psihoanalitickata karakterologija i nejzinata primena vo razbiranjeto na kulturata od erih from...

8/9/2019 Psihoanalitickata Karakterologija i Nejzinata Primena vo Razbiranjeto na Kulturata Od Erih From (1949)

1/8

Psihoanaliti~kata Karakterologija i Nejzinata Primena voRazbiraweto na Kulturata

OdErih From (1949)

Psihoanaliti~kata karakterologija datira od Frojdoviot esej zaKarakterot i Analniot erotizam

Frojdovata torija za karakterot be{e sostavena od dve rali~ni grupina pretpostavki i observacii. Ednata be{e deka Frojd stanuva{e pove}e ipove}e impresioniran od dinami~kata priroda na karakternite crti. Tojuvide deka karakternite crti ne se samo obi~ni naviki na odnesuvawedobieni so ranoto vospituvawe koi lesno se otfrlaat koga }e se pojavat novi{emi vo kulturata, tuku deka se relativno trajni strasni èlbi, silite odkoi ~ovekot e motiviran, kako {to Balzak go definira{e karakterot.

, izdaden vo 1908. Ovoj esej goodbeleùva prenaso~uvaweto na vnimanieto od nevrotskiot simptom konnevrotskiot karakter. Frojd i negovite kolegi stanaa se posvesni za faktotdeka bilo koj simptom i da e toj e vtkaen vo karakterot na li~nosta; ottuka zada se razbere i izle~i odreden simptom mora da se razbere celosnatastruktura na karakterot. Tie prodolìja od analizata na simptomot konanaliza na karakterot. Tie bea navedeni na ovoj skok vo naglasuvaweto nesamo od teoretski konsideracii, tuku i od faktot deka mnogumina pacienti

ne se àlea za odredeni izolirani simtomi kako kompulzija za miewe,histeri~no povra}awe, klaustrofobija, itn., tuku za karakterni pote{kotiikoi im popre~uvale da se zadobijat so vnatre{en mir i sre}a.

Toj ja prepozna pozadi racionalizaciite koi pravea da se ~ini kako

karakterot da ne e ni{to drugo osven adekvatna reakcija na nadvore{ninu`nosti, rigidnosta i upornosta na karakternite crti duri i vo smenetiuslovi karakternata crta stanuva beskorisna pa i {tetna; ponatamu toj jarazbra gratifikacijata i zadovolstvoto {to, ~esto i nesvesno, rezultira ododnesuvaweto vo soglasnost so sopstvenite karakterni crti.

Vtorata premisa vrz koja Frojdovata karakterologija be{e izgradenabe{e pretpostavkata deka site volevi, strasni nagoni, osven tie zasamoodrùvawe, go imaat svojot koren vo seksualni, libidinozni porivi.

Ovie dve pretpostavki, (1) strasnata priroda na karakternite crti i(2) seksualnata priroda na strastite rezultiraat vo teoriska pote{kotija:Kako e mo`no da se objasni ne{to tolku povekeslojno i razli~no kako {to ekarakternata crta od eden faktor, libidoto?

Frojd ja premosti ovaa kontradiktornost so edna ingeniozna i brilijantnakonstrukcija. Toj prodolì od negoviot {irok koncept za seksualnosta koj giso~inuva{e site fizi~ki senzacii povrzani so zadovolstvoto (osobeno


2/8

oralniot i analniot libido) i gi objasni razli~nite karakterni crti kakosublimacija na (ili formirawe reakcija protiv) razli~nite formi na pred-genitalnoto libido. Libidoto se predpostavuva deka se razviva odprimitivni pre-genitalni formi na vozrasnata genitalna orientacija irazli~nite karakterni orientacii se objasnuvaat kako ishod od tie razli~nifazi na razvojot na libidoto.

