recikliranje plastenk na kreativen naČinpefprints.pef.uni-lj.si/3947/1/diplomska_naloga.pdf ·...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Študijski program: Biologija in gospodinjstvo
RECIKLIRANJE PLASTENK NA
KREATIVEN NAČIN
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: Kandidatka:
doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez Suzana Pavlin
Ljubljana, avgust, 2016
IZJAVA
Podpisana Suzana Pavlin, študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer Biologija in
gospodinjstvo, izjavljam, da je napisano diplomsko delo z naslovom Recikliranje
plastenk na kreativen način pri mentorici doc. dr. Beatriz Gabrieli Tomšič Čerkez moje
lastno delo.
Vsi uporabljeni viri in literatura so v diplomskem delu korektno navedeni.
Ljubljana, 2016 PODPIS:
POVZETEK
Plastenke, poleg ostalih plastičnih izdelkov, v zadnjih letih predstavljajo pravo katastrofo
za okolje. Domnevamo, da se le redko kdo vpraša, kaj se zgodi z njo po tem, ko je iz nje
zaužil še zadnjo kapljico vode. Plastenka je lahko kot večina ostalih komunalnih odpadkov
ponovno uporabljena, reciklirana, sežgana ali odložena na deponijo. V primeru
nespoštovanja Zakona o varstvu okolja pa pristane v naravi, pogosto v morju, kjer prav
počasi razpada in negativno vpliva na celoten ekosistem. V diplomskem delu se ne bom
osredotočala le na plastenko kot odpadek, temveč na njen celoten ''življenjski ciklus'' v
obratnem vrstnem redu – od odpadka do proizvodnje plastenke. Odpadek pa je lahko tudi
vir surovin in s tem vsaj delna rešitev preobremenjenosti planeta s smetmi. Iz plastenke
lahko, na primer, nastane nova plastenka, oblačilo, umetniško delo, celo hiša. Zelo
primerna pa je tudi kot material za ustvarjanje v šoli. Z uporabo odpadnih materialov v
različne namene učencem prikažemo trajnostni razvoj. Samo teoretično poučevanje o
trajnostnem razvoju ni dovolj za vzgojo nove generacije potrošnikov, ki ji bo mar ne le za
produkt, temveč tudi za kakovostno uporabljen odpadek. Teoretično znanje je treba
prenesti v prakso.
KLJUČNE BESEDE:
plastenka, odpadek, okolje, recikliranje.
ABSTRACT
Beside other plastic products, plastic bottles represent a true environmental disaster in the
last few years. We assume that hardly anyone asks what happens after they drink that last
drop of water out of it. Just like most municipal waste, a plastic bottle can be reused,
recycled, burned or deposited into landfill. When the Environment Protection Act is not
respected, plastic bottle ends up in the nature, very often in the sea, where it decomposes
very slowly and has negative influence on the whole ecosystem. In the diploma thesis the
focus is not only on the plastic bottle as waste but on its whole life cycle in the reverse
order; from waste to production. Waste can also be a source of raw material and at least
partial solution to the waste overload of the planet. A new plastic bottle, clothing, piece of
art or even a house can be made from plastic bottles. It is also very convenient as material
in schools for creative projects. We can educate young people on sustainable development
by using waste for various purposes. Only theoretical education on sustainable
development is not enough to raise a new generation of consumers that will care not only
for the product but also for quality used waste. Theoretical knowledge must be put in
practice.
KEYWORDS:
plastic bottle, waste, environment, recycling.
KAZALO
1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA ........................................................................ 1
1.1 CILJI ....................................................................................................................... 2
2 ODPADKI ...................................................................................................................... 3
2.1 DEFINICIJE IN DELITVE ODPADKOV ............................................................. 3
2.1.1 Komunalni odpadki ......................................................................................... 3
2.1.2 Industrijski odpadki ......................................................................................... 4
2.2 RAVNANJE Z ODPADKI ..................................................................................... 4
2.2.1 Preprečevanje odpadkov .................................................................................. 5
2.2.2 Ponovna uporaba ............................................................................................. 6
2.2.3 Recikliranje ...................................................................................................... 6
2.2.4 Energija iz odpadkov – termična obdelava odpadkov ..................................... 7
2.2.5 Odlaganje odpadkov ........................................................................................ 8
2.3 ''PLASTIČNI OTOK'' V TIHEM OCEANU .......................................................... 9
3 PLASTENKA JE IZ PLASTIKE ................................................................................. 11
3.1 .................................................................................................................................... 11
VRSTE PLASTIČNIH MATERIALOV IN NJIHOVA UPORABA ............................. 11
3.2 OBIČAJNA PLASTIKA JE BIOLOŠKO NERAZGRADLJIVA ............................ 12
3.3 BIOPLASTIKA ............................................................................................................ 12
3.3.1 Učinek biorazgradljive plastike ...................................................................... 14
3.4 POSTOPEK RECIKLIRANJA PLASTIKE ......................................................... 14
3.5 RECIKLIRANJE PLASTIKE Z EKONOMSKEGA STALIŠČA ....................... 15
3.6 PROIZVODNJA PLASTENKE ........................................................................... 16
3.7 VPLIV PLASTENK NA ZDRAVJE ........................................................................... 17
4 PLASTENKE V UMETNOSTI ................................................................................... 19
4.1 VERONIKA RICHTEROVÁ ............................................................................... 19
4.2 MARY ELLEN CROTEAU ................................................................................. 22
5 PLASTENKE V ARHITEKTURI ............................................................................... 24
6 POHIŠTVO IZ PLASTENK ........................................................................................ 27
7 PRAKTIČNI DEL ........................................................................................................ 29
8 PREDLAGANI NAČINI UPORABE IN OBDELAVE PLASTENKE ...................... 31
8.1 VAZA/PLASTENKA ZA ZALIVANJE LONČNIC ........................................... 31
8.2 VAZA 1 ..................................................................................................................... 32
8.3 VAZA 2 ................................................................................................................ 33
8.4 VAZA 3 ................................................................................................................ 34
8.5 LONČEK ZA PISALA ......................................................................................... 35
8.6 SLIKA ................................................................................................................... 36
8.7 ODLITEK ............................................................................................................. 37
8.8 SVEČNIK ............................................................................................................. 38
8.9 OKRASEK NA VRVICI ...................................................................................... 39
8.10 PALETA ZA MEŠANJE BARV .......................................................................... 40
8.11 MOZAIK/3D-SLIKA ........................................................................................... 41
8.12 DARILNA ŠKATLA IZ PLASTENKE ............................................................... 42
8.13 KRMILNICA ZA PTICE ..................................................................................... 43
8.14 CVET IZ VRHNJEGA DELA PLASTENKE ...................................................... 44
8.15 CVET IZ DNA PLASTENKE .............................................................................. 45
8.16 NOVOLETNI OKRASEK – SNEŽINKA ........................................................... 46
8.17 OBESEK ZA VERIŽICO ..................................................................................... 47
8.18 ZAPESTNICA ...................................................................................................... 49
8.19 VEČNAMENSKA KOŠARA .............................................................................. 50
8.20 POTISKANO BLAGO ......................................................................................... 51
9 ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 52
10 SEZNAM VIROV IN LITERATURE ......................................................................... 54
11 SEZNAM VIROV SLIK .............................................................................................. 57
PRILOGE……………………………………………………………………………….....59
PRILOGA 1: PRIPRAVA NA UČNO URO ................................................................... 59
KAZALO SLIK
Slika 1: Hierarhija ravnanja z odpadki .................................................................................. 5
Slika 2: Mednarodni znak za reciklažo.................................................................................. 6
Slika 3: Polutanti, ki nastajajo pri termični obdelavi odpadkov ............................................ 8
Slika 4: Oznake plastičnih materialov ................................................................................. 12
Slika 5: ''Penguins'' .............................................................................................................. 19
Slika 6: ''Cactus colection'' .................................................................................................. 20
Slika 7: ''Crocodile'' ............................................................................................................. 20
Slika 8: ''Mushrooms'' .......................................................................................................... 21
Slika 9: ''Sissy'' .................................................................................................................... 21
Slika 10: ''Close'' .................................................................................................................. 22
Slika 11: ''Tsunami'' ............................................................................................................. 23
Slika 12: ''My eye too'' ......................................................................................................... 23
Slika 13: Gradnja hiše iz plastenk v Nigeriji ....................................................................... 24
Slika 14: Plastenke so zložene v vrste kot opeke ................................................................ 25
Slika 15: Končni videz hiše iz plastenk ............................................................................... 25
Slika 16: Preprosta hiša iz plastenk ..................................................................................... 26
Slika 17: Hiša iz plastenk v Boliviji .................................................................................... 26
Slika 18: Otoman z ogrodjem iz plastenk ............................................................................ 27
Slika 19: Stol iz plastičnih zamaškov .................................................................................. 27
Slika 20: Gugalnik iz plastenk in lesa ................................................................................. 28
Slika 21: Postelja iz plastenk v hiši iz plastenk ................................................................... 28
Slika 22: Plastenka za zalivanje lončnic .............................................................................. 31
Slika 23: Material in pripomočki za poslikano vazo ........................................................... 32
Slika 24: Vaza z motivom sončnega zahoda ....................................................................... 32
Slika 25: Okrasni lonček ..................................................................................................... 32
Slika 26: Pripomočki za izdelavo kolaža ............................................................................. 33
Slika 27: Lepljenje trakov na plastenko .............................................................................. 33
Slika 28: ''Kolaž vaza'' ......................................................................................................... 33
Slika 29: Pripomočki za servietno tehniko .......................................................................... 34
Slika 30: Izvajanje servietne tehnike ................................................................................... 34
Slika 31: Vaza z vzorcem serviete ....................................................................................... 34
Slika 32: Pripomočki za izdelavo lončka za pisala ............................................................. 35
Slika 33: Plastenko spremenimo v lonček ........................................................................... 35
Slika 34: Lonček za pisala ................................................................................................... 35
Slika 35: Pripomočki za tiskanje ......................................................................................... 36
Slika 36: Tiskanje z ustjem plastenke.................................................................................. 36
Slika 37: Preprosta slika, narejena s tehniko tiskanja .......................................................... 36
Slika 38: Pripomočki za izdelavo odlitka ............................................................................ 37
Slika 39: V kalup vlijemo maso .......................................................................................... 37
Slika 40: Odlitek .................................................................................................................. 37
Slika 41: Izdelava svečnika ................................................................................................. 38
Slika 42: Odlitek za svečnik najprej pobarvamo ................................................................. 38
Slika 43: Svečnik ................................................................................................................. 38
Slika 44: Sušenje odlitka v kalupu ...................................................................................... 39
Slika 45: Primer dekoracije z okraskom na vrvici ............................................................... 39
Slika 46: Material in pripomoček za paleto ......................................................................... 40
Slika 47: Paleta iz zamaškov ............................................................................................... 40
Slika 48: Zamaški in pištola za vroče lepljenje ................................................................... 41
Slika 49: 3D-cvet ................................................................................................................. 41
Slika 50: Material in pripomočki za darilno škatlo iz plastenke ......................................... 42
Slika 51: Plastenko oblikujemo v obliko cveta ................................................................... 42
Slika 52: Darilna škatla iz plastenke.................................................................................... 42
Slika 53: Material in pripomočki za ptičjo krmilnico.......................................................... 43
Slika 54: Kuhalnice vstavimo v zareze................................................................................ 43
Slika 55: Ptičja krmilnica .................................................................................................... 43
Slika 56: Material in pripomočki za izdelavo cveta iz vrhnjega dela plastenke .................. 44
Slika 57: Na označenih delih zarežemo do pokrovčka ........................................................ 44
Slika 58: Plastičen cvet ........................................................................................................ 44
Slika 59: Material in pripomočki za izdelavo cveta iz dna plastenke ................................. 45
Slika 60: Izrezan cvet oblikujemo nad svečko .................................................................... 45
Slika 61: Cvet iz dna plastenke............................................................................................ 45
Slika 62: Material in pripomočki za izdelavo snežinke ....................................................... 46
Slika 63: Izrezani snežinki ................................................................................................... 46
Slika 64: Primer dekoracije s snežinko................................................................................ 46
Slika 65: Material in pripomočki za izdelavo obeska za verižico ....................................... 47
Slika 66: Ostre robove ''zmehčamo'' nad svečko ................................................................. 47
Slika 67: Servietna tehnika pri izdelavi obeska ................................................................... 47
Slika 68: Obesek na srebrni verižici .................................................................................... 48
Slika 69: Material in pripomočki za izdelavo zapestnice .................................................... 49
Slika 70: Robove zgladimo s pomočjo likalnika ................................................................. 49
Slika 71: Zapestnica ............................................................................................................ 49
Slika 72: Material in pripomočki za izdelavo košare .......................................................... 50
Slika 73: Izdelava košare ..................................................................................................... 50
Slika 74: Večnamenska plastična košara ............................................................................. 50
Slika 75: Material in pripomočki za tisk na blago ............................................................... 51
Slika 76: Tiskanje blaga ...................................................................................................... 51
Slika 77: Okrasni prt ............................................................................................................ 51
1
1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA
Živimo v ''plastični dobi'', ki ima dvorezen meč. Trend potrošništva je naš um prisilil, da čuti
potrebo po še, večina teh dobrin pa ima plastično vsaj embalažo, če ni plastičen kar cel
produkt. Z ekonomskega in tehnološkega vidika je vse večja uporaba plastičnih materialov
logična, saj so relativno poceni, lahki ter trpežni in enostavni za oblikovanje. Tudi v
medicini je razvoj plastičnih mas pripeljal do velikega napredka. Skupna točka vseh teh
produktov pa je, da slej ko prej končajo kot odpadek. Tukaj pa se tehtnica prevesi na
negativno stran. Plastika je namreč material, ki ni razgradljiv, kot na primer papir ali
biološki odpadki, je pa na vsakem koraku prisotna v naših življenjih. Samo pomislimo –
zjutraj vstanemo, si umijemo zobe s plastično zobno ščetko, na hitro pripravimo zajtrk,
katerega živila so bila najverjetneje v plastični embalaži, za na pot vzamemo plastenko z
vodo, v službi spijemo kavo iz avtomata v plastičnem lončku, usedemo se na stol, ki ima
plastično ogrodje, čevlje si obrišemo v predpražnik iz plastičnih vlaken, pravzaprav imamo
najbrž tudi čevlje in oblačila iz tovrstnega materiala. Naštevala bi lahko v neskončnost. Med
vso to plastiko pa v zadnjih letih, poleg vrečk, izstopajo plastenke. Predvsem tiste za vodo in
brezalkoholne pijače. Plastenke so lažje in cenejše od stekla, pa tudi enostavnejše za
transport, saj je steklo občutljivo na mehanske udarce ter se hitro poškoduje. V Sloveniji
imamo za zdaj še privilegij, da iz pipe priteče pitna voda, a je potrošnja vod in
brezalkoholnih pijač v plastenkah kljub temu ogromna, s tem pa tudi odpadki. In tako je
praktično po celem svetu.
