ZA ZDRAV RAZVOJ DOJENČKA V PRVEM LETU ŽIVLJENJA

ŽGEČKANJE PODPLATOV

DVIGANJE IN POLAGANJE DOJENČKA

DOSEGANJE IGRAČE

PRVI SAMOSTOJNI KORAK

50 DEJAVNOSTI

“Smej in igraj se z mano, všeč mi je.”

razvoj otroka

ABI AB J

0m

www.razvojotroka.si

Naslov in podnaslov:BIBAJA50 dejavnosti za zdrav razvoj dojenčka v prvem letu življenja

Avtor besedila: Tina HrabarFotografije: Tina HrabarOblikovanje: Aljaž TrentaLektoriranje: Lorena Iskra

Založnik: N.T.A. Tibor Pranjić s.p.Izvedba: Rudolf Z d.o.o.1. Izdaja, 500 izvodovCena: 37,90eur

Postojna, 2019

© 2019 Razvoj otroka Vse pravice pridržane

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana613.953HRABAR, TinaBibaja : 50 dejavnosti za razvoj dojenčka v prvem letu življenja /[avtor besedila, fotografije] Tina Hrabar. - 1. izd. - Pivka : N.T.A.,2019ISBN 978-961-94547-1-8COBISS.SI-ID 301149696

''Smej in igraj se z mano, všeč mi je.''

ZA RAZVOJ DOJENČKA V PRVEM LETU ŽIVLJENJA50 DEJAVNOSTI

ABI AB J

Tina Hrabar

z vami semdipl. vzg. predšolskih otrok in ustanoviteljica spletnega portala Razvoj otroka.

Tina Hrabar,

o meniPreden je dozorela ideja o priročniku za zdrav in uravnotežen razvoj otroka, sem bila vzgojiteljica. V vrtcu sem polnih sedem let vsak dan opazovala, kako hitro mineva čas in v kakšne korenjake se medtem razvijajo mali kobacajčki.

Imela sem srečo, da sem nekatere lahko spremljala od jasli do njihovega prvega šolskega dne, ko so si ponosno nadeli rumeno rutko. V tem času sem diplomirala in se še podrobneje seznanila z bistvom vzgajanja in pomenom odraslega v življenju odraščajočega otroka.

Vzgojitelji smo se v vrtcu ravnali po veljavnem kurikulumu na področjih gibanja, jezika, umetnosti, družbe, narave in matematike. Otroci so nova znanja radi pokazali na različnih prireditvah in se s svojimi izdelki predstavili na različnih lokacijah. Takrat sem spoznala, da se otroci zelo hitro učijo in da jih pomanjkanje izkušenj lahko zelo zaznamuje.

Svoje delo sem nekajkrat predstavila s članki vreviji Moj otrok & vrtec.

Zatem sem vstopila v 1. razred, v sistem, drugačen od vrtca. Tu sem imela priložnost učiti in biti hkrati učenka s strani prvošolcev. Izredna izkušnja.

Vzporedno s tem sem še vedno ostala v stiku tudi s predšolskimi otroki in v popoldanskem času vodila učenje angleščine za predšolske otroke v Italiji in gibalne urice pri nas.

Potem sem tudi sama postala MAMA in temu poslanstvu namenjam skoraj ves svoj čas.

DVIGANJE IN POLAGANJE DOJENČKABRANJE KNJIGEPOLOŽAJ LUPINICEŽGEČKANJE PODPLATOV

13

14

15

16

Kaj nas čaka? 12NOVOROJENČEK 11

19

20

21

22

VEČJE OGLEDALOODRIV Z NOGAMINASPROTNI ROKA IN NOGATREBUŠČKANJE

18Kaj nas čaka?I.-II. MESEC 17

3NAVODILA ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI

1ODZIVI STROKOVNJAKOV IN STARŠEV

5NAPOTKI

7PODROČJA RAZVOJA

11AKTIVNOSTI

- i -

24

ODRIVANJE NAPREJPODPIRANJE NA KOMOLCEROKOVANJE S KRAGULJČKIKOTALJENJE S HRIBČKA - TREBUH

25

26

27

28

Kaj nas čaka?II.-III. MESEC 23

30

BIBARIJADOSEGANJE IGRAČE Z ODRIVANJEMDOTIK IGRAČE NA PRSIHROPOTULJICA JE ZAPESTNICA - NOGA

31

32

33

34

Kaj nas čaka?III.-IV. MESEC 29

VSTAJANJE IN SPUŠČANJE OB OPORIHOJA OB OPORI VSTRANIZ LONČKA V LONČEKHRANJENJE DOJENČKA

63

64

65

66

Kaj nas čaka? 62VIII.-IX. MESEC 61

SPODBUJANJE OBRAČANJA NA TREBUHDOTIK NOGRAZISKOVANJE OBRAZAIGRA S PLENICO

37

38

39

40

Kaj nas čaka? 36IV.-V. MESEC 35

43

44

45

46

MANJŠI PREDMETUČENJE OBRAČANJA Z BRISAČOIGRA S SVETILKOŠEPETANJE

42Kaj nas čaka?V.-VI. MESEC 41

48

PIVOTIRANJEPOGOVORTELOVADBA Z BALONOMLAZENJE S POMOČJO PLAVALNE TUBE (”ČRVA”)