Faktorite od sredinata ne bile zanemareni od strana na Frojdoviot

koncept no nivniot efekt be{e objasnet vo celost preku teorijata zalibidoto. Frojd pretpostavil deka so pomo{ na iskustvata na deteto sonajzna~ajnite li~nosti vo negoviot ran ìvot negovot libido e povlijaeno ioformuvano na izvesen na~in; taka {to razvojot na karakterot edeterminiran od vpe~atokot od okolinski vlijanija vrz libidoto. Jasno e vrzosnova na vakvoto gledi{te deka ranite iskustva, hraneweto, toaletniottrening, razli~nite formi na maj~inska nega se smetaat za najzna~ajni izvorina podatoci za teorijata na karakterot.

Nagolemuva~ki broj na antropolozi i psihoanaliti~ari ja prepoznaazna~ajnosta na psihoanaliti~kata karakterologija za razbiraweto na

problemite na kulturata. Dokolku strukturata na karakterot go determiniradejstvuvaweto, ~uvstvata i mislite na edna individua taa mora da bide klu~enfaktor za razbirawe na kulturnite i socijalni fenomeni koi se, vpro~em,proizvodi na tolku mnogu individui.

Vo ovoj obid da se primenat naodite na psihoanalizata vrz problemotna kulturata moàt da se odvojat tri glavni prioda:

Ortodoksniot frojdijanski pristap Izmenetiot frojdijanski pristap Socio-psiholo{kiot pristap

(1) pretpostavkata koja mu podleì na ortodoksniot frojdijanski priod etaa deka socijalnite fenomeni i kulturnite paterni treba da se objasnuvaatkako direkten ishod od odredeni libidonozni naso~enosti. Pa taka, naprimer, kapitalizmot e objasnet kako rezultat na analniot erotizam ilivojnata kako rezultat na dejstvuvaweto na instinktot na smrt. Metodotkoristen ovde e onoj na objasnuvawe po pat na analogija. Se pravi obid da sepronajdat analogii me|u kulturnite fenomeni i nevrotskite simptomi naeden pacient a potoa se prodolùva kon objasnuvawe na kulturnite fenomenikako pri~ineti od istite libidonozni faktori spored koi bil objasnet inevrotskiot simptom .1 Dodeka ovoj metod zaostana vo pozadinata {to se

odnesuva do samite psihoanaliti~ari, skoro be{e prezemen od strana napsihijatrite koi ne i pripa|aat na psihoanaliti~kata {kola. Eden odnajistaknatite primeri za vakviot skore{en razvoj na nastanite e knigataDali se Germancite paranoi~ni? od R.Brikner kade eden metod na krutoanalogizirawe spoeno so nedovolno poznavawe na fakti~ki podatoci seupotrebuva za da se dokaè paranoidniot karakter na germanskata kultura.


3/8

(2) Modifikuvaniot frojdijanski pristap pretstaven vo deloto naA.Kardiner2

se razlikuva od ortodoksniot pristap po toa {to im obrnuvaposeriozno vnimanie na dostapnite antropolo{ki i socijalni podatoci i sotoa {to gi prou~uva metodite na vospituvawe na deteto i nivnoto vlijanievrz razvojot na li~nosta. Me|utoa i pokraj ovie prednosti koi priodot naKardiner gi ima nad ortodoksniot pristap tie se sli~ni vo va`ni delovi.Kardiner veruva deka osnovnata li~nost e oblikuvana so razli~ni metodi

na trening na deteto i za vozvrat gi oblikuva socijalnite {emi i institucii.Pod trening na deteto toj podrazbira ja~inata na roditelskoto vlijanie naonie primitivni psiholo{ki funkcii koi Frojd gi nare~e erogeni zoni.Ottamu metodot na neguvawe , toaletnoto podu~uvawe, itn., pretstavuvaatprvenstveni podatoci za objasnuvawe na kulturata.