V diplomskem delu se bom torej osredotočila na plastenke. V prvem, teoretičnem delu, bom
predstavila ekološke težave, povezane z njimi, njihovo proizvodnjo, sestavo, postopek
recikliranja in polemike o vplivu uporabe plastične embalaže na zdravje. Predstavila bom
tudi nekatere umetniške in praktične stvaritve iz plastenk. V drugem, praktičnem delu, pa
bom skozi lastno raziskovanje ugotavljala, na kakšne načine lahko tehnično obdelamo
plastenko ali pa jo uporabimo kot pripomoček pri likovnem oblikovanju. Rezultat tega bodo
izdelki, ki so vsebinsko in težavnostno primerni za izdelovanje v osnovni šoli. Celoten potek
izdelave, pripomočki, ki jih bom pri tem uporabila, in končni izdelki bodo dokumentirani v
obliki fotografije, le-te pa podkrepljene z opisi. Zakaj bi za ustvarjanje kupovali drag
material, če ga imamo doma na pretek? Potrebno je le kanček domišljije in spretnosti, da
odpadna plastenka postane dekorativen in/ali uporaben produkt.
2
1.1 CILJI
Predstaviti plastenko kot embalažo - v procesu od proizvodnje do odpadka.
Opisati vpliv odpadnih plastenk na okolje.
Poiskati čim več načinov za recikliranje plastenk na kreativen način
3
2 ODPADKI
2.1 DEFINICIJE IN DELITVE ODPADKOV
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika, med drugimi najdemo naslednja dva opisa besede
odpadek: ''… 1. Kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno:
odmetavati, pospravljati odpadke … 2. Kar se pri predelavi, obdelavi česa odstrani, izloči
kot neuporabno za prvotni namen: izkoriščati odpadke ….'' (Slovar slovenskega knjižnega
jezika, b. d.).
Natančnejša definicija odpadka pa je naslednja: Odpadek je vsaka snov ali predmet,
razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v klasifikacijskem seznamu odpadkov, ki ga
imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti, ali mu škodi in ga zato
zavrže, namerava ali mora zavreči. Odpadek je tudi vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno
od skupin odpadkov na seznamu odpadkov, ki ga je zaradi varstva okolja ali druge javne
koristi, potrebno prepustiti v zbiranje, oddati v predelavo ali odstranjevanje, prevažati,
predelati ali odstraniti na predpisan način (Keuc, 2002).
Poznamo dve osnovni delitvi odpadkov:
1. Po viru nastanka, ki je nadalje razvrščen v klasifikacijskem seznamu odpadkov v 20
skupin in 111 podskupin. Po tej delitvi plastenka spada v skupino 15; odpadna embalaža,
absorbenti, čistilne krpe, filtrirna sredstva in zaščitne obleke, ki niso navedene drugje, ter
podskupino 15 01; embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek
(plastična embalaža) (Uradni list RS, št. 20/01, priloga).
2. Z vidika nevarnostnega potenciala se nadalje delijo na nevarne in nenevarne odpadke.
Tudi to delitev določa klasifikacijski seznam odpadkov. Plastenka je nenevaren odpadek.
2.1.1 Komunalni odpadki
Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev pa tudi drugi odpadki, ki so po svoji naravi
in sestavi podobni gospodinjskim. Zakon o varstvu okolja določa, da se ti odpadki zbirajo in
prevažajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja (Arso, 2014).
Komunalne odpadke delimo predvsem po materialnem sestavu, in sicer na biološko
razgradljive odpadke, steklo, papir, plastiko, kovino. V Sloveniji jih po zakonu zbiramo
ločeno. Komunalne odpadke iz gospodinjstev oddajamo na ekološke otoke, ki imajo
4
zabojnike za biološke odpadke, steklo, papir, embalažo (plastično in kovinsko) ter mešane
komunalne odpadke. Tja oddamo tiste odpadke iz gospodinjstev, ki ne sodijo v noben drug
zabojnik, razen kosovnih in nevarnih odpadkov.
Leta 2014 je v Sloveniji nastalo skoraj 4,7 milijona ton odpadkov, od tega jih je 12 %
nastalo v gospodinjstvih. Prebivalec Slovenije je torej v povprečju proizvedel 433 kg
komunalnih odpadkov. Količina nastalih komunalnih odpadkov je bila za skoraj 5 % večja
kot leto prej (Statistični urad RS, 2014).
2.1.2 Industrijski odpadki
Industrijski oz. nekomunalni odpadki so tisti odpadki, ki nastanejo v proizvodnih in
storitvenih procesih, tako v gospodarskih kot negospodarskih dejavnostih. Te odpadke lahko
razvrstimo na inertne, posebne, nevarne in posebno nevarne. Inertne odpadke je dovoljeno
odložiti na komunalna odlagališča, saj se fizikalno, kemično ali biološko ne spreminjajo in
ne vplivajo škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi. Ne povzročajo torej onesnaženja
okolja in ne škodujejo zdravju. Za posebne odpadke je značilno, da jih je mogoče dovolj
učinkovito predelati oz. pripraviti za varno odlaganje. Sem spadajo kisle in bazične
raztopine, odpadna olja, emulzije, ostanki barv in lakov, strnjena lepila … Nevarni odpadki
so odpadki, ki zaradi svojih lastnosti posredno ali neposredno učinkujejo na organizme in
škodujejo njihovemu zdravju, če niso izolirani iz naravnega okolja. V to skupino odpadkov
uvrščamo hladilna sredstva, topila za barve in lake, odpadne baterije, svinčeve kislinske
akumulatorje. Skupne lastnosti posebnih in nevarnih odpadkov so lahko gorljivost,
eksplozivnost, reaktivnost, strupenost, kužnost ter povzročanje korozije. Posebno nevarni
odpadki pa nastajajo pri biokemijski proizvodnji (K. Miklavčič, 2006).
2.2 RAVNANJE Z ODPADKI
Na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor je zapisano, da nova direktiva o ravnanju z
odpadki uveljavlja nov pristop k obravnavi odpadka. Odpadki namreč niso le nekaj, kar je
treba čim ceneje odložiti, ampak tudi vir surovin, zato morajo države članice sprejeti ukrepe,
da se odpadki v čim večji meri ponovno uporabijo. Direktiva določa 5-stopenjsko hierarhijo
ravnanja z odpadki, in sicer (Ministrstvo za okolje in prostor, b. d.):
1. preprečevanje nastajanja odpadkov,
2. priprava odpadkov za ponovno uporabo,
3. recikliranje,
5
4. druga predelava (npr. energetska predelava),
5. odstranjevanje.
Slika 1: Hierarhija ravnanja z odpadki
Glavna cilja politike ravnanja z odpadki sta torej (Ministrstvo za okolje in prostor, b. d.):
zmanjšanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi na zdravje
ljudi in okolje ter
zmanjšanje uporabe virov in spodbujanje praktične uporabe ustreznega ravnanja z
odpadki.
5- stopenjska hierarhija za ravnanje z odpadki je nadgradnja mednarodnega slogana za
ravnanje z odpadki, ki se ponaša s kratico 3R – ''reduce, reuse, recycle'', ali v prevodu –
zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj.
2.2.1 Preprečevanje odpadkov
V gospodinjstvu lahko delež odpadkov zmanjšamo že tako, da ne kupujemo stvari, ki jih
zares ne potrebujemo in kmalu končajo na odpadu, uporabljamo nakupovalno vrečko za
večkratno uporabo (nekateri supermarketi vam dotrajano vrečko celo brezplačno zamenjajo),
kupujemo izdelke s čim manj embalaže, ne kupujemo vode v plastenkah, če ni nujno potrebo
(v Sloveniji imamo kakovostno vodo iz pipe). V nekaterih evropskih državah že obstajajo
trgovine, v katerih so živila brez embalaže. Kupci prinesejo s seboj embalažo za večkratno
uporabo (vrečke iz blaga, steklenice, plastične posode …), kar pa ni prednost le z okoljskega
vidika, pač pa tudi s finančnega, saj ne plačujejo embalaže, ki kmalu postane odpadek. Pri
nas trenutno obstaja ena trgovina na Vrhniki, ki določena živila ponuja brez embalaže
6
(oreščki, žitarice, sadje, zelenjava), v bližnji prihodnosti pa lahko v Ljubljani pričakujemo
''alternativno nakupovalno središče'', ki bo na enem mestu omogočalo trajnostno potrošniško
izkušnjo. V trgovini brez embalaže bodo naprodaj različne vrste žitaric, suho sadje, začimbe,
testenine, mila, olje, stročnice, riž, kava, kakav … Če kupci embalaže ne bodo prinesli s
seboj, bo v trgovini na voljo embalaža za večkratno uporabo.
Avstralska univerza v Canberri pa je za preprečevanje oz. zmanjšanje odpadkov poskrbela
tako, da je v univerzitetnem kampu prepovedala prodajo vode v plastenkah. Populacija v
kampu šteje 13.000 študentov in osebja ter na podlagi te številke organizatorji ocenjujejo, da
bodo letno prodali 140.000 plastenk manj. Študenti in osebje v kampu bodo imeli namesto
vode v plastenkah na voljo fontane za pitje vode in postaje, kjer si bodo lahko v stekleničke
za večkratno uporabo natočili filtrirano pitno vodo (Australia university bans plastic bottles,
2011).
2.2.2 Ponovna uporaba
Zmanjšanju odpadkov po hierarhični lestvici sledi ponovna uporaba. Preden torej izdelek
zavržemo, ga ponovno uporabimo za isti ali drug namen, npr.: plastenko lahko uporabimo
kot pripomoček za zalivanje rastlin, steklenica lahko služi kot vaza, časopisni papir
uporabimo za zavijanje, v jogurtov lonček lahko posadimo rastline itd. Namesto da za razne
procese dela ali aktivnosti kupujemo nove predmete ali materiale, ponovno uporabimo, kar
že imamo in tako vsaj malo zmanjšamo delež odpadkov.
2.2.3 Recikliranje
Recikliranje pomeni predelavo odpadnih snovi z namenom ustvarjanja novih. Beseda izhaja
iz angleškega termina ''recycle'', ki dobesedno pomeni ponoviti krog in kar nakazuje tudi
mednarodni znak za reciklažo (EkoGlobal, 2016).
Slika 2: Mednarodni znak za reciklažo
7
Odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema, odpadne baterije in
akumulatorji, izrabljene gume in še marsikateri predmeti, ki so odslužili svojemu prvotnemu
namenu, so izdelani iz kakovostnih surovin, ki jih lahko ponovno uporabimo in iz njih
naredimo nov izdelek. Na ta način prihranimo naravne vire (drevesa, vodo, nafto, rudnine),
poleg tega pa je predelava v večini primerov energetsko manj potratna kot pridobivanje
primarne surovine. Z ločenim zbiranjem in reciklažo pa ne prihranimo le naravnih virov,
ampak tudi zmanjšamo delež odpadkov na deponijah, ki predstavljajo velik problem
sodobnega sveta. Življenjska doba posamezne deponije se podaljša, potreba po novih pa se
zmanjša (Slopak, 2012).