49

50

51

52

Kaj nas čaka?VI.-VII. MESEC 47

54

OBROČEK NA VRVICIAKTIVNOST DLANIPINCETNI PRIJEMZVOČNO ZAZNAVANJEPLAZENJE ČEZ OVIRO

55

56

57

58

59

Kaj nas čaka?VII.-VIII. MESEC 53

- ii -

69

70

71

72

73

IGRA Z VODOMASAŽA S PREDMETIPLEZANJESEGANJE NAVZGORKORAK NAPREJ

68Kaj nas čaka?IX.-X. MESEC 67

- iii -

76

BRISANJE S KRPOTAKTILAPOJDIMO DOLOKROG IN OKROG

77

78

79

80

Kaj nas čaka?X.-XI. MESEC 75

82

Z VRVICO DO IGRAČEVSTAVLJANKASKRITA IGRAČASAMOSTOJNA HOJA

83

84

85

86

Kaj nas čaka?XI.-XII. MESEC 81

Pozdravljen/-a, sedaj imaš pred seboj dojenčka. Drobno bitjece, ki ti prinese ogromno veselja, pa tudi veliko vprašanj o tem, kako naprej? Kaj sedaj? Ali delam vse prav?Tale priročnik sem napisala predvsem zato, da ti kot novopečenemu staršu pomaga z idejami, katere aktivnosti lahko izvajaš s svojim dojenčkom, ko je naspan, ni lačen in je pripravljen sodelovati s tabo. Predstavljene aktivnosti naj celotni družini služijo kot priložnost za igro, nikakor pa le-teh ne izvajajte kot nekaj nujnega, nekaj, kar bi po vašem mnenju dojenček moral usvojiti. Dojenčkov razvoj naj poteka v toplem in prijetnem vzdušju, s ciljem, da skozi igro usvaja pomembne izkušnje in znanja. Prioriteta prvih dni z dojenčkom doma naj bodo telesni stik, počitek, nega in hranjenje. Šele nato pridejo na vrsto igra in aktivnosti, ki jih predstavljam v tej knjigi.Obilo lepih trenutkov z vašim dojenčkom vam želim,

Tina

Nagovor avtorice

MNENJA UPORABNIKOVKaj sledi?

ODZIVI STROKOVNJAKOV IN STARŠEV

‘’Zelo zadovoljna s programom in aktivnostmi.’’

‘’Dejavnosti so našemu malčku zanimive, v njih uživa in svoje veselje pokaže z nasmehom do ušes in kriljenjem z rokami in brcanjem z nogami. Fino je, da so aktivnosti opisane in video prikazane.

Tako je lažje tudi za naše očke, saj se jim načeloma ne da brati, tako kot nam. Program bi seveda priporočila vsem staršem, predvsem mamicam, saj se tudi na podlagi tega programa učijo pravilnega rokovanja z dojenčkom in razvijajo ter krepijo njegove potenciale.’’

“Vsak, ki se ukvarja z otrokom, se mora zavedati odgovornosti.”

- 1 -

IRO SVOG E

Gibanje je ključnega pomena za otrokov gibalni, kognitivni, čustveno-socialni in telesni razvoj. Osnovne gibalne sposobnosti se oblikujejo že v zgodnjem otroštvu in so bistvenega pomena za spodbujanje gibalno dejavnega življenjskega sloga. Otroci zelo hitro rastejo in se razvijajo, zato je nujno, da se njihova gibalna aktivnost začne že v zgodnjem obdobju. Gibalni razvoj otroka je najhitrejši in najpomembnejši v prvih treh letih, nato se malo upočasni, ampak še vedno traja vse življenje. Portal Razvoj otroka prikazuje raznolik program vaj s katerimi pri otroku izzovemo drugačne gibalne vzorce in hkrati s tem spodbujamo tudi učenje.

Vsak, ki se ukvarja z otrokom, se mora zavedati odgovornosti in biti pri svojem delu potrpežljiv in strpen. Svoje delo mora graditi na najrazličnejših gibalnih vsebinah in ob uporabi različnih kakovostnih pripomočkov in z različno opremo, saj bo tako otrok dobil najrazličnejše izkušnje. Potrebno pa je vedeti tudi, da novo okolje, nova situacija, podlaga, vaja, pripomoček ali nova oprema predstavlja otroku novo izkušnjo, s katero bo še obogatil svoja znanja in razvil sposobnosti.

Program Razvoj Otroka je zanimiv, poučen, vsebuje velik izbor pestrih vaj in je uporaben za vse novopečene starše, kateri pri svojem otroku želijo razvijati njihove male možgančke, že od čisto malih nog. Zato le tega, kot kineziologinja toplo priporočam.

TJAŠA SAVKOVIČ

ŠPELA DEŽELAK

dipl. kineziologinja

mamica

Več mnenj na www.razvojotroka.si

“Z vajami se bo otrok razvijal v vseh pogledih.”

- 2 -

Že zelo majhne in v očeh drugih mogoče ‘’nebogljene’’ dojenčke sem vedno smatral kot odraslim čisto dostojne “sogovornike” in vedno verjel, da je z njimi potrebno ravnati kot, da vse razumejo, da se je z njimi od prvega dne potrebno ukvarjati, igrati, jih pri svojih odkrivanjih sveta spodbujati … Seveda pa je to lažje izpeljati, ko veš, kako k zadevi pristopiti. Vesel sem, da sem pred kratkim približno istočasno dobil sinčka ter odkril programe Biba, Buba in Baja in celoten koncept Razvoja Otroka, ki je izdelan preprosto fantastično.

Program na enostaven način z obrazložitvijo, slikovnim prikazom ter posnetki mlade starše popelje skozi posamezne vaje od prvih dojenčkovih dni pa vse do enega leta starosti. Všeč mi je, da so vaje zasnovane na način, da se otrok razvija v vseh pogledih; tako čustveno, mentalno, kot tudi gibalno, kar mi je kot staršu izredno pomembno.

Kot kineziolog program toplo priporočam vsem mladim staršem, ki si želijo poskrbeti za optimalen razvoj svojega dojenčka in tako izkoristiti obdobje, ko je za razvoj najintenzivnejši in telo najbolj dovzetno, četudi na prvi pogled to mogoče niti ni vidno. Vaš otrok bo tako v svet odraslih vstopil z velikansko doto, ki mu bo v veliko pomoč v tem norem svetu.