Deka teorijata na Kardiner e vo biten del zasnovana na Frojdoviot konceptza libidoto stanuva delumno jasno vo eden od negovite klu~ni koncepti, onojna maj~inskata nega. Toj gi objasnuva razlikite vo osnovnata li~nost , ottamui vo kulturata, so razlikite vo maj~inskata nega. Me|utoa dodeka doeweto ikontrola na sfinkterot se spomenati me|u glavnite karakteristiki na

maj~inskata nega konceptot na qubov ne e ni spomnat. Od druga strana }enajdeme konstantnost na vnimanie spomnat bez da bide staveno vo odnosso totalitetot na vrskata Majka-dete. Sosem o~igledno e deka postojanotovnimanie od majka ispolneta so qubov ima celosno poinakvo zna~ewe ivlijanie od postojanoto vnimanie na posesivna i dominantna majka.

Kardiner zema predvid odredeni socio-ekonomski faktori kakopri~inski za razvojot na osnovnata li~nost no za àl ovaa v`nost e pove}epojavna otkolku realna. Toj spomnuva, na pr.,deka ènite na Alor moraat darabotat na poliwata i ottamu ne pruàat dobra maj~inska nega na nivnitedeca. Ovde se voveduva socio-ekonomski faktor no se razgleduva edinstveno

vo negoviot, takov kakov {to e, tehni~ki efekt vrz konstantnost na maj~inskagrià na hranewe i vnimanie. Vo edna teorija koja e naso~ena okolukvalitetot na interpersonalnata povrzanost najrelevanten podatok }epretstavuva onoj za maj~iniot stav kon deteto, na pr., nejzinata qubov,toplina, prifa}awe, i tn.; o~igledno izrazuvaweto qubov i toplina ne eseriozno poremeteno od toa {to majkata raboti na pole isto kako {toizrazuvaweto posesivnost ne e popre~uvano od redovnata nega ikonstantnost na vnimanie .

Socio-psiholo{kiot priod koj be{e sugeriran vo moite sopstvenidela3 se naso~uva okolu konceptot na socijalniot karakter . So poimot

socijalen karakter jas se povikuvam na nukleusot na karakternata strukturakoj go delat pogolemiot broj pripadnici na edna ista kultura vokontradistinkcija so individualniot karakter vo koj lu|eto koi ipripa|aat na ista kultura se razlikuvaat edni od drugi. Konceptot nasocijalniot karakter ne e statisti~ki koncept vo taa smisla {topretstavuva zbir na karakterni crti koi moàt da se najdat kaj mnozinstvotolu|e na dadena kultura. Moè da bide razbran samo vo vrska so funkcijata nasocijalniot karakter koj sega }e go diskutirame.


4/8


5/8

me|uigra. Dodeka e vistinito deka ~ovekot moè da se prilagodi na skorosekoj uslov, toj ne e prazen list hartija na koj kulturata go pi{uva svojottekst. Potrebi koi se inherentni na negovata priroda kako stremeòt zasre}a, za harmonija, za qubov, za sloboda se dinami~ki ~initeli voistoriskiot proces koi koga naru{eni predizvikuvaat psihi~ki reakcii koipak na dolgi pateki klonat kon sozdavawe sostojbi koi oove}e im prilegaat naovie osnovni ~ovekovi potrebi. Se dodeka objektivnite uslovi na

op{testvoto i kulturata ostanuvaat stabilni, socijalniot karakter imapreovladuva~ki stabilizira~ka funkcija. Dokolku nadvore{nite uslovi sepromenat na takov na~in {to pove}e ne odat so tradicijata i socijalniotkarakter, se javuva unazaduvawe koe ~esto pravi funkcijata na karakterot dabide element na dezintegracija namesto stabilizacija, kako dinamitennamesto socijalen minofrla~, kako bi se reklo. Dokolku se zeme konceptotza potekloto i funkcijata na socijalniot karakter za to~en, nie sme soo~eniso zbunuva~ki problem. Ne li e pretpostavkata deka strukturata nakarakterot e oblikuvana od ulogata {to poedinecot mora da ja igra vo svojatakultura protivre~na so pretpostavkata deka karakterot na lii~nosta seoblikuva vo detstvoto? Moàt li i dvete gledi{ta da pretendiraat da bidat