Recikliranje je proces, ki se začne s pravilnim ločenim zbiranjem odpadkov. V Sloveniji
lahko ločeno zbrane odpadke iz gospodinjstev oddamo na ekoloških otokih ali v zbirnih
centrih. Ekološki otok je namensko označen prostor, kjer so skupine zabojnikov za ločeno
zbiranje odpadkov, ki se lahko reciklirajo (embalaža, papir, steklo, biološki odpadki).
Nekatere odpadke lahko oddamo kar v trgovskih centrih (odpadne baterije, sijalke), pri
vulkanizerju ob menjavi gum (izrabljene gume) in v lekarnah (odpadna zdravila) (Slopak,
2012).
V letu 2014 se je v Sloveniji ločeno zbralo več kot pol milijona ton komunalnih odpadkov,
kar je skoraj 8 % več kot v letu 2013 (Statistični urad RS, 2014).
2.2.4 Energija iz odpadkov – termična obdelava odpadkov
Razvoj in vlogo termične obdelave odpadkov v sistemu gospodarjenja z odpadki je
pospešilo stalno naraščanje količine odpadkov, zmanjšanje razpoložljivega prostora za
odlaganje odpadkov in vse strožjo zakonodajo na področju odlaganja odpadkov. Cilj
termične obdelave odpadkov je zmanjšanje vpliva na okolje, ki bi sicer nastalo iz termično
neobdelanih odpadkov, vendar tudi po tej poti obdelave odpadkov nastajajo emisije, ki pa so
v veliki meri odvisne od zasnove in obratovanja obrata za termično obdelavo odpadkov.
Moderni obrati za termično obdelovanje odpadov dosegajo zelo nizke emisije v ozračje, v
pepel in v druge ostanke. Najboljši način zmanjšanja onesnaževanja je natančen nadzor nad
termičnim procesom, kar je bistvena pomanjkljivost starih obratov. Sodobni sistemi za
čiščenje emisij so že tako izpopolnjeni, da poleg pare in ogljikovega dioksida v okolje izhaja
zelo malo polutantov (Maletič, 2006).
8
Slika 3: Polutanti, ki nastajajo pri termični obdelavi odpadkov
2.2.5 Odlaganje odpadkov
Odlagališča negativno vplivajo na celoten ekosistem – tla, vodo (predvsem podtalnico) in
tudi ozračje. Obseg negativnega vpliva pa je odvisen od lastnosti odloženih odpadkov,
tehnične opremljenosti odlagališč, v veliki meri pa tudi od lokacije odlagališča. V Sloveniji
je v komunalnih odpadkih previsok predvsem delež biološko razgradljivih odpadkov, kar za
okolje predstavlja veliko obremenitev. Biološko razgradljive sestavine se na odlagališču
razkrajajo pod anaerobnimi pogoji, pri čemer nastaja deponijski plin, ki je sestavljen iz
metana in ogljikovega dioksida (Ministrstvo za okolje in prostor, b. d.).
Odpadki pa se vse prepogosto namesto na urejenih odpadih ali v postopku reciklaže znajdejo
v naravi. Ne samo, da tja ne spadajo z estetskega vidika, na okolje imajo še veliko slabši
vpliv kot tisti na urejenih odlagališčih. Absurdno je dejstvo, da največje smetišče, z
večinskim delom plastike, nekontrolirano širi svoj obseg v oceanu.
9
2.3 ''PLASTIČNI OTOK'' V TIHEM OCEANU
The Great pacific garbage patch ali Pacific trash vortex je ogromna zbirka odpadkov v
Tihem oceanu. Razteza se od zahodne obale Severne Amerike do Japonske. V bistvu gre za
dva otoka smeti – zahodni je lociran blizu Japonske, vzhodni pa med Havaji in Kalifornijo.
Mnogi si ob izrazu otok smeti predstavljajo plavajoče odpadke na morski gladini. V resnici
so ti otoki skoraj v celoti sestavljeni iz drobnih delcev plastike, imenovane mikroplastika.
Smeti pa ne plavajo le na površju, ampak se kopičijo tudi na morskem dnu. Oceanografi in
ekologi so odkrili, da okrog 70 % odpadkov potone na dno oceana. Nihče ne ve natančno,
koliko odpadkov zajema The Great Pacific garbage patch. Okrog 80 % smeti pride z obale
Severne Amerike in Azije. Odpadki z obal Severne Amerike potrebujejo šest let, da pridejo
do otoka smeti, odpadki Azijskih držav pa približno leto dni. Ostalih 20 % odpadkov pride z
ladij, ki jih odvržejo neposredno v morje. Večina teh odpadkov, okrog 705.000 ton, je
ribiških mrež. V oceanu je mnogo različnih vrst odpadkov, večinski predstavnik pa je
plastika, in sicer iz dveh razlogov. Prvi je ta, da je plastika poceni in zato vse bolj uporabljen
material, drugi pa, da plastični produkti niso biorazgradljivi, ampak le razpadajo na manjše
delce. V oceanu s pomočjo sonca ti delci razpadajo na vse manjše delce, v procesu
imenovanem fotodegredacija. Večina teh delcev izvira iz plastičnih vrečk, plastenk in
pokrovčkov plastenk ter plastičnih lončkov. Smeti v morju so za morsko življenje zelo
nevarne. Želve, na primer, pogosto zamenjajo plastične vrečke za meduze. Albatrosi
plastične delce zamenjajo za ribja jajčeca in z njimi hranijo mladiče, ki lahko poginejo
zaradi podhranjenosti ali raztrganin notranjih organov. V nevarnosti pa so še posebej tjulnji
in ostali morski sesalci, saj se lahko zapletejo v zavržene plastične ribiške mreže in utonejo.
Smeti v oceanu so tudi motilci prehranjevalne verige. Algam in planktonu, ki so pod
smetmi, preprečujejo dostop do sončne svetlobe. Ravno alge in plankton pa so najbolj
množični avtotrofi, oz. proizvajalci hrane v morskem okolju, vendar za to potrebujejo tudi
sončno svetlobo. Ogroženost alg in planktona pa vpliva na celotno morsko prehranjevalno
verigo. Živali, ki se hranijo z algami in planktonom, kot so ribe in želve, imajo manj hrane,
njihova populacija se posledično zmanjša, torej je manj hrane tudi za velike predatorje, kot
so tuna, morski psi in kiti. Sčasoma morska hrana postane manj dostopna in dražja tudi za
ljudi.
Čiščenje morja pa ni tako enostavno, kot se zdi. Ogromno mikroplastike je enake velikosti,
kot so drobne morske živali, zato bi mreže, narejene za zajemanje smeti, zajele tudi ta
10
morska bitja. Četudi bi lahko proizvedli mreže, ki bi zajemale le smeti, je velikost ocena
prevelika. The national ocean and atmospheric administration's marine debris program pravi,
da bi v enem letu potrebovali 67 ladij, da bi počistili manj kot en odstotek Severnega
Pacifika. Znanstveniki in raziskovalci se strinjajo, da je omejitev ali prenehanje uporabe
razpoložljive plastike in povišanje uporabe biorazgradljivih materialov pravi način za
očiščenje otoka smeti (National geographic society, 1996).
11
3 PLASTENKA JE IZ PLASTIKE
Plastika je lahek, vendar trpežen material, odporen proti razkroju in zelo primeren za
toplotno ali električno izolacijo. Njena prednost pa je zagotovo tudi cenovna ugodnost.
Pestrost polimerov in vsestranske možnosti, ki jih ponujajo, omogočajo izdelavo pestre
množice produktov, ki prinašajo medicinske in tehnološke napredke, prihranijo energijo ter
prinašajo številne družbene koristi. Posledica tega je velikanski porast plastične industrije.
Leta 1950 je bilo izdelane 0,5 milijona ton plastike, 60 let kasneje pa 260 milijonov. Samo v
Evropi je v plastični industriji zaposlenih približno 1,6 milijona ljudi. Plastiko vključujejo
skoraj vsi vidiki vsakdanjega življenja. Prisotna je v transportu, telekomunikacijah, oblačilih
in obutvi, kot embalaža olajša transport širokega spektra hrane, pijače in ostalih dobrin.
Plastika ima velik potencial za nove načine uporabe v prihodnosti, ki bodo prinesli koristi v
medicini, v proizvajanju obnovljive energije in zmanjšali porabo energije pri transportu.
Čisti plastični polimeri so redko uporabljeni sami, navadno je njihova smola zmešana z
različnimi aditivi, ki izboljšajo lastnosti. Ogljik in silikon za utrditev materiala, mehčalci za
upogljivost, toplotni in ultravijolični stabilizatorji, zaviralci gorenja in barvila. Mnogi izmed
teh aditivov so uporabljeni v zajetnih količinah pri širokem spektru produktov (Thompson,
Moore, Saal in Swan, 2009).
3.1 VRSTE PLASTIČNIH MATERIALOV IN NJIHOVA UPORABA
1. PET/PETE (polietilentereftalat): folije, plastenke za pijače, sintetična vlakna.
2. HDP/HDPE (visokogostotni polietilen): plastenke, folije, cevi za vodovod, plinovod,
kanalizacijo, zaščito kablov, ohišja kemijskih aparatov, posode za kemikalije …
3. V/PVC (polivinilklorid): deli se na mehkega in trdega. Mehkega se uporablja v
medicini, elektroinštalacijah, proizvodnji kablov, proizvodnji umetnega usnja, trdega
pa za proizvodnjo cevi, plošč, okenskih profilov …
4. LDPE (nizkogostotni polietilen): nakupovalne vrečke, otroške plenice, folije za
tiskovino, vrečke za zamrznjeno hrano, embalaža za živila, kemikalije, farmacevtski
izdelki, kozmetika, tekoča goriva …
5. PP (polipropilen): vodovodne cevi, avtomobilski deli, električni aparati, kabli, cevi,
embalažna folija, embalaža za živila (margarina, jogurt), napeljave za vodo in vroč
zrak, medicinski pripomočki (injekcijske brizge za enkratno uporabo, plastenke za
infuzijo) …
12
6. PS (polistiren): embalaža za enkratno uporabo (lončki za jogurt, skuto ipd.), posoda,
škatle za zdravila, ohišja za aparate …
7. Druga vrsta plastike (Omplast, b. d.).
Slika 4: Oznake plastičnih materialov
3.2 OBIČAJNA PLASTIKA JE BIOLOŠKO NERAZGRADLJIVA
Plastika, iz katere je, kot pove že ime, narejena plastenka, je neobnovljiv vir in v večini
primerov naravi tuj material, ki ga ne znajo razgraditi niti mikroorganizmi, kar pomeni, da
ne vstopa v naravno kroženje snovi. Večina plastike je narejena iz fosilnih goriv, ki so sicer
naraven vir, saj so nastali iz mrtvih organizmov, vendar pa so fosilni viri nastajali več
milijonov let, ljudje pa jih bomo izrabili v nekaj stoletjih, zato so pravzaprav neobnovljiv
vir. Strokovnjaki se večinoma strinjajo, da bo fosilnih goriv nekoč preprosto zmanjkalo, zato
tudi običajne plastike ne bomo mogli večno proizvajati (Kržan in Berden Zrime, 2003).
3.3 BIOPLASTIKA
Dandanes se že proizvajajo materiali, ki združujejo plastične lastnosti, omogočajo
učinkovito predelavo ter uporabnost izdelkov, hkrati pa so tudi biološko razgradljivi. Razvoj
teh materialov pa je nastal na osnovi razumevanja korelacij med strukturo in lastnostmi
polimerov ter poznavanjem delovanja naravnih procesov. Biološka razgradnja je specifična
lastnost nekaterih plastičnih materialov oz. polimerov, iz katerih so sestavljeni plastični
materiali. Poteka pod vplivom živih dejavnikov, in sicer tako, da organizmi (predvsem
mikroorganizmi) polimer prepoznajo kot vir organskih gradnikov (npr.: enostavni saharidi,
aminokisline …) in energije. Biorazgradljivi polimeri za mikroorganizme torej predstavljajo
13
hrano. Polimer pod vplivom mnogo različnih encimov kemijsko reagira, pri čemer se cepi
polimerna veriga, kar postopoma vodi do vse manjših molekul. Te molekule vstopajo v
procese presnove, ki potekajo v notranjosti celic, ob oddajanju energije pa se pretvorijo v
vodo, ogljikov dioksid, biomaso in druge osnovne produkte biološke pretvorbe. Umetni
material – plastika – se torej pretvori v naravne sestavine, ki niso toksične in so tako v naravi
kot tudi v živih organizmih nekaj običajnega. Dovzetnost plastike za biološko razgradnjo je
odvisna izključno od kemijske strukture polimera. Ni torej pomembno, ali je polimer narejen
iz obnovljivih virov (biomasa) ali neobnovljivih (fosilnih) virov, važna je le končna
struktura (Kržan, 2012).