ALEŠ SUHADOLNIKmagister kineziologije

‘’Vaje lahko izvajamo v različnih prostorih in ob različnih prilikah.’’

Spletni program za razvoj dojenčka, podprt z video posnetki »Biba«, »Buba«, »Baja« zelo celovito spodbuja razvoj otroka od rojstva dalje. Vaje so zelo preproste in jih zmore izvajati vsak starš, brez vsakršnih dragih, novih pripomočkov. Preprosto s tem, kar že imamo doma in z opazovanjem otroka, spodbujajo razvoj otroka na vseh ključnih razvojnih področjih, poleg tega pa omogočajo zelo pristno in toplo povezanost otroka in izvajalca vaj. Vaje lahko izvajamo v različnih prostorih in ob različnih prilikah.

Vaje vključujejo tudi osnove pravilnega rokovanja z otrokom, t.i. »handling«, ki je zdravstveno dokazano zelo pomemben za izboljšanje razvoja otroka.

V svetu, ko smo zasuti z najrazličnejšimi bolj ali predvsem manj nujnimi dragimi pripomočki za otroke, so spodbude za starše v obliki preprostih vaj in pristnega povezovanja z otrokom zelo potrebne. Zato čestitke in zahvala avtorici, da deli svoje ideje in del svojega sveta z nami.

TANJA ŠUŠTERŠIČdr. med., spec. pediatrije

Več mnenj na www.razvojotroka.si NAVODILAKaj sledi?

Veseli me, da ste izbrali sodoben pristop k razvoju otroka in da ste med tistimi, ki se zavedajo pomena zgodnjega učenja za kvaliteten in učinkovit razvoj dojenčka na vseh področjih.

Preden preidemo k zanimivim vajam in predstavitvi iger iz videovsebin, preglejmo nekaj pomembnih pravil, ki jih je vredno upoštevati:

Program je namenjen zdravim dojenčkom, ki nimajo nobenih specifičnih zdravstvenih težav in jim zdravnik zato ni odsvetoval izvajanja določenih gibalnih vzorcev in vaj.

Predčasno rojeni dojenčki načeloma dosegajo določene cilje in mejnike z zamikom, zato je dobro pred izvajanjem vaj upoštevati PDP (predvideni datum poroda).

Program je v enaki meri primeren za deklice in dečke.

Vaš dojenček je individualno bitje, ki bo določene spretnosti in znanja usvojil skladno s svojim razvojem; določeni meseci in mejniki, kdaj naj bi neko veščino usvojil, so okvirni, tako da rahle zamude pri tem še ne pomenijo zaostanka v razvoju. Zgodi se tudi, da dojenček predčasno usvoji določena znanja.

Med izvajanjem določene aktivnosti, primerne za dojenčkovo starost, boste mogoče opazili, da je dojenček še ne razume ali je ne zmore izvajati ali dokončati. Nič hudega, vajo ponovite čez nekaj dni ali tednov.

Zanašajte se na svojo intuicijo. Če vaš dojenček aktivnosti ne sprejema ali pa slednja ni všeč vam, jo mirno izpustite in nadaljujte z ostalimi aktivnostmi. Vaje izvajate na lastno odgovornost; če se pri tem ne počutite samozavestni in prepričani vase, je zato ne izvajajte.

Uporabljajte samo varne pripomočke in nikoli ne puščajte dojenčka samega. Najprej poskrbite za varnost.

Med izvajanjem vsake aktivnosti se z dojenčkom veliko pogovarjajte, ne skoparite s spodbudnimi besedami, pohvalami in božanjem. Dojenček zelo čuti in razume vaše navdušenje in prav to ga še dodatno motivira.

Dejavnosti so kategorizirane po področjih razvoja: gibanje, jezik, socialni razvoj, čutila in miselni del. Področja se med seboj močno prepletajo, zato pri izvajanju določene vaje dojenček hkrati razvija gibalne spretnosti, jezik, čutila in se socializira.

NAVODILA ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI

- 3 -

- 4 -

Dejavnosti, ki vključujejo trebušne mišice, z dečki izvajajte zmerno.

Priporoča se, da dejavnosti izvajate v času, ko je dojenček spočit, dobre volje in ni lačen.

Pri dejavnostih, ki vključujejo hrano, bodite pozorni na morebitne alergije dojenčka.

Z dojenčkom vse gibe izvajajte počasi. Pri nameščanju dojenčka v položaj za izvajanje posamezne aktivnosti ga vedno dvigajte z boka in odlagajte na bok.

Pred izvedbo aktivnosti ustvarite toplo, umirjeno vzdušje in okolje brez motečih dejavnikov.

Zavarujte robove miz in druge ostre predmete oziroma pohištvo, da preprečite poškodbe dojenčka.

Program je po mesecih ločen zgolj okvirno in zaradi lažje orientacije. Z dojenčkom lahko izvajate tako aktivnosti, ki so priporočene glede na njegovo starost, kot tudi aktivnosti, predvidene za mlajše dojenčke (4-mesečni dojenček lahko na primer izvaja aktivnosti prvega, drugega, tretjega in četrtega meseca).

Svetuje se, da si videoposnetke najprej ogledate sami in pripravite potreben material, nato pa skupaj z dojenčkom pričnete z aktivnostmi. Če imate še kakšnega otroka, naj bo tudi dojenčkov sorojenec aktiven in vključen v dejavnosti.

Obilo užitkov pri izvedbi vaj!

Tina Hrabar

NAPOTKIKaj sledi?

KOLEDARČEK AKTIVNOSTI

URAVNOTEŽEN RAZVOJPri vsaki aktivnosti so označena glavna področja možganov, ki se razvijajo ob izvajanju dejavnosti.

Poiščite ikono in se posvetite razvoju otrokovih čutil, gibanja, jezika, miselnih sposobnosti ali socialnega razvoja.