vistiniti zemajki go predvid faktot deka deteto vo svoite rani godini imasporedbeno malku dopir so op{testvoto kako takvo? Ova pra{awe ne e tolkute{ko da se odgovori kako {to bi moèlo da izgleda na prv pogled. Niemorame da napravime razlika me|u ~initelite koi se odgovorni za razli~nitesodrìni na socijalniot karakter imetodite so koi socijalniot karakter eproizveden. Strukturata na op{testvoto i zada~ata na poedinecot voop{testvenata struktura moè da se zemat kako pri~ini za socijalniotkarakter. Semejstvoto od druga strana moè da se zeme kako psihi~kiotagensna op{testvoto, institucijata koja ima funkcija da gi prenesuva barawatana op{testvoto vrz deteto koe e vo rast. Roditelskata qubov i sre}a mu seprenesuvaat na deteto isto kako i nivnite napnatosti i neprijatelstva. Vo

dopolnenie so karakterot na roditelite i metodite na odgoj na deteto koi seobi~ajni vo edna kultura isto taka ja imaat funkcijata da go oblikuvaatkarakterot na deteto vo op{testveno poèlen pravec. Me|utoa, sepakpostojat razli~ni metodi i tehniki na vospituvawe na deteto koi moàt da jadostignat istata cel i od druga strana moè da ima metodi koi izgledaat dekase identi~ni i koi kako i da e se razli~ni poradi karakternata struktura natie koi gi praktikuvaat ovie metodi. So toa {to }e se fokusirame nametodite na vospituvawe, nie nikoga{ ne }e moème da go objanoimesocijalniot karakter. Metodite na vospituvawe na deteto se zna~ajni samokako mehanizam na prenos i tie moàt da se razberat na vistinski na~in samoako otprvin razbereme kakov vid na li~nosti se poèlni i potrebni vo dadena

kultura. Ovaa primena na psihoanalizata vrz kulturata odi ~ekor ponatamuso pomo{ na revizijata na Frojdovata teorija za libidoto. Dokolkuformiraweto na karakterot e pri~ineto od vlijanieto na sredinata vrzrazvojot na pre-genitalnata seksualnost toga{ i toa kako metodite na

vospituvawe na deteto se causa prima na socijalniot karakter. Teorijatasepak, koja go gleda karakterot oblikuvan od eden vid na interpersonalnavrska kakva {to postoi i mora da postoi od dadena socijalna struktura morada bide, da se posluìme so terminot na H. S. Sullivan, teorija na


6/8

interpersonalna vrska. Frojdoviot koncept za ~ovekot be{e vo soglasnost so19 vekovniot materijalizam. Toj go gleda{e poedinecot kako izoliranentitet, zaposlen so odredeni porivi vkoreneti vo negovata vnatre{nahemija. Teorijata na me|uli~ni vrski e relaciona; ja objasnuva ~ovekovatali~nost so pomo{ na stepenot na povrzlivost na poedinecot so lu|eto,nadvore{niot svet i samiot sebesi.

Da go zememe Frojdoviot koncept na analniot karakter kakoilustracija. Toj pretpostavuva deka razli~nite crti koi toj gi na{ol spoenivo sindromot na analniot karakter bile ili sublimacii ili formirawereakcii na analnoto libido. [tedlivosta toj ja objasnuva{e kako sublimacijana pregenitalnata èlba da se zadrì stolicata; ~istotijata kako formirawereakcija na zadovolstvoto od igraweto so izmetot; urednosta, to~nosta itvrdoglavosta kako crti koi imaat korewa vo ranata borba na deteto protivmajkata koja traì pokornost vo poleto na toaletnoto vospituvawe. Dodeka,spored moe mislewe, opisot na analniot karakter kakov {to Froj d i drugitego izloìle, e to~en klini~ki, i sekako eden od najgolemite pridonesi vopoleto na karakterologijata, teoretskoto objasnuvawe e neodr`livo dokolku

ne go zememe vo simboli~ka smisla.