Bioplastike se med seboj močno razlikujejo, zato enotne definicije, kaj mednje uvrščamo, ni.
Uvrstimo jih lahko v dve skupini. V prvo skupino spadajo plastike iz obnovljivih virov, ki
pa niso nujno razgradljive. Polietilen tereftalat (PET), iz katerega so narejene plastenke za
pijače, lahko vsebujejo že 30 odstotkov obnovljivega materiala. V prihodnosti bomo lahko
kupovali PET, ki bo v celoti bioosnovan, ne pa tudi biorazgradljiv. Kljub temu, da nekateri
biopolimeri niso razgradljivi, je njihova sestava iz obnovljivih virov pomembna, saj
nadomestijo neobnovljive fosilne vire, ki se zato počasneje izrabljajo. Druga skupina
bioplastik so biorazgradljive plastike, ki niso nujno bioosnovane, so pa v celoti biološko
razgradljive (Kržan in Berden Zrime, 2003).
Biorazgradljiva plastika, ki jo na trgu ponuja vse več proizvajalcev, je narejena iz mnogo
različnih materialov, povečini pa spada v eno izmed naslednjih skupin (Kržan, 2012):
- plastika na osnovi škroba,
- plastika na osnovi polimlečne kisline,
- plastika na osnovi polihidroksialkanoatov,
- plastika na osnovi alifatsko-aromatskih poliestrov,
- plastika na osnovi celuloze,
- plastika na osnovi lignina.
Plastika pa ne vsebuje le polimerov, pač pa tudi dodatke, ki vplivajo na končno lastnost
izdelka. To so lahko dodatki za stabilizacijo, lubrikanti, pigmenti, polnila idr., vendar morajo
biti za biorazgradljivo plastiko biorazgradljivi tudi ti dodatki (Kržan, 2012).
14
3.3.1 Učinek biorazgradljive plastike
Največja prednost biorazgradljive plastike je na okoljskem področju, predvsem z vidika
ravnanja z odpadno plastiko ter z usodo plastike v okolju. Kot že omenjeno, se tovrstna
plastika biološko razgradi na naravne spojine, ki v okolju niso tujek. Običajna,
nerazgradljiva plastika je relativno trajna in predstavlja nevarnost, predvsem za živali, lahko
pa povzroča tudi nevšečnosti, kot je zamašitev odtokov in kanalizacijskega sistema. Kljub
temu da se biorazgradljiva plastika v okolju veliko hitreje razgradi, pa negativnih posledic
ne odpravlja v celoti, zato vseeno ne sodi v naravo. Če pa tja zaide po napaki, vseeno
predstavlja manjšo nevarnost kot nerazgradljiva plastika. Biorazgradljivo plastiko je treba
zbrati skupaj z biološkimi odpadki in jo obdelati po aerobni (kompostiranje) ali anaerobni
poti. Kompostirna plastika pa ni prirejena domačemu, ampak industrijskemu kompostiranju,
ki ima v kompostni kopici višjo temperaturo in zato hitrejšo razgradnjo. Biorazgradljivost pa
težje izkoristimo, če biorazgradljive plastike ne zbiramo skupaj z organskimi odpadki in gre
v obdelavo z mešanimi odpadki. V primeru, da biorazgradljiva plastika pristane na
odlagališču, bo tam razpadla do ogljikovega dioksida (ali metana, ko v okolici zmanjka
kisika) in biomase, vendar le-ta, zaradi izoliranosti odlagališča od narave, ne vstopi v
kroženje snovi v naravi. Bolj verjetno kot to, da pristane na odlagališču pa je, da se bo znašla
v frakciji, ki gre posredno ali neposredno v sežig. V tem primeru biorazgradljiva plastika
nima nobene prednosti pred običajno plastiko. Kombinacija biorazgradljivosti z uporabo
obnovljivega vira za pripravo biorazgradljive plastike je najboljši približek obnašanju
naravnega materiala, saj plastika nastane iz naravnega obnovljivega vira in se vanj tudi
povrne. Življenjski krog plastike je torej usklajen z naravnim kroženjem snovi (Kržan,
2012).
3.4 POSTOPEK RECIKLIRANJA PLASTIKE
Odpadni materiali so umazani, vsebujejo pa tudi papir, nalepke, metale, les in druge
materiale, ki k plastiki ne spadajo, zato je večino odpadkov treba ročno očistiti. Sledi
sortiranje materiala, ki je zelo pomembno, saj mešanje različnih materialov pomeni slabo
kakovost granulatov. Sortiranje lahko poteka ročno ali strojno.
Sledi mletje. Pri tem postopku se v mlinih zdrobijo večji kosi, kot so zaboji za pijače, sodi,
lončki za jogurt … Prostornina se zmanjša, material pa dobi obliko zrn. Mleti materiali so
pogoj za nadaljnje delo.
15
Mlete materiale je treba pred končnim korakom oprati. V sodobnih obratih proces poteka
popolnoma avtomatično brez kemikalij, saj je princip delovanja na mehanskem pranju. Vso
tehnološko vodo iz tega procesa očistijo, da se lahko ponovno vrne v sistem pranja.
V zadnji fazi reciklaže, granuliranju, se mleti material termično obdela in filtrira. Proizvod,
ki ga imenujemo granulat, nato kot repro material dobavljajo kupcem, ki proizvajajo izdelke
iz plastičnih materialov (Omaplast, b. d.).
3.5 RECIKLIRANJE PLASTIKE Z EKONOMSKEGA STALIŠČA
Večina od 100 milijonov ton plastike, proizvedene vsako leto, je iz nafte, katere svetovna
zaloga je že osiromašena, njena cena pa raste, zato dobava cenovno ugodnih plastičnih
izdelkov verjetno ni trajnostna. Na drugi strani pa odstranjevanje plastičnih odpadkov
postaja nevzdržno. Samo v Evropi je leta 2008 nastalo približno 25 milijonov ton plastičnih
odpadkov. Število vsako leto narašča za približno 5 odstotkov. Podatki iz leta 2009 kažejo,
da je v Evropi v najboljšem primeru recikliranih 50 odstotkov plastike (odložene v zabojnik
za smeti), druga polovica pa konča na smetišču ali v sežigalnici. Smetišča se hitro polnijo,
novih sežigalnic pa ne gradijo zaradi javnega odpora, velikih stroškov in slabih vplivov na
okolje. Mnogi predstavniki držav so na to težavo odgovorili z izvažanjem plastičnih smeti v
tujino, v države, kjer so stroški dela in energije manjši, zato sortiranje in recikliranje
prineseta večji profit. Ob tej praksi je etično skrb vzbujajoč ogromen vpliv na okolje:
kontaminirana plastika ne more biti reciklirana v celoti, zaradi česar bo vseeno pristala v
sežigalnici. Plastika je praviloma reciklirana, ko je cena na trgu dobičkonosna, medtem pa se
lahko ustvarijo ogromne zaloge plastičnih odpadkov, ki privabljajo mrčes in bolezni. Stroški
recikliranja so lahko še vedno višji od dobička od prodaje, kar je odvisno od cene nafte, zato
je odpadno plastiko včasih ceneje preprosto odvreči kot ponovno uporabiti za nove
materiale. To pa ne velja za PET-plastenke. Samo Veliko Britanijo stane 100 milijonov
funtov letno, da se znebijo uporabljenih PET-plastenk, medtem ko bi bil ob pravilnem
recikliranju in prodaji ta material lahko vreden do 27 milijonov funtov. Če je recikliranje
plastike ekonomsko smiselno, zakaj torej ni več le-te reciklirane? Ni veliko izvajalcev, ki
reciklirajo plastiko. Claire Wilton iz Friends of the Earth pravi, da gre za situacijo jajca in
kokoši. Ker ni veliko izvajalcev, se ne splača zbirati plastike, in ker ni veliko odpadne
plastike na razpolago, ni veliko izvajalcev recikliranja. Poleg tega je okrog 50 različnih tipov
plastike med domačimi odpadki, sortiranje pa je predrag proces, če je proizvedena le
16
plastika nizke vrednosti. Da bi povečali industrijo recikliranja, se mora povečati profit. Od
plastike pa je odvisno, ali bomo dosegli večji profit. PET je široko uporabljen za izdelavo
plastenk, reciklira pa se lahko v nizkocenovne produkte, kot so vlakna za preproge ali
embalažo, ki ne bo v stiku s hrano. Odpadki iz PET materiala so tako raznoliki, da jih ni
mogoče ločiti po barvi, zato reciklirana plastika ne more biti točno takšne barve, kot jo želi
naročnik. To pa njeno vrednost, v primerjavi s PET-materialom, narejenim iz primarnih
sestavin, zniža za 95 odstotkov. Da bi povišali vrednost recikliranega PET, se izvaja širok
razpon kemijskih procesov.
Glavni razlog, zakaj ni recikliranega več PET-materiala, je v ekonomiji in premalo
zagotovljeni dobavi. Potrebna je infrastruktura in investicije, kar pa se bo zgodilo le, če bo
dobavljiva dovolj velika količina in kakovost odpadkov.
Podjetje Closed Loop Recycling je razvilo manj agresivno postopek recikliranja PET,
produkt pa je material, ki je primeren za stik s hrano. Po razvrščanju, čiščenju in rezanju na
kosmiče so PET-koščki pripravljeni za obdelovanje z natrijevim hidroksidom, ki odstrani
površinsko plast PET-kosmičev in s tem vsako kontaminacijo. Kosmiče nato obdelajo z
visoko temperaturo v vrteči peči, da se zagotovi odstranitev zgornje plasti pred pranjem in
pakiranjem za ponovno uporabo (Thompson, Moore, Saal in Swan, 2009).
3.6 PROIZVODNJA PLASTENKE
Polietilen tereftalat ali krajše PET je termoplastična poliestrska smola, pridobljena iz etilen
glikola in tereftalne kisline. Proizvajalci ustvarijo dolge verige plastičnih molekul med
procesom, ki ga imenujemo polimerizacija, temu pa dodajo še nekaj kemičnih spojin.
Pridobljen material razrežejo na majhne delce, ki jih pošljejo proizvajalcu plastenk. Tam
PET-delce (lahko) spojijo z reciklirano plastiko, reducirano na kosmiče. Zaradi
ponavljajočega se segrevanja reciklirani plastični delci izgubijo nekatere fizične lastnosti,
zato jih lahko uporabijo največ 10 % glede na skupno maso. Če se proizvajajo barvne
plastenke, v tem procesu dodajajo tudi barvila. Proces se dogaja v posebnem stroju, pri
temperaturi okoli 260 °C (500 °F). Nastane skoraj tekoča masa, ki se vbrizga v kalup. V
kalupih se masa strdi in oblikuje v predformo, ki po obliki spominja na epruveto z debelimi
stenami. V zadnji fazi iz predforme nastane končna oblika plastenke. Predformo vstavijo v
kalup iz dveh delov, katerega notranjost ima popolnoma enako obliko kot končana
17
plastenka. V predformo stroj potisne cev, ki dovaja vroč zrak pod visokim pritiskom, zaradi
česar se predforma razširi, kolikor ji dovoljuje kalup. Plastenka mora biti čim hitreje
ohlajena, da ne izgubi svoje oblike. Nekateri obrati hladijo plastenke tako, da okoli kalupov
pošljejo hladno vodo ali tekoči dušik, drugi hladijo plastenko z zrakom. Če je na plastenki
ostanek plastike, jo obrežejo in postopek je končan (eHow, 1999).
Polietilen tereftalat ali PET je bil razvit v štiridesetih letih prejšnjega stoletja za potrebe
sintetičnih vlaken, v zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bila že mogoča
komercialna proizvodnja PET-plastenk, ki je najpogostejša oblika uporabe PET še danes.
PET je čist, lahek in vzdržljiv material, primeren za recikliranje. Ne uporablja se le za
proizvodnjo embalaže za razne pijače, pač pa tudi za izdelavo druge embalaže, npr. za
kozmetično in farmacevtsko industrijo (Gastropet, b. d.).
3.7 VPLIV PLASTENK NA ZDRAVJE
Plastenke, ki so že napolnjene z vodo, so večinoma izdelane iz polietilen tereftalata (PET),
plastenke, ki se prodajajo za večkratno uporabo, so večinoma iz trifana (oznaka 7), lahko pa
tudi iz polietilena (HDPE ali LDPE), veliki baloni za vodo, ki jih opazimo v zdravstvenih
domovih in trgovskih centrih, pa iz polikarbonata (PC, oznaka 7). Polikarbonat pa nastane s
polimerizacijo bisfenola A (BPA). Že omenjeno spojino, o kateri je bilo tudi v javnosti
veliko govora, je temeljito obravnavala tudi evropska komisija. V. Golja, vodja laboratorija
za predmete splošne uporabe na inštitutu za varovanje zdravja, pojasnjuje, da obravnavane
toksikološke študije, predstavljene Komisiji, niso dale nobenih zanesljivih dokazov o
škodljivosti BPA, zato polikarbonatna plastika v Evropski uniji ni prepovedana za izdelavo
materialov, namenjenih stiku z živili, razen za otroške ''stekleničke''. Pri teh je Evropska
komisija uporabila previdnostno načelo zaradi občutljive otroške populacije in uporabo BPA
v ta namen vseeno prepovedala. V. Golja pravi, da so različne vrste plastike za stik z živili
varne pod pogojem, da se proizvajalci pri njihovi izdelavi držijo posebnih pravil. Plastika,
namenjena stiku z živili, je narejena drugače kot plastika za druge namene (plastične talne
obloge, plastični cvetlični lončki, izolacija žic itd.). Za izdelavo plastike, ki je namenjena
stiku z živili, se uporabljajo le preverjene surovine, seznam katerih je zakonsko določen.