Aktivnosti so razvrščene v koledarčku dejavnosti, ki jih s svojim dojenčkom lahko izvajate pri določeni starosti.

Pomagajte si z delovnim zvezkom, kamor lahko vpišete datum doseženega mejnika.

- 5 -

SKENIRAJ IN PREDVAJAJ

DODATNE AKTIVNOSTI

Pod opisom posamezne aktivnosti najdete unikatno QR-kodo, ki jo lahko skenirate in s tem dostopate do videovsebine na mobilni napravi.

Na spletu najdeš tudi razširjeno različico priročnika Bibaja z veliko več dodatnimi razvojnimi aktivnostmi za dojenčke.

- 6 -

Preprosto skenirajte priloženo kodo in predvajajte aktivnosti na mobilniku kjerkoli, kadarkoli.

PODROČJA RAZVOJAKaj sledi?

DODANI PODNAPISI

Najobsežnejša online zbirka razvojnih aktivnosti in igre za dojenčke. Skoraj 150 razvojnih aktivnosti do 12. meseca starosti.

2

KODA ZA POPUST

PODROČJA RAZVOJA

Za zdrav razvoj dojenčka so ključne aktivnosti za uravnotežen razvoj po posameznih področjih. Spoznajte pet ključnih področij razvoja.

GIBANJEGibalni razvoj je verjetno najpomembnejše področje razvoja pri otroku že od njegovega rojstva naprej. Zdrav gibalni razvoj zelo pozitivno vpliva tudi na vsa druga področja razvoja in je z njimi tesno povezan, kar pomeni, da se ob uspešnem gibanju in usvajanju gibalnih spretnosti uspešno razvijajo tudi miselni procesi dojenčka in njegove zaznavne ter socialne spretnosti in jezik.

Gibalni razvoj pri dojenčkih poteka v določenem zaporedju, saj dojenčki načeloma usvajajo določene gibalne spretnosti po vrstnem redu. Poznamo dve smeri gibalnega razvoja. Prva poteka od glave navzdol, kar pomeni, da so dojenčki najprej sposobni nadzorovati glavo, nato roke, kasneje trup in na koncu noge.

Poglejmo, kako se to kaže v praksi: otrok se najprej nauči nadzorovati glavo; nato postane aktiven z rokami, postavlja se na podlahti; pozneje se usede in tako drži svoj trup pokonci; šele nato vstane in shodi, s tem se nauči obvladovati noge.

Druga smer razvoja poteka od sredine navzven, kar pomeni, da so dojenčki najprej

sposobni obvladovati gibe z rameni, nato s komolci, kasneje z dlanmi in na koncu s prsti. V praksi se to kaže tako, da dojenčki najprej slučajno s celo roko zadenejo v predmet, kasneje znajo predmet že prijeti, šele na koncu lahko manjši predmet natančneje primejo s prsti (pincetni prijem).

Gibalni razvoj poteka spontano, tako smo vsak dan priča nečemu novemu. Vendar ima pri tem tudi vloga odraslega velik pomen, saj lahko ustvarimo ugodno okolje za dojenčka, ki bo spodbujalo njegovo gibanje, in z določenimi dejavnostmi omogočamo učenje, ki zelo pozitivno vpliva na celostni razvoj otroka.

- 7 -

Uravnotežen razvoj možganov dojenčka

MISELNI DEL

ČUTILADojenčku se že v maminem trebuhu razvijajo čutila. Sposoben je čutiti plodovnico okrog sebe, prav tako čuti tudi mamine notranje organe. Kasneje razvije tudi sluh, voh in vid, ki se po rojstvu prilagajajo novemu okolju in ob vseh dražljajih, ki jih zaznajo, sodelujejo z možgani.

Miselni del ali kognitivni razvoj otroka predstavlja njegov spoznavni razvoj in je tesno povezan z zaznavanjem (čutili), gibanjem, učenjem jezika in socialnim razvojem, torej z vsemi ostalimi področji razvoja. Pomeni, da vse, čemur je dojenček izpostavljen, vpliva na strukturo njegovih možganov in posledično tudi na način njegovega odzivanja.

To pomeni, da na primer žvenket kozarca sproži signal, ki prek dojenčkovega ušesa potuje do možganov in jim sporoči, da se v okolju nekaj dogaja. Več dražljajev pomeni več izkušenj in več možganske aktivnosti. Dražljaji iz okolja, ki vplivajo na razvoj čutil, so zvok, svetloba, dotik in vonj, skratka vse, kar dojenčku pomaga in mu sporoča, kam naj se obrne, da dobi zavetje in hrano. Čutilo voha je po rojstvu zelo dobro razvito, saj je dojenček sposoben prepoznati mamin vonj, prav tako zna ločiti mamin glas od drugih.

Najmanj razvit je ob rojstvu dojenčkov vid, ki se v nekaj mesecih zelo izboljša. Razvoj čutil poteka spontano, v zelo veliki meri pa nanj vplivajo tudi dražljaji iz okolja, ki ga lahko pospešijo ali pa zavirajo.

Odrasli imamo pri tem zelo veliko vlogo. Dojenčka izpostavljamo različnim barvnim predmetom, vonju, predstavimo mu svoj glas in druge prijetne zvoke, božamo ga po vsem telesu itd. … Pri tem seveda pazimo na varnost.

Zelo je pomembno, da je dojenček izpostavljen čim več dražljajem, ki so prisotni v okolju, saj s pomočjo izkušenj gradi strukturo spoznavanja. Vseeno pa moramo biti pazljivi, da ga ne izpostavljamo preveč intenzivnim in škodljivim dražljajem. Prav tako ni dobro, če ga vedno izpostavljamo več dražljajem naenkrat.

Nekateri menijo, da je vidno zaznavanje najbolj pomembno za človeka. Za razvoj dojenčkovega vida so najbolj primerni visokokontrastni predmeti ali igrače, na primer črno-beli kvadratki na papirju z rdečim detajlom. Dojenčki zelo radi z očmi raziskujejo svet okoli sebe, četudi v začetku življenja ne vidijo najbolje.