Toa {to Frojd go narekuva analen karakter moè da bide razbrano kakoosoben vid na povrzlivost so svetot. Toj e povle~ena li~nost, koja ìvee vopozicija na vtren~enost, ~ija cel e da se odbrani od site nadvore{ni vlijanijai da ne dozvoli bilo {to od ovaa vtren~ena pozicija da bide izneseno vonadvore{niot svet; naprotiv toj saka {to e mo`no pove}e od nadvore{nostada bide vneseno i za~uvano vo ovaa vtren~ena pozicija, na avtoarhi~en na~in.Za ovoj karakter izolacijata pretstavuva bezbednost; qubovta i intimnostaili bliskosta od druga strana zna~at opasnost. Vrz osnova na ovoj konceptFrojdoviot sindrom na analen karakter da se razbere na sledniot na~in:

{krtosta e obid da se utvrdi izoliranata pozicija na ovaa li~nost, da senapravi {to e mo`no posilna, e da ne se dozvoli ni{to da izleze od ovaavtren~ena pozicija. îstotijata treba da se razbere kako i vo mnogureligiozni rituali kako obid da se odbrani kontaktot so nadvore{niot svet,koj se ~uvstvuva kako opasen i zakanuva~ki. Urednosta, vo Frojdovata smislana kompulzivna urednost, e obid da se stavat rabotite na svoeto mesto, da seogradi od niv. Stvarite, taka da se kaè ne smeat da imaat sopstvenopostoewe; tie mora da bidat staveni na svoeto mesto taka {to ne }e moàt dase nametnat ili ja preplavat izoliranata pozicija na vakvata uredna li~nost.

Toa {to drì kako vistinito za urednosta isto taka drì kako

vistinito za to~nosta. To~nosta e da se stavi svetot na svoeto mesto vo smislana vreme, dodeka urednosta e da se stavi svetot na svoeto mesto vo smisla naprostor. Tvrdoglavosta e izraz na istiot proces na odbrana vo relacija solu|e koj to~nosta ili urednosta ja imaat vo relacija so stvarite. Toa epostojanoto NE protiv sekoja li~nost za koja se ima vpe~atok kako da senametnuva, i od stojali{te na ovaa izolirana li~nost bilo koja sugestija,barawe pa duri i èlba se ~uvstvuva kako nametnuvawe.


7/8

Dodeka gi imame teoretskite koncepti koi ni go ovozmoùvaatprou~uvaweto na socijalniot karakter, nie edvam po~nuvame da japrimenuvame psihoanaliti~kata karakterologija vrz prou~uvaweto nakulturata. Jas veruvam deka pri~inite za vakvata situacija treba da se najdatvo faktot deka mnogu socijalni psiholozi izbegnuvaat da gi prou~uvaatproblemite koi navistina zna~at. Edna od pri~inite za vakviot stav izgleda efeti{ot na Nau~niot Metod. Nau~nicite od op{testvenite nauki bea

impresionirani od uspehot na egzaktnata nauka i se obiduvaa da go imitiraatnejziniot metod. Za àl nivnata slika za nau~en metod e pobliska doprirodnite nauki koi tie gi u~ele na u~ili{te pred 20 godini otkolku doonie sovremeni, najnapredni tipovi na nauka, osobeno teoriskata fizika.Mnogu nau~nici od op{testvenite nauki veruvaat deka dokolku eden fenomennemoè da bide prou~uvan na na~in koj ovozmoùva to~na i kvanitativnaanaliza nesmee voop{to da bide prou~uvan. Namesto da se otkrijat metodi zaproblemite koi se bitni, tie porado ja posvetuvaat svojata energija napomalku va`ni problemi so cel tie da se vklopat vo nivniot koncept nanau~en metod. Na{iot nedostatok na znaewe, duri i za prou~uvawa koi ninosat takvo znaewe e navistina zgrozuva~ki. [to, na primer, nie znaeme za