Izdelke preizkušajo in se tako prepričajo, da se pri določenem načinu uporabe (za določena
živila, temperature, površine) iz materialov v živila ne izločajo kemikalije v koncentracijah,
ki bi bile zdravju škodljive ali pa bi nesprejemljivo vplivale na okus, vonj in videz živila. V
Sloveniji sproščanje snovi iz različnih materialov v stiku z živili laboratoriji izčrpno
18
preverjajo že desetletja, njihovi rezultati pa kažejo redke kršitve zakonov (K. Pirnat, 2011).
V medijih pa vseeno pogosto opazimo prispevke, ki dvomijo o neškodljivosti plastične
embalaže.
Ključna težava je določiti tipe in količino aditivov prisotnih v plastiki, ki se kopičijo in
vplivajo na žive organizme. Aditivi, ki se nanašajo na omenjeno skrb, so ftalati, BPA,
bromirani zaviralci ognja in protimikrobne učinkovine. BPA in ftalati so prisotni v mnogih
masovnih produktih, vključujoč medicinske naprave, prehransko embalažo, dišave,
kozmetiko, igrače, računalnike in CD-je. Ftalati se lahko ločijo od plastičnega produkta, ker
niso kemijsko povezani s plastično maso. Pozornost so pritegnili zaradi njihovega širokega
razpona proizvodnje in množične uporabe. Ftalati in BPA so bili najdeni v vodnih okoljih, v
smeteh in celo v zraku (Thompson idr., 2009).
BPA je zaradi dodajanja v plastiko eden izmed najpogostejših sintetičnih kemikalij na svetu.
Pogosta izpostavljenost sicer nizkih količin pa pripelje do nevarnih količin, zato so BPA tudi
prepovedali v otroških ''stekleničkah''. Pogosta izpostavljenost BPA vodi do tveganja za
koronarne in metabolične bolezni, kot sta diabetes in debelost (Afia in Masood, 2016).
Kemijsko so ftalati estri ftalne kisline in alifatskih alkoholov, imenujemo pa jih tudi
plastifikatorji ali mehčala. Največji dodatek omenjenih mehčal pa je ravno v polimerih, ki se
uporabljajo v živilski in prehranski industriji (folije za zavijanje živil in razna tesnila).
Bisfenol A (BPA) in ftalati se v hrano lahko izločajo s staranjem plastike (embalaže) ter ob
izpostavljanju plastike višji temperaturi. Številni viri pa navajajo tudi izločanje težkih kovin
iz plastike v hrano. Izsledki raziskav kažejo, da lahko visoka temperatura in mastna, vroča
hrana v stiku s PVC-izdelki povzroči izvor visoke ravni ftalatne kontaminacij
(Zdravstvena.info, 2015).
19
4 PLASTENKE V UMETNOSTI
4.1 VERONIKA RICHTEROVÁ
Veronika Richterová, Čehinja, ki ima od leta 1990 status svobodne umetnice, med drugim
izdeluje tudi skulpture iz plastenk. V. Richterová se je odločila, da bo izdelala skulpturo iz
plastenk, po tem, ko je ugotovila, da se z vročino preoblikujejo. Sprva je mislila, da bo to le
še en njen vizualni eksperiment, ne pa, da bodo plastenke postale njena obsesija. Od leta
2004 je uporabila na tisoče plastenk in oblikovala na stotine predmetov. Razvila je mnogo
specifičnih metod tehnološkega procesa oblikovanja plastenk. Iz plastenk pa ne izdeluje le
skulptur. Izpod njenih rok so nastale tudi serije lestencev in luči, ogledal ter drugih dodatkov
za dom (Richterová, b. d.).
Pingvini
Slika 5: ''Penguins''
20
Slika 6: ''Cactus colection''
Slika 7: ''Crocodile''
21
Slika 8: ''Mushrooms''
Slika 9: ''Sissy''
22
4.2 MARY ELLEN CROTEAU
Mary Ellen Croteau je umetnica, ki živi in dela v Chicagu. Trenutno ustvarja iz plastičnih
odpadkov, s čimer si prizadeva pokazati, kako ogromno količino odpadkov proizvedemo
potrošniki (Croteau, b. d.). Umetnica je avtoportret, ki ga je poimenovala ''Close'', naredila
izključno iz zamaškov plastenk. Teh je pri tem delu uporabila preko 7.000. Poleg
avtoportreta pa je naredila še nekaj drugih del iz zamaškov, med drugim sliko''Tsunami'' in
serijo slik ''Eye'' (Croteau, b. d.).
Slika 10: ''Close''
23
Slika 11: ''Tsunami''
Slika 12: ''My eye too''
24
5 PLASTENKE V ARHITEKTURI
V Nigeriji so na tisoče plastenk, ki bi sicer najverjetneje končale kot smeti v okolju,
spremenili v močan in presenetljivo privlačen gradbeni material. V vasi Yelwa so zgradili
prvo hišo iz plastenk v Afriki. Plastenke so napolnjene s suho prstjo ali gradbenimi odpadki
in zložene v vrste kot opeke. Med sabo so povezane z blatom. Nastala je trisobna hiša,
odporna na strele in varna pred potresi. V Nigeriji je vsako leto v okolje odvrženih na
milijone plastenk, ki ga onesnažujejo, z gradnjo te hiše pa so tovrstne odpadke koristno
uporabili. Več kot 7.800 plastenk so zbrali v hotelih, restavracijah, domovih pa tudi na
veleposlaništvih (Treehugger, 2011). Projekt gradnje hiše iz plastenk je bil tudi možnost za
pridobitev službe med nezaposlenimi. Hiša je stala le tretjino cene običajne hiše v Afriki
(How Africa, 2014).
Slika 13: Gradnja hiše iz plastenk v Nigeriji
25
Slika 14: Plastenke so zložene v vrste kot opeke
Slika 15: Končni videz hiše iz plastenk
26
Nigerija pa ni edina država z arhitekturnim projektom iz plastenk. Marsikje po svetu
uporabljajo plastenke kot gradben material.
Slika 16: Preprosta hiša iz plastenk
Slika 17: Hiša iz plastenk v Boliviji
27
6 POHIŠTVO IZ PLASTENK
Najpogostejši materiali za izdelavo pohištva so les, steklo in plastika (običajno trda PVC
plastika). Ustvarjalnost pa tudi na tem področju ne pozna meja. Iz plastenk lahko
naredimo ogrodje za otoman, posteljo, gugalnik … Zamaški pa lahko služijo kot vrhnja
plast pohištva, na primer stola. Z uporabo zamaškov različnih barv nastanejo čudovite
barvne kombinacije.
Slika 18: Otoman z ogrodjem iz plastenk
Slika 19: Stol iz plastičnih zamaškov
28
Slika 20: Gugalnik iz plastenk in lesa
Slika 21: Postelja iz plastenk v hiši iz plastenk
29
7 PRAKTIČNI DEL
V prvem delu diplomske naloge smo predstavili plastenko od njenega nastanka do
odpadnega produkta in njen vpliv na okolje. Eden izmed boljših načinov za zmanjšanje
količine odpadkov je njihovo recikliranje. Pa ne le recikliranje v industrijskih obratih,
recikliramo lahko tudi doma in v vzgojnih ustanovah. Prav je, da tudi v šoli spodbujamo
uporabo odpadnih materialov za recikliranje, namesto da kupujemo nove in tako prispevamo
k trajnostnemu razvoju.
Osnovna lastnost plastenk je vodoodpornost. So različnih oblik, barv, velikosti, volumnov.
V slovenskih trgovinah najpogosteje opazimo plastenke za pijače, kis, olje, pralne praške,
mehčalce za perilo idr. Lahko so zaobljene ali kvadrataste, z ravnim ali reliefnim dnom,
prozorne ali barvne, ploskev je lahko gladka ali z reliefnim vzorcem.
Odpadna plastenka nam lahko služi za ponovno uporabo v druge namene kot prvotno, tj.
brez spremembe oblike, je pa tudi odličen material za ustvarjanje najrazličnejših uporabnih
in/ali dekorativnih predmetov. Lahko jo uporabimo kot material ali pripomoček pri
likovnem ustvarjanju.
Dražljaji vidnega in tipnega sveta, ki nas obdaja, nas nagovarjajo z oblikami, barvami ter
teksturami, pa tudi z vonjavami in zvoki ter nas vabijo, da na različne načine in z različnimi
sredstvi komuniciramo z njimi. Likovno izražanje je eden od teh načinov. Likovni materiali,
orodja in postopki dela – likovne tehnike – so sredstvo za likovno oblikovanje (B. Tomšič
Čerkez in B. Tacar, 2010: 6).
Materiale, ki jih uporabljamo pri likovnem ustvarjanju, delimo na tradicionalne in
netradicionalne. Za tradicionalne je značilno, da so namenjeni likovnemu ustvarjanju in se
večinoma uporabljajo le v ta namen, za razliko od netradicionalnih, ki jih navadno
uporabljamo v povsem druge namene (K. Pertot, 2014: 10).
Plastenka je torej netradicionalen material, saj je primarno embalaža za pijače in nekatera
druga živila ter proizvode.
30
Z ustreznimi pisali (npr. alkoholni flomastri) lahko nanjo rišemo, z ustreznimi barvami
slikamo (npr. akrilne barve), nanjo lahko lepimo (npr. papir ali blago), s škarjami ali
tapetnim nožem jo lahko režemo, uporabimo jo lahko kot kalup oz. model pri kiparjenju, kot
ogrodje za kaširanje ... Nemalo umetnikov, oblikovalcev in arhitektov iz plastenk izdeluje
skulpture, pohištvo, luči, celo hiše. Dela nekaterih sem že predstavila v teoretičnem delu.
V nadaljevanju bodo predstavljene ideje za obdelavo, za katere večinoma niso potrebna
posebna znanja in spretnosti. Večino idej za obdelavo, ki jih bom predstavila, lahko
uporabimo pri pouku gospodinjstva, naravoslovja, likovne vzgoje, pri krožkih ali v oddelku
podaljšanega bivanja (v nadaljevanju OPB), nekatere tudi v vrtcu. Vrtčevskim otrokom in
mlajšim učencem lahko vzgojiteljice oz. učiteljice pomagajo pri rezanju, sami pa polepijo,
pobarvajo oz. do konca oblikujejo izdelek. Izdelki imajo različne tehnike, pri vseh izdelkih
pa lahko uporabimo tudi drugačno tehnike, ali jih med seboj kombiniramo, kar nam še
poveča spekter možnosti obdelave.
31
8 PREDLAGANI NAČINI UPORABE IN OBDELAVE PLASTENKE
8.1 VAZA/PLASTENKA ZA ZALIVANJE LONČNIC
Težavnostna in vsebinska primernost: vrtec, prva in druga triadi OŠ (OPB, likovna vzgoja)
Tehnika: Risanje z vodoodpornimi flomastri
Potrebujemo:
Vodoodporne flomastre
Plastenko
Postopek:
Na očiščeno, suho plastenko rišemo neposredno z vodoodpornimi flomastri.
Če je potreben popravek, na vato ali vatirano palčko nanesemo nekaj acetona in
izbrišemo del risbe, ki ga želimo popraviti
Namigi:
Na plastenke lahko rišemo preprosto ali kompleksno. Zaradi oblike plastenke je
risanje nanjo zahtevnejše od risanja na ravno podlago.
Porisana plastenka nam lahko služi za zalivanje rastlin.
Slika 22: Plastenka za zalivanje lončnic
32
8.2 VAZA 1
Težavnostna in vsebinska primernost: vrtec, vse triade OŠ (OPB, likovna vzgoja,
gospodinjstvo)
Tehnika: Slikanje z akrilnimi barvami
Potrebujemo:
Akrilne barve
Čopiče različnih debelin
Plastenko
Paleto
Zaščito za mizo
Lonček z vodo
Postopek:
Zaščitimo mizo.
Pripravimo barve, lonček z vodo, čopiče in
paleto, na kateri mešamo barve.
S čopičem nanašamo barvo.
Nanos barve je lahko prosojen ali gost. Če
želimo popolnoma prekrivno barvo, je ne
mešamo z vodo.