Znane so raziskave o mladih mačkah, ki so iz zdravstvenih razlogov nosile prevezo čez oči in niso nikoli več spregledale, potem ko so jim prevezo odstranili. To je dokaz, da so zgodnje izkušnje zelo pomembne za nadaljnji razvoj.

Dojenček se na primer nauči, da s tresenjem ropotuljice povzroči rožljanje, zato bo po prenehanju rožljanja zopet aktivno stresel svoje roke. Podoben primer je, ko dojenček vidi polno stekleničko mleka, ki ga kmalu zatem nasiti. Naslednjič mu takšen prizor povzroči čustva ugodja in zato s premikanjem, spuščanjem glasov ali jokom sporoča, da želi čimprej dobiti stekleničko z mlekom.

Podobno se dogaja z negativnimi izkušnjami. Mama na primer, preden odide, dojenčku vedno pomaha v slovo in reče pa-pa. Ko dojenček spozna, da pa-pa in mahanje pomenita mamin odhod, začne jokati, še preden mama sploh odide. Podoben primer je tudi dojenček, ki si želi večkrat skobacati se čez oviro in mu nikoli ne uspe. Večkratna izkušnja neuspeha pri dojenčku lahko

povzroči, da odneha in neosvojene ovire ne poskuša več premagati.

Prav zaradi tega je zelo pomembno, da smo odrasli prisotni v dojenčkovem življenju in da vemo, na kateri stopnji razvoja je naš dojenček ter kako mu lahko pomagamo, da bo spotoma usvajal določena znanja. Naša naloga je, da mu omogočamo pridobivanje bogatih izkušenj z dejavnostmi in igrami, ki spodbujajo razvoj njegovih možganov.

Kognitivni ali miselni razvoj otroka zajema spoznavanje sveta in ljudi v njem, učenje vzrokov in posledic določenih stvari, vsakodnevno spoznavanje novih predmetov, procesov, zunanjega okolja, notranjega okolja, doživljanje pozitivnih izkušenj, doživljanje negativnih izkušenj …

- 8 -

JEZIK

SOCIALNI RAZVOJ

Čeprav se na prvi pogled zdi, da dojenčki še niso sposobni učenja jezika, se pomembnost učenja le-tega začne takoj po rojstvu. Razvoj jezikovnih spretnosti je močno povezan s procesom zaznavanja in razvojem miselnih sposobnosti. Razvoj jezikovnih spretnosti zajema poslušanje, govorjenje in pisanje in ker so zgodnje izkušnje izrednega pomena, dojenčka izpostavimo jeziku že takoj po rojstvu.

Ljudje smo socialna bitja. Pri dojenčku se to pokaže s tem, da kaže več zanimanja za človeški obraz kakor za predmete, raje ima govor kakor druge zvoke iz okolja, ugaja mu družba ljudi in bolj je umirjen, če ob sebi čuti telesni stik.

Takoj po rojstvu je dojenček sposoben komunikacije. Z mamo se le-te naučita na svoj edinstven način. Mama prepozna dojenčkove potrebe, kot so lakota, utrujenost, potreba po dotiku in bližini, blaženje bolečine … V začetku mama ugiba, kaj bi lahko pomenil dojenčkov jok, in mu poskuša pomagati tako, da mu nudi različne rešitve. Čez nekaj časa prepozna način dojenčkovega joka, dojenček pa se nauči, na kakšen način sporočiti mami, da bo prepoznala njegovo potrebo. Od takrat naprej se komunikacija razvija še bolj kompleksno in se dogaja tudi med dojenčkom in drugimi ljudmi.

Pomembno je, da je dojenček vpleten v več procesov z ljudmi, da spoznava druge ljudi, ki imajo v njegovem življenju različne vloge, in se s tem tudi uči socialnega vedenja. Sčasoma usvoji družbene in moralne vrednote, ve, da je na primer babica družinski član, ki jo lahko objame in poljubi, trgovka v bližnjem marketu

pa prijazna gospa, ki ji nameni prijazne besede. Dojenček je sposoben tudi čustvenih procesov in je čustveno bitje. Občuti nelagodje, veselje, frustracijo, kasneje pa tudi bolj kompleksna čustva, ki jih doživlja predvsem zaradi različnih izkušenj iz okolja. Pomembno je, da je kasneje v otroštvu spreten pri prepoznavanju čustev drugih, prav tako pa pri prepoznavanju in obvladovanju svojih lastnih čustev.

Pri razvoju socialnega in čustvenega življenja otroka je pomembna vloga odraslega, ki naj ga izpostavlja različnim življenjskim situacijam, tudi v zunanjem in lokalnem okolju, in ga vključuje v vsakodnevne procese kot pomembnega člana, ki je v najbolj zgodnjem obdobju življenja prisoten kot aktivni opazovalec, vendar kmalu tudi kot nekdo, ki preizkuša svoje prve odločitve.

Z dojenčkom se po navadi pogovarjamo z višjim, bolj umirjenim glasom. To počnemo podzavestno, vendar je znano, da so dojenčki bolj dovzetni za višje tone in jih takšni zvoki tudi bolj pritegnejo.

Razvoj jezika se tako najprej začne s pogovorom z dojenčkom. Čeprav še ne zna govoriti in ne razume besed, je vsak dan bolj izurjen v komunikaciji z mamo in drugimi odraslimi, ki so vedno prisotni. Sčasoma dojenček začne razumeti mamine besede, ve, kdaj ga želi z njimi pomiriti, uspavati, razigrati, kasneje razume tudi, katere besede so namenjene njemu in kdaj gre zgolj za pogovor med dvema odraslima osebama.Dojenček zaznava ton, jakost, hitrost glasu, večkrat slišane besede pa mu pomagajo zgraditi smiselno strukturo v možganih. S takšnimi izkušnjami bo kasneje veliko lažje

pridobival besedni zaklad kot v primeru, da govoru sploh ne bi bil izpostavljen.