sre}ata na lu|eto vo na{ata kultura? Navistina mnogu lu|e na edna anketa biodgovorile deka se sre}ni zatoa {to toa e ona {to eden gra|anin sosamopo~ituvawe bi trebalo da go ~uvstvuva. No stepenot na vistinskata sre}aili nesre}a moè samo da se pretpostavi, sepak znaejki go samo ova moè da seodgovori pra{aweto dali na{ite institucii ja ispolnuvaat celta za koja sesozdadeni: najgolema sre}a za najgolem broj. Ili {to znaeme za stepenot vo kojeti~kite obziri a ne samo obi~niot strav od nesoglasuvawe ili kazna vlijaatvrz odnesuvaweto na sovremeniot ~ovek? Od gradinka do u~ili{teto icrkvata, ogromno tro{ewe na energija i pari se pravi za da se zgolemiteìnata na eti~koto motivirawe. Sepak te{ko deka znaeme bilo {to zauspehot na ovie napori von obi~nite pretpostavki. Ili da zememe druga

ilustracija. [to nie znaeme za stepenot i intezitetot na destruktivnitesili koi se nao|aat vo prose~nata li~nost vo na{ata kultura? Dodeka nemoèda bide negirano deka na{ite nadeì za miren i demokratski razvoj zavisatvo mnogu vrz pretpostavkata deka prose~niot ~ovek ne e obzemen od silnadestruktivnost ni{to ne e napraveno za da se osigura ovoj fakt. Mislewetodeka pove}eto lu|e se vo osnova mnogu destruktivni e isto tolku nedokaànokako i misleweto deka e vistinito sprotivnoto. Nau~nicite odop{testvenite nauki dosega imaat napraveno mnogu malku za da frlatsvetlina vrz ova krucijalno pra{awe.

Ovie problemi na sre}a, eti~ka motivacija i destruktivnost mora da

bidat prou~uvani vo po{irokiot koncept na karakternata struktura koja epreovladuva~ka vo dadena kultura i vo pod-grupite na taa kultura. Tie morada bidat del od ekstenzivni prou~uvawa na karakternata struktura tipi~na zarazli~ni nacii, za nivniot nacionalen karakter. Mora povtorno da bidenaglaseno deka takvite prou~uvawa nesmeat da bidat fokusirani navospituvaweto na deteto tuku na strukturata na op{testvoto kako celina,na funkcijata na poedinecot vo ovaa struktura. Tie mora da go razberatvospituvaweto na deteto vo kontekstot na socijalnata struktura, osobeno


8/8

kako eden od klu~nite mehanizmi za prenos na op{testvenite potrebnostivrz karakternite crti. Socijalnite psiholozi so znaewa od dlabinskatapsihologija i sociologijata i kulturata, mora da izlezat na teren kako {totoa go pravat antropolozite so godini i gi odrabotat metodite za vakvotoprou~uvawe. Ova ne e zada~a bez golemi pote{kotii no tie ne senepremostivi. Sepak, te{kotiite }e bidat preminati samo ako op{testvenitenau~nici bidat ubedeni vo nu`nosta od povladuvaweto so ovie problemi i

otkrivaweto metodi soodvetni na ovie problemi pove}e otkolku da sefokusiraat na problemi koi se sovpa|aat so tradicionalniot metod.

1Cf. E. Fromm, Die Entstehung des Christusdogmas,Psychoanalytischer Verlag, Wien, 1930, kade {to diskutiram za gre{kite na ovojmetod . . .

2A. Kardiner, The Individual and Its Society, Columbia University

Press, New York, 1940, and The Psychological Frontiers of Society,

Columbia University Press, New York, 1945.

3ber Methode und Aufgabe einer analytischen Sozialpsychologie (On method andaim of analytic social psychology) , i Die psychoanalytische Characterologie und ihreBedeutung fr die Sozialpsychologie (Psychoanalytic Characterology and itssignificance for Social Psychology), vo Ztschft. f. Sozialforschung, Hirschfeld, Leipzig,1932; Escape from Freedom, Rinehart & Co., New York, 1941; Man for Himself,Rinehart & Co., New York, 1947.4There are essential points in common between this concept and Ralph Linton'sConcept of the status personality.

psihoanalitickata karakterologija i nejzinata primena vo razbiranjeto na kulturata od erih from...

Documents