Najprej lahko pobarvamo podlago, na katero
kasneje naslikamo vzorce. Akrilne barve so
prekrivne, vendar se mora prva plast, pred
nanosom nove, posušiti. Če se ne, se barve med
seboj zmešajo.
Namig:
Pred slikanjem plastenko poljubno odrežemo in
jo uporabimo kot okrasni lonček za lončnice.
Slika 23: Material in
pripomočki za poslikano vazo
Slika 24: Vaza z motivom
sončnega zahoda
Slika 25: Okrasni lonček
33
8.3 VAZA 2
Težavnostna in vsebinska primernost: vrtec, prva in druga triada OŠ (likovna vzgoja,
gospodinjstvo, OPB)
Tehnika: Kolaž
Potrebujemo:
Različne papirje
Revije/časopise
Škarje
Lepilo
Plastenko
Postopek:
Iz časopisov in/ali revij izrežemo podobe,
ki jih bomo vključili v kolaž, v želeno
obliko narežemo tudi barven papir.
Na očiščeno plastenko lepimo izrezane
kose papirja, da dobimo želeno obliko
kolaža.
Namigi:
Predhodno si lahko naredimo skico.
Kolaž bo še bolj zanimiv, če bomo
kombinirali različne materiale. Tako lahko
poleg papirja uporabimo tudi blago ali
folije.
Na plastenko je zaradi njene zaobljene
oblike in brazd težje lepiti večje kose
papirje. Lepljenje z manjšimi koščki ali
trakovi je enostavnejše.
Slika 26: Pripomočki za izdelavo
kolaža
Slika 27: Lepljenje trakov na
plastenko
Slika 28: ''Kolaž vaza''
34
8.4 VAZA 3
Težavnostna in vsebinska primernost: vrtec, prva in druga triada OŠ (OPB, likovna vzgoja,
gospodinjstvo)
Tehnika: Servietna tehnika
Potrebujemo:
Plastenko
Barvne papirnate kuhinjske serviete
Škarje
Lak za servietno tehniko
Čopič
Postopek:
Kuhinjske serviete razplastimo. Uporabili
bomo vrhnji sloj.
Izmerimo velikost, ki jo bomo potrebovali
(glede na velikost plastenke) in izrežemo
servieto.
Servieto položimo na plastenko in s
čopičem počasi nanašamo lak preko
serviete. Lak bo pronical skozi servieto do
plastenke in hkrati deloval kot lepilo.
Namigi:
Zaradi občutljivosti serviete se ta lahko strga, zato
naj bo nanašanje laka nežno.
Če želimo večjo barvno intenzivnost uporabimo
barvno plastenko.
Slika 29: Pripomočki za servietno
tehniko
Slika 30: Izvajanje servietne
tehnike
Slika 31: Vaza z vzorcem
serviete
35
8.5 LONČEK ZA PISALA
Težavnostna in vsebinska primernost: vrtec (vzgojiteljice odrežejo plastenko, otroci jo
okrasijo), prva in druga triada OŠ (OPB, likovna vzgoja, gospodinjstvo)
Tehnika: Lepljenje blaga in ostalih dekorativnih materialov
Potrebujemo:
Plastenko
Škarje
Tapetni nož
Trak blaga
Okrasni material
(kamenčke, perlice, bleščice …)
Lepilo
Postopek:
Odrežemo zgornji del plastenke. Višina
odrezane plastenke naj bo nekoliko nižja
od pisal, da njihov zgornji del gleda ven.
Trak blaga izrežemo v dolžini obsega
plastenke in ga nalepimo na rob, tako da
lepilo na tanko nanesemo na rob
plastenke in prilepimo najprej polovico
(po širini) traku,
nato pa lepilo nanesemo še na notranjo
stran in trak upognemo ter zalepimo še
na notranji strani.
Lonček okrasimo z ostalim okrasnim
materialom.
Slika 32: Pripomočki za izdelavo
lončka za pisala
Slika 33: Plastenko spremenimo v
lonček
Slika 34: Lonček za pisala
36
8.6 SLIKA
Težavnostna in vsebinska primernost: vrtec, prva in druga triada OŠ (OPB, likovna vzgoja)
Tehnika: Tisk s pečatniki (pokrovčki, ustje in dno plastenke)
Potrebujemo:
Pokrovček plastenke
Plastenko
Barve (tempera, akrilne …)
Čopič
Papir za tisk
Postopek:
S čopičem nanesemo barvo na
pokrovček/ustje/dno plastenke in
odtisnemo na papir.
Postopek ponavljamo do želenega
motiva.
Slika 35: Pripomočki za tiskanje
Slika 36: Tiskanje z ustjem
plastenke
Slika 37: Preprosta slika, narejena s
tehniko tiskanja
37
8.7 ODLITEK
Težavnostna in vsebinska primernost: vse triade OŠ (OPB, likovna vzgoja, gospodinjstvo)
Tehnika: Vlivanje keramične mase v kalup
Potrebujemo:
Zaščito za mizo
Prah za keramično maso
Vodo
Lonček za pripravo keramične zmesi
Žlico ali palčko za mešanje
Kalup iz plastenke
Vazelin ali olje
Postopek:
Kalup na tanko namažemo z vazelinom
ali oljem. Ta korak ni nujen, omogoča pa
lažjo odstranitev odlitka iz kalupa.
Po navodilih proizvajalca pripravimo
keramično maso. Potrebovali bomo prah,
vodo, žlico za mešanje in lonček.
V namazan kalup vlijemo pripravljeno
maso, ki se bo porazdelila enakomerno.
Vlivamo toliko časa, da dobimo želeno
debelino oz. napolnimo kalup.
Kalup rahlo potresemo, da morebiti
zračni mehurčki pridejo na površje.
Ko se masa strdi, odlitek pazljivo
odstranimo iz kalupa.
Slika 38: Pripomočki za izdelavo
odlitka
Slika 39: V kalup vlijemo maso
Slika 40: Odlitek
38
8.8 SVEČNIK
Vsebinska in težavnostna primernost: vrtec (odlitke pripravijo vzgojiteljice), vse triade OŠ
(OPB, likovna vzgoja, gospodinjstvo)
Tehnika: Vlivanje v kalup, barvanje, lepljenje
Potrebujemo:
Vse naštete pripomočke za izdelavo
odlitka
Čajno svečko
Barve
Čopič
Dekorativni material (npr. kamenčki)
Lepilo
Predmet za obtežitev svečke
Postopek:
Maso pripravimo po opisanem postopku
za izdelavo odlitka.
Kalup namažemo z vazelinom ali oljem
V kalup najprej vlijemo le toliko mase,
da prekrije dno, nato na sredino
postavimo čajno svečko, ki smo jo tudi
namazali z vazelinom ali detergentom.
Svečko obtežimo, da ne priplava na
površje.
Nadaljujemo z vlivanjem mase, do
želene debeline.
Ko se strdi, previdno odstranimo odlitek
iz kalupa in svečko iz odlitka.
Odlitek pobarvamo in nanj prilepimo
kamenčke ali drug okrasni material.
Slika 41: Izdelava svečnika
Slika 42: Odlitek za svečnik najprej
pobarvamo
Slika 43: Svečnik
39
8.9 OKRASEK NA VRVICI
Težavnostna in vsebinska primernost: vrtec ( odlitke pripravijo vzgojiteljice), vse triade OŠ
(OPB, likovna vzgoja, gospodinjstvo)
Tehnika: Vlivanje v kalup, barvanje
Potrebujemo:
Vse naštete potrebščine za izdelavo
odlitka
Ozko palčko (zobotrebec)
Barve
Čopič
Vrvica/žica
Postopek:
Pripravimo maso in jo vlijemo v kalup.
V še tekočo maso, ki smo jo vlili v
kalup iz dna plastenke, pri robu vstavimo
palčko, ki smo jo predhodno namazali za
lažjo odstranitev. Odlitek bo dobil
luknjico, skozi katero lahko napeljemo
vrvico in okrasek obesimo.
Ko je odlitek posušen, previdno
odstranimo palčko ter odlitek iz kalupa.
Poljubno pobarvamo in okrasimo
Napeljemo vrvico.
Slika 44: Sušenje odlitka v kalupu
Slika 45: Primer dekoracije z
okraskom na vrvici
40
8.10 PALETA ZA MEŠANJE BARV
Težavnostna in vsebinska primernost: druga triada OŠ (OPB, likovna vzgoja)
Tehnike: Lepljenje
Potrebujemo:
Večji plastičen pokrov
Različne zamaške plastenk
Pištolo za vroče lepljenje
Postopek:
Pištolo za vroče lepljenje vključimo v
elektriko. Ko se dovolj segreje,
nanesemo lepilo na ploskev pokrovčka
in ga prilepimo na plastičen pokrov.
Paleta bo lepša, če uporabimo
različne barve in oblike zamaškov.
Slika 46: Material in pripomoček za
paleto
Slika 47: Paleta iz zamaškov
41
8.11 MOZAIK/3D-SLIKA
Težavnostna in vsebinska primernost: druga in tretja triada OŠ (OPB, likovna vzgoja)
Tehnika: Sestavljanje/lepljenje
Potrebujemo:
Zamaške
Pištolo s silikonskim lepilom
Postopek:
Zamaške lepimo med sabo s pištolo za
vroče lepljenje v želeno obliko.
Zamaške lahko lepimo samostojno ali na
podlago.
.
Slika 48: Zamaški in pištola za
vroče lepljenje
Slika 49: 3D-cvet
42
8.12 DARILNA ŠKATLA IZ PLASTENKE
Težavnostna in vsebinska primernost: druga triada OŠ (OPB, gospodinjstvo)
Tehnika: Rezanje
Potrebujemo:
Plastenko
Škarje
Tapetni nož
Flomaster
Darilni trak
Postopek:
Plastenko prerežemo približno čez polovico.
Zgornji del odstranimo.
Obseg odrezane plastenke na zgornji strani
razdelimo na štiri enake dele. Točke označimo
s flomastrom.
Čez označene točke zarežemo približno 5 cm
navpično (odvisno od premera plastenke). Vsak
zarezani del nato
odstrižemo v loku, da dobimo obliko cveta.
V plastenko damo želeno vsebino in jo zapremo
tako, da prepognemo vsak zarezani del.
Zavežemo darilni trak oz. poljubno okrasimo
darilno škatlo.
Slika 50: Material in
pripomočki za darilno škatlo
iz plastenke
Slika 51: Plastenko
oblikujemo v obliko cveta
Slika 52: Darilna škatla iz
plastenke
43
8.13 KRMILNICA ZA PTICE
Težavnostna in vsebinska primernost: druga in tretja triada OŠ (OPB, naravoslovje,
gospodinjstvo)
Tehnika: Rezanje
Potrebujemo:
Plastenko
Tapetni nož
Flomaster
Dve leseni kuhalnici
Postopek:
Približno pet centimetrov nad dnom plastenke s
flomastrom narišemo križec. Plastenko obrnemo
za 180 stopinj horizontalno in vzporedno s
križcem narišemo krog s premerom 2–3
centimetre.
Plastenko obrnemo za 90 stopinj horizontalno in
približno 10 centimetrov nad dnom znova
narišemo križec in na drugi strani krog.
S tapetnim nožem previdno zarežemo križca in
izrežemo kroga.
Vstavimo kuhalnici. Ročaj kuhalnice gre
najprej skozi luknjo in nato skozi zarezo v
obliki križca.
V zamašek naredimo luknjo in skoznjo
napeljemo vrvico. Naredimo vozel, ki mora biti
večji od luknje v zamašku.
V plastenko nasujemo semena za ptice vrvico
in privijemo zamašek na krmilnico.
Slika 53: Material in
pripomočki za ptičjo krmilnico
Slika 54: Kuhalnice vstavimo v
zareze
Slika 55: Ptičja krmilnica
44
8.14 CVET IZ VRHNJEGA DELA PLASTENKE
Težavnostna in vsebinska primernost: druga triada OŠ (OPB, gospodinjstvo – darilo za Dan
žena in /ali Materinski dan)
Tehnike: Rezanje, barvanje
Potrebujemo:
Plastenko oz. njen zgornji del
Škarje
Flomaster
Barve (npr. akrilne)
Čopič
Lonček za vodo
Paleto (lahko improvizirano) za mešanje
barv
Žico
Postopek:
Odrežemo zgornji del plastenke, zamašek
pustimo.
Obseg pri odrezanem delu plastenke
razdelimo na enake dele in jih označimo s
flomastrom.
Na označenih delih zarežemo proti
zamašku.
Vsak narezani trak izrežemo v obliko
cvetnega lista.
Tako oblikovane cvetne liste upognemo
nazaj in jih pobarvamo.
Ko se barva posuši, okoli zamaška
ovijemo žico, ki služi kot steblo.