Velik pomen pri razvoju dojenčkovega govora ima tudi branje. Dojenček ima tako možnost spoznati pisano besedo, opazuje knjigo, nauči se, da so znaki v njej lahko pretvorjeni v glasove, besede, stavke … Znane so raziskave, ki potrjujejo, da so otroci, ki so jim doma veliko brali, dosegali boljše rezultate na jezikovnem področju tudi kasneje v otroštvu.

V zgodnjem obdobju je smiselno razmišljati tudi o učenju tujega jezika, saj je znano, da otrok v okolju, kjer se konstantno prepletata dva jezika, oba usvoji enako intenzivno.

- 9 -

- 10 -

SPOMINI SO VEČNI

In ne pozabi! Fotografiraj vajine najljubše dejavnosti in ustvari nepozaben spomin.

MOJA MALA BIBA

MOJA MALA BIBA

MOJA MALA BIBA

MOJA MALA BIBA

MOJA MALA BIBA

NE POZABI

AKTIVNOSTIKaj sledi?

Juhu, novi družinski član je tu!

NOVOROJENČEK''Res še ne vidim najbolje, vendar čutim, da spadam v

to ljubeznivo okolje.''

0.-1.MESEC

Ali veš?Zanimivosti, ki jih morda o svojem otroku še ne poznate.

I. DOJENČKOV VID JE OB ROJSTVU ZAMEGLJEN, VIDI PREDMETE, ODDALJENE 20–30 CENTIMETROV.

II. NJEGOV SLUH IN VOH STA ZELO DOBRO RAZVITA.

III. VZORCI HRANJENJA, SPANJA IN JOKA SO LAHKO ŠE ZELO NEORGANIZIRANI IN NAKLJUČNI.

IV. DOJENČEK NE VE, DA STA Z MAMO DVE RAZLIČNI OSEBI. MISLI, DA STA OBA ENA IN ISTA OSEBA.

- 11 -

Prihod novorojenčka je najlepša izkušnja v življenju, ki terja ogromno časa in potrpljenja, poplačana pa je s čudovitimi vsakodnevnimi skupnimi trenutki.

Kaj lahko pričakujemo, ko dobimo štručko in jo v plenički odpeljemo domov? V prvih dneh življenja se dojenček prilagaja na novo, nepoznano okolje. Večino časa prespi, ko je buden, pa jé; na njegovem obrazu lahko pričakujemo različne grimase. V tem obdobju je dojenček zelo odvisen od svoje mame. Večino njegovih odzivov spremljajo primitivni refleksi, kot sta sesalni refleks in iskalni refleks, ki sta pomembna pri hranjenju.

V tem obdobju imata za dojenčka veliko vrednost bližina staršev in ljubkovanje, saj mu tako omogočimo, da se bo počutil varnega in bo zato kmalu pričel s prvim raziskovanjem.

Dojenčkovo prvo raziskovanje se prične s “trebuščkanjem”, to pomeni, da dojenček nekaj časa na dan preživi na trebuhu in tako že začne graditi dobro osnovo za zdrav gibalni razvoj. Dojenček naj bo na trebuhu samo pod nadzorom odraslega. V času počitka in za spanje pa dojenčka poležemo na bok.

Kaj nas čaka?

DODATNE AKTIVNOSTI

Predvidene aktivnosti za starost dojenčka od rojstva do 1. meseca.*

Te zanimajo dodatne aktivnosti za novorojenčka? Skeniraj QR-kodo in pridobi dostop do dodatnih

aktivnosti.

Več na: www.razvojotroka.si/dodatne-aktivnosti-biba

DVIGANJE IN POLAGANJE DOJENČKA

BRANJE KNJIGE

POLOŽAJ LUPINICE

ŽGEČKANJE PODPLATOV

0.-1.MESEC

1

2

3

4

4

* Aktivnosti so zaradi preglednosti razvrščene po mesecih, vendar naj starostne opredelitve služijo zgolj za orientacijo. Vsak otrok je namreč drugačen, zato tudi razvoj in napredek nista nujno enaka za vse dojenčke.

- 12 -

DVIGANJE IN POLAGANJE DOJENČKA

Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka sta zelo pomembna za dojenčkov zdrav gibalni razvoj. Pomembno je, da dojenčka dvigujete tako z enega kot z drugega boka in s tem preprečite možnost neenakomernega telesnega razvoja.Neenakomerni telesni razvoj v tem primeru pomeni, da bi dojenček lahko razvil mišice ene strani telesa bolj kot mišice druge strani telesa, kar bi mu lahko povzročalo težave. Včasih se drugačnim oblikam dvigovanja enostavno ne moremo izogniti in vam zaradi tega ni potrebno skrbeti, pomembno pa je, da ste s pravilnim načinom seznanjeni in ga čim bolj pogosto izvajate. Prav tako polaganje dojenčka na bok izvajajte med previjanjem in drugimi vsakodnevnimi opravili.

Če želite dojenčka dvigniti s podlage, ga iz hrbtnega položaja najprej obrnite na bok. To naredite tako, da dojenčka primete za desno stegno in ga nežno zasukate na njegov levi bok. Pri tem pustite, da dojenček poskuša svoj zgornji del telesa na bok prenesti sam, šele na koncu mu pomagajte sami. Dejavnost izvajajte čim dlje, tudi po dojenčkovem dopolnjenem prvem mesecu starosti. Na začetku bo potreboval več podpore, kasneje pa vse manj. S svojo desno roko sezite med njegove noge in z njo potujte pod njegovo ramo do njegove glave. Z levo roko medtem podpirajte dojenčkov hrbet od pasu do sredine glave. Dojenčka med rokami rahlo stisnite in dvignite v naročje. Pri odlaganju dojenčka najprej položite na bok, nato na rame, na koncu položite na podlago še njegovo glavo. Dojenčka dvigujte in polagajte z obeh strani, tako mu boste omogočili enakomeren gibalni razvoj.

