJE ŠK. ORGANIZMOV:

- Fitosanitarni ukrepi ali- Drugi ukrepi za varstvo rastlin

Evropska unijaKomisija – Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin

Delovna skupina za anekse direktive 2000/29/ES

Evropska organizacija

za varstvo rastlinPanel za ocene tveganjaPanel za fitosanitarne

ukrepe

Evropska agencija

za varno hranoZnanstveni odbor za

zdravstveno varstvo rastlin

Države članice Evropske unijeDržavne organizacije za varstvo rastlin

SodelovanjeSodelovanjeinstitucij:institucij:

Chrysanthemum stem necrosis virusChrysanthemum stem necrosis virusVirusVirus,, Bunyaviridae Bunyaviridae,, TospovirusTospovirus

Agrilus planipennis InsectaInsecta,, Coleoptera Coleoptera,, Buprestidae Buprestidae

Virus Chrysanthemum stem necrosis je v postopku uvrščanja na seznam I.A.I kot karantenski organizem, kar omogoča ukrepanje tudi proti prenašalcem iz vrst Frankliniella occidentalis in F. schultzei .

Predlagan je le nadzor uvoza krizantem, saj je uvoz paradižnika Lycopersicon esculentum iz drugih držav kot so mediteranske, prepovedan.

Slovenska služba za varstvo rastlin je 2001 poročala, da je našla CSNV v 23 vzorcih krizantem Chrysanthemum in v 2002 v 1 vzorcu gerber Gerbera (NIB). V inšpekcijskem spremljanju rastlin v rastlinjakih 2003-2006 virusa CNSV niso več detektirali, po čemer zaključujemo, da je bila eradikacija uspešna. Večjo gospodarsko škodo sicer povzroča tudi na pridelku paradižnika.

DEFRA, UKR.A. Mumford

Virus CNSV je bil najprej najden v Brazilji, v Evropi pa so bili izbruhi na Nizozemskem (1996), v Sloveniji (2001) ter v Veliki Britaniji (2002/2003). Izvor okužbe so bili latentno okuženi podtaknjenci krizantem, uvoženi iz Brazilije.

V VB sta bili okuženi sorti Fiji in Calabria. Ukrepi eradikacije so bili uspešni: uničili so simptomatične rastline, okužene serije umaknili iz prodaje in omejili prodajo rezanega cvetja le na ratline brez simptomov. Okužene rastline, plevel in druge ostanke so sežgali, zemljo skompostirali in razkužili rastlinjake, preostale rastline pa temeljito zaplinili in tretirali s sitemičnim insekticidom.

CSNV sistemično okužuje naravne gostiteljske rastline, na dolge razdalje se prenaša s sadikami in potaknjenci, lokalno pa tudi s tripsi. Tripsi se zelo hitro namnožujejo in jih je težko zatirati z insekticidi. Ker prenašajo tudi druge vrste tospovirusov, je pri varstvu rastlin zelo pomembna uporaba lovnih plošč, da odkrijemo njihovo navzočnost, ter splošna higiena in redno odstranjevanje plevelov.

S. Katovich, 2004

Odrasel hrošč in njegova ličinka

Agrilus planipennis - smaragdni jesenov lesni hrošč izvira iz Azije in je bil pred kratkim zanesen v ZDA in Kanado. Gostiteljice so drevesne vrste Fraxinus, Juglans mandshurica, Pterocarya rhoifolia, Ulmus davidiana and U. propinqua. Trenutno ni na voljo podatkov o občutljivosti evropskih vrst rodu Fraxinus, a je verjetno, da jih napada. Povzroča resno škodo tako v gozdovih kot v urbanem okolju, drevesa lahko propadajo. V ZDA in Kanadi izvajajo karantenske ukrepe za preprečevanje širjenja.EPPO ga je uvrstil na A1 listo že septembra 2004, saj v severni Ameriki povzroča veliko škodo.

Agrilus planipennis Fairmaire je v postopku uvrščanja na seznam I.A.I .

Poti vnosa: Rastline, vključno z bonsaji, četudi so v dormatnem stanju, lahko pod lubjem prenašajo vse razvojne stadije. Glavni vir infestacije je netretiran les in lesen pakirni material.

Predlagana je tudi uvedba posebnih zahtev po obdelavi lesa za uvoz za vrste iz rodov: Fraxinus, Juglans, Ulmus in Pterocarya, vključno z žaganim lesom iz ZDA in Kanade ter drugih držav, kjer se Agrilus planipennis pojavlja.

Vir:

Bartlett, P., I. Akesson, H. Baginska, M. Hnizdl, N. Horn, V. Knapič, A. Orlinski, C. Perez, C. Pacheco, A. Sarens, G. Schrader, H. Arijs, M. Vereecke: Plant Health Commission Working Group on Review of Annexes I, II, IV and V to Council Directive 2000/29/EC; Brussels; Reports 2004-2006