Slika 56: Material in pripomočki za
izdelavo cveta iz vrhnjega dela
plastenke
Slika 57: Na označenih delih
zarežemo do pokrovčka
Slika 58: Plastičen cvet
45
8.15 CVET IZ DNA PLASTENKE
Težavnostna in vsebinska primernost: druga triada OŠ – priporočam brez oblikovanja nad
ognjem (OPB, gospodinjstvo)
Tehnike: Rezanje, barvanje, oblikovanje materiala nad ognjem
Potrebujemo:
Plastenko oz. valovito dno plastenke
Škarje
Tapetni nož
Svečko
Akrilne barve
Čopič
Lonček z vodo
Postopek:
Dno plastenke izrežemo v obliki cveta.
Izrezan cvet oblikujemo nad svečko. Rob bo
gladek, lahko pa preoblikujemo tudi obliko
''cvetnih listov''.
Z akrilnimi barvami pobarvamo cvet.
Namigi za uporabo:
Dodatek pri zavijanju darila.
Naredimo luknjico, skozi katero napeljemo
vrvico in cvetove obesimo na veje.
Na cvet prilepimo palčko, ki služi kot steblo
in jo zapičimo v zemljo posajene lončnice.
Iz cvetov lahko naredimo 3D-sliko. Sredino
cveta (obrnjenega narobe) z buciko pritrdimo
na kartonasto osnovo. S poljubnimi barvami
na karton narišemo ali naslikamo ostalo.
Slika 59: Material in pripomočki
za izdelavo cveta iz dna
plastenke
Slika 60: Izrezan cvet
oblikujemo nad svečko
Slika 61: Cvet iz dna plastenke
46
8.16 NOVOLETNI OKRASEK – SNEŽINKA
Težavnostna in vsebinska primernost: druga triada OŠ (OPB, gospodinjstvo)
Tehnike: Rezanje, barvanje
Potrebujemo:
Plastenko oz. (valovito) dno plastenke
Škarje
Tapetni nož
Akrilne barve (bela, modra)
Čopič
Podlago za mešanje barv
Iglo
Vrvica
Postopek:
Izrežemo dno plastenke.
Izrezan del pobarvamo in naslikamo
motiv snežinke.
Z iglo na robu naredimo luknjico, skozi
katero napeljemo vrvico.
Slika 62: Material in pripomočki za
izdelavo snežinke
Slika 63: Izrezani snežinki
Slika 64: Primer dekoracije s
snežinko
47
8.17 OBESEK ZA VERIŽICO
Težavnostna in vsebinska primernost: druga triada OŠ – priporočam brez oblikovanja nad
ognjem (OPB, gospodinjstvo)
Tehnike: Rezanje, barvanje z laki nohte, servietna tehnika, oblikovanje materiala nad
ognjem
Potrebujemo:
Kos plastenke
Škarje
Alkoholni flomaster
Kuhinjsko servieto z motivom
Lak za servietno tehniko
Čopič
Lak za nohte (transparenten)
Svečko
Iglo/luknjač
Kovinski krogec za nakit
Postopek:
Na kos plastike s flomastrom narišemo
krog (želeno velikost obeska).
Krog izrežemo.
V velikosti izrezanega kroga izrežemo še
kuhinjsko servieto (izrezan krog nam
služi kot šablona).
Izrezanemu krogu nad svečko omehčamo
rob.
Vrhnjo plast serviete položimo na tako
obdelan krog in previdno premažemo z
lakom za servietno tehniko.
Ko se lak posuši, zadnjo stran kroga
premažemo s transparentnim lakom za
Slika 65: Material in pripomočki za
izdelavo obeska za verižico
Slika 66: Ostre robove ''zmehčamo''
nad svečko
Slika 67: Servietna tehnika pri
izdelavi obeska
48
nohte. Lak bo poudaril motiv na
obesku, vendar ne sme biti temen
in popolnoma prekriven, saj bo v
tem primeru rezultat obraten. Če je
potrebno postopek ponovimo, ko
je prva plast laka za nohte
popolnoma suha.
Na robu zgornje strani naredimo
luknjico za kovinski krogec.
Lahko jo naredimo z ustreznim
luknjačem ali pa preprosto z iglo.
Slika 68: Obesek na srebrni verižici
49
8.18 ZAPESTNICA
Težavnostna in vsebinska primernost: druga triada OŠ (OPB, gospodinjstvo)
Tehnika: Rezanje, slikanje z laki za nohte
Potrebujemo:
Plastenko
Škarje
Tapetni nož
Likalnik
Lak za nohte
Postopek:
Izberemo plastenko s primernim obsegom
(da nam gre na zapestje in ne pade dol) in
izrežemo poljubno širok pas.
Likalnik nastavimo na srednjo temperaturo,
nato na segreto likalno ploščo prislonimo
rob plastenke in ga počasi vrtimo ob plošči.
Postopek ponovimo na drugem robu.
Vročina likalnika zgladi oster rob
plastenke.
Notranjo stran zapestnice poljubno
pobarvamo z lakom za nohte.
Namig:
Izberemo lahko tudi manjšo plastenko, z
obsegom našega zapestja. V tem primeru
pas
plastenke prečno prerežemo. Kljub
prerezanemu delu pas plastenke ohrani
svojo obliko in obstane na zapestju.
Namesto laka za nohte lahko uporabimo
razpršilo.
Slika 69: Material in pripomočki
za izdelavo zapestnice
Slika 70: Robove zgladimo s
pomočjo likalnika
Slika 71: Zapestnica
50
8.19VEČNAMENSKA KOŠARA
Težavnostna in vsebinska primernost: druga triada OŠ (OPB, gospodinjstvo)
Tehnike: Rezanje, lepljenje blaga
Potrebujemo:
Večjo plastenko (npr. od mehčalca)
Blago
Trak/vrvico
Tapetni nož
Škarje
Univerzalno lepilo
Postopek:
S pomočjo rezilnih pripomočkov odrežemo
zgornji del plastenke.
Pripravimo blago, ki ga odrežemo v obliki
traku. V našem primeru smo trak odrezali v
valoviti obliki, da se prilega reliefu na
plastenki.
Na zunanjo stran zgornjega dela odrezane
plastenke nanesemo tanko plast lepila in
zalepimo polovico blaga.
Počakamo, da se dobro posuši, nato
nanesemo lepilo še na notranjo stran
zgornjega dela plastenke in blago
zapognemo na notranjo stran.
S pomočjo škarij naredimo dve majhni
luknji na ožji ploskvi zgornjega dela
plastenke. Skozi luknje napeljemo
trak/vrvico in na notranji strani naredimo
vozla, ki morata biti večja od luknjic.
Poljubno okrasimo nastalo košaro.
Slika 72: Material in pripomočki za
izdelavo košare
Slika 73: Izdelava košare
Slika 74: Večnamenska plastična
košara
51
8.20 POTISKANO BLAGO
Težavnostna in vsebinska primernost: druga in tretja triada OŠ (OPB, gospodinjstvo, likovna
vzgoja)
Tehnike: Rezanje, lepljenje, tiskanje
Potrebujemo:
Blago
Plastenko
Tanko umetno peno za vzorce
Škarje
Flomaster
Pištolo za vroče lepljenje
Barvo za tekstil
Podstavek za barvo
Časopisni papir za zaščito
Likalnik
Postopek:
Na peno s flomastrom narišemo vzorce, ki
jih želimo na tkanini (npr. like) in jih
izrežemo.
S pomočjo pištole za vroče lepljenje
prilepimo izrezane vzorce na plastenko.
Zaščitimo mizo. Nanesemo tanko plast
barve za tekstil na podstavek in po barvi
povaljamo plastenko.
Odvečne barve z vzorcev se znebimo tako,
da najprej povaljamo plastenko po
časopisnem papirju, šele nato po tkanini.
Postopek ponavljamo, dokler ne potiskamo celotnega blaga.
Suho potiskano tkanino prelikamo, da potisk ostane obstojen tudi pri pranju.
Slika 75: Material in pripomočki za
tisk na blago
Slika 76: Tiskanje blaga
Slika 77: Okrasni prt
52
9 ZAKLJUČEK
Produkti iz plastike so človeški družbi marsikaj olajšali in v tehnološkem smislu
predstavljajo velik napredek, po drugi strani pa predstavljajo težavo, ko ta produkt odsluži
svojemu prvotnemu namenu in postane odpadek. Plastika, pridobljena iz naftnih derivatov,
namreč ni razgradljiva v celoti. Iz nerazgradljive plastike pa je narejena tudi plastenka,
katere proizvodnja iz leta v leto narašča.
Odpadek pa ni nujno nekaj, kar nikomur več ne služi in se nepremišljeno zavrže. Mnogi
izmed njih so uporabna surovina za nov izdelek, ki ima lahko enak namen uporabe, ali pa je
povsem drugačnega značaja. Važno je, da t. i. odpadek vstopi v krog predelave, ki mu
rečemo recikliranje in tako vsaj malo razbremeni okolje.
Prvi cilj diplomske naloge je bil predstaviti plastenko kot embalažo. V teoretičnem delu sem
pisala o proizvodnji plastenke, o materialu, iz katere je narejena, o polemikah vpliva uporabe
plastične embalaže na zdravje. Opisala sem tudi postopek industrijskega recikliranja
plastenk in se dotaknila še recikliranja z ekonomskega stališča. Ugotovila sem, da je gledano
s svetovnega merila zaslužek še vedno najpomembnejši faktor. Ne glede na to količina
ločeno zbranih in recikliranih odpadkov narašča. K temu pa je zagotovo najbolj pripomogla
stroga zakonodaja o ravnanju z odpadki.
Naslednji cilj je bil prikazati, kakšen vpliv na okolje ima odpadna plastenka oz. plastika na
splošno. Kot že omenjeno, se ne razgradi v celoti, kot se papir ali biološki odpadki. Eden
izmed absurdnih rezultatov nepravilnega ravnanja z odpadki je ogromen otok smeti v Tihem
oceanu, katerega večinski delež predstavlja plastika. Ta se v morju pod vplivom sonca
počasi razkraja do majhnih delcev, imenovanih mikroplastika in ogroža življenja mnogih
živalskih, pa tudi rastlinskih vrst v morju. Situacija je praktično nerešljiva. Kot alternativo
običajni plastiki sem predstavila bioplastiko, ki ima na okolje precej manjši vpliv.
Zadnji in bistveni cilj diplomske naloge pa je bil poiskati čim več načinov za recikliranje
plastike na ustvarjalen način. V teoretičnem delu sem predstavila dve umetnici, ki izdelujeta
čudovite kreacije iz plastenk in iz zamaškov plastenk. Poleg umetniških, dekorativnih
izdelkov pa plastenka lahko služi tudi kot osnoven material za izdelavo pohištva in celo hiš.
V Nigeriji so pred nekaj leti zgradili prvo hišo iz plastenk v Afriki. Projekt pa ni razbremenil
le okolja, ampak je imel tudi humanistično noto, saj je nekaj ljudi na ta način dobilo
53
zaposlitev. V praktičnem delu pa sem prikazala postopek nastajanja dvajsetih izdelkov. Pri
večini je plastenka osnoven material, pri nekaterih pa pripomoček. Pri tem sem uporabila
različne tehnike – risanje, slikanje, lepljenje različnih materialov, rezanje, oblikovanje nad
ognjem, vlivanje mase v kalup, tiskanje … Izdelki so dekorativne ali uporabne narave.
Skupno vsem pa je, da so primerni za izdelavo v osnovni šoli, nekateri tudi v vrtcu. Z
ustvarjanjem iz odpadnih materialov pri učencih ne razvijamo le motoričnih in ustvarjalnih
spretnosti, pač pa razvijamo tudi njihov odnos do okolja. Morda je pri tako obširni
problematiki, kot so plastični odpadki, recikliranje plastenke na ustvarjalen način res le
kaplja v morje, vendar bolje kaplja kot plastenka.
54
10 SEZNAM VIROV IN LITERATURE
Afia, U. in Masood, A. (2016). From BPA to its analogues: Is it a safe journey?.
Chemosphere, 158, 131–142. Pridobljeno s http://www.sciencedirect.com.nukweb.nuk.uni-
lj.si/science/article/pii/S0045653516307172
Arso. (2014). Pridobljeno s http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=653
Australia university bans plastic bottles. (21. februar 2011). Platic news, str. 4. Pridobljeno s
http://eds.a.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/eds/detail/detail?sid=652c3b88-6046-414d-
ba97-
d7bed6a7055b%40sessionmgr4009&vid=0&hid=4202&bdata=Jmxhbmc9c2wmc2l0ZT1lZ
HMtbGl2ZSZzY29wZT1zaXRl#AN=59222143&db=bsh
Croteau, M. E. (b. d.). Mary Ellen Croteau. Pridobljeno s
http://www.maryellencroteau.net/mec_website/Home.html
Čerkez Tomšič, B. in Tacar, B. (2010). Okus dela z likovnimi materiali. V M. Pušenjak
(ur.), Likovne Kuharije (6–7). Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d. d.
eHow. (1999). Pridobljeno s http://www.ehow.com/how-does_5249914_plastic-bottle-
making-process.html
Ekoglobal.net. (2016). Pridobljeno s http://ekoglobal.net/kaj-je-recikliranje/
How Africa. (2014). Pridobljeno s http://howafrica.com/a-house-built-using-plastic-bottles-
in-nigeria-stronger-than-a-brick-house/
Keuc, A. (2002). Odpadki: problem ali izziv? Poročilo o izvajanju zakonodaje in doseganju
strateških ciljev. Ljubljana: Umnotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova,
p.p. Pridobljeno s http://www.umanotera.org/wp-
content/uploads/2014/11/Odpadki_priloznost-ali-izziv.pdf
Kržan, A. (2012). Biorazgradljivi polimeri in plastika. Inovativni razvoj vrednostne verige
za trajnostne plastike v Srednji Evropi (PLASTiCE) Dostopno na:
http://www.plastice.org/fileadmin/files/Biorazgradljivi_polimeri_in_plastika.pdf
55
Kržan, A. in Berden Zrime, M. (2003). Biopolimeri material 21. stoletja. Gea, (4), 56.