TE ZANIMA VEČ?

CILJIPravilno dvigovanje dojenčka.

- 13 -

razvoj otrokaSKENIRAJ IN PREDVAJAJ

0.-1.MESEC 1

4

BRANJE KNJIGE

Nekatere raziskave kažejo, da otroci, katerim so starši v najzgodnejšem obdobju življenja brali in se z njimi aktivno pogovarjali, začnejo prej govoriti in prej usvojijo določene bralne in pismene spretnosti kakor otroci, ki doma niso imeli takšnih izkušenj. Takšne aktivnosti spodbudijo otroške možgane k aktivnosti, kar vpliva na inteligenco otroka. Starši in prav tako vsi ostali prisotni v otrokovem življenju ste lahko izredno ustvarjalni in to dejavnost popestrite z branjem najrazličnejših knjig dojenčku. Ko berete, s prstom sledite besedilu, dojenček pa naj vas pri tem opazuje. Na tak način se bo naučil, da je beseda prebrana iz črnih znamenj v knjigi. Dejavnost izvajajte tako, da dojenček leži na podlagi na hrbtu, primerni in ugodni pa so tudi drugi položaji; ko je dojenček na primer varno v vašem naročju, ko skupaj ustvarita bralni kotiček, na postelji, zunaj, na obisku, pred spanjem; najbolje je, da položaj, prostor in čas ustrezajo vam.

Za zdrav gibalni razvoj dojenčka je najbolj primeren položaj na ravni podlagi, zato ga pod hrbtom ne podlagajte za dalj časa. Dejavnost lahko vedno obogatite z izmišljeno zgodbo ali zgodbo iz svojega otroštva, otroško knjigo starejšega otroka, kratko basnijo z interneta … Priporoča se, da pred takšno dejavnostjo poskrbite, da vas ne bodo motili preglasni zvoki, nenapovedani obiski ali drugi moteči dejavniki, ki smo jim vsi vsakodnevno izpostavljeni.

TE ZANIMA VEČ?

Izberite primerno slikanico, ki naj bo živih barv. Dojenčku pripovedujte o predmetih, ki so naslikani v njej. Predmete opisujte slikovito, z občudovanjem. Recite mu na primer: “Vau, vetrnica! Kakšne barve je vetrnica?’’ Naštejte vse lastnosti vetrnice in vse barve, ki so značilne zanjo. Tako naredite pri vseh slikah.

CILJISpodbujanje poslušanja, učenje pozornosti, razvijanje jezikovnih sposobnosti, razvijanje vida, krepitev povezave med odraslim in dojenčkom.

- 14 -

SKENIRAJ IN PREDVAJAJrazvoj otroka

24 0.-1.

MESEC

POLOŽAJ LUPINICE

Položaj lupinice je zelo primeren za izvajanje različnih dejavnosti z dojenčkom in priporočljiv med tolažbo ter za krepitev odnosa med mamo in dojenčkom. Položaj lupinice omogoča otroku, da nasloni noge na mamin trebuh, njegova medenica se s tem dvigne, težišče pa prevesi proti temenu. Njegove roke so takrat svobodne za tipanje in lahko z njimi raziskuje. To lahko izkoristite tako, da dojenčkove roke položite na svoj obraz in dojenčku predstavljate dele obraza, ali pa za sprožanje socialnega nasmeška pri dojenčku. S tem boste ustvarili toplo okolje, kjer se bo dojenček lahko varno igral in vzpostavil zaupanje do sveta in ljudi. Dojenček se lahko na takšen način zbližuje z vsemi člani družine, se z njimi seznanja in spoznava, da imajo različni ljudje različne lastnosti, vonj, barvo glasu in ton glasu, obenem pa krepi svoje lastno zavedanje in zavedanje, da je ločen od ostalih. Veliko ostalih dejavnosti, ki so predstavljene v programu, lahko brez težav izvajate tudi v položaju lupinice.

Dojenčka postavite v svoje naročje v položaj lupinice, kot prikazuje slika, in z njim vzpostavite kontakt. Dotaknite se ga za roke, prste, pobožajte ga po obrazu, pokličite ga po imenu, zapojte mu svojo najljubšo pesem. Bodite ustvarjalni.

TE ZANIMA VEČ?

CILJIKrepitev čustvene povezave med mamo (odraslim) in otrokom, pomiritev dojenčka.

- 15 -

razvoj otrokaSKENIRAJ IN PREDVAJAJ

MESEC 340.-1.

ŽGEČKANJE PODPLATOV

Dotik je za dojenčka zelo pomembna izkušnja. Prek dotika se med dojenčkom in njegovimi najbližjimi splete pomembna vez, ki kasneje v življenju vpliva na otrokovo samopodobo in pozitiven odnos do sveta.

S pomočjo dotika krepimo otrokovo samozavest, dojenček pa razvije tudi zaznavne sposobnosti, ki ga učijo, da loči sebe od ostalih ljudi in spoznava, kje v prostoru se nahaja.

Dojenčka prek boka položite na podlago na hrbet in se posvetite njegovim podplatom. Celotno stopalo objemite s svojimi rokami in s palcem nežno božajte njegove podplate. Nato jih pobožajte še s kakšnim mehkim pripomočkom. Dejavnost obogatite s spodbudnimi in prijetnimi besedami.

TE ZANIMA VEČ?

CILJISpodbujanje čutov na podplatih, zavedanje nog, doživljanje ugodja ob igri in interakciji z odraslim.

- 16 -

44

MESEC

razvoj otroka

0.-1.