Pridobljeno s http://www.ki.si/fileadmin/user_upload/datoteke-
splosno/OBJAVE/2013/1366273126007_email.pdf
Maletič, M. (2006). Okoljski Vidiki termične obdelave odpadkov (Diplomsko delo, Fakulteta
za organizacijske vede). Pridobljeno s https://dk.um.si/Dokument.php?id=5768
Miklavčič, K. (2006). Management ravnanja z odpadki (Diplomsko delo, Fakulteta za
management Koper). Pridobljeno s ftp://www.ediplome.fm-
kp.si/Miklavcic_Klara_20070830.pdf
Ministrstvo za okolje in prostor. (b. d.). Pridobljeno s
http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/
National geographic society. (1996). Pridobljeno s
http://education.nationalgeographic.org/encyclopedia/great-pacific-garbage-patch/
Omaplast. (b. d.). Pridobljeno s http://www.omaplast.com/o-materialih/
Omaplast. (b. d.). Pridobljeno s http://www.omaplast.com/kako-poteka-reciklaza/
Richterová, V. (b. d.). Veronika Richterová. Pridobljeno s
http://www.veronikarichterova.com
Pirnat, K. (2011). "Pretirana skrb zaradi plastenk za vodo je odveč". Ljubljana - MMC RTV
SLO, dostopno na http://www.rtvslo.si/zdravje/novice/pretirana-skrb-zaradi-plastenk-za-
vodo-je-odvec/264306
Slopak. (2012). Pridobljeno s http://www.locevanjeodpadkov.si/33/Ravnanje-z-odpadki
Slovar slovenskega knjižnega jezika. (b.d.). Pridobljeno s http://bos.zrc-
sazu.si/cgi/neva.exe?name=ssbsj&tch=14&expression=zs%3D44633
Statistični urad RS. (2014). Pridobljeno s http://www.stat.si/StatWeb/prikazi-
novico?id=5494&idp=13&headerbar=11
Thompson, R. C., Moore, C. J., vom Saal, F. S. in Swan, S. H. (2009). Plastics, the
environment and human health: current consensus and future trends. The royal society
publishing, 364(1526), 2153–2166. doi: 10.1098/rstb.2009.0053. Pridobljeno s
http://rstb.royalsocietypublishing.org/content/364/1526/2153
56
Treehugger. (2011). Pridobljeno s http://www.treehugger.com/green-architecture/nigeria-
plastic-bottle-house.html
Uradni list RS, št. 20/01, priloga. Pridobljeno s
https://www.stat.si/doc/vsebina/27/Klasifikacijski_seznam_odpadkov.doc
Zdravstvena.info. (2015). Pridobljeno s http://www.zdravstvena.info/preventiva/plastika-
oznake-skodljiva-plastika-plasticna-embalaza-bisfenol-a-plastika-preventiva.html
57
11 SEZNAM VIROV SLIK
Slika 1: Ministrstvo za okolje in prostor (b. d.). Pridobljeno s
http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/odpadki/
Slika 2: Wikipedia (b. d.). Pridobljeno s https://sl.wikipedia.org/wiki/Recikliranje
Slika 3: Maletič, M. (2006). Okoljski Vidiki termične obdelave odpadkov (Diplomsko delo,
Fakulteta za organizacijske vede). Pridobljeno s https://dk.um.si/Dokument.php?id=5768
Slika 4: Zdravstvena.info (2015). Pridobljeno s
http://www.zdravstvena.info/preventiva/plastika-oznake-skodljiva-plastika-plasticna-
embalaza-bisfenol-a-plastika-preventiva.html
Slike 5–8: Richterová, V. (b. d.). Veronika Richterová. Pridobljeno s
http://www.veronikarichterova.com/en/my-works/pet-art-sculptures
Slika 9: Richterová, V. (b. d.). Veronika Richterová. Pridobljeno s
http://www.veronikarichterova.com/en/my-works/pet-art-lights
Sliki 10 in 12: Croteau, M. E. (b. d.). Mary Ellen Croteau. Pridobljeno s
http://www.maryellencroteau.net/mec_website/Home.html
Slika 11: Croteau, M. E. (b. d.). Mary Ellen Croteau. Pridobljeno s
http://www.maryellencroteau.net/mec_website/galleries/Pages/bottle_caps.html#7
Slika 13: Treehugger. (2011). Pridobljeno s http://www.treehugger.com/green-
architecture/nigeria-plastic-bottle-house.html
Slika 14: Inhabitat. (2011). Pridobljeno s http://inhabitat.com/africas-first-plastic-bottle-
house-rises-in-nigeria/nigeria-bottle-house-1
Slika 15: How Africa. (2014). Pridobljeno s http://howafrica.com/a-house-built-using-
plastic-bottles-in-nigeria-stronger-than-a-brick-house
Slika 16: Butterbin. (2014). Pridobljeno s http://www.butterbin.com/amazing-ideas-on-how-
to-recycle-your-plastic-bottles-at-home/
Slika 17: Psfk. (2013). Pridobljeno s http://www.psfk.com/2013/02/plastic-bottle-
houses.html
58
Slika 18: I creative idias. (2016). Pridobljeno s http://www.icreativeideas.com/how-to-diy-
simple-ottoman-from-plastic-bottles/
Slika 19: Inhabitat. (2011). Pridobljeno s http://inhabitat.com/brc-designs-colorful-capped-
out-chair-is-made-from-hundreds-of-recycled-bottle-caps/brc-designs-recycled-bottle-tops-
capped-out-chair-2/
Slika 20: Design indaba (2015). http://www.designindaba.com/articles/creative-
work/ecodesign-rocking-chair-made-recycled-plastic-bottles
Slika 21: Inspiration green. (b. d.). Pridobljeno s http://www.inspirationgreen.com/plastic-
bottle-homes.html
Slike 22–54: avtorske fotografije
Slika 55: Žverce. (b. d.). Pridobljeno s http://www.zverce.si/naredi-sam-pticja-hranilnica
Slike 56–79: avtorske fotografije
59
PRILOGE PRILOGA 1: PRIPRAVA NA UČNO URO
Priprava na vzgojno-izobraževalno
delo pri predmetu
GOSPODINJSTVO
Program Razred/letnik
Oddelek/skupina
Zap. št. ure
OSNOVNA ŠOLA 6. RAZRED
UČNI SKLOP BIVANJE IN OKOLJE
UČNA ENOTA PRAVILNO RAVNANJE Z ODPADKI
Funkcionalni in
izobraževalni cilji
Učenci razmišljajo o pravilnem ravnanju z odpadki
Učenci spoznajo pravilno ravnanje z odpadki
Učenci spoznajo posledice v okolju zaradi nepravilnega ravnanja z odpadki
Učenci spoznajo, da so odpadki vir surovin
Učenci izdelajo preprost predmet iz plastenke (domača naloga)
Učne oblike
frontalna skupinska individualna v dvojicah ................
Učne metode pogovora razlaganja prikazovanja dela s tekstom pisanja
kviz
Medpredmetna
povezava
Biologija
Učila in učni
pripomočki, IKT,
literatura,
priloge ...
Računalnik
PPT predstavitev
List s trditvami za kviz
60
POTEK UČNE URE
1. Učencem na PPT-ju pokažem nekaj slik ''plastičnega otoka'' v Tihem oceanu.
Vprašam jih, ali vedo, kaj so videli na slikah. Sledi pogovor o posledicah
onesnaževanja za celoten ekosistem. (10 min)
2. Vprašam jih, kako doma skrbijo za odpadke. Ali ločujejo odpadke? V kateri
zabojnik za odpadke spadajo določene skupine odpadkov? Ali uporabljajo
nakupovalne vrečke za večkratno uporabo? Ali kupujejo vodo v plastenkah?
(15 min)
3. S pomočjo slik na PPT-ju jim opišem postopek recikliranja plastike. Pokažem jim
tudi nekaj primerov, kaj lahko iz plastenke naredimo doma. (10 min)
4. Učence razdelim v dve skupini. Posedejo se v krogu. Povem, da se bomo igrali kviz,
ki se nanaša na odpadke, recikliranje, onesnaževanje okolja ipd. (8 min)
5. Domača naloga: Učenci naj iz plastenke doma naredijo poljuben izdelek (lonček za
svinčnike, nakit, vazo …) in ga prinesejo naslednjič. (2 min)
VSEBINSKA PRIPRAVA
The Great pacific garbage patch ali Pacific trash vortex je ogromna zbirka odpadkov v
Tihem oceanu. Razteza se od zahodne obale Severne Amerike do Japonske. V bistvu gre za
dva otoka smeti – zahodni je lociran blizu Japonske, vzhodni pa med Havaji in Kalifornijo.
Mnogi si ob izrazu otok smeti predstavljajo plavajoče odpadke na morski gladini. V resnici
so ti otoki skoraj v celoti sestavljeni iz drobnih delcev plastike, imenovane mikroplastika.
Smeti pa ne plavajo le na površju, ampak se kopičijo tudi na morskem dnu. V oceanu je
mnogo različnih vrst odpadkov, večinski predstavnik pa je plastika, ki s pomočjo sonca
razpada na vse manjše delce, v procesu imenovanem fotodegredacija. Večina teh delcev
izvira iz plastičnih vrečk, plastenk in pokrovčkov plastenk ter plastičnih lončkov. Smeti v
morju so za morsko življenje zelo nevarne. Želve, na primer, pogosto zamenjajo plastične
vrečke za meduze. Albatrosi plastične delce zamenjajo za ribja jajčeca in z njimi hranijo
mladiče, ki lahko poginejo zaradi podhranjenosti ali raztrganin notranjih organov. V
nevarnosti pa so še posebej tjulnji in ostali morski sesalci, saj se lahko zapletejo v zavržene
plastične ribiške mreže in utonejo. Smeti v oceanu so tudi motilci prehranjevalne verige.
61
Algam in planktonu, ki so pod smetmi, preprečujejo dostop do sončne svetlobe. Ravno alge
in plankton pa so najbolj množični avtotrofi, oz. proizvajalci hrane v morskem okolju,
vendar za to potrebujejo tudi sončno svetlobo. Ogroženost alg in planktona pa vpliva na
celotno morsko prehranjevalno verigo. Živali, ki se hranijo z algami in planktonom, kot so
ribe in želve, imajo manj hrane, njihova populacija se posledično zmanjša, torej je manj
hrane tudi za velike predatorje, kot so tuna, morski psi in kiti. Sčasoma morska hrana
postane manj dostopna in dražja tudi za ljudi.
Smeti v gospodinjstvu ločujemo in jih odvržemo v ustrezen zabojnik. Ločeno zbiramo
embalažo, steklo, papir in biološke odpadke. Odpadki, ki ne sodijo v nobenega od teh
zabojnikov, pa odvržemo v zabojnik za mešane odpadke. Komunalna služba ločeno zbrane
odpadke preda embalažnim družbam, mešani komunalni odpadki so odloženi na deponijo,
biološke odpadke pa razgradijo s posebnimi postopki.
NAVODILA ZA KVIZ: Povedala bom deset trditev. Za vsako od trditev na list papirja
narišite kljukico, če je pravilna in križec, če je nepravilna. Po tem, ko skupina pokaže svoj
odgovor, povem rešitev. Skupina, ki zbere več kljukic, je zmagovalna.
Trditve:
''Plastični otok'' v Tihem oceanu je skoraj tako velik kot Slovenija.
Iz plastenk izdelujejo tudi bunde.
Steklo odlagamo v rumen zabojnik.
Tetrapak embalažo odvržemo v zabojnik za papir.
Plastika se v naravi razgradi v 80. letih.
Biorazgradljivo plastiko lahko naredijo iz koruznega škroba.
Bolj pomembno od preprečevanja odpadkov je recikliranje odpadkov.
Papirja ni mogoče reciklirati.
Olje, ki nam ostane od cvrtja krompirčka, zlijemo v zabojnik za biološke odpadke.
Zdravil ne smemo odvreči v noben zabojnik za odpadke.