SKENIRAJ IN PREDVAJAJ

- 60 -

‘’To je bila najboljša odločitev in investicija v otrokov razvoj.’’

*Unikatna koda za 10€ popusta pri nakupu kateregakoli od spletnih programov za razvoj dojenčka.

‘’Kot novopečeni starš prvemu dojenčku sem se spraševala kaj naj počnem z dojenčkom, da bo tudi za njega uporabno, tako na kognitivnem kot fizičnem področju. Odločila sem se za Razvoj otroka, ker me je pritegnila toplina, prijaznost in strokovnost v videoposnetkih.

Kmalu se je izkazalo, da je bila to najboljša odločitev in investicija v otrokov razvoj. Spletna verzija je kot nalašč za našo družinico. Vse je na enem mestu, posnetki so zelo nazorni kot tudi celotna spletna vsebina. Do vsega se dostopa zelo enostavno po mesecih, razločno so izpostavljeni tudi pomembni mejniki v dojenčkovi rasti in vse skupaj ti vzame zelo malo časa. Naš dojenček obožuje to telovadbo in priporočamo jo vsem staršem, katerim je zdrav razvoj otroka na prvem mestu.’’

PETRA FABJANmag. prof. razrednega pouka z angleščino in mamica

150 DEJAVNOSTINajobsežnejša online zbirka razvojnih aktivnosti in igre za dojenčke

www.razvojotroka.si/razvoj-dojencka

Razvoj otroka je inovativen spletni program za razvoj dojenčka skozi pomenljive aktivnosti in igro. Mejniki, aktivnosti in video vsebine za zdrav razvoj dojenčka do 12 meseca starosti.

48 video dejavnosti I 70+ ciljev in mejnikov razvoja I 5 področij razvoja

možganov Koledarček aktivnosti I PDF priročnik I 24/7 spletna podpora

KODA ZA POPUST

- 87 -

Viri in literatura

‘’Najlepše darilo, ki ga mamica lahko prejme.’’

‘’Draga Tina,

ob rojstvu našega malčka, sem dobila za darilo tvoj program za razvoj otroka. Moram ti povedati, da je to najlepše darilo, ki ga mamica lahko prejme. Ne samo, da sva z našim malim pikecom neizmerno uživala ob tvojem programu, prav tako se opazi tvoja strokovnost. Res se vidi, da si se v razvoj otroka zelo poglobila in ko pri vsaki vaji razložiš zakaj je to dobro za otroka, poskrbiš, da se poleg otroka uči še mamica. Resnično super! Hvala za vso podeljeno znanje. ’’

LEA KRUŠIČmamica

‘’Najina dojenčica v igrah zelo uživa in sama opažam odličen napredek.’’

‘’Ko še ni privekala na svet najina dojenčica, sem kot bodoča mamica imela skrb, da preučim čim več kvalitetne literature, da bom poskrbela za čim bolj optimalen razvoj svoje prvorojenke.

Ob raziskovanju sem naletela na odličen program RAZVOJ OTROKA vzgojiteljice gospe Tine. Program me je nepopisno navdušil in s proučevanjem tega sem pričela še pred rojstvom prvorojenke. Najina dojenčica v igrah zelo uživa in sama opažam odličen napre-dek na različnih področjih, kot jih tudi omenjajo predstavljene igre.

Program se mi pa sploh dopade, ker je tudi virtualno podprt. Zelo spodbujam ta program in ga priporočam vsem mamicam, atijem, babicam in dedkom!’’

NINA MARKUŠmamica in dipl. prof. razrednega pouka

Pri sestavi vsebine o različnih področjih razvoja sem se naslanjala na dejstva iz Marjanovič Umek, Zupančič, 2009 – Razvojna psihologija.

Pri oblikovanju mejnikov in opozorilnih znakov sem upoštevala smernice AAP-ja (American Academy of Pediatrics). Mejniki in opozorilni znaki so okvirni.

DOSEGANJE IGRAČE

5 PODROČIJ RAZVOJA MOŽGANOV

Spremljaj napredek v razvoju svojega dojenčka. Vsi pomembni mejniki v

razvoju dojenčka do 12. meseca starosti.

Skeniraj QR kodo posamezne aktivnosti in jo predvajaj

kjerkoli, kadarkoli.

Naj tvoj dojenček doseže svoj poln potencial z aktivnostmi za čutila, gibanje, miselni del,

jezik in socialni razvoj. Nazorne slike, opisi in cilji za vsako dejavnost.

dr. med., spec. pediatrije

“Vem, da s primernimi aktivnostmi in vsakodnevnim ukvarjanjem z dojenčkom vplivam na rast njegovih možganskih povezav, ki so ključne za bogate izkušnje in sposobnosti na različnih področjih. Tudi tebi svetu-jem, da s pomočjo programa BIBAJA razviješ dojenčkov potencial in njegove sposobnosti tako, da mu s primernimi aktivnostmi obogatiš njegov vsakdan. Ob tem pa neizmerno uživaš tudi ti!”

“Vaje so zelo preproste in jih zmore izvajati vsak starš, brez vsakršnih dragih, novih pripomočkov. Preprosto s tem, kar že

imamo doma in z opazovanjem otroka, spodbujajo razvoj otroka na vseh ključnih razvojnih področjih, poleg tega pa omogočajo zelo pristno in toplo

povezanost otroka in izvajalca vaj. Vaje lahko izvajamo v različnih prostorih in ob različnih prilikah. ”

avtoricaTINA HRABAR

“100 % verjamem v razvoj otrokovega potenciala.”

TANJA ŠUŠTERŠIČ

PREDVAJAJ NA TELEFONU KOLEDARČEK AKTIVNOSTI

50 aktivnosti I 200+ ciljev in mejnikov razvoja I 5 področij razvoja možganov Koledarček aktivnosti I Darilo: priročnik s cilji I Povezave do videov

50 DEJAVNOSTI